t narodskih \ Odgovorni vrednik lír. Jnnez Bleineis Veljajo začelo leto po poéti JL scer 3 fl., za pol leta Ijžfl. po pošti, scer 1 fl.30kr. ii-- Te čaj XI. sredo 17. augusta 1853. List 66. Kmetovavca zlati rudnik (Dalje.) Kako se ima ravnati f V gnojem na gnojnišu v gnojniše zlo smerdi, je to znamnje, da se rodovitni deli pogubujejo v zrak". Kako pa to vbraniti, bodemo povedali v sledečem. Pervo in pervo je, da je gnoj po gnojnišu enako raztrošen in da je zmiraj primerno vlažen (fajhien). Da je treba gnoj enako raz Kaj storiti, da gnoj na gnojnišu ne iz hlapi svoje močit v , Po stavim, vsako saboto se vzame prava mera tega vitriola (veči kosci se pred raztolčejo in zdrobé) se gnojnica nabera; ska kjer ker ravno ona ima nar več rodovitnosti v sebi; kim kol()m se pomesa gnojnica nekterekrat. gnoj je tolikanj bolj moč en in tečen, kolikor več- urah je v gnojnico veržena zelena sol raztopljena. krat se poliva z gnojnico. Zavoljo tega glej se gnoj, ki ga na poije peijes in poaorjes, se mora ? ** ou,wuw) 11 ^ ou,ciui po gorkoti, po zraku, po dežji in vlažnosti zemlje Pa je znamnje, da je zeleni vitriol zvezal bežljive vedi celo nič gnojnice ne pogubi ki ga na polje pelješ in podorješ 5 da Zdaj se zajame te gnojnice in gnojniše se ž njo 9 da iiïdi polije povsod in dobro. Kmalo se bo čutilo se mora gnoj ki je poprej zlo smerdel, ne smerdi več. da To poprej v gnojnico spremeniti, po tem se le rodovitne drobce, ki so poprej pnhtéli iz gnoja v služi rastljinam v živež. Vedi: da vse, kar če podobi smradu in se pogubili v zrak. biti živež rastljinam, se mora dati v vodi raz to piti. - (Konec sledi.) pirâ, m u« isc giiujuiutt p u UC91U111 ^ra um u «ii ali scer po potili od te ka, je ravno tak slab kako naznanovati blago za colno ravnavo pri gospodar, kakor je tišti slab kuhar, kdor juho (župo) od mesa na cesto izliva. Kako visoko naj bo gnoj na gnojnišu nakupi Kdor tedaj pusti gnoj, da ga dež iz in da se gnojnica pocestnihgrabnih Navod cení v Ne preplitvo, ne predebelo. Za č e vi j e vi 5 , ne veči je c. k. austrianski!) colnih uradnijah. Izročil H. Costa, c. k. nadcolnije vodja. Naprava naznanil. (Konec.) 3. Kako ravnati s pomanjkijivimi naznanil i a) Vodilo. 8. soko je ravno prava mera. Če je kup preplitev gnoj počasi vrè. Če je gnoj predebelo na kupu vrè enako, in toliko manj enako, kolikor kup: na dnu je že včasih vès masten, v sredi začné Vsako naznanilo, ktero ali na predpisani način ravno že perhneti in mehčati se, na verhu pa je (§• 4.) ali v zapovedanem jezika (§. 7.) oddáno ni še suha slama. y Na koga je treba še paziti pri gnoju ? Gnoj naj na gnojnišu terdo natlačen leži, da rodovitni deli iz njega ne izhlapé in se v zrak ne pogubé. Ako ni gnoj terdno na kupu, ga sapa pre ali kteremu predpisane vazné nápovědi manjka (§§. 1. in 2.), se za colno obravnavo sprejeti ne smé. Izjemki . 9. pihuj kmetje, ki • v «« » ^ * M V/J Vtll V 111« 11 U JJ U. ^ ^ U iju JJU JJI - in osuší. To naj si zapomnijo posebno tísti aa) P manj važni p omanjkljivost Pomanjkljivosti, zavoljo kterih naznanilo ni nepo nastiljajo živini gojzdn stelj Da je gnoj na gnojnišu terdo nakup se posuje tam pa tam nekoliko perští na se pustí mlada živina včasih na gnojniše gojno zavreci i 80 5 ce se: pohod 5 en, naj , ali naj da ga m ali tanovanje pošilj ali voz k Il I n u , ~ na kako vizo še pošilj 5 Kar gnoj iz sebe izhlapi to naj si kmetovavec Je gotova zguba, za kraj pot, kamor