398
Naši dopisi.
Iz Rusije 2. dec. rj. — Kara, znamenita Turška trdnjava v Armeniji, je poatal neumrjoč 18. dne u. m.; neumrjočega so ga naredili naši hrabri vitezi-junaki. Vsi časopisi prinašajo jako zanimiva opisavanja strašne, pa za nas slavne noči, katero je Kar s preživel ravno pred 14 dnevi. Naj podam tukaj čitateljem „Novic" odlomek dopisa „Moskovskih Vedomostiu: „Ob 7. uri zvečer so se naši polki vzdignili iz svojega stana. Tiho tiho so šla naša krdela, pred njimi neustrašni do-brovoljci — strelci. Okoli pol 9. se je slišalo nekoliko posamesnih strelov; to so bili streli prednjih straž; še enkrat, dvakrat, in zagromeli so topovi, — začelo se je strašansko delo. Nepopisljivo hud ogenj je sprejel prva napadajoča krdela. Posadka je začela tako strašno pa-liti iz topov in pušek, da ni bilo mogoče slišati lastnega glasa pri splošnem gromenji orožja; vse trdojave so se zavile v neprenehijiv in nepogasljiv ogenj na nekaterih mestih v več nadstropjih, iz ognjene verige so leteli snopi ognjenih krogel. Karadaške vršine so se spremenile v gromadni kres. Vsak vojak posadke je izpustil sto in sto krogel, ki so žvižgale med strašnim gromom vseh 350 topov najnovejše konstrukcije. Nam, ki smo od daleč gledali, bilo je strašno videti naša krdela, ki jih je osvečaval blisk topov, al hrabro pomikala so se pod točo granat in krogel k ognjenemu paau trdnjav; zdelo se je, da niti sekunde ni mogoče držati se na nogah v takem ognji. Vendar molče, brez strela, kakor grozni rok neobhodimosti so se dvigala napadajoča krdela. Oglušivni ,,ura!" je naznanil, da so pod stenami , — grom  topov je  umolknil.    Naši so preskočili
399
volčje jame in jarke, oklenili so okope, nasipe in zidove (tri sežnje dolge lestvice so jim bile prekratke) lezli so po živih lestvicah, drug drugemu na plečah in ramah; neprenehljiv je bil krohot pušek; al naši junaki ga niso poslušali, za-nje ni bilo strelbe, ne jarkov, ne zidov; za-nje je bila edina misel: naprej, zmaga mora biti naša, naj stane, kar hoče! Preskočili so zobate robce, posadka je zatrepetala, kdor ni položil orožja ali bežal, padel je na mestu, razbili so vrata kosaren, Kanli je padel, posadka je položila orožje. Kmalu potem je padel Suvari in Hafis. Šli so nad grad. Turki so se povsod branili z obupanjem. Proti jutru je padel Karadag, Arab in grad.   Vidno je bilo, da K ar s je za
Turke  za  večno  zgubljen......Kdor ni videl Karsa,
ne more verjeti, kako težko bilo je delo in kako slavno dovršeno. Pred trdnjavo so vrste volčjih jam, potem okopi in jarki, nasipi, zidovi, jarki po 4 sežnje široki in po 3 sežnje globoki, nasipi strmi po 4 sežnje visoki, zidovi in oklepi iz karanja, na njih iz kamna kazamate. Vse te pregrade bilo je treba premagati pod točo krogel , potem še le prijeti z bajonetnim bojem sovražnika, skritega v kazamatah in koaarnah".
Iz Azije dohaja čedalje več vjetih Turkov k nam. Z njihovim prihodom se odkriva mnogo neverjetnega. Bazvaževajo jih po Rusiji s poštnimi vlaki prav kakor gospode v lepih vagonih. Predno so se vzdignili iz Tiflisa, so bose obuli v nove čevlje. Kmalu so postali divjaki več kot predrzni: jed, kakoršno jed6 naši vojaki , jim ni dišala, tirjali so namesto jedi denarja na roke. Med vjetimi je mnogo takih, ki turškega jezika ne umejo. Mnogo izmed njih vpričo naših ljudi najraji moleč, če je pa treba govoriti, govore slabo po Ruski z nekakim Poljskim ali Magjarskim akcentom. Se več je pa tistih Turških Neturkov, katere Turki imenujejo „bele Arabe". Kdo neki so ti „beli Arabi"? Vjeti Turki pripovedujejo, da „privatne kom-panije" jih od nekod privažavajo v Egipt, tam oni dobivajo Turško obleko in orožje; potem jih „privatne kompanije" vozijo v Carigrad, a od tam jih razpošiljajo čez Trepezunt v Armenijo in čez Adrijanopelj in Varno v Buigarijo. Te „bele Arabe" tedaj najbrže ,,neu-tralna" Anglija nabira v Indiji.
