Spedižtone tn sbhonaraeiito postale — PoŠtam pteSana <r gwlw>f«i
Leto XXII st. 86
Ljubljana, petek 16. aprila 1943*XX1
Cena cent. 80
Uptavniino. Teietoo fc.
t-jubilant fucooima aHca 9. 41-22 41-23 «1-24
oddelek Liubluu Puccmiieva aH-c« i - Telefor fe il-25 »1-2*
''Mlruiojca Nore mesto- Llublnaskj cesta 42 >'j><runi: a Lmblianskt poknnac cm poboo čekovnem zavodu h. 17 749. a rMtale kraj«
Iiuliir Ser ijo v>onti Cort Post Nc I1-311S
IZKLIUtNO MSIoMVO a oglaM a Ki
halrie m inozemstva trna Umom Puhhliafa italiana S. A MILANO
ilblj* vsak d a o časen poncdei i k a Naročnina tnaJa m e » e i o o Lu 18.—, vkliufoe i »PooedHiskiiu In-erom« lit 56.
(Jiedailito: Poccimieva ulica tae». S. tov 11-22 11-23 31-24.
telefon
K o k o p i» i ac a t 111 < » i o.
CONCESSIONAR1A tSCLUSIVA pet la pub-
bliati di proveoienza italiana ad estera: Uoione Pubbt »citi Icaliana S A MILANO
Živahna bojna delavnost vzdolž tunlške fronte
Opetovano odbiti sovražni napadi sta zapadnem odseku Sedem nasprotnih letal uničenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
ft objavil 15. apriia našle J nje 1055. vojno
poročilo:
živahna borbena delavnost vzdolž vse teniške fronte, zlasti na zapalnem o seku, kjer so b li opetovano odbiti sovražni napadi, ki jih je podpirala Jaka topniška priprava.
V zračnih dvobojih so nemški lovci uni-<11 > dve letali tipa »Spitfire«.
Poleti, ki so jih izvršila anglo-ameriška letala nad Cagliari, so po-vzročili omejeno Akodo v okolici mesta. Žrtev med prebivalstvom ni bilo.
Naši lovci so takoj pobegli v boj ter zbili štiri štir.'mo*ornike. Neko drugo letalo se je /rušilo, za-tet o od našega obrambnega topništva.
Najtrši ad por žet Osi
Tunis, 14. apriia. s. O dogodkih zadnjih «ini na tuniskem bojišču se zdaj lahko pove fla so se itaiijansko-nemške sile iz južnega tn srednjega Tunisa umaknile v severni Tunis. ne da bi jih angleško-ameriške armaua mogle obkoliti ali jih ovirati pri premikin. Poudarit je, da so osne sile odnesle tudi vse svoje orožje in celo rezerve živeža. Sovražnik in zlasti 8. angleška armada mora zaradi izgub v bitkah z zadnjimi stražami Osi prebroditi resne težave glede prehrane. Da-čes. ko so itaiijansko-nemške sile skrajšale bojišče ter se združ le za obrambo na obširnem p3su, so lahk; osredotočile vse svoje močne obrambne sile. Sovražnik, ki tucij zbira svoje orožje, se mora zaletavati v gorovje v pokrajini med Bizerto in Tunisom, kjer imajo itaiijansko-nemške čete v p-kiogu svoje obrambne črte, na katerih so odločene nuditi najtrši odpor.
London priznava izgubo rušilca ,sHarvester"
Lizbona. 14. apr. s. Angleška admire&i-teta je zdaj objavila izgube o potopitvi ru-fllca »Harvester«, katerega so podmornice Osi potopile na Atlantiku. Po ugotovitvi, da. je bil rušilec dodeljen spremstvu nekega konvoja, obvešča admiraliteta. da je
bilo z edinico izgubljenih 9 oficirjev, 133 mornarjev in uslužbencev vojne mornarice, vojske ter letalstva
Duce sprejel nac. svetnika Bottaia
Rim, 15. apnla s. Duce je sprejel nacionalnega svetnika Bottaia, ki je Duceju poročal o znanstvenem in založniškem udej-stvovanju spopolnjevalne šole pri Kr. univerzi v Rimu, katere ravnateljstvo je osebno zopet prevzel. Duce ie hotel spoznati podatke o delovanju šole od leta 1939/40, to je od ustanovtve do danes. Bottai je očrtal ureditev korporativnih študij in predložil Duceju. naj se vzporedijo vseuči-Iske ustanove, ki pripadajo zavodu, kakor se je že zgod;1o v ostalih panogah znanosti. Duce je odobril obrazložene misli in odredil, na i se naredi načrt za poseben zavod. Ob tej prilik-" ie Duce omenil ob-š;rno delo tovariša Bottaia za fašistično šolo v 6 letih niegovega delovanja v ministrstvu za narodno vzgojo in zlast' njegovo sodelovanje pri šolski listini in obl:kova-nju nove srednje šole. Duce je končno v naprej naznan>l. da bo nac-onaln; svetn'k Bottai za svoje delo odVkovan z zlato zvezdo na področju šolstva.
Musszlinijev karporativizem
Berlin, 14. aprila, s. D?.našnji uvodnik tista »Včlkischer Beobachter* je posvečen ideji in razvoju italijanskega k: rporativiz-ma. Članek ima naslov »Izkustva s korpo-rativnL. državo v odnosu s socialnimi vprašanj našega stoletja«. Olankar govori o italijanskem ali bolje Mussolinijevem kor-porativizmu in strogo razlikuje med demokratsko marksitičnim socializmm ter fašističnim sind kalizmom, ki sloni na stvarnih načelih lesmcne socialne pravič^sti Prikazuje na. aije odnose dela v Italiji, v industriji in poliedeljstvu med delodajalci in delo jemale ter prikazuje ob koncu nrvo itali ansko gospodarstvo, katero se izvaj3 po zakonskih i k repih ki tvorijo gosp dar-sko socialno okostje velike faš stične korpo-rativne ideje, katera se poste poma razvija in spo-po.Vjuje.
Možen sovjetski napad krvavo zavrnjen
Nemški uspeh na kubanskem odseku - Brzi čelni so zadali angleškemu brodovju hude izgube v Kanalu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojake je objavilo danes naslednje poročilo:
Na kubanskem mostišču je izvedel nasprotnik z več divizijami in številnimi oklopnlmi vozovi močan napad, ki je bil krvavo zavrnjen,
V ostalih odsekih vzhodne fronte ni bilo nobenega bistveae^a bojnega delovanja.
Na tuniški frčati so se izjalovili š evllnl krajevni napadi in sunki sovražnika v hudih borbah. Posamezni manjši vdori so bili razčiščeni v takojšnjih protisunkih. Bojna letala in letaia za borbo Iz bližine so napadala na fronto odhajajoče motorizirane sile sovražnika ter prizadejale kolonam občutne izgube.
Nemški hitri čolni so v noči na 14. aprila v Rokavskeni prelivu napadli angleški konvoj. Brez lastnih izgub ali poškodb so potopili dva angleška rušilca ter poškodoval en stražni čoln in hitri topniški čoln tako težko, da jih je treba smatrati za izgubljene. Razen tega so potopili še 400Utonsko jictrolejsko ladjo, ki je ob potopitvi potegnila s seboj v globino še eno manjšo ladjo. Dva torpeda sta zadela drugo 4000tonsko ladjo, ki je v potaplja jočem se stanju iz-irinila Iz vidika.
Razen vznemirjevalnih napadov na vzhodno nemško ozemlje so sovražna letala preteklo noč napadla Stuttgart. Zaradi bomb, odvrženih na stanovanjske predele mesta, je imelo prebivalstvo izgube. Nočni lovci in protilet-lsko topništvo so sestrelili najmanj 23 angleških bombnikov. Pet.nadaljnji sovražnih letal je bilo sestreljenih nad obalnim ozemljem nemškega zasedenega /apadnega ozemlja.
Močan oddelek težkih nemških b jnih letal je v noči na 15. aprila silovito napadel industrijsko mesto Bredford severnovzhod-uo od lx>ndona. Zaradi številnih odvrženih rušilnih in zažigaln h bomb so nastali v iue«tu veliki požari ln razdejanja.
Boljševiške letalske Izgube
Berlin, 14. apr. a Kikor se doznava iz vojaškega vira. je nemško letalstvo tudi včeraj po-dnevi in ponoči z uspehom nadaljevale napade proti zbirališčem sovražnih čet in sovjetskim topniškim postojankam predvsem na severnem odseku vzhodnega bojišča. Drug' uspešni napadi so bili izvršeni proti prometnim žilam za oskrbovanje bojišča v sovražnem zaledju. Bombe velikega kalibra so zadele industrijske naprave v mestu Kirovsku na skrajnem severu. V vodah Ribiškega polotoka so nagla bojna le* tala potopila 2000tonsko tovorne ladjo Včeraj <*> boljšev'ki izgubli 48 letal, medtem ko se «mo 2 nc.nški letali nista vrnili.
Sambe na Kirovak
Berlin, 14. aprila s. V zapadnem delu oolotaka Kode so nemški bombniki bombardirali preteklo noč vojaške objekte pri
mestu Kirovak. Odvržene so bile bombe na elektrarno in na razne tovarne. Nemška letala so na povratku lahko opazovala obširne požare v severnem in srednjem delu mesta.
Maršal Antonescu pri Hitlerju
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. aprila s. Hitler je dne 12. aprila t L sprejel šefa rumunske države maršala Antonesca o priliki ob:ska, ki je trajal nekaj dni. Razgovori o splošnem političnem položaju in o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na skupno borbo proti boljševizmu in angle-škoameriškšm plutokracijam, ki so z njim povezane, so se vršili v duhu nemško-ru-munskega prijateljstva in nespretnenljive^ ga bratstva v orožju, ki veže narode, ki so pristopili k trojnemu paktu. Razgovorov sta se udeležila tudi nemški zunanji minister von R:bbentrop in šef vrhovneoa poveljstva nemških oboroženih sil Keitel.
Hitler in šef rumunske države sta potrdila svoj nespremenljivi sklep, da odločno nadaljujeta borbo proti sovražnikom Evro-oe brez kompronrrsov in z uporabo vseh razpoložl jivih sil. Rumunski narod bo ramo ob rami z narodi veJesil Osi nadaljeval borbo do končne zmage da s tem Z£?odo-vinsk:m doprinosom k neodvisnosti Evrope zagotovi bodočnost rumunskesa naroda.
Maršala Antonesca so so remi i ali šef vo-iaškega kabineta maršal Davidescu in ofi-cirj! rumunskeea elavnesa stana. Razen tega sta se sestanka udelež'la tudi nemški opolnomočeni m.im'ster v Bukarešti in np»m«ki general Hansen.
Visoka madžarska odlikovanja hrvatskih ministrov ln oficirjev
Budimpešta, 14. apr. s. Ob drugi obletnici neodvisnosti Hrvatske je madžarski regent odlikoval z velikim madžarskim križem reda za zasluge hrvatska ministra Lorkoviča. in Artukoviča, generala Stan-zerja in Lako, s kom endatorskim križem tega reda pa številne druge hrvatske oficirja Odlikovanja so bila izročena danes med sprejemom, ki ga je priredil malžarski mini--ter v Zagrebu Marossjr, ki je v kratkem nagovoru podčrtal vzajemnost madžarskega, in hrvatskega naroda.
Scvfetska propaganda v Libanonu
Ankara, 14. aprila s. Po poročilu bej-rutskega radia je sovjetski veleposlanik v Teheranu posdal v Stalinovem imenu zahvalno pismo »Društvu prijateljev Sovjetske zveze v Libanonu« za prijateljsko sodelovanje in pomoč, kakor tudi za propagando v državi.
Italijanske čete so se v Tunisu odele z novimi lovorikami slave in časti
Službeni pregled o razvoju bojev pri Marethu in o operacijah med
Marethom in Akaritom
Izšlo je uradno poročilo o bitki pri Marethu in o premikanju od Maretha do Akarita. Poročilo se glasi:
1. V noči na 17. marca sta dve tretjini britanske 8. armade po topniški pripravi, ki jo je po silovitosti, trajanju, številu baterij in streliva mogoče primerjati samo z bitko pri E1 Alameinu v oktobru lanskega leta, začeli napad na Marethovo črto. Istočasno je tretjina sovražnih sil preko slabih puščavskih poti grozila obkoliti naše desno krilo, onkrai džebelskega grebena Matmate, ki ga ščiti majhno višavje Melab Tebaga.
Od 17* d» 23. marca
Po šestih dneh srdite borbe na obalnem odseku, je sovražnik dosegel le skromne uspehe v primeri z uporabljenimi sredstvi in krvno ceno: prva armada, ki je do tedaj odbijala sovražnika v glavnem z neprestanimi, sprotnimi in bliskovitimi protinapadi oddelkov na postojankah in z ognjem svojega topništva, je tedaj prvič postavila bitko na raven protinapada velike edinice.
15. nemška oklopna divizija, ki je bila v ostalem zaradi prejšnjih bojev v drugih tun'ških odsekih skrčena na eno tretjino svoj'h efektivov, je v zvezi z drug mi ita-lijansko-nemškimi silami na Marethovi črti v dneh 22. in 23 marca v korenu uničila sovražni klin. ki je bil zabit v naše črte. Ta veliki protinapad je stri vso nadaljnjo britansko napadalnost na Marethovi črti Osma armada, ki je nedvomno podcenjevala odporne sposobnosti naših čet. kakor to potrjujejo ujetniki, in odporne sposobnosti same ?V~ethove črte. pa se ni še odpovedala borbi: z glavnino svojih efektivov ie ojačHa edinice na oohcdu nro-ti našemu južnozapadnemu odseku in spremenila v glavno akcijo, kar naj bi bilo pc prvotnem načrtu sem o vzporednega pomena. Napad je bil izvršen v noči na 22. marec. in sicer po ok'opn'h predstražah prvega brionskega oddelka; tudi tu je bila borba izredno huda. toda z naše strani so bili že izdani pro'-ukrepi, ki 90 bili časovno neposredno v zvezi z razvojem angleškega manevra. Takoj je prihitel na kraj velik del 21. o','opne divizije, ki ga je stavilo na razpolago poveljstvo armadne skup!ne, medtem ko se ie nadalievalo premikanje 164. pehotne divizije, umaknjene iz vojne črte.
S temi in drug'mi oboroženimi silami, ki so bile odvzete iz Mare+hove črte. je bilo mogoče položaj na južnem odseku takoj obvladati in ga nato nadvladati.
Ko ie v okviru strateškega položaja, ki je zajemal vse oborožene sile Osi na srednjem in južnem tun'škem odseku, prva armada prejela povelje, naj se umakne, je poveljnik predlagal, naj bi se najprej zaključka bitka v teku, ki dg bi jo mogel usneš^o zakliučiti tudi na tem odseku, nakar bi šele umaknil svoje sile.
Anglosaška razočaranja
Ko je armada prejela ponovni ukaz. naj se takoj začne umikati, se je lahko lotiia tega težkega premikanja in ga srečno izvršila s čudovito točnostjo zaradi že izvršenih ukrepov. Se nadalje je nudila odpor sovražnemu narodu, ki se je razvijal v smeri proti E1 Hammi in je pomenil neposredno grožnjo, kakršno je bilo treba takoj parirati. Tako se je to tudi zgodilo. Sovražnik je bil zato v negotovosti in zmeden, deloma tudi zaradi prejšnje zmage i na Marethovi črti, v kater: sovražne čete, ! ki so bile poražene in oropane sredstev j na korist obkoiiui^či glavnini, niso mogle preprečiti odmika.
Dne 31. marca se je premikalni manever ! z odstopom zaščitnic preko črte Akarita ; po kratkem odmoru na črti E1 Hammi— j Gabes zaključil. Sovražnik Je zabeležil le i skromno zemeljsko pridobitev in ujetje ne- | kaj tisoč ujetnikov, ki so bili ujeti z orožjem v roki. potem ko so izstrelili poslednji strel. Število teh ujetnikov bi bilo še znatno manjše, ako bi bil oskrbovalni položaj v pogledu prevozov manj nevaren.