se blago posije po kteri ima iti, ali pa y zapomni sledeče : Kadar m nj in tevilke posód ne povéjo 262 « Zavolio ene ali vec tacih pomanjkljivost ee na vleče od severo-zahoda proti jugo-izhoda okrog treh milj znanilo. ne kak b za b ne b » nazaj dá. na dolgost; v nekterih krajih je komaj iz tál znati j v To ee popravi po ostnem napovedovanji voznika. Ako drugih je skoraj za moža visok; kamnje v njem ni sploh bi pa on, ali če je p reje mni k blaga zraven, leti pri debelo, pesek pa je bolj okrogel, ne kakor se v hribih izpeljavnem ali skozi peljanem blagu, kraja, kamor blago pošilja, in pot P kt m t povedati ne vedil, in zih pisem zvediti bi se to tudi iz prinesenih vožnjih ali dru ne moglo, je naznanilo nevelja Kako se posilj dja, potem znamnj< in me voznika ali bark številke p os ód, ima col uradnija predin blago dalje pusti naznanilu pripisati. ■É . 10. d zvediti in k bb) Posebno pri vpeljavnem blagu. « Pri vpeljavnem blagu, od kterega se cól ravno pri mejni colni uradníi oddá, se zamore, če je blago za porabo v mestu colne uradnije, ali tudi zunej i V « tega mesta (kraja), ne pa za kupcijo namenjeno, postava, da se mora od vsacega zvezka (paka) in vsake posode enega imena posebej nazna- in kakošno je , v nemar pustiti. niti, koliko je blaga 4. Posebne potrebe naznanila za naukaz. . 11. Naznanilo blaga, ki se drugi uradníi v uradnoob vo odkáže, se mora vseiej posebej za vsaceg; prejemnika poslanega biaga i izročiti. Ustno na znanovanje, kadar je dopušeno, uradnija v spremljavno pismo zaznamova, biti pa mora podpisano od nazna-nivca, ali če ti pisati ne zná, z lastnim znamnjem po-terjeno in od dvéh přič pokrepčano. Obstojí odkázáno blago iz reci, ki so namenjene za vpeljavno zaco- lanj » in ktere zacolati odkazaj uradnija pravico ima; in želí tudi naznanivec, ali tišti, ki pri colni ob ravnavi biti smé, da se preiskava zgodí po postavah 9 z a w J se peljavnih reci predpisanih; mora ta prošnja v naznanilu razložno zaznamovati. 5. Pripomočki za napravo naznaníla. . 12. Vsakemu je pripušeno: se, predin naznanilo na * pravi, brez pláčí la poslužiti uradnih tehtnic (vág), mér, ali druzih uradnijskih naprav, najti težo ali velikost, ktere potřebuje, kolikor se more gtaríno našli koplju, ampak kakor se pri vodah in v ravninah najde. Od tega zida Schônleben in Valvasor nič ne po- vesta; Linhart ga nekoliko za Verhniko pozna 9 pa zgodo meni, da je ostanek stare ceste; le v doneskih vinskega družtva od 1. 1850 in 1851 je nekoliko več popisan, pa njegov pomen ni razložen. ' ^^■■■IPIIPPB Iz kterega časa bi pač ti zid utegnil stati, in za kaj je bil napravljen? Na stare rimske čase bi bilo nar pred soditi, zakaj Rimljani so imeli posebno navado mejne dolge zidove staviti, kakor se še najdejo ostanjki med Donavo in Tiso na Ogerskem, med Renom in Do- 9 m navo na Švábskem , med dvojem morjem v Škocii rimski mejniki so na Krajnskem nekaj časa ravno v ju-liških planínah stali. Japidio in Karnio namreč na južni strani planin so Rimljani v letu 117 pred Kristusom v svojo last pripravili ; zemlja proti izhodu in severju pa je ostala še svobodna; Norićani, Panonci in Japodje, hrabri vojaki, so jo varovali. Tim narodom, posebno Japodom nasprot, bi bili Rimljani utegnili imenovani zid postaviti, in mesta Metul in Terpo od svoje posesti od-graditi; s tim zidom je bil morebiti tudi stari zid zve- pri Reki najdejo. In to bi 32 zan 9 kterega ostaniki se še 9 