Kako važen je ne samo v vojnem, ampak še posebno v političnem oziru pad Karsa, najbolj pričata London in Carigrad. V Londonu Bekonsfild in Derbi se ne moreta zadosti nakričati ob Angleških interesih; a v Carigradu, od kar se je prerok pokazal v sanjah sultanu, se jim je začelo zdeti, da bo najboljše, kakor hitro bo mogoče, obrniti se s prošnjo za mir naravnost v Buigarijo k našemu čaru, brez Angleške me-šetarije.
V Carigradu imajo menda malo kruha. Ne davno je Visoka Porta milostljivo dovolila Grškim mornarjem svobodno plavati iz Ruskih Crnomorskih luk, kamor jim je ugodno; a Rusija je na to prepovedala izvažavati čez Črno morje žito. Naše ladije plavajo po Črnem morju brez posebnega „milostljivegau privoljenja Visoke Porte.
Do zdaj je v obeh naših armadah zbolelo , padlo in bilo ranjenih 71.705 mož; izmed ranjenih in bolnih se jih je spet ozdravilo 23.302; tedaj ubitih in bolnih je ostalo 48.403.
V več krajih, tako tudi blizo Moskve se je v je-Beni pokazala goveja kuga, ki pa, hvala Bogu, že pojenjuje. Tako grde jeseni, kakor letos, nismo imeli, kar sem v Rusiji: tri mesece vedni dež in blato pri 2-5 stopinjah toplote. Predvčerajšnjim je toplomer padel ravno na ničlo ter jelo je snežiti; v treh dneh nam ga je Jupiter „niveus" nasipai za tri pedi debelo, za kar smo mu prav hvaležni.   Naši poljedelci so se že
silno bali prihodnje slabe letine; vendar, hvala Bogu, zemlja je že pokrita, ako ne nastopi spet južno vreme, ne bo še hudega polju.
Storubljevo posojilo je po 224 rubljev. Bankini bi-leti prve vrste po 95 rubljev, vsi drugi po 94!/2, vatočni zajem po 91 rubljev, poiuimperijali so po 8 rubljev 10 kopejek : tedaj valuta se je ob zimi jako zboljšala.
Iz Zagreba 3. dec. — Na stran pustivši vse poli-tikovanje nočem čitateljem „Novic" razkladati velike nevolje, ki grč po celi domovini zarad silovitosti, s katero Magjari z nogami teptajo vsako pravo naše le po imenu še ,,trojedne" kraljevine, in ropajo novce naše, kar so zopet pokazali o Krajiški železnici, obrnem se raji do druzih poroči!. Tu stavim v prvo vrsto svečano skupščino jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti , ki je bila 26. dne u. m. in s katero se je slavila desetletnica, kar je akademija v život stopila. Predsednik njen gosp. dr. Rački je s krasnim govorom odprl zasedanje, v katerem je razvil plodno delovanje akademije na različnem polji, ki je cilj temu narodnemu znanstvenemu zavodu. Končevaje svoj govor se z navdušeno besedo spominja moža, ki je utemelitelj akademije in njen pokrovitelj (biskupa Str o ssmajera), ki je v velikodušnosti svoji vsako leto dejansko kazal, kako mila mu je hčerka njegova — akademija. Da so srca vseh pričujočih hvaležnosti kipela pri tem spominu, ni mi treba zagotovljati. — Za tem govorom je tajnik dr. Matkovic poročal o stanji akademije v preteklem letu, koneČno pa je gosp. Veber čital razpravo o „hrvatski slovnici". — Istina je, da moremo ponosni biti na našo akademijo! — Tudi „Matica" marljivo deluje in o glasbi razcvetuje se živahno življenje. Napovedana nam je nova opera „Sejslav hudi" od marljivega pevovodje glasbenega društva „Kolo" gosp. Eisenhuta na besede pl. Zigrovica. — Da sta vseskozi ljubljenca našega občinstva Vaša rojaka izvrstna operna pevca gospoda Gerbic in Nolli, bilo bi odveč, še le Vam zagotovljati. — Slavo „slovanskega uma in dlana" razširja po svetu naš Franjo K rež m a, kateremu je nedavno Praga slave vence vila. — Ne morem si pa kaj, da bi tem radostnim poročilom ne dodal tudi žalostne novice, da se čedalje več iz okolice Zagrebške in druzih krajev Čuje o tatinstvu in roparstvu. Siromaštvo po deželi je zarad slabe letine in veličin davkov čedalje veče. Nedavno so v bližni Včliki Mučni v eni noči prodrli v 7 hiš roparji na konjih, brž ko ne le našemljeni kot Bosnjaci. Premožnejši gospodarji po kmetih so tedaj v večnem strahu za blago in življenje. Na kratko rečeno: nadl6g vsake vrste imamo na kupe, glavna nadloga pa je nikdar sito žrelo Magjarsko. Skrajni čas je pač, da se zastopniki naše domovine zdramijo in razder6 nesrečno nagodbo z Ogersko, ki žuga, Hrvatsko do nazega sleči!