8. armada, ki jo Anglija že 34 mesecev oskrbuie z ljudmi, topovi, tanki in vozili vseh vrst, je na Marethovi črti in v nato sledečem taktičnem pokretu utrpela hru-
pen poraz, ki ga, čeprav prikrito, ni mogel prezreti niti britanski premier in ki ga je bolj odkrito takole prikazal neki poročevalec »Timesa«: »Rommel ne bo izločen, ker je večina njegovih čet že ušla skozi ožino Gabesa. Upanje, da bi ujeli večii del sovražnih sil. je bilo treba opustiti. Edino, kar je bilo mogoče storiti, je bilo očiščenje utrjenih postojank majhne vrednosti. Ta položaj je po mojem mnenju nastal zaradi neuspehov, ki jih je osma armada doživela zaradi Rommelovega protinapada pretekli teden. Vse to nas je močno razočaralo. Tudi možnosti ameriških čet, ki bi morale izvršiti glavni napad v sovražni bok, niso bile mnneo boljše od naš:h.«
Ko podajamo sintetični pregled operacij, ki Jih smemo prip;sati v čast in slavo četam in poveljstvom prve armade, se nam zdi potrebno, pregledati glavne činitelje, ki so povzročili, podprli in zaključili ta nesporni uspeh našega orožja.
Obnovitveno delo
2. Okrog 15. febmarja se je britansko zasledovanje, ki se je začelo pri E1 Alameinu 4 novembra in se nato nadaljevalo na razdaljo nad 2500 km. z odmikom naših zaščitnic. za Marethovo črto končalo.
Naše čete, ki so b'le povsod kos sovražniku in so zadrževale napade v viških te g'gantske epopeje, so napisale novo stran v 70-^Hov'ni. ki bo ostala trnina. Utvar-jali pa bi si. ako bi prikrivali dejstvo, da •e ta n^. lčVveški napor, ki je trajal več mesecev, globoko deloval ne le na materialne, temveč tudf na moralne č^telje našega vojnega potenciala. Ko je prva armada spet začela funkcion;ratj. je njeno poveljstvo imelo o tem iasen občutek: te-dai =e z^čenia z odločnimi ukreni faza te-meMUega obnovitvenega dela tako v materialnem, k^kor moralnem pogledu Tu se no 7o,:mo dot^kn:t; podrobn**ea pregleda izdanih ukrepov, ki so b;li takoj izvedeni, da bi <=e naše sile kar naibnlj mogoče okrepile: dovolj je. ako omenimo, da smo po-.-Vr-i-oi.- ra uff<nl'*ev om'h elementov, ki so po 36 mesecih stalnega bivanja v koloniji
nsnorov in potrtosti predstavljali prei člnitella slabosti kakor moči,
Ta''o so bili z novimi Hudmi in sredstvi dopolnjeni številni oddelki, med*em ko so bili drugi razpu?čeni. tretji pa obnovljeni; zamenjana so b:la tudi višia poveljstva, ki so sicer dala dotlej naiboliše dokaze o svoii sposobnosti, vendar pa niso več bila v fizičnem in duhovnem stanju, da bi bila kos novim preizkušnjam, ki so se kazale v raihVžii bodočnosti. Z vsemi sredstvi se je tudi v mater;alnem noe1e4u priM'*«'o poveljstvo četam; v okviru skromnih sredstev se je skušal izboliša+i materialni položaj voiaka: na?io je bila obnovljena in preurejena intendantska služba, poveli-stvom velik;h ed;nic je bila vrnjena njih neomejena tak+:čna, organska in oskrbovalna naloga, ki se je med tem izgubila po ^stemih poveli«*ev. kakršni so sicer izvedljivi v inozemskih vojskah, a ki jih je morala naša vojska nujno zavreči
„Magmova puščavska črta44
Tako vojaki, kakor častniki in poveljniki so spoznali, da se po slavnih, a bridkih minulih dogodkih začenja nova faza, v katero je mogoče gledati, če ne že z goto-vestjo zanesljive zmage, pa vsaj z mirnim zaupanjem. Postojanke, ki so bile določene prvi armadi, so znane po nezasluženem slovesu tako zvane »puščavske Maginotove črte«. Ta Maginotova črta je bila v bistvu sestavljena iz kakih 30 bunkerjev v obalnem ravninskem pasu. kjer Je zapirala glavne prometne žile; dobre so bile seveda postojanke v gorskem pasu, a povsem odprt je bil teren zapadno gorovja, kjer je kakih 13 km širok prag tvoril le majhno oviro za premikanje oklopn:h siL
Po francoski zamisli naj bi Maginotova puščavska črta predstavljala prvo oviro italijanskim silam v Libiji, ki so b;le. kakor znano brez oklopnih sredstev, da bi se s tem pridobil čas za celo vrsto protipremi-kanj. V ta namen je bila za hrbtom glavnih postojank zgrajena gosta cestna mreža, ki sicer nudi protiofenzivne možnosti, predrta vi j a pa v pogledu obrambe temeljno napako: steka se vsa na področje Gabesa, ki predstavlja tako ož:no, da bi njena izguba v primeru preboja Marethove črte utegnila spraviti v krizo vso obrambo v obalnem m gorskem pasu ter na južno-zapadnem odseku.
Nova razvrstitev čet
Ako ocenjujemo vse te činitelje skupaj, obenem z razvojem črte. ki le bila le prevelika glede na skromne efektivne prve armade, bj se zdelo, da bi bilo bolje izbrati za obrambo bolj odmaknjene postojanke
(Akarit), ki bi nedvomno nudile pogoje boljšega varčevanja sil in boljšega odpora. Poveljstvo armade se je znašlo v dejanskem položaju in ga je sprejelo zato, ker čas in sredstva niso bili več na razpolago, da bj bilo mogoče drugje obnovit: pomožne obrambe, ki so bile že v naprej določene. Upoštevalo je prednosti in slabosti bojne črte in si je skušalo zavarovati njeno glob no, da bi jo tako odvzelo sovražnemu obvladanju, pri čemer je oskrbelo oborožene sile na raznih odsekih v razmerju z notranjimi odpornimi sposobnostmi in verjetnim razvojem sovražnega manevra. o katerem je bilo že od polovice februarja dalje na razpolago nekaj konkretnih podatkov.
V	zvezi s temi vidiki so močne in za obrambo organizirane čete zasedle navedeno gorsko področje in ga spremenile v prednjo postojanko, k: naj bi sovražnika prisilila v prve razvrstitve in zadržala zalet prvega napada. Na vsem obalnem odseku pa so bila izvršena poljska utrjevalna dela (ž:čne pregraje in minska polja), večjim ed nicam gorskega pasu, od koder je bila umaknjena tudi ena divizija, čim se je sovražni manever pokazal že v vseh podrobnostih, pa so bili namenjeni obširnejši odseki.
Za obrambo južnozapa dnega odseka (na prelazu Debaga Melab) je bil zbran in oja-čen z razpoložljivimi silam' saharski oddelek. Položaj je bil vnaprej kočljiv in poveljstvo mu je skušalo biti kos, kakor se je to dejansko zgodilo, s premikom g bi jivih rezerv, kj jih armada sicer sama nI imela, a ki jih je zgotovilo preveljstvo armadne skup ne.
Zlasti se je poskrbelo v tej razvrstitvi za uporabo topništva, ki naj bi glede na dobre postojanke in odl;čne opazovalne točke tvorilo enega izmed temeljev našega odpora. Glede na manjše število topov in slabšo oskrbo s strelivom v primeri s sovražnim topništvom pa je bilo treba v načelu osredotočiti ogenj samo na najpomembnejše cilje, pri čemer je bilo treba odmerjati število strelov v razmerju z nevarnostjo teh objektov.. Uporaba topništva, kakor je bila določena v vseh podrobnostih. je v celoti odgovarjala v vseh fazah bitke, tako v pogledu točnosti zadetkov, kakrnr nj hove moči ip nagl:ce. tako da je topništvo tvorilo najvidnejšo, če ne že najbolj bistveno oviro za sovražno napredovanje.
Obnova energij
V	okviru obnove vseh materialnih in moralnih sil, je bilo treba spremeniti nekatere bojne metode naše pehote, ki so jih sicer v teoriji vsi zastopali, ki pa se v puščavski vojni niso izkazale, ker določa tu ritem borbe akcija tankov, protitankovskih sredstev topništva in letalstva.
Pehota, ki je otrpnila v nalogah odpora na mestu, ni več napadala. Da bi se izpolnila ta vrzel in da bi se naši pešalo spet oživeli in dobili vero vase, je armadno poveljstvo skrbno uporabilo sleherno sredstvo vzpodbude, od vzpodbude same do nagrad, od za tretja do takojšnjega plačila: že takoj v prvih stikih s sovražnikom se je zahtevalo, da morajo vojak, četa, oddelek itd takoj odgovoriti s protinapadom, in to v razmerju s sovražnim naskokom. To je bilo velikega pomena, ako pomislimo, da je bil sovražni napad, na katerega odboj smo se pripravljali, že takoj v začetni fazi poskus probojnega napada.
Sredi marca naše priprave sicer niso bile takšne, kakršne bi si želeli, vendar so že rod:le znatne prednosti. Ostajale so sicer še vedno velike vrzeli, toda v celoti je imela armada, ki je bila obnovljena iz slavnih čet hrabrih vojakov, ki so se borili pri E1 Alameinu. v Sirtiki in v Džebe-lu. oživljena po novih silah, ki so vsricali vase duha veteranov, in očiščena mnogega balasta, ki ga je povzročila izpraznitev Tri-politanije, sedaj svoj stil in svojo dušo ter je sprejela borbo, trdno odločena, da jo vzdrži do skrajn'h posledic na teh postojankah. ki 90 bile zaupane časti naših vojakov.
Sovražnikove priprave
Sredi februarja bo se britanske srednje straže, ki so zaman jn dejansko tudi brez prave' volje zasledovale naše čete iz Tri-politanije do Maretha, ustavile pred našimi postojankami in začele majhne razpršene akcije, katerih namen je bdi, da se ugo-tov« potek naših bojnih črt.
Od tega trenutka dalje so sovražne sOe v metodičnem in stalnem naraščanju, kakor Je sproti oskrba začela normalno poslovati. začele prihajati preko libijske meje in se razvrščale ob cesti in zapadno od ce-
Nodotievanfe na 2. strani

slika japonska zmaga pri Akijabu
Občutne angleške materialne in Ooveške izgube
Jfeiilo> l
Tokio, 14. apr. 9. Japonski glavni stan je objavil rezultate kopnih in letalskih operacij v odseku Ak:jaba. Poročilo ki se nanaša na ugo= tovitve do 10. t m., ugota /Ija, da je sovražnik ;mel 4200 mrtvih, od teh 2000 Angležev Japonske čete so nadalje ujele 516 ovražnikov. Zajetih je bilo 156 topov, 374 lahkih in težkih strojnic, 4015 pušk. 50 tankov m oklopnih vozil. 72 avtomobilov in 500 konj.
Potopljene sc b le: 1 lOOOtonska ladja in 4 500tonske ladje, poškodovanih je bito 14 lOOOtonskih in 15 500tonskih ladij.
Mnogo letal je bilo sestreljenih ali uničenih »a tleh med napadi na sovražna letališča, ki so tudi utrpela hudo Škodo.
Japonci to imeii naslednje izgube: 202 mrt-
va, 46 letal pa se ni vrnilo na oporišča.
Tokio, 14. apr. s. Komentirajoč dogodke zadkih dni v južnovzhodnem Pacifiku, pripominjajo v tukajšnjih vojaških kregih, da se na obeh straneh zdaj bori z vel kimi silami za do= sego premoči v zraku. Japonci izvajajo motil-ne akcije s skupinami bombnikov in uničujejo sovražne konvoje na morju, preden ti dosežejo pristanišča. Sovražnik že nekaj tednov mrzlično ojačuje svoja prednja oporšča. Med pomorsko bitko pri velikem zalivu Nove Gvineje so bile uničene 6 potopitvami ladij velike količine potrebščin m ojačenj za čete, b' so bile namenjene v Buno, najsprednejšo postojanko sovražnika ob sevemovzbodni obeli No* ve GvmeM
Nadaljevanje s 1. strani
ste Medenine—Mareth. Pri tem so se med to cesto in gorovjem zaščitile s poljskimi obrambnim} napravami in z obdržanjeai oklopnih avtomc bliskih edinic na samem bojišču in ob bcku. Manjše pehotne edinice so otipavale našo prednjo črto tudi na grebenu D;'ebela—Ksoura, medtem kt so se pojavljale prve sovražne skupine z nalogo, da stvorijo in zaščit'jo prednje oporišče, v puščavskem pasu pri Ksaru Rhilaneju kjer naj bi oskrbovale za obkrlitev namenjeno kolono, ki naj bi se potem podala na prelaz med Tebago in Melabom.
Očitno je bilo, da je sovražnik najprej utrdil obalni odsek, k-'er je deloval 30. ar-mijski zbor, pod čigar nadzorstvo sta prišli približno dve tretjinj osme armade: 50.. 51. pehotna divizija, 2. novozelandska divizija 1. in 7. oklopna divizija, čete ar-m jskega in armadnega zbora, ki so jih v glavnem tvorile tri brigade pomožnih vozil (1., 23. in 24. brigada) in ki so bile dodeljene k pehotnim divizijam, nadalje stražna brigada, ki je bila določena za uporabo pri 7. oklopni diviziji, potem polki majhnega in srednjega topništva in manjše število indijskih čet 4 divizije.
Ob kcncu prve tretjine marca je 30. ar-mijski zbor skoro dovršil razvrstitev svojih čet; ni se pa zdela še ureiena organizacija oskrbovalnih služb te velike edinice, ki pa bo vzlic temu že s polno paro delovale, zlasti pc obnovitvi pristanišča v Tripolisu
Počasnejši in verietno nalašč zavlače-van pa je bil dotok sil proti južni razvrstitvi pri Ksouru. Dotle-' so prispele med Ksar Ghilane in Fum Tatahuine degolistič-ne brigade Leclerca in Koniga z manjšimi grškimi oddelki, podprtimi od 4. lahke brigade- ki je bila odvzeta od 7. oklopne divizije in ki je do tedaj delovala v okviru 10. armijskega zbora.
Izjalovljeni angleški načrti
Toda čas je pritiskal tudi 15. armijski Zbor: letalsko izvidnštvo. ki je bilo izvršeno nad dovoznimi žilami te velike edinice, je že 13. marca ugotovilo živahen promet na severnih in južnih ažebelskih cestah v Tripolitanji in na cestah Tatahuina, Duirata, Ksar jn Ghilana. Dne 16. marca Oa predvečer napada 30. armrskega zbora ni bilo več dvoma, da je 10. cklopna divizija prekoračila prag pri Bir Amiru, 40 km južnozapadno od Tatahouine, od koder se je napotila prof našemu južnemu odseka, od katerega je bila tedaj oddaljena še kakih 5 etap. Tako je bilo mogoče ugotoviti 10. armijski zbor, ki je štel eno oklopno divizije in druge sile (degoliste Grke, Indijce). kar je odgcvaralo približno močni motorizirani pehotni diviziji.
Sovražnik je upal, da bo to nepričakovano cgroženje zelo kočljivega odseka našega bojišča prisililo naše poveljstvo, da odtegne tja vsaj del naš:h rezerv, da bi bil s tem napadalni glavnini (30. armijskega zbora> olajšan proboj na odseku, ki ga je sovražnik smatral za odločilnega, na obalnem odseku.
