Eel© III., Stev. 138. V Celfu, soboia dsie 26* novembra 1921. Poštnina plačans v gotovin „Staue celoletiio 120 K, meseCno 10 K. — Oglasi za vsak mm viSine stolpco 1 K 20 v. Rcklama med tekstom, osmrtnice in lahvale K 150 — \ Posamezna števllka stane 50 par - 2 K. Izhafa vsak torek, četrfek In soboto. UrodiilštVO Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon št. 53. Upravnldtvo Strossmajerjeva ul. št. 1. prltličje. Telefon St. 65 Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Konec vladne krize» Vlada osiane, izvrše se nekatere spre- niembe v osetoali. Poskusi, zrušiti sedajno vladno ko- aJicijo in spraviti na površje now Protič- Korošee-Radičevsko kombinacijo, so kla- verno ponesreeili. Radikalni klub je so- glas n-o izrekel zaupnico Pašieu in mu dal proste roke gledc nadaljnili pogajanj z deinokrati; ministrski svet je sklenil., da ne poda d-eiTiisije; kralj je odobril stališCe min. predsednika. Nedvomno pa je, da bodo nezaJovo- Ijneži ruvali naprci. Ootovo je dalje, da je z ozirom na renitcnco radikalskega u- radništva, ki tvori ogromno vcčino (90 «dstotkov) v vseh ministrstvih in dmgHi važnih iiradih, trajno vzdržanje sedajnc koalicijc nemogoče. in da morejo prinesti ozdravljenje le nove volitve, pri katerih se ima ojačiti dcmokratska stranka. Ka- kor so nam prvc volitve Iani novctnbra prinesle narodno edinstvo, tako nam mo- rajo drille volitve v ])rihodnjem letn pri- nesti Čistost upravc. Seja radikalskega kiiiba. Pašičeva izjava. Beograd, 24. nov. Danes se je scstal k seji plenum radikalskega klnba, da stori koneni zaključck glede scdajno po- litične situacijc. Seja je bila burna. Po daljši debati je vstal min. preds. Pašie in izjavil. da smatra v državneni »nteresu (fhranitev sedajne koaiičjjc za poircbuo. Dr. IVO ŠUBIC: Kakšen !e položaf državtiega name« ščenca lu Ka&o se namerava Izboljšafl? (Poročilo na zboru .iavnih namesčencev v Celju dne 21. novembra 1921.) I. Današnji položjaj drž. namcščeucev. Dober mesec dni nas loči od zadnje- g-d zborovanja. Takrat sta beda in naš o- bnpni položaj do zadnjega kotička iiapol- I nili dvorano Nar. doina. Razšli smo se z lcpimi resolucijami in sladk-imi nadann. Po starein reJvu: «bis dat, qui cito dat«. smo pričakovali za naše z nepobitnlnii clokazi podprte težnje pravično uvidev- C. Tillier - iz francoščine prevedel c. $.: Prestrašeni kanonik. (DalJe.) S pomočjo angola varuha sen; upa! priti neopažen mimo. Zgodilo se jo pa dnigačc. Oče Dunot je stražil pred hiSo, naslonjen na veliko črno puško, čeprav jc bil rnraz, da bi se hrasti loiniji. OCc Uimot jc bil vcükan. Dolgi rdeči lasje, malo že pobeljeni, so se vsipali kakor levova griva po širokili plečih. Sjrirt in čas bi se tresla pred njim, kaj šclc mola malenkost, ki je bila suha vslecl postov in mrtvieenja. Seveda, danes sem kano- nik in to je čisto nekaj drugega. »Danes je druffačc«? .fe vprašal ka- petan. »Da, daiies je drugače«, je odvrnila urno ffospo'Jicna Colette, ki sc je spustila v kapetana kakor pes in branila svojega gospodarja. »Sedaj so gospod že stari in bolehni, zato se ne nioreio .več postitl.« »Ti pozabiš, hočem reči, vi pozabite. Colette«, je pristavi! kanouik,. »da sem star 65 let in živim kakor karmeliti.« Oče Dunot je stal pred vrati. Ko me ie ^agledal, se mi je takoj pribüzai. uik J>I^avno lia v^s čakam. gospod žup- viiii^r,!110 ^e »agovoril z divjim in liripn- x "u Slasotn. )J M e n n sem rnu oi^"^-^^ »l".lül?« MI« J1c da bi vedel, kaj sem Ako bi se radikalski klub odločil za pre- lom z deinokrati, bi on ne mogel veC sodelovati pri državnih poslih, pa tudi lie v vodstvu stranke. Po njegovi izjavi se je takoj poka/.alo iztreznenje. Klub jc so- iclasiio izrekel Pašiču zaupanje ter mn dal glede pogajanj z demokrati in ostali- ini skupinami proste roke. Pašičevia akcija. Beograd. 24. nov, Takoj po seji radi- kakskeffa klnba je Pašič konferiral s predsednikom demokratskega kluba Lju- bo Davidovieem ter izrazil željo, da se razgovori za rekonstrukeijo kabineta. čimprej dovrše. Q. Davidovič je povöa- ril, da je to tudi stališče demokratskega kluba. kor se mom nujno sklicati parla- lnent. Nato je šel PaSič li krnlju in ga in- foriiiiral o politieneni položaju. Izrazil je iitnenje, da je po skfepih radikalskega kluba demisija vladc nepotrebna in R're !e za rekonstrukeijo. Kralj je stališče Pašičevo odobril. Ministrski svet odkloni demisijo. V popoldanski seji min. sveta je Pa- sie podal poroeilo o položaju. Sprejet je bil njegov predlog, da vlada ne poda o- siavke in da se Oüsebna vprasanja urcöc v medsebojnein porazumu. nost nierodajnih eiuiteljev in takojšnjo, odnosno vsaj kar najhitrejšo odpomoe! ^'arali smo se: resolueije so ostale k: kos potrpužljivcisa papirja, našc prošnje In zahteve v^ neizpolnjcne želje. Zato smo se sestaü dancs k ponovnf, svečaiio - tragieni nianifestaeiji porna- njkanja in obupa. na kateri hočenio ob- razložiti naš položaj uradniškeniu reprc- /.{.¦ntantu v narodni skupščini in preuaia- vnikom vseh strank Sloveuiie. Rcsolneiie zudnjega shoda so se za- jedno s tütneljitiin poroeilom okrajnega koinisarja dr. Bruneka, z verno sliko na- šcga, ugled države in splošne socijalne poj/ne. sramotilnega životarenja odposla- le na vsa merodajiia mesta. IzvrSilc so se tudi potom deputacij interveucije prt ministrih. Onega odrneva. ki so ga PO splošnem, objektivnem prcprieanju za- služile, žalibog niso našlc- Potreba po renieduri se ic pač vsestransko priznala, venuar pa se nam je dalo na nekaterlh inerodajnih mestih razumoti. da smg blli v naeinu izvajanja o naših zadevah, pri- ruerjajoči dohodke drž. namcšeencev s plačami častnikov, neprevidni. Piiznati moramo jasno in odkrito. da nas je men- taliteta naših odličnih mož. spoioeena nam ob priliki intervencij v baš navcile- riem smislu, osupnila. In vprašali smo se zaeudeno. je li to v državi, zgrajeni na zgodovinskih tc- meijih enakosli, bratstva in prostosti, v