Letnik VI V Grorici, da6 I. marca 1S89 ,,Prir#.i cist" izliaja vsaki i., io., in S O,, daa v mesecu, Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. ' -."V- ;-N RIKHORSKI LIST (goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse ra vero, dom, cesarja JL Ureiiištr# ii ijrmiStn mu j« ▼ tterici, Nunelce ulice it. iO. — Nefran-kovaua piana s« ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništve sprejema oglase in naznanila po pogodbi. Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič. Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista Tiska: Hilarijanska tiskarna. Slovenski postni govori v Gorici. Italijanski časniki poročajo o kra-•nih postnih govorih jezuvita P. Zampie-ri-ja, ki je letošnji ,quaresimalista“ v stolnici v Gorici. Slovenski časniki pa molče, ker nimajo poročati o slovenskem „kvaresimalistu“ v Gorici niti v Trstu in sploh nikjer ne na Primorskem.. Da naši posvetni časnikarji o tej zadevi niso še nobenkrat nič govorili, je bilo prav in modro. Saj dobro vemo, da bi ser bil vsak tak korak mnogokje smatral le za politično agitacijo v cerkvi. Prav prijetna dolžnost je tedaj „Pr. l.u, da danes povzdigne svoj glas za-to, da se za naprej ugodi tako nujni 'potrebi slovenskega meščanstva v Gorici. Da je nujno, da se uvedb tudi posebni slovenski postni govori v Gorici, ne more nikdo tajiti. Tajiti ne more ni vladajoča stranka italijanska, v katere očeh ni le samo slovensko meščanstvo „razkolnou, ampak celo slovenska duhovščinav bolj v Petrogradu nego v — Rimu. Če hoče biti ta gospoda dosledna, bo sama očitno priznala, da je slovenskemu meščanstvu v mestu najnujueje treba posebnih postnih govorov. Tajiti pa tudi ne morejo ital. katoliške stranke, ki naše razumništvo me-čajo v isti koš kakor židovske goriške fra-masone. Če ostanejo tudi le-te dosledne, bodo rade pritrdile, da se nikakor ne more tirjati od modernega meščanstva bodi katere koli narodnosti in tudi od slovenskega ne, da bi zjutraj zgodaj n. • pr. ob 5. uri Vdlaj (iiu hi hodilo k pridigam. In tako morajo delati v Gorici vsi oni slovenski raztuniki, katerih pa ni malo, ki hočejo čuti besedo božjo v jeziku materinem! Vse slovenske pridi°*e v Gorici so le — zjutraj, ob rani uri. Kdor dalje pomisli, da h tem pridigam prihaja zlasti slovenski služniški svet in okoličanski ljudje, bo pritrdil, da pridigarji prav delajo, ako se v svojih govorih ozirajo posebno na prosto ljudstvo. Take priproste pridige pa za moderno razumništvo, bodi katerokoli, niso privlačne. Razumnikom treba govoriti upoštevaje nj;h posebne razmere, nazore, naobrazbo, in sploh moderno svetno na-ziranje torej drugače nego pa priproste-rnu ljudstvu. Bistvo, resnica je in ostane ista, če se jo pridiga v Trenti ali pa v dvorni kapeli na Dunaju, ali oblika in navod morata biti različna! Ve pa to priznamo in š(» raČunimo s tem, da je dandanašnje razumništvo na sploh versko jako mlačno in šibko, moramo potrditi, da je potrebno, če že ni mogoče skozi celo leto, pa VHaj v sv postnem ča*u dati priliko razumnikom podučiti se v verskih resnicah, odložiti predsodke zoper sv. vero, pregnati dvome in oživiti ;i si vero ter življenje po tej veri! Toda, kaj pomaga samo tarnati, treba je delati ! Vsa stvar niti za letošnji Post še ni zamujena ; saj so že večkrat š* le sredi posta prišli n. pr. nemški pridigarji in so gOVorili za par sto goriških Nemcev po več dnij ali po en teden! Ali bi se ne moglo kaj takega prirediti letos tudi za slovenske meščane n. pr. tja v sredpostnem času v cerkvi sv. Ignacija ali pa sv. Ivana ? Samo, če bo kaj dobre volje, pa bo naša misel postala dejanje | Mi Slovenci smo vtem oziru toliko na boljšem od Nemcev, ker imamo v mestu par izvrstnih domačih govornikov in odlično izomikanih mož, katerih eden ali drugi bo prav gotovo sprejel tako častno nalogo, če le vse potrebno ukrenejo zadevne oblasti. S takimi postnimi obrambnimi go-vo,h bi se mogla združiti zlasti versko-sčcijalna vprašanja. No, ko bi se to zgodilo in bi se ura za take govore določila n. pr. zvečer, da bi utegnili priti tudi slovenski uradniki in delavci, bi izvestno vsikdar bila polna tudi cerkev sv. Ignacija. Toliko smo hoteli za danes opomniti. Upamo, da smo tako dali odduška željam in mnenju vsega slov. meščanstva v Gorici. Povemo pa, da nas pri tem ni vodila narodnostna prenapetost, ampak duhovniška vnema za sveto stvar ! — Ali samo pri besedah in željah ne bodemo ostali, ampak, če bo treba, tudi prosili bomo na prislojnem, dokler ne dosežemo, kar bi je ždavnej morali imeti; posebnih postnih govorov za slov. razumništvo v Gorici!! ! Prepričani smo, da to tudi dose žemo ! Narodno gospodarstvo. Snujmo zavarovalnice;proti ognju. V zadnji številki smo govorili o deželni zavarovalnici proti ognju. Ta misel prodrla je že v ljudstvo, ki v zasebnih razgovorih vedno odločneje izraža zahtevo po ustanovitvi takega zavoda. Ljudstvo namreč uvideva potrebo in korist deželne zavarovalnice proti ogenju. Dolžnost je vsakega ljudskega prijatelja, da je podpira v . tem stremljenju. Ustanovitvi zavarovalnic v prvi vrsti nasprotujejo židovski in liberalni kapitalisti. Njih nasprotovanje je umevno. V njihovih rokah so razne zavarovalnice, ki jim leto za letom donašajo mastne dobičke. 