Znano je, da predstavlja osma armada najmodernejšo in skrbno opemljeno silo, ki jo je danes sploh mogcče ugotoviti na raznih bojiščih te zares svetovne vojne. Pehota, s katero razpolaga Anglija na Srednjem vzhodu, je sposobna pehota tako v fiarčnem pogledu, kakor v pogledu izvežba-nosti in vojnega duha: njena oborožitev in njena oprema sta na čelu v tem pogledu in prekašata v primerjavi katerokoli pehoto na svetu, kaiti nihče ne razpolaga danes s tako mogočno, številno in premakljivo protitankovsko oborožitvijo kakor britanska pehota.
Angleško topništvo, ki na široko razpolaga z odličnim topom kalibra 87.6, modela 1939. ki ga prekaša samo nemški top kalibra 88, ima na razpolago tudi odlične srednje kalibre, kakor na primer 114 in 152, ter je bogato opremljena z oklopnimi opazovalnimi sredstvi vseh vrst in Ima možnosti naglih radijskih in telefonskih zvez. Angleške cklopne eclinice so v pogledu kakovosti materiala, izvežbanosti in bogatega razpolaganja s sredstvi na višini najboljših oklopnih sil vseh modernih vojsk.
Glede zvez, ki imajo pri moderni armadi isti pomen kot orožje samo, je osma armada na prvem mestu. Vsaka vrsta pionirjev je bogato založena z vsemi sredstvi, do podrobnosti izvežbana in tehnično pripravlje-nat da lahko izvrši kakršno koli tehnične taktično nalogo. Voditelji in glavni stani so preizkušeni in izbrani z vso strogostjo na samem bojišču brez balasta težkih teorij, zgrajeni z naporom v zaprtih delavnicah abstraktnih špekulacij in izven bojne stvarnosti. Voditelji imajo prav toliko svobode kolikor odgovornosti in preobilice sredstev, ki so jim zaupana.
Oskrbovanja csme armade, ki razpolaga z desettscči avtomobilskih vozil in kl jI pomagata pomorsko in zračno brodovja, je takšno, da bi bilo odveč izgubljati besede. Sodelovanje med britanskim letalstvom in kopnimi silami lahko služi vsakemu za zgled: ono temelji na obilju letalskih in veznih sredstev, na praktičnosti metod, kl so bile preizkušene v 34 mesecih učinkovitega sodelovanja jn na požrtvovalnosti csebja britanskega letalstva, ki m opušča prvih bojnih črt, da bi jih povezalo z delujočimi letali, kakor tudi na enotnosti poveljstva in na železni disciplini.
Poskus petno vi tve operacij pri E1 Alamemu
4. Sovražnikov bojni načrt, o katerem smo omenili sovražno razvrstitev, je stremel po ponovitvi operacije, ki je bila koristno preizkušena pri E1 Alamelnu. Tudi tu, kakor že tam, naj bi osma armada izvršila dva napada: glavnega v obalnem pasu in stranskega na južnem puščavskem odseku. Načrt se je zdel povsem naraven, glede na tale dejstva: Angležem je bilo po skrbni in tečni dekumentaciji, ki so jo nudilj degolistični častniki v Tunisu, ko so prešli v njih vrste znano, da Maretlbova črta ne predstavlja za sredstva britanske armade nemogoče ovire; prodor pri Mare-thu bi iz prej navedenih razlogov postavil naše čete. razvrščene na vsej črti tja do puščavskega praga, v težak položaj; izguba ožine pri Gabesu bi odprla pot angleškim oklopnim divizijam za ono globinsko manevriranje, ki je že pomenilo katastrofo pri E1 Alameinu (izgubo obalnih oskrbovalnih središč, obkolitev edinic, Id niso bile direktno pregažene).
Vzporedni napad na našem južnem odseku pa je predstavljal ne le resno nevarnost za notranjo silo čet, ki so b'le tamkaj temveč je obenem imel namen privleči na to skra'nO bojišče naše skromne premakljive rezerve.
Na drugi strani pa je moral sovražnik pričakovati, da bodo naše oborožene sile v Obrambi Marethove črte po umiku dobrih 2800 km in razvrščene v težkem strate-
Zvezni tajnik v Kočevju
Ustanovitev prvega Ženskega Fašija v pokrajini - Obiskal je tudi ranjene borce in se poklonil slavno padli«
Ljubljana, 15. aprila.
Tiskovni urad Zveze Fašijev poroča:
V torek zjutraj 13. t m. je Zvezni tajnik obiskal Kočevje. Hotel se je od blizu prepričati o delu Fašija in okrožnega nadzorstva. Spremljali so ga Zvezni pod tajnik, Podpoveljnlk GILL-a. zaupnica Ženskih fašijev in zaupnica odseka kmečkih gospodinj.
Inšpekcijska potovanja Zveznega tajni-Ka po Pokrajini si bodo sledila drugo drugemu. Tako bo prebivalstvo čutilo delovanje in zanimanje Stranke na vseh odsekih svojega življenja v tej pokrajini, ki je še pred dvema letoma poznala fašizem tako. kakor mu ga je s slabim namenom slikala v temnih barvah protiitalijanska propaganda beograjske vlade. Neposredni stik najvišjega pokrajinskega Strankinega Hie-rarha s prebivalstvom bo dal nedvomno te dobre rezultate Toliko bolj. če pomislimo na resnično misijonarsko delo. ki ga ipravljajo Fašiji tudi v najbolj oddaljenih krajih, med katerimi so nekateri čutili komunistična barbarstva in so znali napraviti iz partizanskega banditstva nujne zaključke tudi glede na nekatere utopistične zamisli, s katerimi skušajo moskovski sateliti zakrinkati svoje sramotno delovanje.
Na postaji v Kočevju so Zveznega tajnica in druge Hierarhe sprejeli General poveljnik hrabre divizije okrožn; nadzornik tn Tajnik Fašija V spremstvu zastopnikov krajevnih oblasti so se gostje podali na vojno pokopališče, da bi počastili spomin tistih, ki so slavno padli v protikomuni-stičnih gverilskih bojih.
Majhen kos obz danega prostora izven mesta sprejema zadnje ostanke hrabrih tovarišev, ki so padli v izpolnjevanju svojih vojaških dolžnosti. Majhni grobovi se vrstijo drug poleg drugega Označuje jih samo grobo izdelan majhen križ in lesena ploščica, ki nosi ime padlega. Vsako ime vzbuja v tovariših določen spomin in gotovo bodo šli od časa do časa počastiti hrabro dejanje, zavedno žrtev za ljubljeno domovino, enega padlega več za veličino Italije. Sredi majhnega pokopališča straž visok lesen križ s svojim svetim simbolom nad neminljivim spominom tistega, ki zna umreti za domovino.
Predstavnike oblasti je sprejel General poveljnik pehotne divizije, v notranjost pokopališča pa je opravljala službo častna četa in oddelek Fašistov s praporom Borbenega fašija Zvezni tajnik in predstavniki civilnih ter vojaških oblasti so počastili junaško padle in Hierarh je v znaku tesne duhovne skupnosti Stranke z Vojsko ooložil venec.
S pokopališča so gostje odšli v vojaško bolnišnico, kjer jih je pričakoval upravljajoči častnik Med obiskom v bolnišnici sta se Zvezni tajnik in General Giardina ustavila pri vsaki postelji. na kateri je ležal hraber ranjeni ali bolni borec Obisk Hierarha in strankina darila, ki jih je prinesel seboj, so še enkrat pokazali hrabrim bolnikom bratovsko ljubezen ki vlada danes bolj kot kdaj v duši vsakega Italijana do svojih borcev
N? vsakega bolnika je bilo naslovljeno vprašanje in vsak je povedal vedno nek® j novega. Nekateri so se spominjali dogodkov, v katerih so bili ranjeni, nekateri so povedali, da so rojeni na oddaljeni Siciliji ali pa v Abrucih, drugi pa so končno odgovarjali, da predstavlja fotografija, postavljena zraven njihove postelje, sliko žene in otroka, ki sta tedaj nedvomno drhte pričakovana obvestil o njegovem zdravju Pred odhodom iz bolnišnice je Zvezni tajnik razdelil med junaške ranjence vsoto denarja za najnujnejšo izpodbudo.
Nato so gostje in zastopniki krajevnih oblasti obiskali Dopolavoro Oboroženih Sil Obiskovalci so se ustavili v dvoranah, Zvezni tajnik pa se je zanimal za delovanje in je dal smernice za obsežnejše delo na nekaterih področjih.
GILL je pričakoval Zveznega tajnika s svojimi gteni na majhnem trgu izven mesta. Navzočih je bilo okoli 350 org~miziran-cev, velika večina v uniformah. Ob prihodu obiskovalcev so pokazali svojo vojaško pripravljenost tako, da so takoj izpolnjevali povelja svojih učiteljev. Poleg otrok so stale tudi družine nekaterih in s svojo navzočnostjo dokazovale svojo hvaležnost
režimu, ki vzgaja mladino po načelih higi-jene ln zahtevah rasnega zdravja. Zvezni tajnik je preglelai oddelke in z očitnim zadovoljstvom poslušal petje GILL-ove himne.
Ustanovitev ženskega Fafija
Oi tam so odšli gostje in zastopniki krajevnih oblasti v prostore Fašija, kjer so jih pričakovali kočevski Fašisti. Po hitrem pregledu prostorov, ki so poleg urada, je ž/vezni tajnik oivoril \ nazočnosti Fašistov, -branih v največji dvorani, kočevski ženski Fašij, prvo skupino fašist, ki se je .»snovala v Pokrajini.
Zvezni tajnik je izvršil ustanovitev Izgovarjajoč besede vere. »ustanovitev tega tenskega Mafija, prvega. Ki se je cbliKoval v Pokiajim in kateremu bodo sledili drugi. je rek°l. pomeni priznanje misijonarske vere fašistov v prv' črti, ki tudi tukaj v Kočevju doprtnašajo polno mero tistega, kar lahko vera doprinese za dejanja. Slediti prebivalstvu v njegovih potreban, biti borcem blizu z udamlm in bratsko naklonjenim srčen, lajšati bolečine biti vz-ir. ie naloga fašistov v prvi črti ln med njim« italijanskih žen, ki so »čudovite po »voji disciplini in državljanskih krepostih«.
Za Zveznim tajnikom je spregovorila pokrajinska zaupnica 2enskih Fašijev, ki je v svojem govoru dala tovarišici Timpano, zaupnici ženskega Fašija v Kočevju, smer niče za delo, ki ga je treba opraviti. To delo je namenjeno v največji meri borcem in njihovim družinam. Besede tovarišice De Vecchi, posebno tiste, ki so se nanašale na delo, ki ga je treba opraviti aa družine borcev, so globoko ganile vse navzoče. Tista, ki jih je govorila, je mati, ki jo je prizadela silna bolečina izgube sina v Afriki, kjer je izpolnjeval vojaške dolžnosti. Bile so to rimske besede in vredne časa in Mussolinijevega duha.
Pokrajinska zaupnica ženskih Fašijev je ostala v prostorih in sprejemala nekatere kmečke gospodinje ter poslušala njihove želje. Zvezni tajnik in zastopniki oblasti pa so odšli na divizijsko poveljstvo, kjer je v uradu Generala poveljnika Zvezni tajnik izrekel prisrčne in bratske pozdrave Fašistov Zveze v prvi črti hrabrim borcem slavne divizije. Odgovoril mu je General Giardini ter mu vrnil pozdrav, zagotavljajoč ga, da so Fašisti kočevskega okrožja popolnoma verni njim zauprr.i nalogi in da njihovo tovarištvo do vojakov njegove divizije krepi vedno bolj vezi, ki družijo Stranko z Vojsko.
Poleg divizijskega poveljstva stoji poslopje, v katerem se hranijo šolarji. Tja so takoj nato odšl. Zvezni tajnik in drugi zastopniki oblasti. Po pregledu prostorov se je Zvezn Tajnik dolgo mudil med otroci in jim razdelil darila V očeh otrok manj premožnih iz Kočevja, ki uživajo ugodnost prehrane po volji Duceja, se je n.oglo čitati hvaležnost in zahvalo za '.-se, kar se napravi za nje Tudi molitev, opravljena predno so se vsedli k mizi, ie dobila j tem prostoru mrugo večji o~men- otroci so se zahvaljevali Bogu za dobrote, ki so i'm b le dane po Duceiu in Stranki.
Z ob skom na okrajnem glavarstvu, kjei ie okrožni nadzornik in civilni komisar za Kočevje spremljal Zveznega tajnika p. urad:h -n ga poučil o njihovem delu. se 'e zaključil delovni dan Hierarna.
Sestanek univerzitetne podporne organizacije
Pod predsedstvom rektorja univerze in v navzočnosti zaupnika univerzitetne organizacije v Ljubljani se je sestal direktor'j krajevne univerzitetne podporne organizacij Vzel je z zadovoljstvom na znanje uredbo številka 33. V sokega komisarja z dne 26 marca o preureditvi akademskih domov p kateri Cirilov akademski dom, Dom visoko-šolk in Jegličev akademski dom preidejo pod neposredno vodstvo diktorija podporne organizacije. Reš 1 je nekatera vprašanja brezplačne zdravstvene pomoči akademikov in razpravljal o nekaterih prošnjah za podporo ki so jih vložili akademiki Najzaslužnejšim in naipotrebnejš m je odobril podporne prispevke.
škem položaju, ki je bil vsakomur jasen, nudile le medel odpor, saj jih je bremenilo toliko negativnih činiteljev. Toda prav v tem pogledu je moral sovražnik zabeležiti svoje najbridkejše presenečenje.
Bridko razočaranje
za Montgmneryja
Ko so Montgomeryjeve sile po šestih dneh strahotne borbe, v kateri so bila »angleška trupla nakopičena pred našimi postojankami« in ki je uničila edinice prvega reda, kakor »brigado straž», bataljona »Black \Vatch« in »Dur-ham Light« ter 50. in 51. divizijo, ki je na* dalje razkosala 150 tankov 23 pomožne oklopne brigade, ki je onesposobila nad 100.000 topniških strelov in ki je požrla pol milijena bomb britanskega letalstva na vseh bornih črtah in v neposrednem zaledju, ogledovale naokrog in razočarane iskale čudovite obljubljene uspehe, k' jih niso dosegle, so se odpovedale nadaljnji borbi na tej peklenski jMarethovi črti in se odločile za boljšo rešitev s tem da so se usmerile k zapadnemu krilu naše razvrstitve.
Tako je imel sovražnik do večera 20. marca jasen občutek, da Marethove črte ni mogoče zlomiti in se je sovražno poveljstvo opr'jelo zato zamisli Fryberga, poveljnika 2. novozelandske divizije, po kateri naj bi se glavnine ob* oroženih sil premaknile na južnozapadni odsek, kjer naj bi se vzporedni napad spremenil v glavnega. To pa je pomenilo umk, ki ne bi mogel ostati brez izrednih posledic. Premakniti je bilo treba 1. oklopno in 2. novozelandsko divizijo s 24. brigado pomožnih tankov, kar je predstavljalo mogočno silo približno 12 motoriziranih bataljonov, 6 oklopnih bataljonov ter 150 topov z vsemi potrebnimi pritiklinaml
Premikanje te vrste, izvršeno v neposredni bližini naših postojank, ne bi seveda moglo in tudi ni moglo ostati prikrito našemu >pazo-vanju ki je takoj spočetka ugotovilo spre membe britanskega zadržanja. Navedene ob» orožene sile so za svojo pot do praga Obaga Melah razposlale le s slabimi gorskimi prehodi, ki so bili na hitro vzpostaviieni po naš^h uničenjih. Potrebno je bilo nadalje, da se večina izmed njih s področja pri Medenini in Fata-huinu umakne za pribl:žno 100 km do praga Bir Amir, od koder naj bi skozi ožino Tebaga po
poti kakih 150 km na različnem terenu prodrlo naprej kar bi vsekakor predstavljajo težak pekret. če bi bil že vnaprej določen, kaj šele. če so ga izzvale slučajne razmere. Da bi ne naletelo na oskrbovalne težave, je poveljstvo osme armade moralo odvzeti sredstva "n opremo silam, kj so še ostale na Marethovi črti. s čimer jim je seveda bila odvzeta mož-nast nadaljnjih naglih in odločilnih posegov v bitko.