V Gorici 9. dec. — Imamo ga že spet — umor! Včerajšnji praznik nam je že zopet oskrunila — žali-bog že pregovorna — surovost tukajšnjih nizih stanov. Nekemu znanemu P—cu (vulgo M—ku) je nekdo sinoči trebuh prerezali Okoliščine tega grdega dogodka mi niso še natančno znane; znano mi je pa, da bi bil skrajni čas , našemu ostudnemu domačemu petrolerstvu kakor si bodi konec storiti. — Od tega moralnega smradu naj se obrnem k naturnemu smradu do našega Goriškega umazanega vprašanja zadevajočega čiščenje stranišč po pneumatičnem sistemu. Potem ko je bila K u loto v a (Dunajska) mašina, kakor sem ni davno „Novicam" sporočil, prestala troje komisijskih preskusenj , ni hotel magistrat vendar ne dovoliti Ku-lotu, da bi smel trebiti po vsem mestu vsakošna stranišča, kakor prejšnje društvo (Covacig & Comp.); dovoljeno mu je bilo, čistiti samo stranišča v vojaški ko-
400
sami in svoja. K. se je pritožil pri namestništvu in pravdo proti municipiju dobil. Zdaj ima Kulot vse pravice, kakor Covacig: konkurencija je prosta. S tem je stvar dognana. Mikavno pa bo, če Kulot vse do-tične dokumente — kakor je obljubil — priobči; dolgo zadosti se je ta njegova zadeva pietla. — Predzadnja „Soča" je bila napovedala občni zbor pevskega društva „Slavecu za 3. dan t. m. Dnevni red je imel biti: 1. Volitev predsednika; 2. dopolnilne volitve za odbor. O sklepi b občnega zbora ni predvčerajšnja zadnja ,,Soča" nič še priobčila. — Slišimo, da je prišlo nekaj od ministerstva zastran deželoib jezikov v srednjih šolah, kako se imata namreč ta jezika (slov. in italijanski) učiti. Meuim, da velja ta razpis ministerski za Neslovenee, ki se učijo slovenski, in za Neitalijane, ki se hočejo učiti italijanski. Dosedaj ni bil pri nas ta poduk navezan na tisti pogoj, kakor drugi ne zapovedani predmeti, da se mora namreč ogla siti za vsak jezik in tečaj najmanj 30 učencev, ampak učila sta se deželna jezika do letošnjega leta tudi, če so se samo 3—4 učenci za-nja (kot za nezapovedana predmeta) oglasili. Letos pa se je vpeljal ta red , da se bode alternativno vzdržaval to leto en tečaj (L), drugo leto pa II., ne oba h kratu, in to zarad pomanjkanja poslušalcev. Znabiti, da je omenjeni minist. ukaz v tem oziru kaj zatrdnega ustanovil. — Voljno jesensko vreme imamo še zmirom; namesti belih muh po zraku letajo še zdaj — skor sred decembra — žive muhe po sobah. To je dobro znamenje. Sicer pa piše danes že enomalo ostrejša sapa. — Nek vojaško-raču-narijski uradnik v pokoji (L., Poljak) se je pretekli četrtek na ulici mrtev na tla zgrudil. — Grof C ha nabor d pride ta teden v Gorico; g. grofinja njegova so-pruga je že nekaj časa tukaj. — Za zimsko kuhinjo za uboge so najodličniše gospe pobirale milodare po hišah. To gotovo več zda, ko če se v ta namen na-pravljajo glediščine predstave, katere same več, ko polovico doneskov pojedo. Jez sploh ne odobrujem načela „pred'8tav ali iger za dobrotne namene." Plesati, za ba vi jati se za — stradajoče in trpeče — to se vpira ne le krščanski nravnosti, temveč cel6 toiiko hva-lisani „humannosti". Pač v čudnih oblikah se nam kaže dandanašnji „filantropij a", kjer se ji je umaknila stara ,,evangeljska ljubezen do bližnjega", vsled katere naj levica ne ve, kaj dela desnica. — V veliki mestni dvorani, v razstavi šolskih sester, so krasni izdelki razstavljeni. Tudi sv. Oče papež ao poslali neko sreberno posodo v dar. Danes je imelo biti srečkanje dotične loterije. Dobitkov je 300, serij 30, sreček pa 30 tisuč.