17 zavarovalnic proti požaru so 1. 1896 samih premij prejele 45.644.500 gld., za škode vsled požarov pa so prizadetim strankam v istem letu izplačale le 14.695.500 gld., torej uiti tretjine, tega, kar so prejele. V natančniše pojasnilo hočemo pojasniti dohodke in stroške zavarovalnice „Assicurazioni Generali11 v Trstu. Zavarovalnica je imela 1. 1896 nič manj nego 2 V* milijona čistega dobička. Proti požaru zavarovani so 1. 1896 plačali 8.307.914 gld. Zavarovalnica pa je vtem letu za škode izplačala le 2.823.192 gld. Zato so pa razni agentje prejeli 722.710 gld. in uradniki 1.285.558 gld., akcijo-narji pa 865.000 gld. Vse te svote je znosilo banki ubogo ljudstvo, ki pa je le mali del prejelo nazaj. Večji del so razdelili akcijonarji, upravni svetniki in vodje zavarovalnice. Te številke jasno pričajo, zakaj zastopniki in deležniki zasebnih zavarovalnic toli nasprotujejo prisilnim deželnim zavarovalnicam. Saj bi deželne zavarovalnice zamašile vir, iz katerega se dosedaj ogromno premoženje steka v žepe kapitalistov. In kar je najžalostneje, gre denar za zavarovanje ne samo iz dežele, marveč pogosto celo čez državno mejo. •Zato mora biti naša skrb, da ta denar ohranimo v državi, posebno pa v domači deželi. Denar, ki je šel iz dežele, ne vrne se več. Ker se pa deželna zavarovalnica še ne bode tako hitro osnovala, mora si ljudstvo samo pomagati. Da tisočaki, ki sedaj romajo v nenasitne žepe kapitalistov, ostanejo v deželi, snujmo sami male občinske zavarovalnice. Ko bi občine zasnovale take zavarovalnice, bi s dohodki lahko nadomestile zdanje občinske doklade. Občinske zavarovalnice, ki so jih Občinarji medseboj osnovali, so se po raznih deželah že prav dobro sponesle. Posamezni člani donašajo mnogo manj, kakor pa so poprej plačevali zavarovalnici. Tako je v dolini reke Miirz na Štajerskem več krajev sklenilo medsebojno zavarovanje proti požaru. Vsaki član šele po nesreči plača gotovo svoto, ki jo odbor določi, članu, katerega je nesreča zadela. Ta prostovoljna zavarovalnica prav dobro uspeva. V župniji Schaeffern na Štajerskem že več let deluje zavarovalnica proti požaru, katere pravila je potrdilo graško namestništvo. Ker so hiše zelo raz-trešene, ne more več poslopij h krati pogoreti. Par sto gospodarjev pa prav lahko pomaga ponesrečenemu tovarišu. V pričetku so člani zavarovalnice zložili 1000 j gld., katere ima v oskrbi zanesljiv občan. Upravnih stroškov ni torej nobenih. Ako j se pripeti kaka nesreča, se, škoda pones-i rečene«; jzpjača. Člani zavarovalnice pa zopet dopolnijo svoto 1000 gld., katera obrestonosno naložena zopet narašča do nove nesreče. Poleg denarne odškodnine pa člani ponesrečencu pripomorejo s lesom, slamo, žitom itd. Oziroma na obsežnost in trdnost zidanja so zavarovanci razdeljeni v tri plačilne razrede. Društvo zboruje 25. januvarija vsakega leta. Leta in leta člani ne plačajo ničesar. Ako pa se prigodi nesreča, doplačajo zelo malo, ker je v tem času glavnica narasla. Gospodarji so torej zavarovani pred škodo, vsakemu ponesrečencu se škoda povrne, in to veliko natančniše kakor pri zavarovalnicah, ki vsaki ožgan tram odračunijo odškodnini. Pomagajo si medsebojno, denar se ohrani v občini, ne pa da bi s trdo prisluženim denarjem redili razne zasebne zavarovalnice. Po njih zgledu slovenski gospodarji! | snujte občinske zavarovalnice proti po-I žaru, dokler ne dosežemo deželne zava- L I S T E K Moja doba in podoba. Spisal Andrej Marušič. (Dalje.") Na svetu je že tako, da ni je vrtnice brez trnja. O prvih veselih .počitnicah bi bil za malo izgubil očeta. — Jedel je enkrat zvečer neprecejeno juho in mu je ostala v grlu koščica, ktere ni mogel spraviti ne naprej, ne nazaj. Prihajala mu je omedlevica za omedlčvico ; prevideli so ga; še le z zdravniško pomočjo čez dolgo časa se je koščice rešil; smuknila mu je doli. V II. razredu sem napredoval, kakor v elementarji ; konec leta sem dobil nemško knjigo za darilo. V tem razredu smo imeli že katekizem, pa kakšen? nemško-italijansk! Za Lahe ni bil napačen ta dvojni tekst; tudi jez sem gledal večkrat ital. besede. Hoj nepozabni katehet v Ivoceviji je bil ranjki lauinuik-^didian nrvostolnega kanitola goriškega, prečastiti Monsignor Franc Ksav. Mercina, Inavec z Geč. ki je bil takrat kapelan pri sv. Ignaciji na Travniku, pozneje katehet na c. k. normalki in potem dekan v Št. Petru. Umrl je 1. 