Biia je zares najhujša smola, da nismo mnali razpolagati s pfttrebno in primerno letalsko s lo v neposredni odvisnosti od prve armade, da bi to glavn;no sil med njeno težko 'n naporno potio tolkli, sai bi v tem primeru posegla v bitko zelo obubožana in strta
VsckakoT pa je poveljstvo prve armade tudi brez letalskih sil spoznalo možnost da prizadene hud udarec oboroženim s:lam Mcntgome-rvja s tem. da sprejme skrajno bitko na odseku E1 Hamme. kjer so se zbrale vse oklop ne ed'n;ce armade (15 in 21 divizija ki sta šteli približno pc 100 tankov) m edmice. ki iih ie bilo mogoče odv7et' r Marethove črte (164 d'vizija in manjši oddelki).
V tem smislu je poveljn stvo armade stavilo predloge poveljništvu armadnega zbora ki pa jih ni moglo sprejeti temveč je ponovilo ukaz za umik zaradi pos'abšanja položaja na zapad* nem tuniškem odseku.
Junaštva divizije ,Centauro'
In zares, britanski akcijski načrt ni bil omejen samo na uporabo osme armade: Montgo-mervieve klešče (Mareth—E1 Hamma) so tvorile del cbš:mejšega strateškega načita. katerega izvedba je bila zaupana angleško*ameri-škim oboroženim silam 5 sovražne armade, ki je že od 16 marca dlje izvršila mogočne napade na prelazu Halfaje (med Gebel Ascker ip Gebel Bu Serra) na sedlu pri El Guettaru (med Gebel fterda in Gebe' Orbata) ter na odseku Seme! M^knassi. on čemeT Je osredo točila glavni napor na sedlu pr El Guettaru v okviru ambicioznega načrta da uredi za hrbet 1 armade, zaposlene v bojih med El Hammo in Marethom.
Tu je treba opozoriti, da je ta obsežni strateški načrt generala AIexandra v veliki meri
pttpročlk hrabra italijanska divizija Centauro. fc je pod poveljstvom odličnega vojaka levjega srca generala grofa Calvia di Bergoio z omejenimi sredstvi v primeri s sovražno premočjo, postavila zid na postojankah pri El Guettaru in sprejela neenako borbo, ki je trajala 12 dni ki predstavljajo sami zase pravo epopejo.
5. Celokupni razvoj bitke je menda dovolj obeležen z uvodnim pregledom m gornjimi opazkami. Dovolj bo, ako tu opozorimo na nekatere najbolj značilne momente, na nekatere krajevne položaje in ujerepe, ki so bih izdani, da bi jim bili kos. kakor tudi na ponašanje naših edinic, ki izhajajo iz te borbe s častjo in slavo močnih.
Začetek sovražne ofenzive ni bil to pot obeležen, kakor v preteklosti z ogromno uporabo letalskih sil. Težko je reči. ali se je britansko letalstvo izognilo na začetku bitki zato. da bi zbralo svoje sile m sredstva za uporabo v po« sameznih viških (kakor se je dejansko zgodilo in kakor so to izjavili nekateri ujetniki), ali pa zato, da ne bi s tem takoj odkrilo začetka napada Mogoče je. da sta vplivala oba nagiba. Vendar pa so bile naše čete na Marethovi črti vzlic temu pripravljene na napad V informacijskem bulletinu poveljništva 1. armade z dne 16. marca namreč čitamo:
»Glede samega začetka sovražne ofenzive je treba pripomniti, da medtem, ko ee je 50. ar« mijski zbor že strnil na prednjem področju in je verjetno dokončal svojo pripravo, so še vedno v teku premikanja v okviru 10. armijskega zbora: sovražna akcija na obalnem odseku je že sedaj mogoča; zapadno Gebel Ksuura pa bo treba zato nekaj dni.«
Otožna priznanja
angleških ujetnikov
Odgovor naših čet in našega topništva je bil bliskovit: brigada sovražnih straž je bila napadena in pregažena. Le bolj proti severu je 51. angleška pehotna divizija, ki je na boljšem terenu in v prednosti zaradi zasedbe nekega našega prednjega položaja, za ceno krvavih žrtev ostala v posesti nekaterih sestavin naše prednje postojanke. Ker je sovražnik videl v teh činiteljih (teren, sile) verjetne čini tel je boljšega uspeha, je v noči na 18. marec osredotočil nove napade na odseku naše divizije »Mladih fašistov« (bersaljerjev in črnih srajc), ki se je borila z nepopustljivo gorečnostjo. Sovražno prodiranje je bilo počasno, izgube so bile krvave na obeh straneh in britanski ujetniki, ki so sicer uživali mogočno topniško podporo, označujejo odpor našega topništva za »strahoten«. »Strahotna« so bila tudi minska polja, ki jih je bilo treba prehoditi, in to navzlic uporabi aparata za odstranjevanje min (tako zvanega »škorpijona«) in ujetniki otožno označujejo kot pogrešno angleško propagando, ki jim je vzbujala vtis, da bo odpor italijanskih čet skromen, češ. da so se te čete nasprotno »srdito borile in nepričakovano bile britanske edinice«.
Da tega sovražnik ni pričakoval, izhaja mimogrede ne le iz Motgomeryjeve odločitve, temveč celo iz komentarjev londonskega radia: »Rommel je sprejel bitko s silami, ki jih nismo pričakovali.« Medtem je položaj, ki je bil poprej toliko opevan, postal naenkrat »gibljiv«, kar je izraz, ki slabo prikriva britanske neuspehe.
Britansko letalstvo v akciji
V	dneh 18 in 19. marca so boji nekoliko popustili. Sovražnik je zajemal sapo in vrgel v boje novo divizijo, 50. divizijo, ki jo je podpirala 23. oklopna brigada. S temi svežimi silami je UDal, da bo uspel skrajni poskus predora Marethove črte, kar naj bi odprlo pot oklopnim divizijam, ki so bile doslej zaposlene v bojih le skromno in le z nekaj motoriziranimi in topniškimi brigadami.
V	noči na 20 marec je b'l na odseku divizije »Mladih fašistov« izvršen nov napad, medtem ko so druge sovražne sile pritiskale na odseku našega 20. armijskega zbora Britansko letalstvo, ki je dotlej razvijalo le omejeno delavnost, je tedaj nenadoma poseg'o v boje z vsemi letali: od glavnega bojišča do vzporednika pri slanih jezerih ni bilo kosa zemlje, ki ne bi prejel svoje bombe. Borba ob Marethovi črti se je tedaj razpršila v tisoč epizod: vsakemu sovražnemu napadu odgovarja naš protinapad. Izgube so bile na obeh straneh: mrtveci in ranjenci so pokrivali teren.
Naped se nadaljuje z enako silovitostjo v noči na 21. marec Strelci, dobrovoljci Mladih fašistov, Nemci polka »Menton« doživljajo enake izgube kakor so iih prizadeli neprijatelju, ki je po šestdnevni borbi v tem odseku uspel, odrezal našo obrambno postojanko na fronti, dolgi 2 km in v globini poldrugega kilometra.
Zmagovit protinapad
Dne 21. marca ie 15 oklopna nemška divizija. ki se je bila že pomaknila bliže fronti, bila podrejena 20. armadnemu zboru. da bi skupno s četami GG FF. ki drže sijajno ostale postojanke, izvedla v okviru armadnega zbora neposreden protinapad ob največji podoori topništva. Ta protinapad, ki je odločil usodo bitke na Marelhu. se je razvil 22. in 23. marca ravno v trenutku, ko je sovražnik mukoma organiziral prehod vozov preko dela protitankovskega jarka, ki ga je osvojila 50. angleška divizija. Mogočno osredotočenje našega topništva, zagon nemških tankistov v zvezi z našimi pešci, zadrže sovražnika, kateremu je treba priznati žilavost in vztrajnost. vredno te igre.
Zvečer 22. marca je sovražnik pobit. V naših postojankah je ostala samo še kaka majhna ang^ka skupinica, ki se bojuje z obupno vztrajnostjo, dočim gredo naši vojaki preko črte ter osvajajo središča ognja sovražne prednje postojanke.
Churchill je kasneje v poslanski zbornici pozval britanski narod, naj opusti optimizem. ker je nemški protinapad odstranil mostišče, ki ie bilo ustvarjeno za ceno krvi osme armije.
Vrhunec bitr e
Vrhunec bitke se je pomaknil na prag med Melabom in Tebago. Oklopne izvidn;ce desetega zbora so zvečer 21. prodr'e do Kebilija, kakih pet kilometrov od postojank saharske skupine. Iste izvidnice so v noči 22. marca skušale v zagonu odbiti naše enote, od katerih so nekatere na dnu doline napadene s čelne strani ter nate od cklopnih voz izza hrbta bile prisiljene umakniti se, doč;m so na*e čete na krilih te ožine nudile hud odpor opetova= nim napadom sovražne pehote in oklopnih voz Toda poležat se lahko presoja vedro tudi na tem odseku proti kateremu ie bila poslana nemška 21 oklopna divizija m proti kateremu je bila na pohodu nemška 163. divizija ki je prepustila gorske postojanke divizij; «Pi-stoja«; ta je zopet izročila del svojega odseka sosedni diviziji »Spezzift«. To so premikanja,
ki so bila ie davno proučena ■» odrejena tar
so se izvršila brez vsake zapreke.
Isti dan 22. je protinapad 21. oklopne divizije vzdržal zagon sovražnika m zabeležil terensko pridobitev. Postopoma prihaja ▼ li* ni jo 164. divizija, v bitko pa hite tudi 125. pehotni polk divizije »Spezzia« ter manjši ita-iljansk oddelki. Vse te sile skupaj tvorijo bojno skupino »Liebenstein« ki ma za začetno nalogo, da ustavi sovražnikov napad, nadalje pa je ojačena s 15. nemško oklopno divizijo in z enim bataljonom letalstva, ki sta v naglici potegnjena z obalnega odseka, prešla v protinapad.
Spretno izveden odmik
Nadaljnje čete so se lahko odvzele maret«
sk: črti, kjer je sovražn:k zaradi načrtnih premikanj, ki so jih naše čete izvršile točno izgubil vsako udarno sposobnost V ta namen je bilo treba odvzeti 90. divizijo m primerne dele italijanskih divizij ter predlagati poveljstvu, naj sprejme borbo na odseku El Hamma. kakor je bilo že prej omenjeno. Zgoraj smo tudi pojasnili razloge, ki so razen splošnega položaja prve armade dovedli poveljstvo armadne sku« pine do tega. da je obnovila ukaz za predvideni odmik. Dočim se je ta odmik začel ponoči na 27.. so močne oklopne sovražne enote dosegle uspeh na odseku 164. divizije skupin« Liebenstein ter ga skušale poglobiti, pa so bilo takoj ustavljene pri El Hami odkoder so bile poslane primerne sile pehote in topništva. Tako so bile prisiljene s protimanevrom odbiti naš energičen protinapad proti svojemu desne« mu krilu, ki so ga izvršile naše oklopne divizije. opirajoč se na trdni položaj cddelkov, sto-ječih še na črti začetnih postojank, kjer so s« že več dni lomili vsi sovražni napadi.
Pod zaščito neomajnega desnega krila in ob čuječnosti sprednje postojanke Marethove linije je cela prva armada postopoma izvršila odmik ter se v treh zaporednih skupinah zbrala 28 marca z delom armade s črte na Akaritu ter z delom na črti G a bes—ElHama. Zaradi pomanjkanja avtomobilnih sredstev in zaradi potrebe- da se čim prej megoče ojači črta na Akaritu ter predvsem, da bi se sovražniku ne dala prilika za nov sunek na šibko črto El Ha-ma—Gabes< se je poveljstvo odločilo pustiti na tej črti samo premakljive enote, to je skupino »Liebenstein«. 90. diviifijo. 15. oklopno diviz jo, 125. polk »Spezzia« pod okriljem 21. armadnega zbora.
Zvečer 28. marca so bile te čete silovito napadene od jakih cklopnih množic. Spričo te grožnje in spričo okoliščine, da se je zbiranje drugih enot na črti Akarit vršilo v popolnem redu, je poveljstvo armade velelo tem silam, naj se počasi umikajo in drže stik s sovražnimi enotami. Tudi ta faza težkega manevra se je srečno izvriiiia do konca. Sovražnik priznava v prestre-ženem radijskem poročilu, da je še enkrat izgubil odlično priložnost. V zvezi s to ugotovitvijo, ki zaradi svojega izvora ne dopušča nikakih dvomov, sta bila sovražni tisk in radio prisiljena k zatrdilu, da bitka na Marethu »morda ni zadnji poraz zaveznikov« (Times, 25. m.) in da je »Rommel odličen borec ter mojster v premikanju svojih čet«.
S slavo odeta prva armada
Prezgodaj je še izvajati zaključke iz do godkov, ki se vrste z vrtoglavo naglico. Ena stvar pa je gotova: prva armada, prerojena v novo življenje, Je pokazala. ▼ tej bitki najboljšo, kar je imela na fm6* mil, moralnih in duhovnih energijah.
Prva armada, dasi je težko zmanjšana t vojnem potencialu glede moštva ln orožja, stopa novim dogodkom naspr ti z neomajno vero in s trdno odločitvijo, da se žrtvuje do skrajnosti.
Gospodarstvo
Najvišje cene presnega mleka za prehrano
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291, glede na svoji ni-redbi z dne 9. maja 1941-XIX št 17 in z dne 30. oktobra 1942-XXI št 197 in smatrajoč za potrebno, da se določijo nove najvišje cene presnemu mleku za prehrano, odreja:
Člen 1. Najvišja cena presnemu, nepo-snetemu mleku za prehrano se določa takole:
1.	pri proizvajalcu liter 2 liri;
2.	v Ljubljani, franko mlekarna, vštevšl vse javne davščine:
a)	pri veleprodajalcu liter . . . 2.38 L.
b)	pri prodajalcu na drobno liter 250 L.
Člen 2. Kršitelji določb te naredbe se
kaznujejo po postopku in predpisih naredb z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 in z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215 z zaporom do dveh mesecev in v denarju do 5000 lir.
Člen 3. Ta naredba, ki razveljavlja vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 10. aprila 1943-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Gospodarske vesti
= Slaba letina koruze v Argentinifi.
Argentina, ki je med južno ameriškimi državami ostala nevtralna, občuti morda prav zaradi tega precejšnje težkoče pri oskrbi z uvozn m blagom zlasti s tekočim gorivom in kurivom, na drugi stranj pa ima že vrsto let velike skrbi za vnovčeva-nje svojega pridelka koruze, ki je eden najvažnejših pridelkov dežele. Te skrbi za koruzo pa je Argentina sedaj rešena. Ker ni možnosti za izvoz produkcijskega presežka koruze, je Argentina že lani odredila dalekosežno omej:tev pridelovanja koruze. Vrhu tega je prišla še dolgotrajna suša in najnovejša cenitev kaže, da znaša letos ta pridelek koruze, ki je bil pravkar spravljen, le 1.9 milijona ton. medtem ko je lani znašal skoro 9 milij. ton, predlanskim pa več ko 10 milij. Iz starih zalog pa j« ostalo še 1.6 milij. ton, tako da ima Argentina sedaj z novim pridelkom na razpolago skupaj 3.5 milij. ton koruze, medtem ko lastna potrošnja ne znaša mnogo manj, zlasti če se upošteva, da so lani pričeli v rastočem obsegu pitati svinje, da bi potrošili koruzo. S tem je Argentina rešena skrb glede izvoza koruze, zlasti pa je rešen te skrbi finančni minister, ki mu ni treba iskati sredstev za odkup presežkov. Strokovnjak; so mnenja, da bo koruze v Argentini celo zmanjkalo, če bodo hoteli izvršiti razširjen načrt izdelovanja alkohola iz koruze, ki pa je bil sestavljen še lani, ko Argentina ni vedela kam s koruzo.