državi moderne in tolikokrat zatrjevane deiuokracije sploh mogoee? Kaj niso ta- ki niigljaji nckak dokaz, da je celo krl- tika. ee še tako poštena in izražena v nie- jah najveeje dostojnosti in opreznostl, neljuba, m-orda celo opasna? Nekako pla- ho smo se domislili ustavnih določb, ki garantirajo državlianu prosto izražanjc misli, bodisi v tisku, podobi ali besedl, ee se jih posluži v postavnih mejah. kaj- ti rečeni migljaji nam povedo dovolj. Kljub temn sc ne ustrašinio. V sve- sti si absolutiie pravičnosti našili zahtev prihajamo danes ponovno z istimi nepo- bitnimi argunicnti in nič manjšimi petl- cijami kot zadnjic. Od takrat se naš ma- (erijelni položaj ni izboljšal, pač pa ko- ;uka draginja, ne metiee se za svoje zrtve, zmagoiiosno dalje. Pribili smo, da je ta čas izmed duševnili delav- ecv na najboljscm eastniški stau, ker prejema place, primerna inteligentu in v skladu 7. današnjo draginjo. Ce»sicer premotrimo te prejemke s predvojnimi, moramo priznati, da jih re- lativno ne dosežejo, vendar pa so nekak eksistencni minimum. P6vdarjamo zo- pet, da mi toll pine hrabrini. požrtvoval- nim in vzornim voditeljem naše a/made in braniteljem domovin-e. ne zavidamo. pac pa prosimo in zahtevamo, da se ne omalovažujc nas državnih nameseencov. kl smo ravno tako zivcevje in sree drža- ve in našegn edinstva. ki delamo ravno toliko in 7 isto vnenio v prid otačbine, zavzeinaicio odgovorna rnesta i»i imamo Iste telesne !n kuftiime potrebo kot Ča- stniški z!>or. Dvignitc nas torej koncno izustil. »Kakšno uslugo vam lahko sto- rim?« . N »Ushigo? Danes mi ni za vaso uslii- go, pa ne morda zato, ker ne Jjubim Boga tako kakor drugi. Ce pa noeem priti v cerkev k maši. storim to zato, ker pojetc silno slabo in ste preveč počasni pri o- pra\ ilih.« »Ali mislitc gospod Duiiüt,« sem sPregovoril malo presenečen. «da se pe- ta maša lahko stisne v kak model? No, pa ker ne potrebnjete moje nslugc. po- vejte vsaj, sčirn vam morem koristiti?« »Stopitc v hišo,- razjasnil vain bo- dem vsc pri gorki peči, ker vidim gospod zupnik. da se tresetc. kakor bi imeli hu- rt o mrzlico.« »Pridite raje vi k meni enkrat v žup- nišče in pripeljite seboj dobrega Niko- laja, najstareisega sina. Zadnjič sciii .se pač prenaglil.« »O, ta dobri Nikolaj pride -uikoj do- mov,« mi je odvrnil hitro oee Dunot. pomenila se bodeta prav lahko, ali ste se prenaglili ali ne.« Ko sem sliSal o Nikolajevem priho- du, se mi je zavrtclo v glavi in sem hotel pobegniti v gozd. O^u Dunot je pa slutil inojo namero in jc takoj napel petolina na puški. Še danes slišim ta glas v n8e- sih. Prejel me je za roko in rekel: »Takoj vstopite brez obotavljanja. mislitc li, da se bo hiša na vas podrla?« »Ce ravno ukažete, gospod Du- not -------------.« Ko sva bila v hiši, je zaklcnil Du not vrata in prislonil puško k steni. odprl veliko hrastovo omaro, ki je stala oh strani pri oknu, in zagledal sem celo skladišče raznega orožja. Videl sem pol- no samokresov, od najmanjšega do naj- veejega, puške najrazličnejših kalibrov. lovske puške. muskete, nože vseh veli- kosti in oblik, kratke in dolge, brušenc na štiri strani, široke in ostre kakor bri- tev, s kakoršnim z enim mahoni prerc- žeš trebuh, druge tanke kakor šivanke. V omari je bilo tudi v vreeah mnogo smodnika, posode s kroglami in kresll- nimi kainni. Oče Dunot je zagrabil španski nož in ga zacel brusiti na sivem kanieuu, n*j spregovorivši niti ene besedice. Noge so si mi zasibile in vsedel sem se ineha- nično pred omaro. Tema se mi je storila pred očmi, v nšesih mi je zažvenketalo. kakor steklo, iz ust je prihajala mrzla le- dena sapa, a po obrazu so mi tekie pot- nc.srage. Hotel sern moliti. a nisem naSel nobene besede. Bil sem popohioma zmeden, pred sabo sem videl kiipoma naloženo orožje in Dunot se mi je zdel, kakor velika gilo- tina, bruseč nož na sivcm kamnu. Zaml- žal sem. da ne bi videl teh groznih pri- zorov, toda kljub temu sem jih videl ja- sneje, kakor bi bili znotrqj mojih oei. Ni- kakor se nisem zavedal več, kako in za- kaj sem Ui, čutil sem le, da me tlači huda mora- iz katastrofalnega pomanjkanja ter skr- bite za nas z isto vnemo in pravično- stjo! V naših nadal.jnili izviijanüh bodenio torej vzeli kot temelj za naše mininial- ne zahteve oficirske place, kot taeas c- dine, ki so nekako v skladu z vlauajočo draginjo. Da pa moremo premotriti naš tre- notni položaj, primcrjajmo tržne cene da- ua.šiijega dneva z onimi z dne 11. okt. t. 1., to je dneva našega prvega zboro- vanja: Poskoeilo je: Mleko.....od 8 K. na 9-10 K, jajca......» 6 » » 9-10 K, slanina . • . . » 68 » » 88 K, mast ...-..» 72 » » 92-96 K, moka 00 . ...» 18 » » 19*40 K, moka p . . . . » 17-50 » » 19 K, krompir .-.'.» 4 » »5 K, kava......» 64—72 » » 88—96 K, sladkor.....»56 » »58 K, cikoriia.....»24 » » 28—30 K, riž • .....»24 » » 32-36 K, rnilo......»32 » » 44 K, olje.......* 56 » » 68 K, premog.....»77 » » 79 K, Jz jiavedenega primerjanja torej rar- vidimo, da so se cene vsem najnujnejširn življenskim potrebščinam obeutno dvi- gnilc. Upoštevajmo jih pri mesečnem proraeunu glede nabav v družini držav- nega nameščenca IX. ein. razreda. kl broji ženo in 3 otroke. Radi lažjega prc- gleda se IioOein ravnati po rodbinskeni bndžetu kot ga je zadnjič v svojeiii reie- ratii navedel g. dr. Bruneko. Priporrmiti moram samo, da so ne- katere postavke mnogo preskromne. Tako n. pr. se mi zdi kalkulaeija dnevne uporabe samo 30 dkg mesa za rodbino, ki šteje razven žene in moža in treh ot- rok tudi služkinjo, kar najbolj skromna in premajhna. Ravno tako je postavka za siužkinjo po 200 K mesečno prenizka. Le one, rodbine, ki imajo §e stare služ*- kinje, jih morda zadovoljijo z navede- nim zneskom. Oni pa, ki jih zadens nc- sreea. sklepati nove poselske pogodbe. nam bodo povedali, da izpod 300 K ni moč dobiti služkinje. Nadalje bodi omc- njeno, da se pogreša izdatek za večerjo. Iz vsega tega se vidi, da smo skromm, da skušatno naše potrebe spraviti v sklad splo.