preden je cesar August v letu veljalo za tišti čas pred Krist, vse Japode pod rimski jarm spravil, Metul in Terpo, mesti pri Oblokah in Ložu, s kervavo bitvo zmagal. tega zida najdejo ostanjki terdnjav zgoditi brez motenja redú v uradnem opravilu, da s to pomočjo naznanilo natanjko zdelati zamore. Sicer bi kdo zamogel reći, da so Japodje to ograjo rimskim silam nasprot postavili ; vender veliko delo je bolj Rimljanom podobno, kakor Japodom, kterim bi bila pri vsi hrabrosti taka stavba pred ko ne pretežavna bila. Pomniti je dalje še to, da kakor se na južnem koncu pri Ložu in Oblokah, se kaj enacega tudi na severnem koncu sledi ; pri Z a-plani in pri Zažarj i, pol drugo uro nad Verhniko, so kraji po imenu veliko in malo Grad i še. Posebno ima veliko Gradiše pri Zažarji vso podobo stare terdnjave; od dalječ se vidijo ostanjki nekdanjih prekopov, dasiravno je visoki grič z njivami preoran; tudi zemlja v nekterih krajih pod drevesom bobni kakor da bi bila spodej pre-obočena, in po pripovedih so že ondi tudi ktero malo , semtertje na kamnje, kakor ostanek prej-šnega zida, zadeli. tudi iz Ako te Gradiša niso od pred , bi utegniie Zgođovinske reči Kaj je ajdovski %id %a Verhniko ? tistega časa biti, ko so rimski vojaki med Emono in Navportom v letu 15 po Krist, v staniši bili; tikrat so zoper svoje poveljnike vstali, ker so se le v neobdelanih mmmm mm • ^^■■■■■H^riMËIH k i hribih in v makužnah truditi mogli; strah pred luno Ko se potuje cd Verhnike po Idrijski cesti, je ravno mraknila , je njih vstajo pokrotil. obéh se bolj bistrim očém kako uro od terga dalječ na^^H str&iieh poti kažejo ostanjki starega zida, kteri z enega verha vprek na druzega gré. To je. kakor S temi svojimi besedami ne mislim omenjenega pra sanja sam dognati; marveč menim, da imamo na Kraju ljudjé tukej skem še dosti kopati in iskati. P. Hicinger Ako se sled tega zida daljej preiskuje , se njegov začetek najde ^^^^H^H^M^I^^I * p i k\u, nekem verhu na desni strani ! »drijske ceste, kakošne pol ure od nje proč proti seju v SSaplaninski soseski. Na drugi strani pa je zid znati do velike ceste blizo cesarske hiše, in li dalje proti novi železníci; ondi so zdaj veliko ça zida prekopali Za poduk in řas v Cast èenskega spôla v družbi clovestva Mož je zena čutstvo biva. glava, Mož se z overami serce ; v njem razum 9 , v njej s protivnostmi bojuje. 9 > ter so pesek za nove zidarije po- žena prenaša žalosti in prenaša skerbí; on je hraber, Dili Vendes še unstran železnice v Raskovcu se oster, ona čutljiva, ljubeznjiva in mila deležnica vsega zíd sledí skozi gojzd nad Bistro in Borovnico proti dobrega, pa tudi vsih nadlog na različnih potih življenja. RakiUi in še naprej do Obloške straní. In tako oba spôla v ljubezni vodita človeštvo k vedno Toliko vém iz ust častitega gosp. Světlici ca, višjej popolnomosti. kaplana na Verhniki, kteri je za temi starinami z ra Mož se trudi v zunanjem svetu, njegova opravila dostjo slèuu ifcka Kor v a tíi ste i 9 lahko 9 da se to zidovje še dalje proti so težavna, občinstvo je cilj njegovega prizadevanja, ou guje Po tem, kar je zuanega, se zid akerbí za domovino, za narod, za avet. Zena marljiva > 263 oskerbljuje domaća opravila; s petelinovim petjem vstane skup tedaj na 24 kosov, kterih je vsak izmed vas trerh osem pojedel. Po tem takem je tedaj Ožbalt 7 kosov svojega kraha popotnika prepusti!, Jernej pa od svojih . Jer- in se skerbno suce do poznenoči, da celo hiso lepo vredi. Ona céli rane tistih, ki okoli nje živé ; kjer zapazi kak vzrok pomilovanja, ondi tolaži z milo, samo njej lastno besedo terpečega, ter mu vliva olje v skeleće rane. Čuje neju pa le en a « t V a » • « t • v« I __. v . . 