Iz Postojne 10. dec. — Ob svojem času so kovice" povdarjale , če se že noče naša jama stoječa na občinskem svetu, občini v last dati, naj se jej prepusti vsaj nekoliko jamskih letnih dohodkov. Zato nas je jako razveselila novica , da se je reč po večletnem prizadevanji občine vendar le nekako ugodno re šila. Vsled sklepa Nj. Veličanstva ostane sicer oskrb ništvo jame, kakor je bilo dosedaj, al polovica prihodkov pripada vprihodnje občini Postojni. Na ta način ostane daleč po svetu sloveča jama v vsi svoji lepoti tudi potomcem našim ohranjena, Postojnski občini je pa naklonjen zdaten dohodek za vse prihodnje čase , s katerim si more marsikaj potrebnega omisliti, in v prvi vrsti naj bi bilo nape lj a nje žive vode pocevihvtrg. To nam mora pritrditi vsak, kdor razmere nase pozna. Že ob času obdelovanja južne železnice memo Postojne se je ta potreba prevdarjala, al izpeljava vodotoka je le zavoljo slabih občinskih financ se opustila. Na noge tedaj Postojnčanje sedaj , ko se v finančnih zadevah vam boljša prihodnost kaže, in iz-
vršite   to silno   potrebno napravo!    Ž njo si stavite lep nevenljiv spominek.
Iz Kranja 7. dec.   {Ponovljena velika cerkev.   Gimnazija. Čitalnica.) Marsikaj hvalevrednega se je v slovenskih listih že bralo o socijalnem, narodnem in občinskem napredku našega mesta.    Naj tedaj častiti bralci  še  izvedo, da se Kranj, kar ima dekana g. Ant. Me ž n ar ca, tudi v   cerkveno-stavbnem   oziru   odlikuje.    Poprave   v zel6 zapuščeni pungratški  cerkvi, kateri je ranjki župnik   Sežun   daroval   lepo   svoto,   niso   bile   še končane in že je zidarski oder od vrha do tal obdajal farno cerkev,   da mojsterska   roka  tamkej popravi,   kar je   nevednost v prejšnjih časih umetnijskega pokončala. Pre-častiti   g.   dekan si je namreč   stavil hvalevredn-, toda trudapolno nalogo  na naši   veliki  cerkvi odstraniti  vse, kar se ne vjema z Gotiškim   njenim slogom,   ia   to po obrisu,   katerega je načrtal po svojih   umetniških delih pri nas   vrlo dobro znani podobar Janez Vurnik iz Ka-dovljice.    Po dosedaj dovršenih  popravah,   ki so se po binkoštnih praznikih pričele,   ima cerkev že vso  drugo vnanjo obliko.    Krasno   se zdaj dviguje njeno zidovje, prenarejene pristavbe pa s pogumno se dvigajočimi stenami,   katere   na vrhu   kinčajo s posebno   marljivostjo umetno izdelani kamnitni cvetliški križi (Kreuzblumen), daje;o jej nekako bolj   oživljajočo podobo.    Podstrešno glavje,   vogelni kamenji,   pas pod   oknih in ploše,   ki pokrivajo zid,   so   iz lohnjaka (Tufstein),  ki se nahaja pri Koroškem jezeru v Kokriški dolini, in je tehtal čez 2000 centov.   Za strani in stebriče v oknih , katerih je zdaj pet dovršenih, in sicer dva v svetišču, trije pa na južni strani ladije, se je rabil peščeni kamen iz Moravč. Nad  vse pa   poveličuje cerkev barvano steklo v omenjenih oknih, ki so pravo umetnijsko delo slavno znane firme   Neuhauser   na   Tirolskem.    Stekleiulo v   ladijnih oknih sestavljeno je po   načelu mozaika in sicer vsako okno po različnih   motivih   simboličnega   pomena,   kar posebno zanimiva oko in duh še bolj povzdiguje, dva v svetišču pa spadata strogo v vrsto tako zvanih opnatih okenj (Teppichfenster).    Ako zdaj stopiš v hišo   Božjo, zdi se   ti   bolj   odločena od   posvetnega  nemira.    