1897, 24. junija; pokopan je na G očali: rodil seje bil L 1809, 3 nov. (Ko sem se bil enkrat" (v II. razr.) enomalo posmbhljalj rekel /mi je s prirojenim mu milim glasom, pa vendar resno: »Audi du fangst an ? audi du“ ? Hujše kazni si ne morem misliti, sko je bil za me — občutljivega dečka — ta katehetov opomin. [V poznejih letih sem se včasih z blagim gospodom prelatom i(ajuid omenjenega šolskega dogodka rad pošalžr* L. 1838 sem prestopil v lil. (sedanji IV.) razred c. kr. normalke. Razdeljen je bil v dve parallelki. V I. razdelek so šli učenci od A do M, v II. pa učenci od N do Z ; jez sem bil torej v I. razdelku. Moj učitelj je bil resnobni, častitljivi gospod Ivan Lusnik iz Volč, bivši učitelj v Ipavi. Naša šolska soba je bila predzadnja na severnem koncu pritličnega hodnika v Werdenbergovem poslopji v „šolski-‘ ulici. Šolsko leto se je začinjalo vselej 3. nov. s posebno slovesno mašo pri sv. Ignaciji, skupno za vse deške šole. Pel je mašo vsako leto viši šolski nadzornik. — Ali mene 3. novembra ni bilo pri maši! Bila je sabota, dež se je ulival, kakor iz veder. Pripravljen šem bil iti v mesto, imel sem novo obleko, ali o dotični uri ni bilo mogoče iti spod strehe. Doma smo bili samo stric, jez, S'U letna sestrica Nut’ka (Ana-Frančiška) in 13-leten začasen hlapec iz Št. Petra, ki je bil še le par dni pri hiši. Oče in mati sta bila šla že zjutraj v Gorico. — Stric je nekaj delal v skednji, jez sem bil zdaj tu, zdaj tam in milo gledal nebč. Ko pridem v skedenj, reče mi stric: »Pajdi, pujdi seč štore". Bil je namreč v kleti kup kapusnih štorov, ki smo jih vsakdan na drobno sekali za vole. Jez sem se izgovoril: „ Ja, suj se ves umažem41 (bilo je namreč veliko štorov gnjilih). „Naj /ira puj hlapne" — veli stric. Pokličeva ga on in jez ; prav rad in hitro je tekel v klet in nekaj časa svoje delo opravljal, kar zagleda v „kamerci“ (med kletjo in kuhinjo) pušo, ter se začne ž njo igrati — kakor je pozneje Sata pravil. — .... Stric in jez zaslišiva nenadoma bliženj strel; psa — sosedov in naš — začneta lajati; stric, ki je bil lovec, skoči iz skednja, jez za njim; duh po smodniku se razlega po dvorišči, mislila sva oba, da je kdo ustrelil na vrabca. Stric gre za duhom, in pride pred „hišna44 vrata, zaprta le zarad kokoši z nizko lesico, na kteri se je sušilo nekaj perila. Po-gledavši čez vratca, vidi blizu njih, naslonjeno na omaro, kakor da bi spala, sestro Nut’ko s preslico v nedrih; bila je bleda; kliče jo — zastonj; vleče jo proti vederniku, da bi jo močil, misleč, da je omedlela, ali, ko se ozre nazaj, zapazi, da teče kri od nje! Uganjka je bila na grozen način rešena ! Na strašno vpitje, pritečem jez. „Nut’ka je mrtva! NuUka je mrtva"! — ponavlja stric z ihtečim glasom — »Teči v Prstavo : naj /tra (k)do v /Zoriču iskat uoču in mater". Britko jokaje hitim v Prstavo. Prvi, na kterega sem brž pred našo leso zadel, bil je sosed župan, moj boter; povem mu ob kratkem, kolikor sem mogel, in ga naprosim, da naj gre ukazat zvoniti. V Gorico je šel materin brat. — Puša, s ktero seje nesrečni hlapček igral, bila je nabita (zarad kake ponočne nevarnosti, ker je hiša samotna) Je-li on to poznal, ali ne, kdo more vedeti? Pozneje so ga ulovili in zaprli, ali, ker ni imel še 14 let, in mu niso mogli hudobnega namena dokazati, niso ga kaznovali. Strašno je, kar sem do tu povedal, nič manj grozni pa tudi prizori, ko sta prišla oče in mati domu. Sreč se mi vpira in ne morem dalje o tem pisati. — Drugi dan, v nedeljo, je prišla iz mesta komisija; truplo so odprli ter našli pet šiber v srcu. „Še strela ni slišala", je rekel zdravnik. — Pogreb tisti dan dan (4. nov.) popoldne je bil velikansk. Saj je bila čez svojo starost razvita, razumna in pridna deklica povsod znana in /priljubljena; bila je mlada gospodinja pri naši hiši. Pregovor pravi, da nesreča ne pride nikdar sama. Tako je bilo UidjjiD^as, Med tem ko Ve je godilo, kar sem pred popisal, sedela je v kotu za ognjiščem dve leti in 8 mesecev stara sestrica Žež’ka (Terezija Lucija). Strel, hrup, jok je tako uplival uh-n joj da jo je čez 8 dni stresla huda, 12 ur trajajoča božjast, ki je do njene smrti (8. jul. 1893) ni več zapustila. Božjasti so se pridružile še druge bolezni. ’ V teh takih žalostnih okoliščinah, kterih se še tako živd spominjam, kakor dogodkov včerajšnjega dne, šel sem 5. novembra v šolo. Učitelj in učenci so že vedeli, zakaj me ni bilo peprej. — V tretjem normalnem razredu mi ni šlo vse tako lahko in gladko, kakor v mestni šolo, bil sem pa vendar med boljimi Učenci. Nemški jezik sem razumeval in govoril čedalje gladkeje. Slučajno sem si v tem razredu zapomnil tudi nemško besedo „Masern“. Imel sem namreč tisto leto navadno otroško bolezen, in, ko sem se šel v šoli opravičit, nisem znal po nemški povedati, kaj sem imel, rekel sem „plelie“. Na to je učitelj na glas celi šoli povedal: „Man sagt auf deutsch „Masern“. -- Nemško slovnico smo se učili theoretično Samo v III normalk. razredu, potlej skoz ves gimnazij ne več. —1 Prav praktičen predmet v tem razr. je bilo ,.Lateinlesen". Ko smo prišli drugo leto na gimnazij, znali smo že gladko latinski brati. (Dalje