9 kosov le enega, tedaj gré Ožbaltu 7 dvajsetíc a in pazi kakor nebešk angelj podnevi in ponoći nad Premišljevaje enmalo razsodbo to spoznajo vsi pri svojimi Ijubimi otroćići. Nje celo življenje je posvećeno čujoči bistroumnost sodnika in pravično razsodbo. v • V mozu in otrocicem. hišne vogle podpira. Ona ? kakor prislovica pravi tri Sodnik povzame po tem besedo i reče: lejte! taka je pri marsikteri pravdi; tožnik dostikrat ne razume Iz domaćega družbinskega življenja izvira pobolj- pravice, inker misli, da mora njegova obveljati, se spuša sanje občinskega, ker sreća človeštva obstojí v domaći zadovoljnosti in družbinskem blagru. Dobrovoljnost je perva lastnost ženskega spola, in ako se bo svet kdaj poboljša!, zamorejo le žene k temu pripomoći, ker vse dobro izvira iz dobrotljivosti, in za- v dolge pravde in dnarja potroši po nepotrebnem veliko". Novičar slavenskih krajev I 4 Od Baranjske Drave se piše v Peštanski časnik, res! tisti narod jesrečen, ki ima pametne žene in skerbne da se je žita obilo přidělalo, in da bo tudi vina, ko- matere. ruže in buć dosto; sena je neznano veliko; sadje je Ženski spol tedaj veliko veljá v Božjem gospodar- p0lno ; želoda bo malo ; tobaka se bo dosto přidělalo. stvu človeštva, in veliko veliko več, kakor marsikdo V . misli. Zena porodí člověka, ki je človeštvu v neizmerin deklico, ki spodbode mladenča k osvo- 1 da prid; zena odgoji bodenju domovine 5 žena vtolaži moža ki polovici sveta Zmiraj bolj spoznajo prebivavci ondašnjega kraja polje, umno in pridno obdelovano, donaša veliko do-bička, zato si nakupujejo vsako leto več zemlje. Iz Veprinca v Istrii 12. augusta. Pri nas po boj napové. Zene storé, česar možu ni mogoče, poma- Liburnii je velika suša, da se že listje na drevju suši. gajo in govore ondi, ker moz obmolkne; iz žalosti stva Od kar so splošni veliki dežji minuli, ni po Senjščini. rijo veselje, in iz pomanjkanja obiinost, iz razpertja pri- Baharšćini, Reščini , Kastavščini noter do Plominšćine, jaznost. Mesto, na kterem v družbi človeškej stojé, je z eno besedo: po vsem Kvarnarskem primorju, po oto- žlahno in velike pomembe; kar žena zapusti, tega mož ne more popraviti; kar on v serditosti razmeće, to ona cih in po vsi doljni Istrii dežilo toliko, da bi bilo dober kap storilo. Zernica tega malo belega žita, kar se ga tukaj v milej krotkosti zopet skupej spravi ; kadar je on grozna prideluje, so tako drobne , da bi, kakor tukaj rekó, kroz mm m m • * a . « • a * • . « / burja, je ona tihi jug, in zares! ker je večkrat vsa hra brost in jakost moža zastonj, ondi tožeča golobica z Iju beznjivo svojo krotkostjo venec zmage uterga. Po »Dan. ilir.« igelno uho sie; sadja ni, marona se je malo zaleglo m^^mtmmmmmfti tega že suša stiska; pucej") so mogli malo saditi, in 5 m zelja 55 kapus u menim je laška „ca V se to malo se je posušilo, kakor vse drugo zeljše; grojzdje, to malo, kar Dva pastirja in popotnik. (Znaminit računsk izgled.) Silna vročina je pripekala nek poletinsk dan i ko se ga je pokazalo, tako boluje, kakor so gosp. Zalokar popisali ; tudi repe nemorejo sejati zavolj suše ; vino po Istrii je zmerom dražji, in tako bo tukaj tako slaba