^nefta od svetovne vojiie po- vzročenega ponianikanja in vendar koll- k\ deficlti! Ome'njeni proraeun, upoštevajoč ce- Na inizi je stala steklenica z vinom, strah me je vžejal in nevede sem natočil kozarec in duškoma spraznil. Vino, ce- prav ne najboljše, me je malo ojunačilo in zacel sem govoriti: »Qospod Dunot, za božjo voljo, za- kaj me hočete umoriti? Če mi mislite pobrati denar, veste dobro, da ga niniam. Mislite li, da je moja župnija tako boga- ta? Oče, Bog mu daj dobro, mi je zapu- stil tole srebrno uro, katero sem mislil nositi do smrti. Tukaj jo imate, le golo življenje mi pustite.« »Pokažitc uro, ali gre dobro?« je za- godrnjal oče Dunot. vzel uro iz rok, jo pritisnil na uho in prisluškoval. »Seveda gre dobro, ljubi gospod Dunot. bolj nataneno gre, ko cerkvena ura.« »Ce gre pa točneje, jo kar spravlte in naravnajte po njej boljse cerkveno uro, ur imam tako več kakor vi.« Odprl je pred a 1 in mi pokazal eel ducat ur. Nož pa je brusil neprestano naprej. »Še enkrat vas vprašam, gospod Dunot, zakaj me hočete umoriti? Saj dobro veste, da je umor nekaj grdega. božje in cerkvenc zapovedi ga prepo- vedujejo, umor duhovnika pa že cjIo, to je sakrilegij. Samo ena kaplja duhov- nikove krvi vam zaprc vrata ncbeskega kraljestva. Pisano je, gospod Dunot: Ne dotikaj ss maziljenca Qospodovcga ...« Tfnj! je plunil znova oce Dunot na kiimen- (Konec prihodnjič.) Stran 2. >\ OUUiiA^ 138 ne z dne 11. oktobra tl. odnosno dana- šnje, se glasi: Mleko 3 I. na dan 7 Kr.......630 Ki. sedaj 10 Kr. liter 900 kruh na dan 23 Kr.........690 Kr. sedaj 25 Kr. dnevno 720 stanovanje............300 Kr. sladkor (na 5 dnij kg)......350 Kr. luf!................100 Kr. krompir dnevno za8 Kr.......240 Kr. sedsj 10 Kr. dnevno 300 zelenjava 20 Kr. dnevno......600 Kr. mast 5 kg............450 Kr. sedaj po 96 Kr. 1 kg 480 milo, soda, pranje.........200 Kr. jajca 2 na dan..........240 Kr, sedaj po 9 Kr. komad 540 moka, riž, ječmen.........250 Kr. sedaj 280 začimba, čebula, češenj, olje, kis . . 250 Kr. premog in drva..........800 Kr. slažkinja............. 200 Kr. skupaj 11. okt. 5700 Kr., danes 605i3ca aij "V—ruivtut iistasev. Tcmelj sovjetske moči na cTe- snem bregu Dnjepra je. izi^odkopan. . ker jim je obč. sodišče za pobijanje dra- ginjc dovolilo baje prcmal povišek pri eenah kruhu. Za oblastnijske urade v Mariboru pridejo glasom poročila »Tabora« v po- štev predvsem prostori v Mestni hranil- nici ali pa v gradu. Kinopredstave za mladino je pričel prirejati prvi mariborski bioskop. Za ustanovitev Ljudskcga vseučili- šča v Mariboru je neimenovana oseba po glavariu dr. Lainšiču poklonila 2s).000 kron. MJSLI K 10. »REDNEMU« PREDAVA- NJU L.JUDSKEGA VSEUClUŠCA V CELJU. Kakor je iz Celja izšla inicijaiiva za jugoslovenske »zdravstvenc tedne«, ta- ko je izšla tudi iz Celja inicijativa za ijudska vseučilišča — ker zagrebškega ljudskega vseučilišča nc morenio prište- vati »ljudskim«, kajti ne obiskujejo ga sr- romašni, izobrazbe najbolj potrebni slojl, d^lavci, ampak s a in o inteligenca. — Kakor slišimo. imajo — slieno, kakor pri nas v Celju — na oiincnh ^,-i Ljubljani tudi vsak pondeljek poljudna prcda.vänia. Ustanovila jc to »ljudsko vseučilišče« »Svoboda« na Olincah. Izgleda, da stoj! za tem par vseučiliščnih proi'esoriev. Ljubljana sama pa spi! - Sedaj je za Ce- ljcm prišel tudi Maribor (slieno kot pri . »zdravstvenih tcdnih«!) in se jc glasom poročil v pondeljek zvečer vršiia na ma- gistratu enketa za »ljudsko vseučiliščs« v Mariboru. Vsekakor napredek, cetudi samo šele enketa. — Pri tem naj spomni- liio na inicijativo, ki je prišla iz Maribo- ra, namreč na ustanovitev »lige proti tu- berkulozi«. O. docent dr. Matko ni imel v Celju tistega uspeha. kakor ga je va- jcr. v Mariboru. Vzrok jc ta, ker ss ni na- slonil na inštitucijo »ljudskega vseueiTi- šča« v Celju. kjer jc forum za obdržava- nic sličnih predavanj. »Liga proti tuber- kulozi« se je ustanovila brez prisotnosti onih, ya eijih ohranitev v prvi vrsti je hotel delati g. docent Alatko — to so bili delavci! Sedaj po par mesecih obstoja »celjske sekcije lige« ozir. njenega od- Mariborske novice. Občinski odbor v Krčeviui pri Marlr boru jc imenoval kr. namestnika g. Ivanii Uribarja, velikcga slovenskega rodolju- ba g. dr. Pavla Turnerja in šolskega rav- natelja g. Mihaela Nerata za častne ob- cane. V pripravljalni odbor za Ljudsko vseučilišče so bili na scstanku ir.inofi pondeljek izvoljcni gg.: okr. glavar err. Laj-nšič kot predsednik. župan Grčar kot namestnik, prof. Favaj kot tajnik, kot odborniki gimn. ravn. dr. Tominšek, proi. dr. Kovaeie, urednik Borko in zastopnlk zdravniškcga društva. Seja obč. odbor'a mariborskega sc vr5i 29. iiov. ob IS. uri. Mariborski peki so sklenili stavkati, tudi napram državi, ki nam je zasigurala subvencijo in jo vezala na pogoje. V interesu glcdališča, ki more blti pri nas lc eno, apeliramo ponovno na vsa društva, naj ne ubijajo tega, kar je sczidano na idealizmu in žrtvaii vseh o- nih. ki jih vidite na gledaliških deskali. Vsako popuščanje, da nastopa v glc- dališču zdaj jedno, sedaj zopet dnigo društvo ter igra bogznakaj in bogveka- ko. smatram jaz za kvarno razvoju, na- predku in uglcdu našcga gledališča, ki je ticpolitično kulturno svetišče, za koje nosijo vso odgovornost vsi celjski kuU turni činitelji brez ozira na njihovo po- litično mišljenje. Izjeme, ki bi jih delala glcdališka uprava, rodijo le ljubosum- nost med posameznimi drustvi ter pov- zročajo politično - strankarska naspro- tja. Politike pa mi v glcdališču ne mara- mo, politika bi pomcuila snirt gledaliSča. tega ne želi glcdališka uprava in nc smc hoteti nihče, ki ljubi gledališče. Naš ponovni apel naslovim na člani- cc in člane vseh ncštctih ccljskih dru- štev, da pristopate v dramatično dru- štvo, ki ima prostora za vsc, da nas s svojimi močmi v izvršcvanju tc iiase samokulturne naloffe podprctc. I Glcdališčc ie nas vseh. vsi, ki mo- I rcte in znate, ste dolžni zanj delati. nern dclovanju — ali pa, da gg. ne Tacu- na z javnostjo? Toda nc prvo in nc ani- tio ni pravilno! «••*¦<¦¦•> Sedaj pa k predavanju pretcčenega pondeljka. Naravno jc, da je g. svetnlk Bacbier predaval nad vse lepo kot stai. bivši šolnik. Vsebinsko je bilo preda- vanje izborno in za naše razmere zelo interesantno. Pripomniti bi bilo. da ni tvorila cirkulacija ogljika in kisika sama najmanj eno, pa boljše celo serijo preda- vanj — kar se v bodoče šc vedno lahko zgodi — da ostalih niti ne omenjam, ka- kor nastauek premoga itd. Posebno zani- liiiva jc bila statistika razpoložljivih in izrabljenih vodnih sil, posebno v Jugo- slaviji. špecijelno v Sloveniji. Nadvse zanimivo je bilo konečno razmotrivanje o mogočih novih virih energije n. pr. 