prihodnjič.) rovalnice. Kar se je obneslo drugodi, spo-neslo se bode tudi pri nas. Samo en zgled. V Solkanu plačujejo zavarovanci samo „Assicurazioni Generali11 blizu 1600 gld. zavarovalnine na leto, poleg teli so. nekateri zavarovani še pri drugih zavarovalnicah. Lani sta pogoreli dve poslopji, za kateri je banka izplačala okolo 600 gld. Poprej pa že 7 let ni bilo ognja. V sedmih letih je banka spravila 11.200 gld. izplačala pa le (300 gld., ostane ji torej čistega 10.600 gld. Evo koliko denarja gre v eni sami občini iz dežele. Zakaj ne bi ta denar občinske zavarovalnice ohranile v občini, oziroma lajšale že tako neznosno breme kmetovalcu. -Združujmo ljudstvo v zadrugah, da je prešine duh vzajemnosti. Ko se ta duh ojači, pričelo se bode i v tem oziru krepkeje gibanje, dokler ne dosežemo dež. zavarovalnice proti požaru. Politični pregled. Notranje dežele. Državni zbor bo sklican v prvi polovici t. m. Nemško nacijonalni listi agitujejo za skrajno obstrukcijo. Razsajanje se bode toraj z nova pričelo. Zastopniki večine se pred otvoritvijo drž. zbora snidejo na Dunaju,' da se pogovore o naduljnem postopanju. Vse kaže, da državni zbor zopet ne pride -do resnega dela — potem nas čakajo nove volitve. Deželni zbori v kratkem končajo zasedanja. Istrskega dež. zbora italijanska večina je te dni dobila krepko pljusko, kakor jo je zaslužila. Vinilni y;istojmik je prebral cesarjevo pismo, s kaieiim se sklep večine, da je italijanščina jedini razpravni jezik zbornice,-razveljavi kakor nezakonit in temeljnim zakonom nasprotujoč. Slovanski poslanci so se takoj vrnili v puljsko zbornico, kjer jih je galerija sprejela s običajnim zasramovanjem. V kranjskem dež. zboru sta se ostro spoprijela posl. Kalan in deželni predsednik radi prepovedi igre „Nemški ne znajo.“ Ob tej priliki je posl. grof. Barbo na prav pobalinski način žalil posl. Kalana. S dež. predsednikom se je stvar poravnala. Afero Kalan — Barbo pa poravna za to izvoljeni odbor. — V slavnostni seji se je vsprejela adresa na cesarja povodom 50 letnice. V štajerskem dež. zboru so nemški poslanci sprejeli zakon, da v okrajne zastope volijo v veleposestvu vsi meščani in tržani, ki plačujejo hišnega davka na leto 60. gld. Ta zakon je naperjen proti Slovencem, katerim bi radi vzel nekatere okrajne zastope. Proti je govorilo 5 slovenskih poslancev. Koroški dež. zbor je odklonil v-ladno predlago, naj se krščanski nauk upelje tudi na realkah. Koroška realka bode toraj jedina brez veronauka. Nižje-avstrijski dež. zbor je namreč sklenil vpeljati krščanski nauk v realke. Tržaški slovenski poslanci so poslali prošnjo do vlade, naj v Ljubljani ustanovi slovensko všenčilišče. — LISTEK_____________ ikitffl gaspsit ta kinih na grob. „Memento liomo’ izdali manifest na svoje volilce, v katerem krivijo slovenske poslance radi influence deželnega zbora in da so hoteli italijanski poslanci „slavni manifest" posloveniti in ga poslati po slovenskih občinah (klici vmes : „le naj ga pošlejo, dober bo za pust“Y Razjasnil je g. poslanec našemu ljudstvu marsikaj o deželnih jezikih, trgovinski zbornici, o slovenski šoli v Gorici in o italijanski v Podgori. Govor g. poslanca Berbuča napravil je velikansk vtis na poslušalce. Le ena misel je nekater-nike prešinjala~l ako~W~HP.)gli mi še tretjega poslanca posIaU^lržamojiMniico, bil bi iedTm~g. poslanec Berbuč tjoj^iriš Dr. Gregoj^ču in grt>fjj—• Drugi govornik bil je g. posbrflec Grča, bivši mnogoletni tukajšni župnik. G. Grča je kakor vstvarjeu za razprav-ljenie gospodarskih vprašanj. Govoril je g. Grča v prvi vrsti o osnovi zavarovalnice za govejo živino in potem o novem dohodninskem davku. Davek, nehvaležna beseda! Vendar g. poslanec je znal omiliti ta izraz in bilo ga je prav lepo poslušati. Za zavarovalnico goveje živine je ljudstvo le bolj navduševal, ker se je zavarovalnica že prej osnovala in je osno- novanje, ki ne vstreza — kakor še marsikje ne —■ zdravstvenim pravilom, jemala sta mu polagoma moči. Vendar pri vsej svojej bolezni ni odnehal od napornega dela v svojem poklicu, dokler ni premagala šibkost in onemoglost krepke volje, ter ga položila dan sv. Janeza ev. na posteljo. Legel je, in zdravniki niso i-meli veliko upanja, da bi okreval, dasi mu niso hoteli greniti zadnjih ur s prerokovanjem bljižne smrti. Tako je sam upal im mi ž njim, da se mil zboljša, ko se povrnejo gorkejši dnevi. Zato nas je tem bolj iznenadila inj* presunila strašna vest. d a "Je Bog poklical ga k sebi dne 20. febr. tl. Pogreb dne 22. febr. tl. je bil sijajen. Udeležilo se ga je mnogo duhovnikov, in gotovo dve tretjini ljudstva. Kako je bil rajnki pri vseli priljubljen pričale so o-bilne solze in vzidihi, ko je stopil veleč, g. Jos. Kragelj, tominski dekan, na prižnico in v priprostili, pa radi tega tem bolj ginljivili in prisrčnih besedah nam razložil duhovno oporoko rajnkega g. župnika. Ni bilo očesa suhega med njegovim govorom, in velikokrat se