le-tina, da že zdavnej take ni bilo; samo zdravlje, hvala Bogu! ljudém še dobro služi. Z Bogom! J. V. popotnik, ki je le za veselje pes potoval, zlo truděn, Iz Komenda IO. augusta. Nepokvarjeno seme doíde pod košato drevó, kjer sta se ravno dva pastirja v rodovito zemljo vsejano le pri obilni vlagi, ljubi to- k južini pripravljala ploti in oživljavnem zraku kali in cime poganja. Je li jesti Popotnik prosi pastirja, naj mu pripustita ž njima mar pri setvi naukov kak razloček? Ne! Serca mladine Rada mu dovolita. Imela sta 8 kruhov, Ožbalt naj bodo še tako neoskrunjena, naj bodo sama čista ne- 1 Ó ruje jima 8 svitlih dvajsetíc Jernej pa 3. Ko so snědli, se jima zahvali in da- dolžnost, naj bodo nauki, božji in posvetni, še tako pri kaj neki vse to pomaga, ako pa vsa » • V Ožbalt, čigar je bilo 5 kruhov, reče potem lični otročičem, jenih resnic že v šoli Ijubeznjivo obnašanje učenikovo spod nama je dal 8 dvajsetíc, tedaj pride dvajsetíca na ne orosi, ako spešne rasti njegova priljudnost zunej šole vsak kruh. bojo 3" po takem bo mojih 5 dvajsetíc, tvoje pa ne osolnči, ako vcepljeni nauki, brez oživljavnega obu janja in spodbadanja hiravši, enako luči brez olja ugasnejo r Jernej ni bil s tem zadovolin, ter pravi 55 b e m Da merzel in neprijazen učitelj solo ogrenuje in spraz kup je dal gospod 8 dvajsetíc, toraj jih nama gré nuje ke m 5 Ijubeznjiv in preljuden pa jo po močiosladovajo P napolnuje , kar se jasno nad Komensko razvidi. Ker vsak svojo terdovratno terdi in se z lepo ze- volj prevelike množice so mogli Za- učenci kmalo skonča diniti ne moreta, gresta k sodniku po pravico. Sodnik v dva-razreda razdeljeni biti. Dopoldne je en razred v jima rece: „ bed vaju nima prav, toraj vama svetu- šolo dohajal, popoldne zopet eden. Današnji dan pa se jem se raji prijatelsko med sabo spraviti ; za dar i ki vsi v šoli zberó in paroma v cerkev k sv. maši S redó, vaji je nenadoma doletel, se vendar pravdala ne bota", kjer sami prepevajo. Po zahvalni pesmi v šoli prihoda Al pastirja se nikakor zediniti ne moreta, ker vsak precast, gospoda dekana pričakujejo, ki pa zavolj ne-le svojo trobi. Prideta spet k sodniku, ki vpričo več ; ljudi pravdo razsodi. nadnih važnih opravil niso mogli dojti. Med tem starši Takole se je glasila razsodba: „Tebi Ožbalt, ki in sorodniki, tudi drugi ljudjé šolo ospó, da jih mora stati. Pri očitnem spraševanji se fantiči većina zunaj 0i imel 5 kruhov, ki ste jih s popotnim gospodom skup in deklice dobro odrezujejo. Z odgovori iz keršanskega pojedli, gré od prejetih 8 dvajsetíc 7, in tebi, Jernej, nauka je bila prečastita duhovšina prav zadovoljna; bra-ki si imel 3 kruhe, gré le enau. nje , računstvo iz glave in na tabli, narekovanje (dik Pastirja se čudita nad razsodbo to, nar bolj pa tando) je dobro se odsedalo. Tudi iz sadjoreje so ne Jernej in vsi pricujoći z njim kteri Sodnik jim jo razloži takole : „Ker se smé misliti odgovarjali. da so vsi kruhi tako razdelj postavljen ? ki bo gotovo V tej je prav za prav vso faro prešinil. še le kvas Ze letos so bili ? ekupej jedli ? ki del dob da ste vsi, ki ste eemtertje z gospod katehetom drevje stergáli in peške > so bili Ožbalt sadili kruhi na 15 kosov, Jernej 5 pa na 9 razrezani ? vsi tako se bo lagano sadjoreja zbudila in zdramila Po doveršeni ekušnji so naj pridnisi $ knjigami ob 264 1z Ljubljane. Z veseljem moremo omeniti, da se reja svilodov (zidnih gosenc) pri nas vedno bolj