Kronika
*	Letošnji »Dan Italijanov v svetu« bodo proslavili v Italiji z običajnimi manifestacijami fašističnega Zavoda za italijansko Afriko dne 9. maja. Pri proslavah bo sodelovalo tudi društvo »Dante Alighieri«.
*	Obrambi italijanske domovine je posvečena najnovejša številka ilustriranega rimskega obzornika »Documenti di Vita Italiana« Prav posebno zanimiva in aktualna številka! Izvrstne slike nam kažejo presenetljive prizore, besedilo pa je italijansko in nemško. Tu vidimo orjaške topove kalibra 381 mm na vrtilnih stolpih, pripravljene, da vsak trenutek bruhnejo ogenj na sovražno ladjo, ki bi se približala po morju. Nadalje vidimo, kako službujejo vojaki pri velikih žarometih ter pr ogromnih slušalih mornarice. Vse je spretno kamuflirano. tako tudi težki oklop-niški vlaki, katerih dolge topovske cevi se preteče iztezajo proti morju. Dalje spoznamo italijansko protiletalsko obrambo, razpostavljeno vzdolž obale. Zelo lepi so slednjič posnetki nočnih prizorov.
*	Predavanje o nemških dijakih v Fiume.
Nemška akademija je v sodelovanju z zavodom za fašistično kulturo ter s posredovanjem GUF-a priredila za fiumsko občinstvo predavanje dr. Fritza Weigla. člana nemškega zavoda za zgodovino v Rimu, predavanje o nemških dijakih v Italiji od i. 1200 do L 1800. Predavatelj je povedal nekatere prav zanimive stvari, med drugim n. pr to, da je italijanska univerza v Bo-logni od L 1300 do 1. 1700 imela 4400 nemških slušateljev, med katerimi sta bila tudi poznejša svetovnoznana učenjaka Paracel-sus in Kopernik.
*	Žrtvovanje za domovino. Nemški listi poročajo, da je štajerski kmet Hans Lich-tenegger izgubil v vojni vse svoje tri sinove. Oče se je udeležil prve svetovne vojne, leta 1934. pa je sodeloval pri julijskem uporu v Avstriji, nakar je bil obsojen na 20 let ječe in je dve leti prestal v zaporu. Svoje tri sinove je vzgojil za goreče narodne socialiste. Takoj po pričetku vojne so se vsi trije priglasili kot prostovoljci k SS. Ko je oče te dni ležal v bolnišnici, kjer je prestal nevarno operacijo, ga je doletela vest, da je padel tudi njegov najmlajši sin.
*	Papež čestita kardinalu. Kardinal Mar-r.ietti Selvaggiani obhaja ta mesec 251etni-•o škofovskega posvečenja. Ob tej priliki mu je papež poslal pismo, v katerem mu
estita k njegovi dolgoletni uspešni pastirski službi. Poleg čestitk je papež kardinalu, Marchettiju poslal tudi spominski prstan.
*	Smrt inž. Bellinija v Franciji. Iz Pariza poročajo, da je na francoskem ozemlju umrl inž. Belimi, sodelavec iznajditelja Guglielma Marconija. Bellini se je potem, ko se je ločil od Marconija, našel U v Franciji ter na Angleškem. Bellinijeva iznajdba je v prvi vrsti radiogonometer, ki dovoljuje v megli zašlim ladjam in letalom do-
Leonu Matajcu v slovo
Petelin je zapel svojo večno lepo pomladno pesem ljubezni in objestno smukal stje na krivi veji stare bukve tam nad
araikom, so si je za vedno poslovil od a. Zamvtn bo čakal letos krasni pevec Tvojega obiska, zaman bo brusil in klepal pozdrav jutranji zarji in glelal raz svoje raljevske vlšarve na širno Soržko polje. Ve bo Te več dočakal!
Mirno in spokojno leži lovec med vrsto ~/eč, pomladne rože se zgrinjajo krog njega v en sam prelep šopek izbranih cvetlic, ki jih je vedno občudoval in ljubil. Zakaj si jih več aam ne nabere in ne pripne na klobuk ter za vriska v odmev goram, zakaj
so mu morali drugi prinesti ta zadnji pozdrav gozda in livad, ki jih je toliko ljubil ?
Pri Tebi sem še vedno, dragi lovski tova-riš, ne zapustim Te, dokler ne pride vrsta molčečih mož in Te ponese v Tvoje zadnje bivališče! Vendar se mi zdi, da pod priprtimi veki vidim Tvoje dobre oči, ki ne bodo nikoli ugasnile. Tvoj pogled nas bo vedno spremljal na lovskih pohodih. Počivaš, Leo, mirno in spokojno, blag smehljaj Ti kroži okrog' ust, na Tvojem licu sedaj ni več sledu trpl.enja, ki si ga moral prestati. Ali si morda v zadnjem hipu svojega življenja ugledal zlatoroga v stenah Komarče, s Ji starega gamsa v redkem ruševju Velega polja? Ali sd morda prisluhnil veselemu vriskanju gonečih psov v dolinaih »Hodičev-ja«? Morda je počila pod srnjakom v gošči suha vejica ko se je bližal glasu Tvoje pi-ščali!
Sel sem v gozd, Leo, in prinašam TI zeleno smrekovo vejico na lovskem klobuku. To pot ni oškroljena s krvo srnjaka, ki ga je podrla Tvoja krogla, temveč je orešena s solzami Tvoiega lovskega tovariša!
J. W.
ločiti pozicijo. Po rodu je bil Bellini Italijan in tudi njegovi sinovi ,rojeni v Diep-peu, so imeli italijansko državljanstvo.
*	Predavanje o Verdijevem geniju na Dunaju. V dunajskem kulturnem krožku je predaval Mo. Carlo Gatti o Verdijevem geniju. Predavanje se je vršilo v okvirju Verdijevega tedna na dunajski državni operi.
*	Smrt tenorista Garbina. V Bresciji je umrl te dni italijanski tenorist Edoardo Garbin. Bil je znan liričen pevec, ki je požel največje lavorike s tenorskimi partijami v operah: Tosci, Boheme, Manon in Falstaff. Več let je pel na Scali v Milanu, na odru kelmorajnske opere, nastopal pa je tudi v newyorški Metropolitanki.
*	Smrt kardinala Amaclorija. V Rimu je umrl te dni kardinal Cattani Amadori, rojen 1. 1865 v Marabi. Študiral je bogoslovje in filozofijo v Rimu, nato je nastopil službo pri sodišču svetega očeta ter je bil od papeža Pija X. imenovan za prelata.
*	Pismom se smejo prilagati samo dopisnice. Listi so nedavno pojasnili odredbo poštnega ministrstva, ki prepoveduje pri-lagtnje znamk za odgovor pismom kakršne koli vrste. Dovoljeno pa je prilagati pismom frankirane dopisnice katerih se lahko naslovnik posluži za odgovor.
*	103-Ietna starka. V San Giovanniju in Persiceto pri Bologni je obhajala v družbi svojih otrok, vnukov, nečakov in drugih sorodn kov in znancev 103 obletnico rojstva ga. Annunziata L a n c i o n i, vdova Nanni. Zenica, ki je rodila osem sinov, je še popolnoma zdrava ter se zanima za vse dnevne dogodke. Spominja se mnogih doživljajev iz svojega življenja, čita in piše brez naočnikov, ima izvrsten tek ter si rada privošči kozarček vina Opravlja pa tudi z velikim veseljem vsa gospodinjska dela.
*	Umrla, ker je jedla mandlje. žena paznika Antonio Seliitria v Bariju je napravila slaščico iz grenkih mandljev. To slaščico so jedli vsi družinski člani, nakar so jih napadli hudi želodčni krči. Hitra zd av-niška pomoč je pri bolnikih odstranila nevarnost za življenje, najmlajša hčerka Gina Sellitri pa je vendarle umrla Preiskava je dognala, da so mandlji vsebovali strupeno snov pruske kisline.
*	150Ietna pravda. Pred sodiščem v Bariju se je nedavno zaključila pravda, ki je trajeda poldrugo stoletje. Začetki pravde segajo dobo Ferdinanda I. Aragcnskega, ko so v Murgiji gojili konje. V 17. stoletju je država prodala nekaj zemlje nakemu Vin-cenzu Melodiji. Občina Laterza pa ni hotela rešignirati na svoje pravice ter je naperila proti državi proces. 150 let se je zaileva vlekla, zdaj pa je sodišče presekalo gordijski vozel s tem, da je zavrnilo pritožbo občine Laterza ter prisodilo vse pravice dedičem Vencenza Melodije
IZ LJUBLJANE
Velikanom petefinčki Jde VilSastsve
Tudi v vojni ne sme cvetni teden pogrešati naših ličnih butanc Kupčija pr; trimestju t>e razvija živahno, ko se bliža cvetna nedelja. Gospodinje si po nakupu na živilskem trgu rade pritrgajo še nekaj lir za pestro butarico ali vsaj za oljčno vejico, da vnesejo v stanovanje pomladno, vel konočno razpoloženje.
Dobili pa smo letos še lepo novost za cvetno nedeljo in Veliko noč. Gdč. Jela Vilfanova nas je presenetila z novim izdelkom, ki je zanimiv prispevek k našemu narodopisju V izložbah nekaterih trgovin sredi Ljubljane so se pojavdi pisani petelinčki, izdelam v reliefni obliki po vzorcu loškega malega kruhka. Gdč. Jela Vilfanova se je poslužila originalnega. vzorca iz etnografskega muzeja v Ljubljani. VzoTec je star že kakih 150 let. Vemo. da je mali kruhek kot romarsko pecivo sicer običaj« no rjave barve. Reprodukcije gdč. Jele Vilfanove so pa iz bele lepenke in so zaradi deko-rativnosti okrašene v barvnem slogu majolik. Tako je gdč. Jela Vilfanov po svoje cbncv.la star narodni motiv, da ga za Veliko noč razširi med našim občinstvom. Namesto prvotne uporabe kot slaščica bo obnovljeni motiv slovenskega kruhka služil predvsem okrasju, zla* sti na butar cah, šopkih, velikonočnih darilih in na mizi. Velikonočni petelinčki so na razpolago pri Tičarju, v Novi založbi, pri Šumiju, v cvetličarni Herzmanskcga m drugod Njih število je omejeno, in ker so poccni, je verjetno, da bo novi originalni izdelek piav kmalu |
razprodan	i
*
u— Še imamo hladna jutra in v okolici j
še preseneča kmetovalce slana. Toda po hladnih nočeh in jutrih se vrstijo prijazni pomladni dnevi, v katerih temperatura
stalno po malem narašča,. Tako ano v
do čez dan zabeležili 17.2« C. Včemj zjutraj je bilo natančno 1« C. Jutro je bUo spet jasno in se je sonce že zgodaj veselilo pre-
dramljene prirode. Vedno več je cvetja in sprehajalcem se nudijo lepi prizori, naj se obrnejo v katerokoli smer.
u— Velika razstava del Ivana VavpodSa,
pokojnega in nepozabno zaslužnega mojstra slovenskega slikarstva, bo zbrala na iniciativo prireditelja Narodne galerije izbor najboljših umetnikovih del od najzgodnejših let do usodnega 11. I. 1943. Vavpotiča je ugrabila smrt sredi dela v starosti 66 let Izredna plodovitost, vse-stranost umetniškega ustvarjanja in neprecenljive Vavpotičeve zasluge za pro-speh slovenske umetnosti so napotile Narodno galerijo, da se je odločila že danes za razstavno prireditev v počastitev velikega graditelja in ustvarjalca naše umetnosti. Narodna galerija vabi občinstvo na otvoritev razstave v Jakopičevem paviljonu v nedeljo, 18. aprila, ob 11. urL
u— Sinočnja produkcija Glasbene Matice. ki je bila pod naslovom »Koncert v družini«, je vzbudila veliko zanimanje. Bila je prav prijetno presenečenje v načinu izvedbe naših javnih produkcij. Ker je naslednja — sedma — javna produkcija tudi pod naslovom »Koncert v družini« in ima prav tako tri različne koncertne sporede, vabimo na to produkcijo, ki bo jutri, v soboto, dne 17 aprila, ob 18. uri v mali filharmonični dvorani. Podrobni spored v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Razstava slikarja Rika Debenjaka v Ofcersnelovi galeriji je že ob otvoritvi zbudila največje zanim3<nje. Slikar Debenjak je eden redkih naših slikarjev mlajše generacije, ki ni podlegel zapeljivim vplivom mode, temveč je svoj način izražanja zgradil na trdni risorski pollagj in vestnem studiiu narave, kar omogoča nenavadna sli* kovito podajanje upodobljenega predmeta. Razstavo odlikuje tudi odlična razporeditev, lepa oprema v okusnih okvirih ter prav smiselna ločitev slik in grafike, ki sta vsaka zase razstavljeni v dveh galerijskih prostorih.
u— Ljubljanski godalni kvartet bo izvajal na svojem koncertu v ponedeljek, dne 19 t. m. med drugim tudi Respighijev Quartetto dorico. Resoighi ie bil eden najpomembnejših pa tudi naiplodoviteiš'h italijanskih skladateljev sedanje dobe. Po-i sebno se odlikujejo niegova simfonična dela. izmed kMerih uživajo največji sloves: Fonfane di Roma. Resp;ahi je bil rojen v Bologni kom^voz^iio je štud;ral med drugim tudi eri Rimskem Korzakovem v Pe-trocradu in pri Bruchu v Berlinu. Od leta 1923. dalie ie b:l ravnatelj akademije sv. Cecilije v R;mu. Niecrov Ouartetto dorico je kraiša skladba za eodalni kvartet, ima samo en s+avek. a delo ie izredno kret>ko in močno. Poleg Respighiia bomo slišali še Mozarta. Čajkovckepa in delo domačega skladatelja Petriča. Koncert bo v veliki filharmon'čni dvorani. Začetek točno ob nol 8 uri zvečer Predprodaja v Knjigarn' Glasbene Matice.
u— Za razstavo prof T Fosa vla<*a Sivo zanimanje. Z razstavo v Kosovem salonu v prehodu nebot:čn'ka. na kateri je po dališem presledku razstavil svoja najnovejša dela, je prof I. Kos vzbudil živo pozornost med l.iubi*elj: naše upodabljajoče umetnosti. Nt ogled je postavil 18 najnovejših akvarelov.
u— Ljubljanski športni klub sporoča, da bo redni letni občni zbor v petek 30. aprila t. 1. ob 19 uri v lovski sobi restav-*">cne S'nmič z običajn'm dnevnm redom. Za primer nesklepčnosti bo pol ure pozneje (ob pol 20. uri) prj vsakem številu
u— Pr'hodnjl teden, n« veliki četrtek ln
veliki petek, bo izvajala Glasbena Mat;ea Tomčevo kan'ato: Križev pot za soli. zbor in orke^er. Kako je zgraieno to najnovejše Tomčevo delo? Obl ko je dala že pesnitev sama: 14 ločenih postaj brez medsebojne zveze z uvodom in skleoom, ki si vsebinsko odgovarjata. Večina točk (10 postaj) je v izvedbi poverjenih mešanemu zboru, dve postaji poje ženski zbor, po dve alt, oziroma bas-solo. Mediger. ki bi vezale posamezne postaje, ni. Vso težo te najnoveiše slovenske kantate nosi zbor. čigar zvočne možnosti so dO dobra izrabljene in pa solista. Glede izrabe zbora je to delo edinstveno v naši glasbeni literaturi. Orkester podpira zbor in solista, včasih rahlo ilustrira, nima Da prvenstvene vloge. Za slog cele skladbe je bi merodajen deloma čas nastanka slik (1766), deloma pa tudi vidiki, ki so vodili pesnico pri njenem delu. Ker bodo na tem koncertu v kratkih pavzah med posameznimi deli kantate projicirane na platno Bergantove slike, bomo imeli na koncertnem večeru v resnici pred seboj tri činitelje, po katerih | zaslugi je to delo nastalo: sliko, besedo in glasbo. Delo bo prvič izvajano na veliki
Nebo v aprilu
V teku meseca aprila se dan podaljša tako, da znaša že 14 in pol ur. Sonce zahaja čedalje bolj pozno in zvečer po sončnem zatonu vidimo na levi strani, tam. kjer nam je son^e izginilo izpred oči, svetlo zvezdo bele jasne svetlobe, ki čedalje bclj pridobiva na žarenju, č:m goste ši postaja mrak. To je večernica ali Venera.