je slišal komaj njegov glas iz med glasnega ihtenja. Veliko smo izgubili z rajnkim g. župnikom in še-le sedaj, ko ga ni več med nami, vemo ceniti po vsem njegove vrline. Zato pa ne moremo drugnče izkazati mu svoje hvaležnosti, kakor da zanj molimo N. v. m. p. Preč. g. dekanu in vsem drugim č. gg. ki so nam pomagali, da smo rajnkega dostojno izročili materi zemlji izrekamo tukaj javno zahvalo. Volčan. valni odbor že voljen. Izprožila se je tudi misel o občinskih ali vsaj deželnih zavarovalnicah zoper ogenj. Privatni kapitalisti izkoriščujejo naše žulje. Ako bi bile zavarovalnice občinske, ostal bi dobiček občini za njene potrebe in odpadle bi občinske doklade, ako bi bile zavarovalnice deželne, odpadle bi potem deželne doklade. G. poslanec Grča priporočal je to misel med ljudstvom razširje-vati, da se bodo mogli gg. poslanci na ljudstvo sklicevati, ako pride vprašanje na dnevni red. Vsprejela se je tudi resolucija, da naj se tukajšno županstvo naprosi delati na to. da se vpeljejo v Čepovanu nekateri letni živinski semnji. Res ravno Če-povanje kakor vstvarjeu za take semnje. Koliko živine gre čez leto skozi našo občino ! Stroški in trud bi bili prodajalcem prihranjeni, ako bi pri nas živino prodali. Ne bi bilo treba Goričanom se vklanjati' in nositi naše groše iredentovski bla-gajnici. Ivo se ni nihče več oglasil k besedi, vstal je g. Anton Bratuž, naš vrli podžupan in v imenu vseh navzočih in občine izrekel gg. poslancema zahvalo, da •sta se potrudila sredi zime v naše gore, izrekel tudi v imenu vsi.li popolnoma zaupanje navzočima gg. poslancema, kakor tudi' sploh vsem slovenskim deželnim poslancem. Po shodu bil je skupni banket v gostilni g. župana. Bili smo veseli, da imamo v svoji sredini moža, ki sta na kmetih se porodila, vedno ljubila kmetijski stan in sta v deželnem zboru zastopnika kmečkih občin. — Sploh dan bil je krasen in ostane nam nepozabljiv. Iz Volč. — Prejeli smo iz Volč 2 dopisa o obč. volitvah. Ne priobčujemo radi takih dopisov, ker je najboljše, da se talce reči poravnajo doma. Vendar priobčimo dopis, na izrečno željo dopisnika. Vemo pa tudi, da je odločno nasprotna vsa občina strančici — ako se sploh more tako imenovati tistih par oseb, katere love volilce — za se. — Tako se ,,delajo", volilne borbe tudi v mirnih občinah. — Iz ene, spoznajte vse. — V predzadnji št. „P. L." skušal je nekdo v kratkih besedah razložiti naš volilni boj in pojasniti naše razmere. Govoril je vsem iz srca, vendar še vse premalo. Naj tedaj jaz dodamfše nekoliko, da se mogoče marsikateremu odprejo oči. Stranka, katerej smo pred 3 leti deloma izvili oblast iz rok, hoče zopet splavati na površje in neomejeno „paševati“. To-, da vsi trezno misleči možje so se postavili po robu. Vsem je namreč v žalostnem spominu, kako je ta propadla stranka svoje dni gospodarila in prigospodarila lepo, bogato občino na rob gospodarstvenega propada, pokazala se je popolnoma nezmožno občinskega vodstva. Občina je propadala in propadala t in nazadnje sodnijskim potom morala povedati, da ne mora biti molzna krava posameznim osebam. Kdo naj zaupa stranki, katere vsak hoče biti — župan, tudi proti volji in želji ljudstva Se ve s tako stranko ne more biti duhovščina, katera je gotovo poklicana, da sodeluje v pravi blagor — občine da deluje za ljudstvo vedno in povsod. Se ve zato po njej z pristno židovsko liberalnim, že okrhanim orožjem: „F . . . ostani v spo-nici, v cerkvi i. t. d.“ si mislijo ; ne vedo pa, da so si izbrali pri nas jako nesrečno orodje in morajo odpreti ravno s tem vsakemu oči — in s prstom pokazati, kje je resnica. Ne mislijo, da si s tem podkopljejo-tla in — obsodijo sami sebe. — Gotovo je najlepše dejštvo propadlosti stranke, da morajo sami trebiti iz svoje srede svoje voditelje, može radi katerih se bije volilni boj. Duša, kaj hočeš še več.^ Podgane zapuščajo razpadajočo in ne cele, zdrave ladije. — Značilno je, da njih slavni agitatorji.vsakemu veliko obljubljajo, celo starešinsko stolico - a ptičke se pozna po perju — in nekega takega agitatorja so možje v ueki vasi žalostno --smešno izplačali. Zanašamo se pa na moštvo naših moz, kateri bodo šli nesebično v boj proti umazani sebičnosti, saj, ako bite ne bilo, morali bi vsi stati bok od boku za sveto — pravico. Tedaj možje pogumno za blagor, lepe naše občine, o boj za pravieo, in zmaga — sijajna zmaga je naša, katera prinese lepšo bodočnost. Iz Vrtojbe, 16. febr. t. 1. Iz nase prijazne vasi nam je vedno poročati kaj zanimivega. Zadnjič smo brali v „ Delavskem prijatelju" popis sv. misijona, ki se je povsem dostojno v tuk. cerkvah od 28. jauuv. do 6. februvarja t. 1. Danes mi je pa prijetna dolžnost poročati bravcem „I’rim. lista" o ustanovitvi začasnega odbora za zavarovanja goveje živine. Na poziv skrbnega našega županstva, zbralo se je bilo preteklo nedeljo pop. v šol. sobi natlačeno polno tukajšnih hišnih gospodarjev in posestnikov. Raz obraze