siri, in darovani bili, pohvaljeni svete podobícedobé, dvémasad- jorejcama pa z rudečim ovitkom srebern denar pripnó vpričo 14 gospodov. Zdej se množica raziđe, vsakemu zamolčati ne smemo, da so nekteri učenci tukajšnega " ' . . .. Alojzjevša spet letos prav pridni v sviloreji bili. Se , da na cente se ne more na tem mestu pridelovati se radost in zadovoljnost z vedrega obraza sveti. Starsi se ne morejo učiteljema dosti zahvaliti; vsi ginjeni so prevelike dobrote* K očitni skusnji se 120 stevilce! Kaj vender déca v Komendu tako v solo vleče? ve kokonov, ker tukajšni pridelk je le sad tistih ur, ki učencom ostanejo čez učenje za kratek čas. Koristniši bi zares ne mogla šolska mladina tega časa obraćati, otročičev zbere, zares lepo pa Nič druzega ne kakor ljubezen in priljudnost učiteljev kakor da se raduje s svilorejo, in si tako v serce cepi v soli in zunej sole. Prečast. gosp. Janez Brence vza jemno z gosp. učiteljem Jož. Letnarjem, s trudom veselje do tega kmetijskega oddelka , kteremu bo kadaj osno- solo zapustivši, gotovo krepka podpora. Tako bo za do- movino „iz malega zraslo veliko", iu gosp predstojni kom Alojzjevša gré čast in hvala , da podpirajo to ne vano solo vsemu napotju vkljub umno in neustraseno vladajo in polno ohranijo, ker so gola ljubezen, sama priljudnost, da jih vse časti. Gospod učitelju Letnarju dolžno pa v nasledkih svojih sadupolno veselje mladine naše se spodobi redka slava, da vodila umniših mož zvesto - in rad spolnuje nasproti onim, puhlonapihnjenim, ki vsako vtikanje modrejih glav v šolske zadeve kratkomalo od vraoujejo, češ, smo tudi mi „ pêdagogiko studirali." « * f Novičar iz mnogih krajev. Visoke gole hribe vnovič pogojzditi, je po naj Korist šole se že pervo leto pozna. Že oči zamo- višjem sklepu v dařilo razpisanih 1000 zlatov ( cekinov). rejo šolarja od nešolarja razločiti po priljudnosti in čed- Po nasvetu deržavnega gojzdnarskega družtva se je to nosti, kaj pa še pogovor. Srečna fara, ktera take domoljube ima. dařilo razdelilo v 4 dařila: po 400 300 200 in 100 vedno ostali! Da Komenčan. w m Jl zlatov, in je namenjeno za Česko, Marsko, Siležko Er deljsko, Bukovino, Banat in zaosrersko-ffališke tatranské o lz Krope na Gorenskem 10. aug. Ker neka gore; kdor hoče eno teh dařil doseči, mora naj man; debela vraza po neumnih babelah cedalje bolj za resmco pripoveduje, se ne morem nil po „Novícah" 30 oralov novega gojzda zasaditi, to pogojzdenje leta 1856 začeti in v letu 1859 doveršiti. V letu 1867. ko zderzati, da bi je ne nazna v novo pričo: kako gerdih vraz vsake baze se najde med našim preprostim ljudstvo Petra in Paula dan so namreč naš svitli Na sv. g. knezoškof zakrament sv. birme dělil in pí ti priložnosti so cer kvico sv. Lenarta, podružnico Sevške fare, blagoslovili. Ker pa tistikrat ne smé razun duhovnov nobeden v cer- kvi biti. so se t bab na oder (porčehen") skrile f da bi bile skrivnosti tega sv. opravila vidile. Pa ravno se mi- ko ena teh žensk doli poluka — lažejo babele lostljivi knez okrog ozrejo in jo vidši se tako prestra Vf. da bi bili znak padli, ako bi jim SJJO hovili gospodj že ta dežela nesrečna bili drugi du na pomoč prišli, in rekó íí 5? zdej bo pa In za to pripovedujej bo nov gojzd v osmém letu, se bojo dařila tistim pode-lile, ki bojo to nalogo naj bolje spolnili. Kdor hoče de-ležen biti tacega dařila, mora svoj namen zadnji čas konec leta 1855 vodstvu deržavnega gojzdnarskega