Venera je eno izmed najsvojevrstnejših nebesnih teles To je zvezda, ki ima mnogo sličnostj z našo zemljo. Po velikosti ne za ostaja za našo zemljo, soncu pa je bližja ter dovrši pot okoli njega že v 225 dneh. 2iaradi svojega položaja v območju zemske-ga kroženja se ne more Venera na nebu nikoli odmakniti od sonca del j kakor 45 stop nj. Ostane terej vedno v obližju naše zemlje, enkrat pa stoji na levj strani sonca in takrat jo vidimo kot večernico če pa stoji na desni strani sonca, potem vzhaja v ranih jutranjih urah in ji pravimo dani-ca. Nikoli pa ne moremo videti Venere na nebu sredi noči.
če vzamemo v rek daljnogled, lahko že v nekai mesecih opazovanja ugotovimo, da ima Venera mesecu podobne faze Eno prvih odkritij p. izumu daljnogleda so bile svetlobne podobe Venere katere je razločil Gelilei s svojim še nepopolnim daljnogledom S tem e bil podan nov, neizpodbiten dokaz za novi nauk Kopernika ki je pogrešal faze na Veneri, pa samo zategadelj, ker j'h ni mogel razločiti s prostim očesom. Čeprav so se naši teleskopi izza Galileja silno izpopolnili in povečali, vendar ni bilo mogoče priti uganki večernice
popolnoma do jedra. Celo z največjimi opazovalnim; aparati ne moremo razloč ti na površini te zvezde, ki nam je s svojimi 40 milijoni kilometrov oddaljenosti najbližja, nobenih posebnih časov. Ne vidimo namreč trdo površino tega nebesnega telesa, temveč le najvišje plasti njegovega ozračja, ki pa je neprodorno. Zaradi tega ne vemo sigurno niti kolike časa potrebuje da ae zasuče, ter ne moremo določiti, kako dolg je na Veneri dan. S sigurnostjo sklepamo samo na to, da je rotacija Venere zelo počasna in traja najbrž okrog 20 dni. V zračni plasti Venere niso mogli doslej ugotoviti ne kisika ne vodikovih par, pač pa so ugotovili ogljikovo kislino. Zaradi tega lahko domnevamo, da se nahaja ta planet Se v ranem stadiju svojega razvoja ter se ci na njem rastlinsko življenje niti začelo. Kakšne čudeže bi doživel človek, če bi mu bilo usojeno, da bi lahko prodrl atmosferi Venere do dna!
Proti koncu meseca bo razmeroma dobro viden tudi planet Merkur, sosed Venere, ki je soncu še mnogo bližji od Večernice. Planeta Jupiter in Saturn bosta vidna že v prvih večernih urah, toda Saturn se bo skril našim očem proti koncu aprila že okoli 22. ure. Ce nam bo sreča naklonjena in bomo imeli dovolj prilike za opazovanje. bemo proti koncu aprila b prostim očesom v razmeroma kratkem času lahko opazovali štiri zvezde. Takoj po sončnem zatonu bosta vidna Merkur in Venera, ko s« bo stemnilo, pa bomo lahko opazovali Saturna v ozvezdju Bika, Jupitra pa v območju Dvojčkov.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek, 16. aprila, ob 18.30: V času cbiika-nja. Rel A
Sobota, 17. aprila, ob 18.30: V času oblska-nja. Izven. Cene od 20 L navzdol.
Nedelja, 18. apria, ob 15.: V času obifeka-nja. Izven. Cene od 20 L navzdol Ob 18.30: Jesen. Izven. Cene od 15 L navzdol.
E. Gregorin: »V ča-«u obiskan ja«, pasion-ska drama v šestih slikah. Osebe: Marija — Starčeva, Jezus — Gregorin. Janez — \"erdonik Peter — Bratina, Juda — Na »ust, Magdalena — Sancinova, veliki du-neven — Plut, Kaifa _ P. Kovič, Ponotj P Jat — Pečfk, Petronij — Drenovec, Veronika - Sirnčičeva. Sodeluje veliki del dramskega sr.Ffmbla Režiser: E. Gregorin; scenograf: j_, Franz; scenska tflasb. prof. M. Tome
OPERA
Petek, 16. aprila, ob 15.: Sirota Marko
(Obuti maček). Prireditev GILa. Sobota, 17. aprila, ob 18.: Madame Butter-
fly. Izven. Cene od 35 L navzdol. Nedelja, 18. aprila, ob 17.: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 28 L navzdol.
e
Goatevanje tenorista Tibtrj* Egrestjja. Kot gost naš« Opere bo nastopil v sobotni predstavi Puccinijeva »Madame Butterfly« v partiji Pinkertona tenorist, ki Izhaja iz izrazito Italijanske pevske šole. Študiral in dokončal je svoj pevski študij v Milanu prt znani pedagoginji Rippa de Rivalta. Ostala zaselba partij bo običajna. Cene za to gostovanje bodo od 35 Ur navzdol.
Krdela, italijanskih lovcev na vojnem poleta nad Sredozemljem
Spored delavskih tekem
Ob zaključku vpisovanja je prireditvena komisija za tekme dela določila naslednji spored za tekme:
V nedeljo 18. aprila ob 8 dop.: . tekma za krznarje pri tvrdki Rot, Mestni trg 5;
tekma za modistke pri tvrdki Se lej, Prešernova 23;
tekma za pletilje pri tvrdki Lazar, Rimska cesta 21 a.
Sreda 21. aprila ob 8. tekma za slaščičarje pri tvrdki Pelicon, VVolfova ulica 14.
V	nedeljo 2. maja ob 8.
tekma izložbenih aranžerjev za moško obleko pri Pokrajinski zvezi delavcev, Miklošičeva cesta 22;
tekma za izdelovalce srujc v tehnični šoli. Aškerčeva ulica;
tekma za vezilje v tehniški šoli, Aškerčeva ulica
V	nedeljo 2. maja ob 14:
tekma za trgovske pomočnike tekstilne široke pri Pokrajinski zvezi delavcev, Miklošičeva ulica 22.
V	nedeljo 9. maja ob 8:
tekma nameščencev v lesni Industriji v
u nniški šoli, Aškerčeva ulica;
tekma za šivilje v tehniški šoli, Aškerčeva ulica;
tekma za lasuljarje v obrtni šoli, Selen-oui gova ulica 6;
tekma za prodajalke v tekstilnih trgovi noih .trgovinah za perilo in za žensko konfekcijo bo pri Pckrajineki zvezi delavcev, Miklošičeva ulica.
Členi komisij in udeleženci tekem bodo morali priti točno na kraj tekem.
četrtek, dne 22. aprila t. 1. zvečer ob 7. uri v veliki un onski dvorani pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Izvajalci so: al-tistka Franja Golobova. basist Julij Be-tetto, pevski zbor Glasbene Matice in sim-fon čni orkester. Predprodaja vstopnic in besedila v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Nedeljsko stolno omizje kavarne »Emona« daiuje v počastitev spomina gospoda Miro Dom.cela 100 Lir za slepce.
u— Mesto venca za pok. Fonom Jožetom daruje Marija Stare 100 Lir za društvo slepih.
u— Dve smrtni nesreči. Na postaji v Zalogu se je ponesrečila 141etna Lenka Se-tina, doma iz Zgornjega Kaši j;. Pre len je viiau na postaji ustavil, je dekle skočilo iz vagona, padlo pod vlak ln kolesa so dek etu odrezalo, c-be nogi. Zdravniška pomoč je Li!a zaman, ker je dekle že pred prevozom v bolnišnico izkrvavelo. Druga nesreča se je pripetila pri železniškem podvozu v Zeleni jami. V vevški papirnici zaposlena 23-letna Francka Zajec se je v ponedeljek peljala na tovornem avtomobilu iz Vevč v Zadvor. Avto je vozil skozi železniški podvoz v Zeleni jami, ki je precej nizek in zato morajo vozniki biti zelo previlni, da ne pride do kake nesreče. Francka je pozabila pri podvozu sk'oniti glavo ter je zadela ob rob zidu. Sunek je bil silen, da se je dekle nezavestno zgrudilo. Ko je bila prepeljana v bolnišnico, je Izdihnila.
Z Gorenjskega
Svečan nastop delovne službe v Kranju. Nedavni d.n je bil Kranj v zastavah. Okoli 10. ure je ob zvokih godlje prikorakalo moštvo delovnega taborišča lz Vetrinja, v ka-te:-em so po večini GorenjcL Prikorakali so z lopatami na ramenih. Na Glavnem trgu jih jc pozdravil okrožni vodja Kuss. Ko je odpel pevski krožek učiteljišča, je višji taborni vodja Krainer izjavil: »Z dvakratnim veseljem smo sprejeli povabilo, ker lahko ponosno jav m vsem Gorenjcem: »Vaši mladeniči so se hrabro drž ali, so vzorno vršili daleč nadpovprečno delo, tako glede množine kakor tudi koikovosti.« Potem so odkorakali na športni prostor, kjer so predvajali vaje, katerih so se naučili v treh mesecih. Popoldne so se sestali s svojci, nji-nova godba pa je priredila javni koncert. Zvečer je bilo slovo ob zvokih godbe.
V Naklem se je mudil na uradnem obisku okrožni vodja Kuss iz Kranja. Na šolskem dvorišču so ga sprejele organizacije. Mladinski zbor je zapel pozi ravno pesem, nakar je okrožnega vodjo pozdravi Hcrajevni vodja Sešark. Sledil je rozgovor o sodobnih vprašanjih.
Kmetijska strokovna šola v Tržiču je bila lani v novembru izročena svojemu namenu. Ob otvoritvi je imela štiri razrede, z začetkom letošnjega leta pa je bila razširjena na 6 razredov. 61 fantov in 75 deklet je prejelo izpričeval a. Pouk je bil zaključen s koncem msrca. Ob slovesu je mladino nagovoril inž. von Kurz. Prihodnjo jesen bodo v Tržiču odprli obrtno poklicno šolo.
času primerna izprememba. V Porečeto
ob Vrbskem jezeru je bila doslej državna finančna šola. Zdaj pa je finančni minister odredil, da se v znamenju totalne vojne zaprejo skoraj vse finančne in carinske šole, da bodo vojaštvu na razpolago kot bolnišnice. Tako je bila tudi v PoreSah s
koncem marca zaključena finančna šoia, ki je mod najlepše urejenimi. Zdaj bo služila za vojaško bolnišnico.
Dekleta vojne obvezne službe so se pretekli teden poslovila v Kranju. Okrožni vodja Kuss jim je priredil za slovo družabni večer, ki so se ga udeležili tuli vodje uradov, pri katerih so bila dekleta zaposlena. Dobila so vsaka po eno knjigo.
Potreba silosov. S Kresnic poroča gorenjski tednik: Zaradi pomanjkanja krme je obolela več posestnikom goveja živina, posebno breje krave, ki potrebujejo boljše In močnejše krme. Pripetilo se je že, da ao take krave poginile. Ravno zato bi priporočali kmetom, da grade silose, da imajo pozimi močno krmo. S tem bi tudi precej povečali pridobivanje mleka.
žrtev smrtne nesreče je poslal delavec Franc Stefe iz Hrušice. Pri padcu je dobfl smrtnonevarne rane, za katerimi jc pred dnevi izdihnil.
Iz Hrvatske
Za nove vSeučillške profesorje so imenovani: M h ovil Kombol z\ hrvatsko starejšo književnost, Josip Rasuhin za higieno, Štefan Filipovič za mlekarstvo in planinsko gospodarstvo, dr. Mile Budak za bolezni prsnih organov in Držislav švob za hrvatsko narodno zgodovino (ostane pa še nadalje ravnatelj Hrvatskega državnega Zgodovinskega muzeja). Nadalje Bo imenovan': skladatelj Zlatko Grgoševič za rednega profesorja mojstrske šole na konser-vatoriju, Marin Tartaglia za rednega profesorja na akademiji likovnih umetnosti (cddelek »za osebe«), dr. Alfred Leitner in dr. Nikola Peršič za izredna profesorja na ekonomsko-komercialni visoki šoli. Zaradi bolezni je upokojen dr. Ljubo Karaman, konservator Hrvatskega državne^ konser-vaterskega zavoda. Za docente hrvatskega vseučilišča so postavljeni: dr. Tonko Soljan za zoologijo, dr. Filip Dražančič za ginekologijo in porodništvo ter dr. Zvonimir Kopač za patološko anatomijo.
Nemški znanstevnik dr. Viljem Stepp, rodni profesor med ionske fakultete in šef prve medic r -~ke klinike v Monakovem, j« v četrtek 15. t. m. predaval zagrebškim zdravnikom o nekt.terih posebno važnm vprašanjih raziskav-nja vitaminov. Po predavanju je bi družabni sestanek v »Grad-skem podrumuc.
Na progi med D°bovo ln Zagrebom čk>~ vršujfjo nov t=r. V teku zadnjih dveh let je bil zgrajen železniški most na Krapiui •n dva i-cdvožnjaka pri Zagrebu, razširjena je bili obmejna postaja v Savskem Man>-fu z dvema tiroma, izvršen je bil novi tovorni kolodvor v Vrabču z 8 tiri, da nadomešča obmejno postajo Dobovo, opravljajoč vse p -'e carinsko-železn ške obmejne službe Pričeli so graditi progo med OkuČant in Banja Luko. Zgrajenih je bilo več manjših objektov in izvršujejo se razna popravi'a. Uvedeni so bili avtobusi za osebni in tovorni promet, ki so v upravi državne železnice. Izkazali so se kot odlična izpopolnitev železniškega prometa. Podržavljena je bila z odkupom železnica Barč—Pakrac.
Stanje posevkov je na Hrvatskem ▼ splošnem prav zadovoljivo. Vendar želijo kmetovalci dežja. Leths je posejano 15 do 20 odstotkov več kakor pred vojno. Tako je s pšenco poeejanh 55.470 ha, z ječmenom 2741 ha, z evsem 6047 ha, v ržjo 519 ha in z lanom 333 ha. Tudi stanje sadnega drevja je po mili zimi zadovoljivo. Povsod so ljudje pridno na delu.
Številne otroške igračke pridejo v kratkem na hrvatski trg. Državna središnjica za narodno hišno in umetno obrt je osvojila stališče, da mora umetnost priti v hišo preko najmlajših. Zaradi tega je posvetila veliko pozornost izdelovanju igračk. Leseni izdelki za sesiavljalne igre so izgotovljeni po načrtih raznih hrvatskih umetnikov ter bodo prikazovali hrvatske narodne plese.
Gostovanje Maria Šimenca. Zagrebška opera je obnovila Zajčevo glasbeno tragedijo »Nikola Subic Zrlnjskic. Naslovno vlogo je igral in pel Milan Pichler. V vlogi Suiejmana Velikega je gostoval Drago Ber-nardič iz Osijeka, v vlogi Sokoloviča pa Mario Šimenc. Kritika pravi, da je pel r. lahkoto in z lepo tehniko. Dirigiral je Lov-ro Matačič. Vse predstave so dobro obiskane.