jim je bilo čitali zanimanje za to važno, prekorist.no zadrugo. Tuk. gospod nadučitelj J. Zorn je otvoril zborovanje s primernim nagovorom naglasujoč važnost zavarovalnice za govejo živino, za posamične osebe in za celo občino. Citajoč posamične točke pravil, dajal je radovednim poslušalcem razna pojasnila. Zborovanje je počastil tudi g. Fr. Knavs, kapelan šempeterski. katerega je povabilo naše županstvo, kot izborno izvežbanega strokovnjaka v tem pogledu. Udeleženci so radostno pozdravili imenovanega gospoda. Ta je pa kmalu dobil besedo ter na podlagi dobro utemeljenih razlogov predlagal zboru premembo nekaterih točk v pravilih. Zborovalci so pritrdili soglasno premembi pravil ter na predlog g. nadučit. J Z-a izvolili začasnim predsednikom zavarovalnice preč. gospoda Edv. Strekelja, tuk. vikarja, katerega so naprosili, naj bi izvolil vse potrebno ukreniti, da bi se tem prej potrdila društvena pravila. Slednjič je č. g. Knavs še podučil navzoče, kako jim je urediti nove tiskane pole za prihodninski davek, da se ognejo morebitnim kaznim. Omenil je tudi nadalje šentpetrsko posojilnico, katera, i-zborno deluje ter v dokaz temu razdelil mej navzoče nekaj iztisov bilance. Konečno je g. naduč. J. Z. zahvalil v imenu navzočih g. Knavsa za razna pojasnila in hvalevredno zanimanje za splošno blagostanje tuk. občinstva. Navzoči posestniki so soglasno pritrjevali izbranim nadučiteljevim besedam ter izrazili č. g. ‘kapelami svoje zaupanje in priznanje s primerno ovacijo. Ker je mrak legel na zemljo, so se razšli zborovalci želeč novej zavarovalnici najboljšega uspeha. Iz Šempetra. Naše starešinstvo je imelo pretečen teden sejo. Kaj vse se je v njej obravnavalo in zravnalo, ne vem ; le samo to vem, da se je v tisti seji g. županu čestitalo k veselemu družinskemu dogodku, ker se je namreč starejši sin grof Rudolf zaročil z bogato groiico iz prastare katoliške, plemiške rodovine v pruski Šleziji Grof Rudolf Coronini je pridodan avstrijskemu poslaništvu v Berlinu. G. župan je bil ginjen do solz; čestitka se je brzojavila v Bsrlin, od koder je došel tudi odgovor! — Dalje, smo imeli tri nedelje zapored nekake domače podučile shode v bralnici „SI. Zveze". Mož se je vsakikrat zbralo prečejšno število. Prvikrat sta govorila predsednik pa tajnik »Sl. Zveze" : gg. J. Mervič, in kapelan Knavs — o novem osebno-dohodninskem davku ; drugikrat sta razlagala gg. J. Mervič in nadučitelj Matija Lovrenčič razna gospodarska praktična vprašanja s posebnim ozirom na vino in sadjerejo ; tretjo nedeljo pa je govoril kapelan Knavs o slobodnih in prisilnih zakonitih gospodar-i skih zadrugah. Govoril je v smislu državnozborskih predlogov grofov Falkenliayna in gr. Le-deburja ter temeljem resolucij I. slov. kat. shoda. Iz teh treh shodov smo spoznali, da je treba ljudstvo podučevati, ker je poduka zelo potrebno in da je pa še ljudstvo jako dovzetno za kršč. socijalne nauke. Prihodnji tak shod za domače bode najbrže na dan sv. Jožefa. Krščansko gospodarski načrt pa je že tak, da ga treba le pokazati ljudstvu, in se ga oklene. Krščansko-gospodarska struja ima na Goriškem svojo bodočnost! — Le naprej 1 lz Mirna. Dragi „Pr. 1.“ ! Danes sem Ti sporočil, kako veliko zmešnjavo so napravile pri nas občinske volitve. Vedi, da bomo zdaj že v tretje volili starešine. Obakrat doslej je zmagala stranka, ki se ne sramuje — duhovnika v svoji sredi. Obakrat pa so bile volitve ovržene, vsled nekih formalnih nepostav-nostij, katere je propadla stranka že naprej namenoma in premišljeno iskala in sama rada zakrivila, da bi nam zmagovalcem tako ložje nagajala in komisijo t. j. samo-sebe bila po nosu. Ali so ,,kun-štni“ našer nasprotne stranke voditelji, kaj ne ? če so pa dvakrat oni, ki so bili gospodarji v komisiji in oblastni reditelji obeli volitev, tako nepostavno ravnali, da so potem vsled svojih lastnih neposravnosti „rekurirali*, hočejo sedaj, kakor se nam zatrjuje, delati tako, da se bi mo morali prizvati pa — mi! Sedaj t. j. tretje se bode volilo pod nadzorstvom vlade. Upamo, da bo enkrat konec takim zmedenostim! Za naprej pa bomo vedeli že pred volitvijo skrbeti za to, da se bode ugodilo vsem postavnim zadevam glede na občinske volitve naj bi bila komisija taka ali taka. To dobro so nam namreč storili naši nasprotniki, da se je zdaj marsikdo pri nas potrudil in prebral ter poučil dotične zakone. Ker se pa nekateri kolovodje v starem starešinstvu tako čudno in zvito potezajo za starešinsko čast, smemo sklepati, da njim ni toliko za blagor občine, ampak za privaten blagor: bodi že častilakom-nost, bodi „sport“ nagajanja cerkvi in njenim predstojnikom, bodi celo kak drugi „kšeft“ ! Zakaj, če hi bili nesebični, bi vendar ne bili kratili našim možem časti, katero so jim poklonili večina volilcev na občinskem sodišču! Saj tu se ne gre za celo večnost, ampak samo za tri leta. Če bodo slabo gospodarili, jim njih lastni zdaj ni volilci odvzamejo