društva na Dunaji na znanje dati. — Sliši se , da se bo nedavnej dana postava za kramarstvopohišah (hau-siranje) nekoliko prenaredila, in da bo z vozom kramo voziti pripušeno, kramarstvu dovolilo. je začasna poselska (družinska) postava po deželi oklicana; posli za kmetijske delà se vdinjajo za leto, zraven starih določil so tudi nove ktere zadevajo pravíce gospodarjev in poslov. — Iz Oger pa se se kako drugo polajšanje v tem Na Horvaškem in Slavonskem w drugi za 3 mesce; y » . babe Lejte letos po Krajnski deželi tako grozno toca bije na tako laž se opira neumna vraza 9 ? skega gre zmiraj vec presičev v severne nemške de ktero babe žele. Nek hamburšk kupec je narocíl sam vsak teden okoli troeijo! Tukej je zopet očitno kakor beli dan, kako potrebno je našemu ljudstvu dobrih in koristnih bukev, 400 glav. V Kodan j i je do 8. tega mesca izmed 130.000 prebivavcov za kolero zbolelo 6467 ljudi 9 po niski ceni. Pa kaj k jih ne bere. Blagoslovlj pomerlo pa 3478. Tista novica, da se hoče černo nove cerkve je tako lepo in razločno v „Drobtinicah" gorski knez podati pod krilo turške vlade proti leta 1852, na strani 50 popisano 9 škoda, da toliko le- temu, da mu sultan odstopi nektere dežele, je po pismu pih in potrebnih podukov počiva nebranih od ljudstva kter so pisane Z iz Cetinja v časniku „Osserv. triest." gola laž, ktero da Cernogora bi htela raji razdjana biti po turški i okolice Ljubljanske. * Čudno letosnjo prika- y y zen na krompirju vam moram naznaniti', ce vam se pravi sili 9 kakor odvisna od nje Kakor po hudem gromu nebo vtihne, tako je vtihnul svet ene dní o turško-ru sovskem razporu. Sliši se, da tudi sultanova vlada , in kakor pravi, bo še pred 10. kimovcom ru- gnjije letos krompir, ni znana. V nasi peseni zemlji ne in perje je še skozi in skozi lepo zeleno. Al če ga iz-kopljemo, vidimo skor pri vsakemu, da iznovega po-ganja cime ali kali, kakor pozimi v h rami h, in te cime segajo včasih precej vém se spomniti se je popolnoma vdela Dunajskému predlogu nek anglešk časnik globoko v zemljo. Ne da bi bil kadaj kaj tacega slišal. Ja-valjne zamore to dobro biti, da mladina se ne izrašena 9 sovska armada zapustila podonavske knežije. — Ko je 9. dan t. m. cesar Napoleon přišel v taborišče Satoriska poekusit armado v vojaški vaji, ga je sprejela s čudnim klicom „vive le sultan", to je živi sultan! ? spet kali in tako sama sebe slabi. Radoveden sim 9 je tudi drugod taka? yc Hvala komur hvala gré Na celera vertu k meti jske dr u ž be na Poljauah je ravno taka$ krompirjevse je zeleno; če se pa izkoplje, leží k Lah iz Meng Ker je v raojo farno cerkev podobar in zlatar F većem po dvoje krompirčkov v jami, ki skoro vsak kal poganja, in pod njim se najdejo večidel červi prihodnjih sa vès nov oltar vidi, pohvalim očitno teg;a pr 9 m ki ki redu sakerau dopade, kdor e oltar po rimskem 9 in ćeravno iz lesa v lepih kamnitih oblikah izdelal. Posebno kebrov (hroščev.) Po naših mislih izvira ta prikazin pod- hvale vredne so po pravi primeri izdelane podobe, kterih po-zemeljskih kali mlađega krompirja od prevelike suše, po stava in lično osnovane gùbe v obleki kažejo, da France Lah kteri je prava rast krompirja oterpnila$ obležalje v zemlji, umetno izdeluje predmete svoje. kakor leží v hramu , in kaliti ali cimiti je zacel, kakor v V Možici na Koroškem 19. auçusta 1853 hramu. Vred. A T 9 fajmošter Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.