'z- rabljanje direktnih solnčnih žarkov s po- močjo vclikanskih oglcdal (dosodaj mak- simum: 60 ma!) jtd. Vse to so stvari, ki ne morcjo zanimati samo ročnc^a, am- pak tudi duševnega delavca. Primeren prekrasnemu predavanju je bil tudi obisk. Med mnogimi drugiml. tudi novimi gg. smo vidcli še gg. okraj- ^ega glavarja, Caterja. Hrastnika (župa- na okoliškc občinc). Natlačeno je bilo ta- ko, da jih je silno mnogo stalo na hod- niku pred vratmi in tudi odhajalo. Sled- njemu bi se dalo odpomoči, ko bi se zgodnja gospoda bolj pomakuila proti steni ob oknih! Vscm vrlim pijonirjem ljudske pro- svete pa kličemo hvalo ob tihem slav- Ijenju 10. predavanja, z zeljo, da zdržljo delo v tem praveu šc mnoga leta! Naš celjski 39. pešpolk se je v cetr- tek 24. tm. ponoči vrnil z madžarske e;ra, nice. Pričakalo ga ic ne-ka] obemstva tn železn. godba. Kakor lanl, tako letos! Zopet sc po- tepa ivckai šoloobveznih dečkov (imajo 6 .__ H let) med časoni dopoidanskega pouka po mestu od izložbc do izložbe, bcracijo po gostilnah z najrazličnejšimi izgovori za hrano in denar, m,tikajo se po okolici, kadijo cigarete, zahajajo s priberačenim denarjem v kino in hodi.^o spat v listnice in hieve. Res jc, da so tt mladi potepuhi silno raztrgani in umaza- ni, a usmiljenja vendar ne zaslužijo. In da zgledajo taki, tudi ni čudno. Pred par dnevi se je. dognalo. da jc hodilo nekaj Stev. 138. »NOVA DOBAi Strana teh fantalinov iz mesta in okolice preno- eevat v Starl grad in sicer skrivaj v 11- stje, ki je hranjeno tik hleva za nastiljo živim. Oče sain je v službi od jutra do večera, mati zelo bolehna- Kdo naj nad- zoruje otroke, ki se brez pravega nad- zorslva udajajo potepanju? . . Ljudje božji, bodite vcndar toliko presodm. tla te mlade berače ostro zavrnete. Seveda lažeio vsc mogoč^. da nimajo §o,e Tta. Ne vcriemlte Jim! Pokličite redarja, aa iih spremi dopoldne v solo, popoldne mi na iijih dom. Resnica ie, da bi poüciia bodisi v inestu ali okolici, lahko v tem ozirn mnogo dobrega storila. Na.i poka- it vcč veselja do tega človekoljubnega dela! Naj si pa da končno vsak odra- ščeni dopovedati, da niora podpiranje mladih beraeev vendar enkrat ndiafi! Dajajte- podpore nbogim staršcm, ne pa otrokom, ki vas nalažejo, pribcračeni denar pa na krivili potih v svojo pogTi- bo zapravjjajo. J. B. Osebiia vest. Carinik II. razr. g. Jos- Petrič v Celju ic imcnovan za rcvizorja 5. razreda. ZakaJ imjamo še vedno pasji koiiiu- raac? Iz vseh strani obdinsiva dobivamo vpraSanja, zakaj neki iniamo v Celju In okolici $e vcdno pasji kontumac. ker Bl nobenega povoda vcč zanj. V Ljubljnn! in -.Iriigih večjili krajih ic ukinjen. Rapbllski žalni kolkt in račimski lisil »C. M. D.« se dobe- v Celju v trgovlni Oovičar & l.oskovšek, tor v Qaberin na > -Livadt«. LjtibUanska kreditiiß batika, podru- žnica v Celju, naziiaiija. da so prlspel-e oilginaliiti obveznicc 7 držctv. investTc. posollla, katere so subskribeirtoin proti vmitvi ])rivremeiiega potrdila pri bla- sajni omonjene batike na razpolago, ozi- voma sc dopoSljcjo poštnine pro.sto po nošti. Odkod je dekletce? l>ne 10. okt. j« «eznana ženska pustila na sloptricah iavnc bolnice dekletce v starosti 5 — 6 let, ki ne govori. Zravcn jc bil iistek: »Otroku ie irne Slavica, vzamite sa za .wojega!» Dne 15. okt. |e vzela otroka poscMiiica Marija Qasperic iz Liboj, ki se je pismeno zavezala, da ga vzame za svQJc>(a. Dne 12- tm. pa ga je prinesla nasai in «a. ne da bi se bila javila ali na- vedh razloge, pnstila na stopnicah. Po- izvedovanja za materjo dekletca so blla dczdaj brezuspešna. Ce bi kdo kaj ved-ei, naj javi celjski policiji. Krvava uš se Slri po celiskoni ja- bolčnem drevju. Opaziti jo je že od da- leč", kcr se drže niladik beli kosmiči ka- kor zelo močna plesnoba. Ako se ta ne- varna drevesna bolezen ne začne takoj v kali zatirati, se grozovito Siri od vrta do vita. Ako ie drevo zelo napadeno po teh Škodljivcih, ga je najbolje takoj po- sekati; ker pa prezimiije krvava uS nc samo na vejah, ampak tudi pri koreni- nah, je treba izruvati iz zemlje tudi te in pred nastopom pomladi vse skupaj po- žgati. ManjS© napaje pa uničimo s tem, da jih namažemo s petrolejem, kateremu se je prililo eno tretjino vode; seveda Je treba to meSanico neprestana mešati toliko časa, da nastane svetlorjava te- kočina. — HiSnr gospodarji, lotitc se ne- mndoma tega dela, sicer ne bo v par 1c- tih nobene zdrave jablane (zlasti mlajs'ih nasadov!) nc samo v mestnih vrtovih, ampak tudi v bližhii Celja. Da od krvave uši napadeno dre-vje navadno nic Vec ne rodi, menda ni treba Se posebej doka- zovati. Kdor pa ne reflektira na jabolč- no sadje, naj pa raje sadi kaj drugega. Cloveku se niora tako zaneniariono drevje res zasmiliti, a pomagati s\ pa samo ne more. Rešite torc.i. kar je Se mogoče! Porotnlki za četrto porotuo zeseda- nje v CeljtL I. Glavni porotniki: Stiglic Josip, poseslnik, Bočna; Ivan lierger. trgovec, Loka St. 13: Urcli Tranc, trgo- vec, Celje; Mikola Jakob, posestnlk, Orobelno St. 15; Ooričar Karl, trgovec, Celje; Zabukovšek Maks, kroiaški nioj. ster, Celje; Qovek Jaže, posestnik, Ka- saze št 3; Kaček Franc, lesni trgovoL, Loka št- 33; Ocvirk Martin, posestniK, PIresica, St. 6; Cerkovnik Juri, posest- nlk, Brezova St. 17; Samec Valenlin, po- sestnik, Runtole St. 13; Jošt Ivan, poso- stnik, Lipovec št. 6; Razgoršek Janez, nosestnik, Trobendol št. 8; Kristau Mllia, Posestnik in župan. Lemberg trg; La- jJOrnik Josip, posestnik, Ložc it. 7; Kla- ]jC?r Henrik, klepar. Biežice; Tergiav ni?Zi ?0Sest"ik, Qornje Grusovlje; t>e:- luc Jakob, posestnik in trgovec, ArtiSe st, «u, Meiavc Jože. posestnik in !esm trgovec, Zg. Pobrežje St. 4; Marine An- drej, posestnik in gost-, Sv. Magdalena; Videnšek Janez, posesinik, Jezerce št. 0; Orobelnik Jože. posestnik, Gotovije St. 51; Ošlak Anton, posestnik in trg., Po- nikva St. 21; Skrabar Jakob, posestnik, Griže; Sivka Jernej, posestnik, Vrbno !