Svetloba se   skozi katedralao steklo (Cathedralglas)   enakomerno razdeluje in tudi   solnčni   žarki  se   prav  nič na barvajo,   če prav skozi barvano steklo sijejo.    Kamno-sekarska   dela   je   izdelal   omenjeni   podobar   J. Vurnik*)   in  je postavil   tudi okna, ter vse je prav moj-stersko izpeljal. Znašali so letošnji stroški nad 9000 gl., ki so se deloma iz   cerkvenega   premoženja   poravnali, deloma pa so pripomogli blagi   dobrotniki,   katerim na čelu stoji naš   velečastiti   knezoškof  gospod   dr. Jernej W i d m e r.    Posala   bode na ta način naša farna cerkev sčasoma v resnici, kakor jo ljudstvo imenuje, včlika ali stolna cerkev in prvi kinč mesta našega.   Prav hvaležni smo  tedaj pogumnemu   gosp. dekanu, da se je lotil   velikega   in   težavnega   dela,   in   veseli   nas,   da Kranjci podvzetje to, ki še  poznim vnukom bode kazalo vrednost sedanjega mestjanstva, radovoljno podpirajo. — Le tako naprej ,   da se dovrši vse!   —   Naša   gimnazija šteje letos 90 učencev.   Število seje tedaj pomnožilo vkijub izmišljenim zvijačam, s katerimi   so   nekateri mislili pokopati jo.   Govori se, da se bode   po nasvetu gimnazijskega učiteljatva osnovala tukaj tudi eno-razredna pripravijavna šola za take učence, ki nameravajo na   gimnazijo   prestopiti.    Prav   praktičen   se nam zdi ta nasvet ne le za obstanek gimnazije,   temuč tudi koristen za   učence,   katerim b de tako prilika dana se za gimnazijski uk bolje   pripraviti,  kakor je to v   sedanjih ljudskih šolah mogoče,   o katerih res velja iz-
*) Zato toplo priporočamo   vrlega   domačega umetnika o enakih strokah.                                                               Pis.
401
rek ,.ex omnibus al^quid, ex toto nihil". — Preteklo nedeljo je tudi naša čitalnica Prešernu v spomin napravila „besedou. Program bil je večeru primeren ter obsegal deklamacijo, petje in glediščino igro. Izvršil se je v vseh točkah v občno zadovoljnost in je bila po hvala res zaslužena. Predstavljala se je igra ,,Svoje-glavneži", ki je kaj gladko tekla, in o kateri na kratko le to rečemo, da sme Kranjska čitalnica ponosna biti, da ima tako spretne moči za glediščini oder. Ne vemo, kaj bi bolj hvalili, vrle igralke in igralce, ki so nam s pridnostjo svojo napravili tako vesel večer, ali pa skrbnega režiserja, ki je znal vse tako vrediti, da ni bilo videti, da so eni še le prvikrat na odru. — Na dejamo se tedaj , da nam marljivi odbor napravi v zimskem Času še mnogo enacih večerov, ki bodo privabili „svoje k svojim". —
Iz Ljubljane.  — Plevna ie padla — te tri
besede so šle včeraj kot blisk od ust do ust po mestu; z nepopisljivim veseljem navdajale so vsaeega človekoljuba , hudo potrie pa poturčene sovražnike slovanske Rusije. S padom P le v ne je konec zagotovljen barbarstvu Turškemu v Evropi , kakor mu je s padom Kar s a zadnja ura odbila v Aziji. Milostljivi Bog se je usmilil večstoletnega trpljenja slovanskih kristijanov na jugu in blagoslovil orožje rešiteljice Rusije. Slava junakom Ruskim 1 Se ve da veliko delo ni do konca še rešeno, in da pride še važnih vprašanj na dnevni red, ki danes še znana niso, — al da niča južnemu slovanstvu stoji na nebu in ne bode izginila več , ako Bog da in sreča junaška!