Mestna aprovizacija v Zagreba je objavila, da je začel prispevati krompir iz Nemčije in da bo prebivalstvo po vrsti oskrbljeno z njim. kakor bo krompir prihajal v Zagreb. Krompir je izvrsten. Da hi čim prej prišel do potrošnikov, bo v razprodajo vključena cela mreža malih trgovcev in Si bodo posamezne stranke lahko nabavite krcmp!r v najbližjih trgovinah. Vsakdo bo dobil ciojočeno množino tega važnega živila.
/a pomoči potrebno prebivalstvo na
otok h m na cei-n-, so hrvatski kmetje darovali cd 1. decembra lani do 30. marca letos nad 150.000 kg hrane. Prejeli so jo kraji: Pag, Hvar, Supetar, O miš, Mostar, Crikvenica, Nov: l;a Senj in Zagreb. Hrana je bila razde .ena brezplačno in sicer 34.000 kg turSČice, nad 27.000 kg fižola to nad SJ 000 kg krompirja.
Motoma vozila predelujejo na Hrvatskem, da se bedo lahko posluževala domačega goriva, Lesni premog ae največ uporablja za stabilne motorje, v manjši uwrt pa za traktorje tn tovorne avtomobile. Nadalje se uporabljajo drva. Ustanovljen J*i bil državni urad »Središnjica za domača pogonska goriva« ali kratko »Dompogonc, ki daje petrebna navodia in vrši tehnično nadzorstvo.
ŠPORT
Nova para na zelenem polju
V nedeljo Hermes—Dopolavoro ii vL In Mladika - Zabjak v H. diviziji
Kakor je razvidno iz službenih objav, ki jih objavljamo obenem, je to nedeljo na vrsti naslednje kolo v domačem prvenstvenem plesu. Na zeleno polje, in sicer na ono, ki ga zmerom bolj poznamo z imenom Hermesovega športnega stadiona, bodo to pot stoprle ostale štiri enajstoriee iz ljubljanske nogometne družine: Hermes in Dcpolavoro t. t. iz I. ter Mladika ;n Zabjak iz II. divizije.
Nasfirotaika iz I. divizije
se letos .še nista videla v medsebojnem srečanju, tako da bo že s te strani medsebojni obračun prav zanimiv. Ne glede na to, da zdaj prvič posegata v borbo za točke, pa sta med pripravami za sezone oprav:la nekaj krepkih nastopov, iz katerih lahko le nekoliko sodimo, kako in kaj se jima bo godilo zdaj. ko končni izid igre ne bo šel kar naravnost v klubovo zgodovino. temveč ga bodo zabelež!li tudi pr. višjih športnih forumih in računali z njim najman4 ja do 11. julija ali pa še dlje.
Rermcžani so v prijateljskih tekmah pred prvenstveno sezono končali prav izdaten in tudi uspešen trening. Glavni partner za te pre?kušnje jim je bil Mars, s katerim so od grali kar dve tekmi in obe dobili. Najtežjo vežbo so si Šiškarji privoščili s povabilom same žive Ljubljane in takrat so res ostali precej prekratki. Imel j so slab dan, so dejali sami, drugi pa so spet vedeli povedati, da bi'tudi z dobrim dnevom proti takratni Ljubljani ne bili dosegli omembe vrednega. Bodisi tako ali takp, res je, da so v splošnem brcal; prav pridno in bodo prišli v nedeljo na teren več kakor odločeni spraviti prvi dobiček.
Dopolavor:-i :z tobačne tovarne iz dobe pred pričetkom prvenstvenih tekem nimajo pokazati tako razveseljive b;lance. Nekaj treninga so imeli v tekmi z Marsom, ki pa je kar ni vredno obešati na veliki zvon, največ pa je bilo govora o njih zadnji dve nedelji, ko so se z drugim kandidatom za vstop v I. divizijo ponovno lasali za to čast. Obakrat so bili zmagoviti z enakim rezultatom 4:2. toda obakrat so prišl' do teh zmag bolj ali manj s težavami. Nihče jim ne sme oporekati dobre volje in silnega zanosa, toda če bodo kje in kdaj v tekmah za točke, ki jih čakajo v novem okolju, zadeli na nasprotnika, ki bo razen elana in vztrajnosti odprl tudi registre svojega znanja, takrat seveda njihovo delo ne bo več lahko. N.i rečeno, da bo enaistorica Hermesa utegnila pokazati te lastnosti v zadostni meri. toda v vsakem primeru bodo morali novo izvoljeni pripadniki I. divizije pridno zavihati rokave in skočiti za vsako žogico, če ne bodo hoteli doživeti razočaranja že pri prvem startu v novi konkurenci. Brez dvoma ie, da bodo stvar vzeli kar se da resno in bo tekma imela svojo privlačnost, pa naj se v številkah konča kakor koli.
V H. diviziji
bosta v nedeljo delila plen Mladika in Zabjak. Tudi ta dva sta to nedeljo prvič pri odločitvah za točke in o njih vemo iz predsezone še mnogo manj kakor o »velikih«. Seveda ne smemo pozabiti da je Mlad:ka prestala dve burni preskušnji v izbirnih tekmah za vstop v I. divizijo, iz katerih sicer ni prinesla lovorik, pač pa mnogo dragocenih naukov za bodoče. Če bo te vsaj deloma uporabila v tej prvi
igri za točke, ji uspeh ne bi smel uiti •
Kakor nas obveščajo iz Marsovih vrst, so se tamkaj za nedeljo dogovorili za prijateljsko tekmo s Korotanom, ki bo v nedeljo ob 10. na Marsovem igrišču za Ko-Jiaska tavamr Kdor izmed prijateljev no-gc	id ogledal še nekaj nogo-
mr	ioool danskih urah. naj stopi
ti	. ene jame.
5.	Kaznujeta se igralca Dopolavoro t t.
Oblak Mirko in Roth Franci z ukorom.
6.	Seje d.rektorija Zveze bodo odslej vsak torek ob 17.30.
SLUŽBENE OBJAVE lz /rada CONI-a
IZ LAHKOATLETSKE ZVEZE Objava št. 7.	Ljubljana, 14. aprila.
Prvenstveno tekmovanje v teku čez drn in strn. — Sprememba prejšnje objave. Zbirališče tekmovalcev bo v nedeljo 28. t m. ob pol 11. na Hermesu. Start bo ob 11. Prijave se zaključujejo 16. ob 18.
Objava klubom. — Planina in Hermes se vabita, da do 17. t m uredita svoj odnos do damske sekcije, potrdita njun vpis in pr loži ta predpisano vp snino 38 Lir.
Atleti - juniorJi. — Opozarjamo prizadete klube, da morajo poslati, če hočejo obdržati kvalifkacijo »juniorjev« obenem 8 prošnjo za športno izkaznico s podpisanimi slikami tudi prepis krstnega lista.
Velika nagrada za srednjo progo. — Tudi atleti, ki še nimajo športne izkaznice, se lahko udeleže prireditve s pogojem, da si preskrbe pred tekmovanjem posebno izkaznico, ki jo bodo prejel-: za 1 Liro. To izkaznico, ki ji mora biti priložena osebna izkazn-ca bodo morali pokazati na zahtevo.
Priznanje
Službene objave
NOGOMETNA ZVEZA
I
Objava štev. 8.	Ljubljana, 13. aprila, i
1.	Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme, odigrane 11. t. m.:
Dopolavoro t 1.—Mladika 4:2. Dopolavoro t t se je s tem klasifioral za vstop v I. divizijo. — Korotan—Vič 5:1; Mars— Ljubljana 3:4.
2.	Določata se za 18 aprila naslednji prvenstveni tekmi: Hermes—Dopolavoro t. t. s pričetkom ob 16. in Mladika—Zabjak s pričetkom ob 14., obe na igrišču Hermesa.
3.	Kaznuje se Dopolavoro t t. z globo Lir 10, ker n,' oddal sodniku na kvalifikacijski tekm; postave moštev.
4.	Kaznujeta se s prepovedjo igranja za 8 dni igralca Dopolavoro t. t. Nagode Drago in Nagode Slavko. Kazen jima poteče dne 19. t. m
Bilo je ne nogometnem igrišču Ljubljane v nedeljo popoldno, tam, kjer se je zbralo takrat okrog 1500 ljudi iz vseh strani bele Ljubljane. Večina je stala okrog travnika nekaj sto bolj razvajenih pa je spremljalo dogajanja na prostoru z lesene tribune, ki kaže že precej znakov časa in vsega minljivega na svetu. Izredno številen je bil ta obisk za ljubljanske razmere, čeprav je bilo izven igrišča še velikokrat več takih, ki so skomigali z rameni, češ kaj pa nam je danes treba tega nogometa.
Prav, tudi taki morajo biti; res pa je, da gre tu za vprašanje, ki ga ne bomo razčistili v Ljubljani, temveč nam glede njega ne bo preostalo drugega kakor slediti zgledom drugih, če ne bomo hoteli veljati za zaostalo gorsko vas. Sicer pa se je nekaj drugega primerilo med to množico prijateljev športa, prav tistih — ki so po mnenju nekaterih bolj lahke vrste ljudje v marsikaterem pogledu — kar bi hotel povedati čisto posebej.
Na tribuni imamo svoje prostore tudi zastopniki listov in navada je taka, da je vsak izmed nas tamkaj opremljen s tremi potrebščinami: svinčnikom, beležnico in uro. Kadar je tekme konec, pospravimo vse troje — za drugič. Meni je to pot — pa brez vsakega vznemirjenja ali zanršljeno-sti — ura ostala na deščici, ki tam služi namesto mize. Je pač tako. da človek včasih sam ne ve, kdaj in kako ustreli kozla. In dobro uro izgubiti je neprijetna stvar, bodisi kakor koli.
Kaj se je zgodilo potem? Pet korakov od tribune in dovolj dolgo za vsakogar, ki bi se hotel polastiti mojega edinega vrednostnega predmeta, me dohiti mlajši gospod, dijak ali akademik ali kar koli, in mi pomoli uro s tole samo po sebi umljivo opombo: »Tole uro. gospod, ste pustili zgoraj. Vzemite jo rajši, da ne pride v tuje roke.« Čast. komur čast in lepa hvala neznanemu poštenjaku! Še bolj vesel sem tega dogodka in zadovoljen zaradi tega priznanja brez naslova, ker gre to pot za mladega moža, ki ljubi šport, toda prav tako spoštuje poštenje. Da. tudi taki so športniki!	Is.
Spodnja štajerska
Samouprava in sodstvo na Spodnjem Štajerskem. Ob drugi obletnici nemške zasedbe je šef civilne uprave dr. Ueberrei-ter z odredbo od 14. aprila uvedel nemško občinsko pravo in s tem nemško samoupravo v spodnještajerskih občinah in okrožjih. S tem je izgradnja občin in okrožij začasno zaključena. Prav tako je dr. Ueberreiter z odredbo uvedel nemško kazensko pravo na sodiščih, ki so bila urejena s 1. aprilom 1943 na Spodnjem Štajerskem. Pri desetih sodiščih bodo sodniki poeainci sodili dejanja do petih let zaporne kazni. Kazenska zbornica v Mariboru pa bo sodila težje primere. Tožilni urad i pri poverjeniku za pravosodje prevzame j naloge državnega tožilstva. Postopek bo ! enostaven in učinkovit. Naredba naroča ; sodiščem, naj oblikujejo vzorno narodno- ! socialistično kazensko sodstvo, ki služi i največji državni varnosti in potrebam to- j talne vojne
Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 63- j letni upokojeni železničar Ivan Lovrenčič ! delavčeva hčerka Erika Grahova, 381etna j viničarka Terezija Fekonja, 83!etni zaseb- ; nik Jože Bračko, 121etna Silvija Orterjeva i in 711etni Janez Fajdiga iz Gornjega Rad- , vanja. V zdravilišču Topolšici pii Šoštanju j je umrl 391&tni gostilničar in trgovec Vi- i ljem Podlipnik iz št. Lovrenca na Pohorju, j Truplo so prepeljali v Maribor.
Vožnje na. velikonočni dopust letos niso
dovoljene v času od 21. do 28. aprila. I .isti objavljajo pozive, naj delavci, nameščenci in obratovodje preloži io take vožnje na poznejši čas. Državna železnica mora imeti proge ravno v teh dneh proste za važne vojne in življenjsko potrebne prevoze.
V Laškem je umrl g. Pavei P- jk, podpolkovnik v pokoju. Pokopali so ga v po-neleljek. Zapustil je sorodnike tudi v Ljub-! Ijani. Naše sožalje!
| V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu naslednja dela: »Prodana nevesta«. >Trubalur«, kmečka komedija »Slaba veste in opereta >Suzi slepar i c
Graško ljudsko gledališče je prišlo na povabilo celjskega prosvetnega urada go-: 3tovat v Savinjsko dolina Na Polzeli hi i na Paki je bila uprizorjena veseloigra >To-lažnik vdov«.
Četrti letošnji simfonični koncert v Mariboru bo v ponedeljek zvečer v Gotzovi dvore mi. Priredita ga gledaMška uprava in prosvetni urad. Dirigiral bo operni kapelnik Rihard Dieti. Kot soList nastopi baritonist Fritz Schmidt-Franken, član mariborskega gledališča. Na sporedu so izbrane skladbe iz svetovne literature.
Odlikovanje. S železnim križcem 2. stopnje je bil odlikovan Hans Markovič, oklopni car, sin ključavničarskega mojstra lz Apač. Obenem je bdi povišan.
O nemški preteklosti Ptuja je predaval vseučiliški profesor dr. Bslduin Saria, la je predvajal tudi številne slike. Dr. Saria se je pripeljal v Ptuj iz Gralca, kjer je zdaj redni profesor na univerzi. Že pred dvema letoma je Izdal nemški vodič po Ptuju, ki je zde j izšel v novi izdaji.
Na ptujskem gradu sta priredila v zgodovinski dvorani koncert mladi dunajski violinist Jaroslav Suchy in grofica Lili Herbersteinova. Podoben koncert je bil že jeseni. Dohodek je bil namenjen Rdečemu križu.
Smrtna nesreča. V graško bolnišnico je bila pripeljana 29 letna posestnikova hči Terezija Dokterjeva iz Rajterka, ki jo je povozil traktor. Sirota je kmalu umrla.
Nesreče. 47 letni Jurij Goričan s Po-brežja je padel s kolesa ter se hudo poškodoval po obrazu. — Nadalje sta se pri padcu poškodovala 34 letni zidar Viktor Kesovar in 64 letna posestnica Cecilija Krevhova iz Peker. — 10 letni Vinko Stern z Gornjih Hoč je zažigal smodnik in dobil nevarne opekline po životu in nogah. Poškodovanci leže v mariborski bolnišnici. — V brežiško bolnišnico oa je bil pripeljan neki motorist, kj se je hudo ponesrečil na cesti blizu Krškega.
Mati oglasi
Kdor Mt aiuSbo ptmtm m vmUbo Mnte L —. •li ttfro L r— Nftjm&njt) isnoe m te oglaM M L T«—. m mko besedo L 1.—, m vse drug* oglase L —M m m dajanje nadom ah ilfro L S.—
T i.— - 2*i
-m. m dajanj« •enttve tn dopisovanja )* plačati aa 4rt tn prav	L j6Q
«■ oglase 1» L 1(L—«
Hiš t ti posti
tičejo službe

Gospod, pomočnica
ki dobro kuha. želi me<ta nairaje ru gostilni. Nas i odpustiti v ogl. odd. Jutri.
5707-1
Dobra kuharica
k, bi opravl.ula tu ii druga dela. ieli sjužbo. Ponudbe na ogl. c«M Jutra pod »Takojšen nartopc.	6182-1
Hi&ni posli
flobijo sluibo
Drobne zanimivost!
Smrt v vodnjaku. 501etni Jože Prinčič iz San Martina di Quisca se je napotil k vodnjaku po vodo, ko pa je potegnil polno vedro vode do vrha, se je tako nesrečno sklonil nal odprtino vodnjaka, da je izgubil ravnotežje ter padel v globočimo 10 m. Domači so skušali Prinčiča rešiti, toda ko so ga potegnili iz vodnjaka, je bil že mrtev.