>t. 21; Wolf Franc, posestnik, Sv. Peter v Saw dolini; Topole Martin, posestnik, Jagoče St. 16; Podgoršek Anton, posest. Ponikva ob j. ž. št. 13; Strašek Matevž, posüstnik, Nezbiše št. 9; Kralj Drag^tin knjigovodja, Celje; Resnik Matija, po- sestnik, Marija Gradec; Leskovšek Jaka veteposestnik, Celje; Florenini Franc, posestnik in gost.. Loke-Trbovlje; Dela- korda Josip, posestnik in (W^ Arclin 13; Kugler Mihael, posestnik. SinartPo Rt. 23\ Dr. Roš Fran, odvernik, LaSko. IF. Nadoin^stni porotniki: Karbeut'/ Fru)ic, trgovec, Celje; Pristovšck Maks, oosestnik, Drcšinjavas 4; Pajk Karol, po- sestnik, Gaberje 96; Stožir Jožcf, pose- stnik, Trnovljc St. 11; Cerer Franc, po- sestnik, Trnovlie; Vivoda Josip, posesl- uik, iireg 4t. 32: Šketa Martin, čevljar, ?!filec; Novacan Anton, posestnik, Tr- novljc st. 27; Knč Ivan, posestnik. kusc st. 4. Srbo-hrvatski tečaj luuneravajo - kakor je bilo žc javljeno — prlrediti tfg. uastavljenci pod v okrožnici navedeninii pogoji. Ker se pa še ni iavilo zadostno stevilo interesentov. se je prijavni roi: do 30. tin- podaljšal. Renltenhia svetilka. Na Bre^ii pod Kostilno na Skarpi ob oviuku okrajne cc- ste se nahaja na visokem drogu elekt- rična svetilka. katera ima važuo nalcffo, da naj razsvetljnjc celi Breg in sicer se- veda po noči, kadar je toma. Cudna pa so pota, po katcrih hodi ta svetilka. Zve- čer, ko njene tovarišicc po niestu, na niostu in prcd. gostilnami bleSčijo \' žaru svcije sv-etlobc, se ta svetilka povije v egiptovsko tenio. Po dnevn pa, ko njeue vrstnlce počivajo \r zavesti, da so po noči svojo dolžnosi storile. se reži s svo- jo bledo liičjo belemu dnevu v obraz. Ko koraknm v sredo popoldne ob 15. uri po Rregu, se mi rožl ta čudna svetilka s svr»jo lučjo naravnost v obraz, medteni ko mi v pondeljek zvečer, ko sem šei v niesto in ob 17. uri nazaj niti najnianj- šega ^arka svoje blagodejne luči ni prü- voščila, čeravno je bila teina ko v rogu. Zamišljen se.ni razmotrival, kaj je vzrok temu čudnemu pojavu. Ali se je moreblti pustila podkupiti od različnih vinskih brateev, ki zapuščajo zvečer bližnje go- siilne, da zunaini svet ne bi opazil njih ogrožcnega ravnotežja? Bila bi tu p;röa korupeija. Ali morebiti zaslednje knko bolScviSke ali revolucijonarne tendence. Vsekakor bo treba njeno nadaljne po- stopanje opazovati. ¦— Brcžan. Dnevna k^oinika, Kralj Aleksander namcrawi prilioti- njo spoinlad obiskati Dalmacljo. Protl a ten tatorilem na kraljla Aiek- saudra je preiskava konČana in vložena obtožnica. Osramočeiii naroduosocljalui in kie- Hkalnl obrckovalcl. Oslmlno goujo so n- prizorili listi obeli strank proti okr. gla- varju v Ptuju g. dr. Pirkmaierjti. Pokra- jinska uprava v Ljubliani je glede vseli očitkov nvedla obscžno preiskavo in o"- javiia obsežen komunike o rezultatu preiskave, ki ugotavlja. da so vsi o^it^' proti dr. Pirkmajeriu popolnoma neule- nveljeni. K stvari sc še povrnemo, ker ie /iiacilna za naše političnc razmere. Zoper liub'jaiiiske kulturne del^iv- ce«. ki so v eni zadnjih svojih resolucij protestirali proti »dcmontiranju Sloven- stva«, se je izja\ilo dne 20. okt. «Slov. zdravniško društvo« v Ljubljani dne 23. nov. pa Udruženjc jtigoslov. inženirjev in kemikov v Ljubliani. Dr. Kraighurjevi kuhurni Skrobarji so o.stali precei osn- mljenl. V Slovensko Bistrico se jo preselil odvetnik dr. Bo^tian Sehnubacli iz Bo- rovolj. Plebiscit siede prei>ove
  • česlovensko obrtno dništvo v Celju priredi v nedeljo 27. iiov. 1921 ob 9. uri dopolüne J A V E N SHOD v Narodnein domu v Celju. I.) n e v n i red: 1. Bolniško zavarovan.ic l'oroe.-i ;;. 1. Založnik. 2. Davčui predpisi obrtniških usluž- bencev. Poroč;i ,u-. 1- Mohoric. 3. Uredba Klede državiilh nabav. Poroča g. Janko Lesničar. i. Zahteva svobode dcla. Poroea ^. I. Hebck. 5. Slučajnostf. !< obilni udeiežbi \;tbi odbcM". KAKO ,|E Z DRZAVLJANS'1'VOiW IJlVŠfH OORSK1K DRŽAVLJANOV? (Konec.) V. izgttba našega državllanstva po tistHi, ki iuiaJo sedaj Uomovinsko pravico na o- nem ozemlju ogrskc nolovlce bivso av- stro-ogrske mciiarlilje, Juitcro je pripadlo nažl kralüevlni, a je nimajo tu izza rojsiva Tisti, ki so stari nad 18 let in so po- stali dr^avljani na podstavi § 1. tu* so nekdaj iineli domovinsko pravico na o- nem ozcmlju bivše.avstro-ogrske mo- narhije, kate-ro ni preSlo v sestavo kra- Ijevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, smejo v enem letu -optirati za državljan- stVo one države, kateri je pripadici o- zi-mlje, kier so bili nekdaj pristojiü (§ i5.) Ta enoletni rok teče od 26. julija 1021 m poieče torej 26. julija 1922. Optanti morajo te vrste izjave vlo- ziti pri okrajnem ßlavarstvu iijihoveftTi strtlncga bivnlisča. Optant mora prijavi priiožiti: I. dokaz, da je imcl nekdaj do- jnovinsko pravico na onem ozcnilju blv- sc avstro-ogrske monarhije, katera je o- s^ala izvun sestavinc kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; optant mora toC- no navesti. v kattri občmi je iniel to pra- vico in kaicri državi je pripadla ta obču nn; 2. krstni ali rojstni, poroeni ali izpl- sek iz matice, in sicer