—   (V seji 7. dne t. m.) je deželni odbor pritrdil, da se učitelj Janez Kutnar v učiteljski službi na ljudski šoli v Žužemberku definitivno potrdi in da se neki učiteljski vdovi iz zaklada za učiteljske penzije dovoli 30 gold. miloščine na leto.
— Sklep deželnega zbora od 21. aprila t. 1. zaradi stroškov za zidanje norišnice v Studencu je za-dobil cesarjevo potrjenje; zdaj še le se bodo mogla oddati stavbina dela različnim ponudnikom.
—   (Razdelitev Koroških ovac) iz državne subvencije nakupljeaih je odbor družbe kmetijske tako-le določil. Prošnjikov se je oglasilo 34, ovac pa se je nakupilo le 9 parov, po takem se prošnje mnozih ovce-rejcev niso mogle vslišati. Dobijo tedaj ovna in ovco : J) Peter Pavlin iz Rovt okraja Logaškega, 2) Jože Hribar iz zgornjega Tunina, 3) Janez Jeras z Velikega Hriba v občini Tuhinjski, 4) France Trobec iz St. Ožbaltafare Škofje Loke, 5) Miha Rigler iz Škraj-nika pri Ribnici, 6) Groga Peklaj iz Seia fare Polho-graške, 7) Anton Kline iz Klenka fare Vače, 8) Luka Kot ar iz Cveteža v Litijskem okraji, 9) Peter Kav dr iz St. Ane pod Ljubeljem dobi ovco, — Marijana Ka-var tudi iz St. Ane pa ovna. — Ker ovce pridejo prihodnjo nedeljo v Ljubljano, zato naj vsi gori imenovani pridejo gotovo prihodnji pondeljek dopoldne v pisarnico družbe kmetijske (na Bregu), da se jim odkažejo ovce. Odbor družbe kmetijske pa tudi vljudno prosi gospode , ki so blizo imenovanih ovcerej-cev, naj jih opomnijo, da ne zamude pondeljka, ker se utegne primeriti, da njim samim poslanega dopisa ne dobijo o pravem času v roke.
—- (Za napravo vodnjakov) je al. ministerstvo kmetijstva odjočilo, da se razdeli 1200 gold., od katerih dobijo: Š i le r tabor 100 gold,, Juršice 150 gold., Bohinjska Bistrica 200 gold., Ravne 115 gold., Bitnje, Lepence in Log 115 gold., Polje, Zion in Kam nje 85 gold., Brod in Savica 115 gold., Podhom 120 gold. in Tri buče 200 gold.
—   Za gotovo se danes pripoveduje, da c. kr. deželni predsednik vitez Widmann pride za c. kr. namestnika v Line. Kdo na njegovo mesto pride v Ljubljano, se le še ugibuje.
—   Glavni zbor hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva v Zagrebu je gosp. dr. Jan. Bieiweisa izvolil za častnega uda.
—   (Odbor Maticiri) ima 19. dne t. m. popoldne ob 5. uri sejo s sledečim dnevnim redom: 1) Prebere in potrdi se zapisnik 40. odborove skupščine. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročil odseka za izdavanje knjig. 4. Razprava o raznih Matičinih zadevah.
Gospodje poverjeniki, ki imajo kaj Matičinih knjig neoddanih, so vljudno naprošen;, jih kmalu odboru nazaj poslati.