Nova metoda aa obvezovanje ran. Doslej so v Nemčiji uporabljali posebno vrsto bombažne tkanine za obkladanje ran. V zadnjem času pa so odkrili novo vrsto gaze iz steklenih vlaken. Nova gaza je deloma že v rabi, deloma pa pride v najkrajšem času v promet. Pravijo, da se ta vrsta zdravljenja ran zadovoljivo obnaša.
Peta cbletnica &aijap'nove smrti. Nekateri italijanski listi se te dni spominjajo
pete obletnice smrti basista svetovnega slovesa Fjcdora šaljapina. šal.apn je večkrat nastopil tudi v italijanski operi, kjer je
očaral poslušalce s svojo dovršeno pevsko umetnostjo.
Postrežnico
iščem za par dopoldanskih ur brez hrane. Cesta 29. oktobra št. 10, I, levo.
6098-la
Dekle
k tričlanski družini, vajeno hišnega dela. iščem. Belak M., trafika, Bleiweisova cesta 17.	620-1-la
Gospod, pomočnico
Za vsa hišna dela in kuho išče dobra družina v stalno službo za 1. maj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	6191-la
Urudmstco
išče službe
PREMOG
DEVA L Pogačnik
LJUBLJANA Bohoričeva ulica A Telefon 20-»
Mrčes
stenice, bolhe itd.) za nesljivo noičite t »Toxin< praškom Drogerija Kane 2i. •lovska nlica L	0001-6
Otroški voziček
globok, v zelo dobrem stanju, model 1940, prodam. Goršič. »gumiklini-ka«, Bleiweisova 25, dvorišče Kolar.	6171-6
Pol col. matice
kupim, tudi rabljene. Ivan Hrome, Sneberje 47, p. D. M. t Polju.	6199-7
Elektro Lux-aparat
za pr.ih kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod:
VBo
s vrtom, k-ipim takoj neposredno. Ponndbe na ogl. odd. Jutra jod Šifro »Samo So SOO.OOfk.	574*30
Parcelo
za rilo v izmeri 505 kv. m blizu glavnega kolodvora proda F rani o Pristavec, real. pisarna. Ljubljana, Cesta Arielle Rea 3. 6201-20
Zemljišče
ca. $0.000 kv. m ob cestni železnici nedaleč od kolodvori proda Franjo Pristavec, realit. pisarna, Ljubljana, Cesta Arielle Rea 3.
6202-20
Parcelo-hišo
za štirinadstropmeo z ie obstoječo pritlično stavbo v reg. črti ob glavni cesti proda Pristavec Franjo, rcal. pisarna. Ljubljana, Cesta Arielle Rea št. 3.
6203-20
Visokopritl. hišo
9X11 ns. novo. prodam v severnem delu. v bližini tramvaja k 235.000 lir. Ponudbe na o?!. odii. Jutra pod »Vrta 600 kv. m.< 6130-50
»EIektro-Lux«.
6175-7
Strojni tehnik
absolvent Tehnične srednje šole, išče zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	6196-2
I
Pouk
Radio Ljubljana
PETEK, 16. APRILA 194S-XXl
7.30 Slovenska glasba — 8 Napcved časa
—	Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče
—	12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa — 13.10 Por Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Simfonična glasba — 13.25 Rad jske pesmi — crkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šijanec — Glasba za godalni orkester — 14.40 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa -— P. ločila v italijanščini — 17.15 Na harmoniko igra Vlado Golob — 17.35 Komorna glasba — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19-45 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 Na-ooved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Radio za družino — 21.05 Predavanje v slovenščini — 21.15 Orgelski koncert. Pavla Ranč:gaja (prenos iz cerkve sv EJetra v Ljubljani) — 21.55 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec
—	sodeluje sopranistka Valerija Heybal — Operna glasba — 22.30 Chopinova glasba
—	22.45 Poročila v italijanščini.
Ure
nemške in francoske. Hilda Ladi ura, Vegova ul. 8. I. Vprašati od 13 do 15.
6178-4
Instruiram
po nizki ceni s trgovsko iaotvazbo ali iščem kakršno koli drugo popoldansko zaposlitev. Ponudbe ca ogl. odd. Jutra pod: trebi
»Potrebna«.
6179-4
r/7«
Železno posteljo
xložl|ivo prodam. Večna pot 25.	6177-S
Leica aparat
model 3a z dvema objektivoma Elmar in Sumar prodam. Denarne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Leica z dvema objektivoma«.
6197-6
Kupimo diro
ali kak drag ti-tak voz 3 do 4000 kg nop:lnosti, v dobrem stanju. Sever Sc Koma Ljubljana.	6141-7
Balonski plašč
za večjega moškega, kupim. Pinnene ponuA>e m ogl. odd. Jutra pod »PU«*. #180-7
r /
Kupim kolo
moško ali žensko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro kolo«. 6174-11
Moško kolo
mM'eno. prodam. Ogled delavnica Goroe, Ariefle Rea 11 «181-11
Proda se:
Hiša pritlična t 600 kv. m vrta ob Celovški cesti, pripravno za trinadstrop-no hišo v bližini tovarne »Union«.
Hiša enonadstropna v Šiški.
Hiša visokopridična v severnem delu.
Parcele: ob Bleiweisovi c. <Tyrševi), v Šiška, za Bežigradom in Mostah od 30.000 lir naprej.
Travniki na Viču in na Barju.
Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ulica.
6198-20
Prodam hišo
noro, v ?:3ki. 2 trkobne. 2 dvenobiio stanovanje Ponti ~1»c ai opl. odd. Jttra nod iCe-M 530.000*.	' 6120-30
Stanovanje
ali prstno sobo e eouporabo kuhin;e itte mlad zakoneki par brez otrok v eentm il:
bližini »Ilirije«. Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod >Ntrno<.
6102-51»
Izgubljeno
Črno denarnico
z 200 lirami je izgubil« staretša gospa-vdova od pošte do Livarske ulice. Najditelja prosim, da isto odda v ogl. odd. »Jutra«.
6173-2«
Papirnate vreče
» 50 kg vei-bine izdeluje »Parirocel« Ljubl>na. Lep»-
dvoreka 23.	6065-30
Vse denarne in trgovske posle
izvršim hitro in točno Obrnite se na
RUDOLF ZORE
Gledališka ulica 12. Telefon 38-10.
V najem
V najem vzamem
ve^j: rravnik za obe košnji, najraje v notranjosti bloka. Ponndbe na Bergman Jofip. Ljubljana, Poljanska e. 85.
6151-17
Sobo odda
Z
Sostanovalko
možnosti s souporabo uhinje, »prejme od 15. aprila ali 1. maja 2i-rovnik, Moste, Berriektrie-va 39. Ogledati od 8 do 2.
6170-23
Opremljeno sobo
poeeben vbod. solnfno, z 1 ali 2 posteljama blizn tram. raja. oddam. &). Šiški, Cer-a«ov» 31-1.	6189-23
Razno
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelka
i \\-.o, BoJačnoet, Beograd, Btesro, Brez posredovalca. Boljša in ai rna Cvetoča pomlad. Cfc o, Dobra moč. Dali-nagled. Dobro ohranjene ia predvojno blago, Dober promet, Dežeia, Delavnica. Dobava, Domač« obrt. Direktno prodam. Dobrosrčna, Denar takoj. Delnice Dobra krma. Dobra prilika, Dob-a. Elektromotorji. Gostilna, Garnitura, Garaža. Grem tudi na aoia, Hitro * naučim. Hafner. !*• v?žbana, Industrija, Jelnllur F»ni. Krznen rJašč Klavirska Kleparski str-ji, Kovač Mil ka. Kočevje 300, Kokalj Marija, Lepo. Lefi. par<-eča. -iom. 151e ns. Miioš Vladimir, Mehanika. Mtnoriic kolo. Mlada poftrežnica Mesečni zaslužek 60'0. Mimo sreče. N"»-jina sreča, Nsrsva 21. Najbolj« o iran.eno. Nogavice, No ina irsfa. Najboljše ohran eno.
i 8*/« obredi. Opekarska c sta,
1 Oprema, P^ilrvh rok, P"'»>t. dne Poštena 11, Pianno, Prijazna. Približno 150.^00 lir, 1'lačcm 'akoi. P -izk Plemenito, Prodam direktnem« kujicu, Postelja, Plača 350-Planino. Pomlad. Parcel* 30.000. Pomlad 18, Perkon lJoš-ea 777 Redka prilika. Raii pomanjkanja denar, a, Kr» go znan e, Radione. Solidno, Siraicoa. Siguren zarlo-žek. Sr-ena bodočnost. S-čna omika Sončna lega 8t!.ride-settiuč. Šport. Tako. ienitev, lavama. Uporaben. Vestna, Vertheim. Varčna ViharjL Vera M. Velik vrt. Zaiesi.iva moč. Zadnji npr?', Zado'oljsrv; obeh Zve-zdica vrč<-rn?ca Za vse. 361. 14.000. 370.<X)0 lir.
		
1- " •		
f
Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je v p^tek 9. t. m. preminul po težki mučni bolezni naš ljubljeni soprog., oče. brat, tast in stric, gospod
PAUL PA J K
podpolkovnik v pokoju
Zemeljske ostanke preminulega smo položili v ponedeljek 12. t- m. k večnemu počitku na pokopališču v Ttiffer. Prosimo tihega sožalja.
AUGUSTE PAJK, soproga; HANNA SCHORN-PAJK, hči; grofica MARIA KCNIGL, sestra; SCHORN G€NTHER, dipl. jur., zet; grof KARL KfNIGL, viš. vlad. svetnik, nečak.
Ttiffer, Ljubljana, Graz, Reichenberg. Tuffer, v aprilu 1943.
8
A. ALEX.VNDEK:
17
POZABLJENI
NAPEV
ROMAN
-Seveda, gospod: vsi so bili navdušeni za gospoda.«
> Gospod,« se je blaženo pretegnil med blazinami in z očitnim zadovoljstvom srebnii nov požirek vročega, dišečega punca.
»Lepo je, če se takole ponaslajaš z ljubeznijo in vdanostjo svojih sorodnikov.«
»Oh, pač res lepo!« je pritrdil Lux. Nato je vkljub svoji običajni redkobesednosti dodal: »Res krasno mora biti, če človek ve, da ga vsi ljubijo in spoštujejo.«
Manhattan se je blago nasmehnil.
»Veš, vse lepe besede, ki so jih nocoj izrekli o meni, bi rad zapisal v posebno knjigo z usnjenimi platnicami in zlato obrezo. To ti bo krasna knjiga. Lux; zip^ bom z veseljcia prebiral «
pl&hSt.
»Ukazal sem ti bil, da dobro vled na uho in d zapomni vsako besedico, ki jo ujamei. Si storil tako?«
»Seveda, gospod: marsikaj sem zapisal.c Izvlekel je drobno beležnico in jel obračati liste.
»Daj, Lux, čitaj!« je zadovoljno vzkliknil Manhattan. »Radoveden sem, bogme da.«
Lux se je odkašljal, stopil bliže k svetilki in jel počasi čitati:
»Prvič: gospodov nečak, Frank Leroy, je rekel nečakinji, gospodični Dori: .Velika dobričina je, samo da zna človek prav ravnati z njim; potem niso njegove muhe prav nič nevarne.' Drugič: gospodična Dora je odgovorila: ,Vsak človek ima svoje posebnosti; in povsem naravno je, da postane bogatin od same nezaupljivosti nazadnje čudak.'«
»Muhe, čudak — izvrstno! Morda sta hotela reči: pomisleke, uprte misli... Teh izrazov vsekakor še nisem imel v svoji zbirki... Nadaljuj!«
»Tretjič: gospa Isacik je rekla svojemu sinu Wil-burju: ,Bedast je in neprebavljiv, a njegov denar je vreden tem večjega upoštevanja. Ker je tako star in radložen, lahko vsak trenutek ugasne. Zdi se mi, da ga bo kaj kmalu kap odnesla na oni svet.'«
Manhattan je lahno zakašljal:
»Kap, to ni slabo. ahm!... Tvoja zbirka obeta
.stoti 7f»lo bo^fto T "Y «
»Bogata, gospod, bogata,« je z neomajno mirnostjo pritrdil sluga.
»Imaš še kaj zapisanega?«
»O, seveda! A ti izrazi so skoraj vai vzeti iz živalstva.«
»Na primer.«
Gospod Ralph VVubbels je rekel, da je gospod stara, denarja lakomna hijena: gospod Charles de Wood pa vas je primerjal s kosmatim, poneumne-lim šimpanzom.«
Manhattan se je tiho zahahljal.
»Dobro, to zadostuje! Daj mi beležnico: čudoviti izrazi so v nji!... Tista lahkomna hijena na primer! Nikoli nisem vedel, da so tudi hijene lakomne na denar... A zdaj vidim, da manjka v zbirki tvoje lastno mnenje.«
Lux je bil neprijetno presenečen.
yJaz sem pri gospodu v službi,« je resno in umerjeno odvrnil. ?>"ikoli si še nisem dovolil, niti si ne mislim dovoliti, da bi kakor koli sodil o svojem gospodarju.«
Gospodar se je še vedno smehljal.
»Nu, zaupno mi pač lahko poveš, kakšna bi bila tvoja sodba, da nisi pri meni v službi?«
Sluga je dolgo premišljeval.
»Bog se usmili va:?e duše!« je rekel nazadnje s počasnim in mrkim glasom.
»Kakooo?« je starec osuplo zategnil.
IrlrV." ... m**1"***-"
£et let sem v vaz slozui ia v vaši služb) ostanem, dokler ne odrinete nekam, kamor vas ne bom mogel spremiti. Tisti dan n? bom več v gospodovi službi in bom lahko svobodno izrekel svojo misel. 2e zdaj pa sem prepričan, da ne bom nikoli našel bolj primerne oblike, kakor je ta: ,Bog se usmili vaše du-
še!' S pogojem, kakopak, da sam ne odrinem pred vami.«
Manhattan, ki je bil drugače tako naglega jezika, mu ta mah ni vedel kaj oporeči.
10. poglavje
Rojstni dan Jima Costersa, eltingvillskega nočnega čuvaja, je bil baš 25. junija; ko bi bil padel na kateri koli drug dan v letu, bi bil Jim po vsej verjetnosti preživel noč s 25. na 26. junija 1928. Tudi pekovski vajenec, ki je vsako jutro za rana podil svoje zarjavelo kolo po eltingvillskih ulicah, ne bi bil na vogalu Rossvill Roada zagnal tistega glasnega, presunljivega krika, ki je spravil vso soseščino na noge. Še mnogo let bi bil vrli Jim Co-sters vsako noč romal iz ulice v ulico, oborožen s puško in rogom, zavit v svoj sivi, ogoljeni dežni plašč, kš so ga vsi prebivalci dobro poznaii, namesto da je dne 26. junija zjutraj ležal na obravu sredi mlake črne, sesedene krvi, meščanom, ki so se bili zbrali okrog njega, v pomilovanje in radovednost.
Res^ sreča je, da so ljudem pravi vzroki njihovih nesreč skoraj vselej neznani
Da ni bilo tako, ne J^ g>n —^ Jima
m "*"" -i^g ■ n retil« kazati znancem moževo sliko, obdano s črno tenčico, pod katero je bilo zapisano: »Junaško umrl, ko je izpolnjeval svojo dolžnost. Resnični in dokaj bolj vsakdanji vzrok njegove smrti je bil namreč nepremagljivi mik sodčka 8 sedemdesetodstotnim whiskvjem. ki mu ga je bil podaril svak Reginald za rojstni dan.
Urejuje: Davorin Ravijeo —
Izdaja m konzorcij »Jutra«: Stanke Virant — Za Narodno tiskarne d.
0, kol uakaroarja. ft raa Jeraa
— 4a umeruUM m j» oogovuten; Ljutnuu Votttt — Vaj t Ljubljani