zase. za svojo Že- no in za ones voje otroke. ki niso do\T- Si-Ii JB. leta. Ce nima krstnega, rojstnegn in poročnega lista, pisrneno izjavo, kje in l:claj so rojeni on, njegova žena in njego- vi otroci, mlajši od 18 let in kdaj se k poroiil. (§ 16.) VI. Opels a tlstlh, ki niso Srbi, Hrvati ali Slovenei, ki ßa Jiiiajc domovinsko pra- vico na oiiem ozentlju ogrskc polovicc flvstro-ogrske monarhije, kl jo prlpadio «aši kraljevlni, za državo svoje narod- nosti. Tisti. ki so po plemenu in jcziku Ncmci, Cehi, Slovaki, Poljaki, Romuni, Itnlijani ali Madžari, ki pa imajo domo- vinsko pravico v eni iznied onih deže!, kaiere so nekdaj pripadale kroni Sv. ^tefana. pa so prešle v sestavo kraljevi- ne Srbov, Hrvatov in Slovencev, smejo v Sestih inesecHi optirati za državo, ka- teri pripadajo Po plemenu in jeziku. t- j.: Nemci za Avstrijo, Cehi in Slovaki za CeškoslovaSko, Poljaki za Poljsko, Ielokrüi; iina velik, to'da brigati se za socijalno politi- ko ne more; često prihaja tudi v nasprot- jj z delokrogom svoje.cfa ministrstva. S tem nastajajo tcžkoče. Naiviia pa je trditev, da bodo druga ministrstva lažje nabavila več sredstev v soeijalne namene, kakor posameziii lo- ceni oddelki po raznih ministrstvih. ki jih nihče ne upošte;va. Strel je nameril »državotvoiec proti invalidom in sirotam, ta strel. ta Stran 4. »NOVA DOBAi Stev. 138. žvižv; projektila mi dobro čujenio, va\ to protestiramo naiodlocneje proti napadu. Pomoči potrebujemo mi in naSi svojci, pomciči potrebnjejo sirote naših vojnlli [ovni'iscv, tia preživimo cliii bede in da <-c usposobimo za produktivno de!'.>. Oospoda, to vprašanje ni malen- kosr. Država naj se pobritfa za dobrobH vseh državljanov! To je njena 'nalogai Socijalna zakonodaja. pospeševanje riarodnega zdravja, zaščita ekonornsko slabojšega, vprašanje invalidov, vojmn vdov in sirot, odprava družabneKa zta, zaščila decc, ureditcv delavnih raziner, delavsko varstvo, vse to spada v delo- kroi; miuistrstva za socijalno poiitiko. In kdor hočc vzeti garanciic za tako c!c- lo. yn^ovarja grdo reakcijo. ! >olžnost straiik, dolžnost poslaneev je, l;i sü upro atentatu, če hočejo ohrn- niti zaupanie volilcev. Zlasti pa imajo ln- '.ercs invalidi. dobrovoljci in dclavske organizacije. da z vso vehenienco pro- teslirajo proti odpravi ministrstva za so- v.:ijalno politiko. No dotikajtc se ustanov. ki se ricejo vclike večiiic državljanov, ki imajo v i'rzavi specijalne interesc kot vojni fn- valicii, dobrovoljci in razred delovnega sloja! Sanio ziveti hočenio in kori.stiti v uKodnih socijalnili razmerah! To pa je naša pravica! Octuokrutski kiub o stauovaiijski iia- reclbi. V seji 22. tm. je dcinokratski klut) Xlccle bodoee stanovanjske naicdrje sprejel sledeča načela: najemnikoin bocil sedajno stank zajaničeno do 1- maja 1925. Scdajnc najcmninc veljajo do 1. Miaju 1923. Za čas mcd 1. inajem 1923 in I. niajem 1925 ic predvidcna revizija nn- iemnin. Določila o novih zsradbali osta- nejo neizpremenjena. DelavsUa zboruica v Ljubljana su v kralkem scsiaiie. Minister za soc. politi- ko je inienoval 50 članov zbornice \z vseh strokovnih organizacij. Naloga teti clanov bo pripraviti volilni red, na poö- lagi katerega bo delavstvo v svobodni volüvi poslalo v zbornico svojc zastop- nike. 26 članov k prisfrišev soc. dtuio- kralske stranke kot najmočneiSe dclav- ske organizacije v Slovumji. Sprememba stanovanjske in dragi- njskc naredbe. Po sklupih stanovanjskc in draginjskc enkeie, ki se je vršila te i'iii v Beogradu, se boste. slanovaujska in draglnjska narcdba spreinenili. Nova stanovanjska naredba. ki bo s"e veclno ščitila najemnika, stopi v veljavo po po- tekn scdajne due 30. apr. 1922; nova dragiiijska naredba pa bo odpraviia ma- ksimiranjc cen, bo zahtcvala označenje cen, določala kazni za kopičenje živil in za verlžništvo tcr oderuštvo. Sodihi bo- do glavarstva in pokrajinska uprava. Dozdajnc razsodbc občinskih sodišč bo revidiralo ministrssvo za socijalno poll- tiko. E) o p i $ i Iz Slovenjgratlca. Narodna Citalnica v Slovenjgradcu je priredila kot prvo prodsiavo zimskc sezije 1921/22 v necTe- l;o cine 20. novcmbra .1921 ob 8. nri zve- car Soloigro v 3 dej.: »Pri belcni konjiC- ku <. Secnerija jf bila navzlic mali obseZ- nosti odra ter skromnim sredslvom prl- mcrna, kar ni malenkostno delo. Tudi re- zija je bila prav dobra in potek dejania gladck. V zadregi smo, kateremn izmed nositcljev važnejših vlog bi prisodili pi- vcnstvo, kajti naše igralke in igralci so po vecini interpretirali svoje v splošnem hvaležiic vloge prav. dobro. Poleg 2e ta- ko dobro prcizkušcnih -diletantk in dilj- tantov: gospe Romoldove, prav za vse pripravnega g. Lojzcla Kranjca, g. Pra- "a, g. Voršiča, g. Dcbelaka. g. Pečeia, g. KopuSarjeve itd., je pogodila gosplca Serujnikovu »Tilko, hčerko Fincekovo« tako naruvno, da si k boljSo ne moremo tnisliti. Izboren Je bil g. Praprotnik, ki jc nastopil prvič na našem odm. v vlogi profesorja dr. Koprivaria; istotako gosp. Stefančič kot »natakar Peter«. Buren ;i- plavz koncem vsakega dejanju je bil iz_ raz hvaležnosti in zadovoljstva občhi- stva naprain igralcem. Nabito polna dvo- rana občinstva vseh slanov. —- kakor inalokdaj — je najboljši dokaz, da je pn- rejanje veseloiger za tnkajšnjc- razmere ter tako tiidi za navadno prazno čitalm- ^ko blagajno najboij hvaležno. kar naj vsakočasni rcžiser upoštcva. Upamo. ua bo tudi ponovitcv veseloigre v ncdeljo popoldne »apolnila dvorano. -- Pripo- ročati bi bilo konečno, da bi se naSe tar kozvano boljše občinstvo navadilo več>e točnosti in ne začelo polniti dvorane Se le po določeni nri. Režisarju bi bilo v nn- sproineni slučajn svetovati, takoj ob do- ločeni nri začeti s predstavo ter naročlti rediteljein. da naj ne pnste ined predstn- vo nikogar v dvorano. Zg. Polskava. V nedeljo 20. tin. jr bil tn sestanek za pripravljalni odbor Iz- obraževalnega društva. D.ruštvo inia na- lnen ustanoviti pevski in braini odselc- SliSi.io se tudi želje za ustanovitev »So- kola«. Žalibog pa ni tn nitl -enega človc- ka. kateri bi cclo zadevo vodil. Resnici na ljnbo moramo priznati. da sc "ni.li oni, kateri bi bili v to poklicani, ne gancjo. Treba nam je pevovodje, ravnotako do- brodošel bi nam bil telovadec. Sicer pa je lu ?ivlienje kot si ga vsak sam pripravl. Dasiravno so povso^i niaksiinalnc cene mesu, sc pri nas nihče ne gane, ko pla- čnjeino incso od krav pri cnein mesarjn po 20 K, pri drngcin pa kar po 26 K za k'ti. Ali res smc tn vsak poCeti, kar se mil zdi? Merodajna oblasi tega ne vidi? — Griža jo malo ponehala, tudi sola je pričcla s poukom. Pošljitc nam ljudi, ka- teri nas bodo izobraževaii, snovi [e ta dovolj in hvaležno delo bode inrel, ker In so da innogo doseči, saj je l.iudstvo sc v.