posel, kateremu niso bili kos ; če pa bodo dobro izpolnovali starešinske dolžnosti, v časni in večni blagor občine boste, kakor za blagor občine vneti možje, morali i nasprotniki hvaliti Boga, da nam je poslal take občinske možake ! Pustite tedaj, Vi svobodcljubi, naj naši pošteni Občinarji izbero možje po svoji krščanski vesti in najboljšem prepričanju ! Ne hujskajte torej ; pa pustite — mrtve v miru ! — Na -svidenje na volišču ! Kaj Novega po Slovenskem? Na Kranjskem. Predsednikom dež. sodnije v Ljubljani je imenovan g. Albert Levičnik. — V. Št. Petru na Krasu je skočil neki Matej Meršnik med vožnjo iz vlaka in v par urah na to umrl. — V grajšoinskem gozdu na Brdu je podse- kano drevo ubilo Jakoba Avbelj. — Gospodinjska šola v Ljubljani se otvori z mesecem marcem. — Vrhniško železnico prično graditi konec marca. — V Logatcu j& pogorel hlev, poln sena in slame, posestniku Klobučarju. — Sv. misijon obhajajo v Olševku. _ Na Štajerskem. Volitve v okrajno bolniško blagajno celisko je ustavilo namestništvo radi nepravilnosti. Nemci bi radijše nadalje gospodarili s blagajno. — Tatovi so vlomili v urad okrajnega glavarstva v Brežicah. Zlomili so vse mišnice, vendar denarja niso našli. —■ Pri Sv. Egidiju pri Mariboru pogorela je hiša z gospodarskimi poslopji posestniku Jv. Nipiču. — Vlaka sta trčila v Ljubnem na Zg. Štajerskem. Jeden sprevodnik je mrtev, več ljudi ranjenih. — V Gradcu bodo škof zidali votivno cerkev v spomin 300 letnice protireformacije. — Cerkvenega tata so vjeli v Št,. Janžu na Peči. Na Koroškem. „Kmetski List“, katerega izdajajo nemški nacijonalci, da bi slepili slovenske kmete, se posebno zaganja v slovensko duhovščino. Krepko mu odgovarja „Mir" ter ga razkrinkava od številke do številke, — Mil. g. prošt Vavtižar je bil vmeščen na proštijo Do-berlavas. m ® ¥i€ & Gorica. Knezoškofom ljubljanskim je imenovan mil. g. dr. Anton Jeglič, pomožni škof v Sarajevem. Novoimenovani knezoškof ja roj«n v Begunjah na Kranjskem. Na mnoga leta ! Sprava na Kranjskem je po dolgem zavlačevanju vendar dosežena. Spra-Ya sicer ni poufljna, 0>taneta tudi oba deželnozborska kluba. Namesto dosedanjp .nj^ačursko-liberalne zveze nastopi i>a. sin, venska lcoalir.Ua. ki bode složno-postopala v narodnih vprašanjih. PoseŽ£Ili ja torej le neka ]»oln sprava I)a do zjedinjenja ne pride, v tem nas je že od početka potrdil „Slov. Narod." Dokler ni edinosti v načelih, je vsaka prava sprava ne-mogoča. Veseljem pa beležimo, da se je doseglo vsaj porazumljenje v deželnem zboru, ter razbila sramotna zveza z Nemci. Kako to sporazumljenje med slovenskima kluboma peče Nemce, dokazujejo grofa Barbota nesramni napadita posl. Kalana. Odbor slov. Alojzijevišča je sklenil v seji dne 24. t. hi., da se takoj sprejme še nekaj dijakov v zavod. Kdor želi vstopiti, prinesti mora spričevalo zadnjega šolskega tečaja in priporočilo domačega dušnega pastirja. Cecilijanskega društva zbor bo pol sv. mašo v četertek, dne 3. marca ob 10I/4 v cerkvi sv. Ignacija. Pelo se bo: Boegner. Missa angelica op. II; In-troitus Loquebar, Graduale Delexi$ti, Of-fertorium Afferentur. Communio Confun-dantur Koral ; Witt, Ave Maria in Tan-tum ergo. Predsedništvo vabi p. n. člane i« sploh verno ljudstvo h sv. maši. Isti dan se snideta oba odbora (slovenski in italijanski) h posvetovanju. Predsedništvo. Družba sv. Vincencija ima občni zbor v nedeljo, dne 6 marca ob 5 pop. v bogoslovnici. Dobrotniki ubožcev dobro došli ! Poročilo o društvenem delovanju prihodnjič. Socijalui odsek pol. društva „ Sloga “ se je konstituiral ter pričel delovati. Naloga odseka je voditi in pospeševati gospodarsko organizacijo našega ljudstva, dajati navodila in svete pri snovanju zadrug, prirejati gospodarske in socijalne shode. Odsek si je izvolil načelnikom g. Ivana Dermastia, kapelami v Solkanu, kateremu naj se pošiljajo vsa pisma, namenjena socijalnemu odseku. Njim naj bi bilo 'vse dovoljeno. Ako Slovenec — tudi otrok — le govori slovenski, je to že žalenje goriškega la-honstva. Ako pa policija prime dečaka, kateri izziva z laško trobojnico v mestnem vrtu, kakor je storila te dni, jim ni več prav — ker je to njih nadebudni sinček. Kako dolgo še. Goriški listi vedno upijejo o izzivanjih v Gorici. Se pozdravljati se ne bomo smeli v Gorici po naše. Saj spominja to naše polaščene iz-dajice, da so oni s svojo materjo tudi tako govorili. Če bi mogli, bi nam še zrak zabranili. Kolesarji pazite. Goriški magistrat je izdal zopet naredbo proti kolesarjem. Zato pozor, da ne bode nesreč! Ne drvite po mestnih ulicah ! Trda koža. Nekemu topničarskemu podčastniku se je splašil konj in drvil z vso silo po Kornju v mesto. Trdo se je držal v sedlu. A naenkrat telebi mladi mož na tla. Ljudje so prihiteli na pomoč. Mladeneč pa je v začudenje vseh nepoškodovan listal in sedel zopet na konja. Srečen! Poboj. V delavnici Jožefa Trampuš v sem. ulicah sta se sprla dva delavca. Žalosten konec