—   (V Čitalnici) je bilo dva dni zaporedama živahno gibanje, V soboto dopoldne se je, kakor je bilo v našem listu že napovedano, obdarovalo 81 šolskih otrok s popolno obleko vpričo obilo zbranih dobrotnic in dobrotnikov. V imenu obdarovanih in njihovih starišev sta se v primernih govorih za lepe darove zahvalila gosp. Keršič, katehet nunskih šol, in pa gosp. A Praprotoik, ravnatelj mestne ljudske šole. Tako je dozdaj bilo po tej poti oblečenih nad 900 ubozih otrok, kar, če eno obleko računamo le po 10 gold., znaša 9000 do 10.000 gold. vrednosti. Zvečer v soboto pa je bila zabava z loterijo na korist navedeni milodarni napravi, ki ima za kupljeno blago še nekatere dolgove poplačati , kar se bode zdaj popolnem moglo zgoditi, ker je tudi Kranjska hranilnica, kakor ravno slišimo, blagodušno z izdatno svoto 150 gl. na pomoč prihitela,— V nedeljo zvečer pa je bila ,,beseda" čitalnična na spomin Prešernov, ki se je v vseh oddelkih lepo izvršila. Začela se je z dr. B. Ipavčevo kantato: „Na Prešernovem domu". Potem je gosp. dr. Zarnik slavil pesnika Prešerna z govorom, ki je bil z veliko pohvalo sprejet. V 3. točki iz Verdijeve opere „Trovatore" sta se odlikovala gosp. Meden in še prav posebno gospa Odi jeva, naš pevski zbor pa je tudi tako izvrstno rešil svojo nalogo, da bili bi radi slišali točko „da capo". Glasbeni oddelek se je končal s krepkim zborom „Napadajte brada". Zatem se je predstavljala gledališka igra ,,Znamenja ljubezni" na občno pohvalo. VeČo težavnišo nalogo je imela go-spodičina Kogeln o v a, ki jo je tako lepo izvršila, da bi jej bilo tudi na javnem odru priznanje gotovo. Tudi gospodičina Tratnikova v manjši nalogi je dobro do-padla. Ker sta gospoda JeločnikinJuvančič že skušena slovenska akterja na deskah, ki svet pomenijo, in je tudi gosp. Skaberne se potrudil zadostiti svoji nalogi, je bilanca cele prestave bila na čast igralkam in igralcem.
—   (Odgovor na vposlano" v „Slov. Narodu" od 6. dne t m.) Nekomu se je pod firmo „Več Cerkljanov" vzvidelo, to, kar sem v svojih „popotnih črticah*4 o novih zvonovih v Cerkljah pisal, imenovati „grdo laž4*. Na to tu le troje vprašanj: 1) Ni li g. Samassa sam obstal, da se mu je veliki zvon skazil na H? Ga ni li potem, z dletom in pilo odbivši mu čez iy2 centa, spravil do naročenega glasu B? Zvonarsko pravilo je to, da, čem nizi glas, tem teži zvon, in reformator zvonenja na Kranjskem, neposabljivi gosp. župnik Blaž Potočnik, je rekel, da zvon, kateremu se p o vlitvi vzame le čez !/4 centa, je podoben jetičnemu Človeku, tedaj ne trpi dolgo. Gosp. Samassa pa je vzel vlitemu zvonu s 47 centi čez iy2 centa, da je izdolbil glas B, Tedaj ima Cerkljanski zvon s 45 centi isti glas, kakor oni na sv. Gori a 63 centi! Kako more tedaj dober biti? Zakaj so pa dobremu staremu vzeli nekaj funtov kembeljna ali jezika, novemu pa ga pri-
dali? Mar ne zato, da vseh drugih ne preupije, ker je posten? — 2) Je li dalje laž to, da so farani Cerkljanski in drugi ljudje — med njimi tudi slučajno na-zoči slavni skladatelj Davorin Jenko, ki ima gotovo čista ušesa za glasove —hudo zabavljali o zvonovih? — 3) Ni bil li Samasaa s svojimi zvonovi za 15 gold. pri centu dražji od Hilzerja in ni li še le zadoji čas po konkurenci prisiljen odnehal sceno? — Nato trojno vprašanje naj mi odgovori firma „Več Cerkljanov" in rad bom rekel: vpater peccavi" pa omolknil. Mar ne sme popotnik pisati tega, kar je na lastna ušesa slišal in od ljudi zvedel? Meni je prav dobro znaoo, kje je bilo ono »poslaoo" sproženo in katero pot je iz izvirnika šlo v Cerklje , ker mi je bilo dano nekoliko za kulise pokukati; Cerkljanov je prav malo za njim. Sa-pienti sat! — Na osebno pikanje odgovarjati se mi ne zdi dostojno in to tem maoj , ker vsak pisavec že sam svojo pisarijo obaodi, ki se ne more braniti s stvar j 6, ampak mora za puhlo obrambo seči po osob-nih psovkah. To naj „Narod" pove svojim reklam-cem.                                              Pisalec popotnih črtic.
402