(:e prepojeno neniSkega duha. Inten- zivno delo bo imelo signren uspeh." Narodno gospodarstvo. Podnižnicfi Slov. kmet. d.užbe v Žalcu ima občni zbor v nedeljo 27. now ob 2. nri pop. v gostilni gosp. Fr. Pikla v Zalcn po oblčajnem dnevnem redu. Kdor ne uiogiie. priti sain, naj pošlje lctnino po kom drugem. Pridite v obiinem številu. - Odbor. Borza 24, nov. Bcograd, valute: dolarji 77*50, marke M, levi 51, devize : London 311, Paiiz 550, Zeiieva 1500, Praffa 82, Dunaj 1.26, Berlin 28*25, Milan 315, BudimpcSta 870. Curih, devize: Berlin 1.90, Newyork 5-28, London 21.19, Pariz 37.15, Milan 21.65, Praga 5.55, Budunpešta 0.57, Zagreb 1.75, VatSava 0.16, Dunaj 0.17. avsUijske ?.\g. krone 0.12. Razne vesti. Strašna* nesreča v kliiematofiraJu. Kakor javljajo iz Marbnrga, se je na kinc- nsatografski predstavi, kateri jc priso- stovaio več sto otrok. dogodila vclika cks])lozija. Do 21. t. ni. so našli 11 trn- pel. Devct težko ranjenih so odpelinll r bolnico, kjcr jili je osem nmrlo. KOLKUJTE VSA PISMA Z ŽALNIM RAPALLSKIM KOLKOM! E^-^saj» poro&ila« Konierenca v Portorose. Portorose, 24, nov. Prometna konn- sija je izdelala dogovor. ki nreja prost proinet še nerazdeljenih vagonov b!v- šega sknpnega vagonskega parka, vrnt- tev vagonov in medsebojno podpiranje železnic z izposojevanjem voznih srecl- stev. Sklenila se je nstanovitev komisije nasledstvenih držav, ki naj prouči vpra- Sanje dobave važnili promctnili pot re h- ščin železnice (preinoga itd.) Zatipnica fraucoski vladi. I'ariz, 24. nov. Poslanska zboniica je po končani debati o interpelacijali v fhiaiičnciH vprašanju s 347 proti lRn jclasovoni izrekia vladi zanpanje. (Jroi Betlilen sesiavi novo ogrsko vlatfo. BudimpeŠin, 24. nov. «Magyar Orszag« poroča: Državni upravnik Hoi- thy je sprejel danes grofa Betlikua v enourni avdijenci, ga dcsigniral za m'n preJsednika in ga naprosil, naj stavi j)redlog glede sestave nove vlade. BetM- len je še tekom popoldncva pričel poga- janja s strankami, tudi s stranko malTf kinetov. Posvctovarija so trajala do n nrt i)ouoči in se jntri nadaljujejo. Novi pol.lski poslanik v Moskvi. Varšava, 24. nov. Dozdajni polish upravnik poslaništva v Beogradu Szczc- panski je dobil agrement kot poljski po slanik v Moskvi. Vellk požar pri Dim. Noveni Mesiu. Dunaj, 24. nov. Iz Dun. Nov. Mesii porosiajo. da je v gumijevi tovarni v Wlon-Passlngen pri Neunkirchenu vsled eksplozije kotla nastal požar. Skode je 100 mil], kron. Delavci so se reSili. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Splndler. Tiska: Zvezna tlskarna v Celju. Poz3sr Imam naslove prlmorskih kupeev za poses- tva in druga podjetja. Kdor bi rad prodal, naj opiše prod^ini predmet ter ml naj takoj naznanl zmerno ceno. Posredovalnica, Celje, 1199 OregorCičeva ul. 3., I. nadst. 3—2 Sprejme se takoj dva hlapca h Konfetti ter družina, obstoječa iz več delavnih moCi. BIEN, Braslovče. 1192 5-3 HiNHim Predalnc police za špece- ullllllii r'Jsko in police za manu- tr fakturno trgovino. Ponud- na: F. TRŽAN, Dolič, p. Mislinje. 3—1 Prodm se e n a cm a pliä auknja za dame, po- vršniki, obieke In čevlji za 14 — 16 et starega fanta, plaščl za 9 — 10 letno dekle. Savjnjsko nabrežje St. 1/11. n. Učenec iz boljSe hi5e se sprejme takoj v brrvnico KAPUS aJ»ei *>i?i kolodvoru (prej Sparkasse der Stadtgemeinde Cilli). Sftanje it trän iB nib vlog K 28,000,000« == Vrednost rezervnega zaklada K 8,000,000, HRANILWE vloge, ki se sprejemajo od usako- aar uziusjo najpopolnejšo uarnost in ugodno obrestouanje. Poštne položnice strankam brez- 5?!ačno n:i razpolago. Rentnino plačnje zauod iz suojega. SPREJEMA ludi u uarno shrambo od strank in sodišč razne urednosine papirje, uložne knji- žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnah, tako, da obdrži ključ siranka sama. OSKRBUJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh urst urednostnih papirjeu ltd. Izur- šuje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- uila najkulanineje. IZPLAČILA u inozemstuu izredno ugodno in promptno. Posojila vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnifa in sfrokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih. Stalno namesöenje za korespondenta Velika trgovina z železom na drobno /?!-'kr) v večjem mestu Jugoslavije, išoe za talcojšnji nastop perfektnega dopisnika za nemški in hrvatski jezik. V 2elezni stroki in šteno- grafiji vešči imajo prednost. Ozira se samo na prvorazredno moč. Ponudbe 2 navedbo plačilnih pogojev na anončni zavod „Interreklam d. d.", Zagreb, IHca 21, pod Šifro »Dopisnik IIF-3. ©©©©©e©e©©©o©oeö00oo©0L©©©G® © Ob!, konc. posredovalnica za promet § z realitetami 148 50-43 % Anton P. Apxensek g Celje, Kralja Petra cesta St. 22. © S posredujc pri prodaji kakor tudi pri ^ q nakupu his, vil; grjjSnin, zem- q ® l)lič, IndcJistrij. podjetij itd. ve- O © stno in pod ugodnimi pogoji. g Stavbeno In galan* terilsKo KBepar«ivo Ant. Jolt» »««•• Celje, «ralfa Petra resta 8 se prlporoča za izdelavo v«akovratnjh Btavbeulh in g^alanterijakili dol. Krltja i mtrmi», ivonlkov, popravlla lutib, nit- I prava strolovodov ltd. TzvrS'tjv toöna. \ Ceno zmerne.Za iy.vrsena dcla ho jara61. Denarja M9 draginja je velika, zaslužek pa maj- LO hen. Kdor hoče z malim trudom go- 1 tovo do 100 K na dan Zaslužiti, naj mi pošlje v pismu svoj naslovin znamko za odgovor. J. Batič. Litija. event, praktikantinja z lepo pisa- vo in dobrimi spričevali se takoj sprejme v trgovsko pisarno. Po- nudbe s prepisi spričfival na poštni predal St. 44 Celje. 1195 2-2 CENE ZMERNE! iiUn is lins TRGOVINA ^«sije, Krafija Pe^s^at c. ^ • se prlporoča za - °° ltinogobrojnl oblsK J V zalogf v^e teove so- L. Rolske potrebSciite!» 8 POSTREŽBA TOČNA! Zafitevajte NOKOZAOTROKE Sasußra 1 škatola K 36' Najboljša hrana za dojenčke! Zelo ojakujoče sredstvo za bolne na ielodcu, rekonva- lescente in osobito za pre- malo hranjene fer v obie slabe osebe vsake starosti. DOBi SE POVSOD. Tovarna kemi^kih predmetov hrane ..SALUBRA" D. D. ZAGREB BoskovlCeva ul. 23. telefon 7-91. rvornlca: NOVA GRADISkA 2168 6-2 M Mit. JLu*&č>*nk±3xL~ «»r- —- upaü I» juvellr ——— CEL. 2 Glavnl trg 4, 55 -44 (prej Pacchlaffo). Hesn toložba w ziucno boine je moj pravkar obelodanjeni spis. V njem je govor o mnogili večletnih izkušnjah o vzrokih, nastanku in zdravljcnju živčnili bolezni. Vsako- mur pošljem ta sidravstveni ewangelij brezplačno, če piše na spodnji naslov ponj. Tisoči zahvalnih pisem pričajo o edin- stvenem uspehu ncumomega vestnega raziskovalnega dela za blagor trpečega Človeštva. Kdor spada v velifeo armado živčuio boSnih, kdor trpi na raztresenosti, strahu, slabem spominu, nervoznem glavo- bolu, pomanjkanju spanca, želodčnih nepravilnostih, preveliki občut- Ijivosti, bolečinah v udih, splošni ali delni telesni slabosti, ali na drugih neštetih pojavih, »i mcra daü doposlati mojo folažilno k-jižico- Kdor jo prečita pazno, bo dobil pomirljivo prepričanje, da se najdepri- prosta pot k zdravju in življenjski radosti! Ne čakajte in pišiteše danes, Ekspedicija Opern-Apotheke Budapest VI» odd. 301 [ Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim J blagom ter kranjskimi izdelki po najnižjih cenah 3T Celjvi, net Kr»alja JPeti?» cesti. Zaloga cigaretnega papirja in stročnic. <- ___ M. Ropas, Celje. t Telefon št.', ¦¦¦¦¦*¦¦¦' Zaloga novih ter preigranih klavirjew in pantn samo prvovrstnih tvrdk. Vsa po- pravila in uglašanja točno in strokovnjaško. : Izposojevanje ^gavirjiqv in piawin. : ;¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ' Telefon št. i ; 107. ¦ SUKNO ppiatno čcško za moške in volneno za ženske obleke in raxno manufak- iuro kupite radi direktn*>ga im>iorta po čudovito nizkih certah samo v veBefrgovini in razpošiljalnici R. Stermecki, Celje. Jadranska banka Beograd, Dubrovnik, Kc?»*or>, Stranj, rf^ ^2k T| ^S *EMk Opatijo, Sarajevo, Split, Sibenik, Ljubliana, Maribor, Metkovič, ^*^ ^^ J **~* Zadar, Z^a^eb, Tn-»*, Wzen. ^revzema vse bantne posio ryj Spi*ejema vloge na hvanilne knjižSce, f'«po fyi Poslovne zveze z vseml večji. p°o nalugodnel&lml pogoji. GQ in drugc vloge po^ najiuigodnej^imi pogojL OT ml Krajt v tn- In lnozenutvu. Strand »NOVA DOBA« Stev. 138. POSOJILNICA If CELJU Ustanovljena V lastni BUABStftWfiBI IH"K HH Rezervni fiindi in vrednost leta 188O. p a I a Č i IB»*»»WiJiflil W%M IWI lastnih his öez K 7,000.000. Eden najstarejšili slovenskih denarnih zavodov. 8888 ^ZS1^^^n:SS: I —4 Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekoöem raöunu. Otvarja trgovske in obrtne kredite. Financipa industrij- OOiQötiQ] ska podjetja. Obavlja vse denarne transakcije, da]e vsakovrstne informacije brezplačno. iDiiDitaiiaiiDs f--------------------*---------------------------¦-•----------»-i Stanje hranilnih vlog čez K 45,000.000. Regiatrov. kreditna in stawbena iAw SWt J"m—1i TTIB* «^ J%maTaA Spi*ejefftia Iwanilne vloge in jüh l»ü*cLeir*nowa ul 15 W %#eiJU M^JT^SM M JLMM JLF^^XYJL odsto, ppotä odpovedi (5°/o) pe*od sto Stanje rtierve K 130.000. Račun čekovnega urada it. 10.316. Stanje hranilnih vlog i K 4,000.000. Fr. Faganel, Cetjc, Eosposha Z6 HCnifl CEULJflfiSKE UallJG P0TREBŠČ1NE 1vseh wrstpOnajnizjidnev.ceni Prepričajte se! 1175 10-6 Corinsko ptinije iiwiiijc Boifoiieje in go zniti mi .ROMPBS* spediGüsbQ poitje, infncpo mm «Miiijožlpii un9.1t Krojač in prikro jevalec z večletno prakso želi vstopiti kot poslovodja pri krojaški obrti ali pri trgovcu konfekcijsketrgo- vine. Ponudbe pod »Krojač 44« poštno- 2200 ležeče, Celje. 2-2 CflLflME Jl- VRSTE NOVOS gj^BLAGO člSTO ZRELO z se ii pol? Prva hrvatska tvornica sa- lam, "suhega mesa in tnasti ffl. MnMi sJnM d. i Fižol, krampir1! suhe yobe i„ deželne pridelke kupuje po *a&jvišjih cfnah čpecerijska tpgowsna Celje > PETEK & DRUQ * Celje Oglejte sl manuf akturnc trgovino Celje - Gaberje št. 16, nasproti vojašnici prestolonaslednika Alexandra Priporoča se vsem odjemalcem: na tfrobaio in debelo« Dospela je veliika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za rnoške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. Občni zbor nasega zavoda je dne 30. oktobra 1921 sklenil zvišati delniško glavnico od K lojooo.odo11— na K 3o.ooo,oooa-~ z izdajo 5O.OOO novih delnic po K 400'— nominale^ Nove delnice se stavljajo na subskripcijo po sledečih pogojih: 1. Delničarji imajo v smislu pvavil pra,vico opcije na nove delnice v razmerju dve novi na eno staro po kurzu K 600'— za komad, prištevai 5°|0 obresti od 1, julija 1.1. do dneva vplačila. V svrho izvršenja praya opcije je predložiti plašče starih delnic, 2. Preostale delnice se nudijo nedelničarjem v subskripcijo po kurzu K 700*— ;za komad, priatevši 5°|0 obresti od L julija t. I. do dneva plačila* 3. Nove delnice bodo opremljene s polovičnim kuponom za leto 192L 4. Subskripcija, oziroma izvrSevanje opcije, se vrši v Mariboru ter pri podružnicah vGornji Radgoni, K8*anjuy Ljubljani, Mui«ski Smbofi i*i Velikovcu v času od 10« do 30. novembra f- I. Maribor, 10. novembra 1921. 1187 2-2 Upravni svet Jugoslovanske Union-banke preje Mariborske eskomptne banke.