je bil, da je dobil Jožef Tan hudo rano na čelo nad desnim očesom in so ga morali usmiljeni bratje zašiti. Ljudje božji varujte se ! Hvaležnost. Neki ženini iz Stare gore so si naročili v zabavo goriške godce. Ti pa so napravili grozen zločin v očeh lahonskih zagrižencev. Čujte ! Igrali so naš „Naprej“. Ne dajajte jim jesti! Lahko bi bila poroka še bolj srečna brez — mestna godbe. Kako nas ljubi: goriški „mena-dov“, je zopet pokazal zadnje dnij. Pri usmiljenkah v bolnišnici imajo hlapca — Slovenca. To so zavohali laški politični vohuni. Seveda je takoj došel dekret z „me-neštrata", naj ga odpode iz službe. No, usmiljenke so hotele vedeti za kaj ; rekle so, da one nimajo prav niti najmanjega povoda k temu. Samo zaradi narodnosti, kakor se je tirjalo od njih, ga seveda niso mogle odsloviti, ker sicer — ne bile krščanske usmiljenke. Za-to pa bodo skušali gospoda na „meneštratu“ izpodriniti iz bolnišnice kršč. usmiljenke in poklicati fanatične infermiere, ki jim bodo šle na roko v tem in morda tudi v marsičem drugem ! Kaj se pravi no. slušati „meneštra-ta“ so v besedah že občutile čč. sestre ; občutili bodo pa zlasti nekateri okoliški kmetje, ki bodo morali odslej ! hoditi po „!ajbn“ v Stračice in ga še enkrat dražje plačevati. Zakaj odslej se bode moral ves „lajbn“ iz dotične bolnišnice pri rdeči hiši peljati najprej v depozit in potem še le v okolico ! Kaj ne, ubogi me-neštrat, ki rabi taka sredstva, da^ se maščuje nad ubogimi Slovenci ! Živel „goriški lajbn% to najnovejše italijansko kulturno sredstvo proti Slovenc,em ! Potres smo čutili po Goriškem v nedeljo dne 20. m. m. ob 5 uri 55 minut zjutraj. Potres je bil precej močan ter je preplašil mnogo ljudi. Spremljalo gaje ponekod podzemeljsko bučanje. Poslopja so se zdatno zazibala in posode so žvenketale. Potres je izviral iz Benečije, ker v Čedadu je bil zelo močan. Na Kranjskem so ga malo občutili. Slov. bralnega podpor, društva zunanji udje v Solkanu zbrali so se minolo nedeljo, da se jim je razložil račun za preteklo let^o. Napredek zunanjega bolniškega zaklada je jako lep. Po 15 mesecih, odkar se je zasnovala Solkanska podružnica, znaša nje bolniški zalog 447 gld. 14,kr. Pač lep napredek. Želimo le, da bi tudi drugi okoličauski delavci in obrtniki posnemali Solkance ! „Corriere“ in Solkanci. Najbrže mož, ki je privandral k nam s trebuhom za kruhom, toži v židovskemu „prija-telju“ Solkancev, da bi bilo dobro napraviti italijansko šolo v Solkanu. — Komu pa? Mednarodnim vrabcem. Solkanci odločno protestujemo, da si upa nepoklicani privandranec govoriti v imenu Solkancev, češ da nam sline tečejo po tržaških letovičarjih. Ti so prihajali, ko njega ni bilo, in še prihajajo, ker Solkanci jih vedno sprejmejo kot dobre goste in jih kot mirne ljudi nikdar ne žalijo. Mi se radi letovičarjev nimamo pritoževati in tudi oni ne radi nas. Obsojamo pa nesramno obrekovanje, da so naši listi napravili Solkan „gnezdo norcev". Pogorel je senik g. Al. Fogarja v Pevmi. Škode je, kakor se sliši, do 5000 gld. Iz Čepovana. Upam, daje že drugo pero opisalo veličastni [shod naše katoliško politične čitalnice. Zato sporočam nekaj druzega. Naša čitalnica in pa tudi občinsko starašinstvo poslali sta začetkom tega meseca udanostno izjavo Dr. Gregorčiču, g. grofu Alfredu Coroniniju in sploh vsej državnozborski večini, za možato postopanje v državnem zboru proti nasprotnikom vere in naše Austvije. Tudi se je osnovala v naši občini zavarovalnica za govejo živino. Ljudstvo je zelo navdušeno in čuti potrebo take zavarovalnice. Pust, je prešel, sneg tudi, če prinese pomlad kaj posebnega, bom že sporočil. Trnovsko županstvo dovolilo je pustno nedeljo plesati vsakemuTTrilor je hotel sfgn<>-{z^n iz moje pivovarne v Laškem trgu oddal sem gosp. .Jožefu Štolfa v Sežani. Priporočam se slav. občinstvu, da nas počaste z obilim naročilom, ker jamčim za točno in dobro postrežbo. Podpirajte narodna podjetja! , Simon Kukec, pivovar. Ed. Pavlin, V Groi-ici v Nunskih uSicah št. 10. nasproti gostilne „Belega Zajca" usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje. Vse po najnižjih cenah Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa r to stroko spadajoča dela. •.« » t « • ».«.« *.♦ *»»«•»» * # « Vozniki v Gorici in z dežele, pozori Sedlar Valentin Ferjančič naznanja, da je odprl svojo sedlarsko delavnico v Gorici v Vrtni ulici v hiši grofa Thurna nasproti odprtemu sadnemu trgu. V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce, torbice, kovčege itd. izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanje. Priporoča se toplo svojim rojakom in slavnemu občinštvu v Gorici in z dežele. Zdravilna moč teli kapljic je neprc-kosljiva. -- Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se j ih dvakrat na dan Sr. Anton Padov. pO jednO ŽlicicO popije. §krepe pokvarjeni želodec, storiš da zgine, v kratkem času omotica in životca letnost (mrtvost). Te kapljice tudi stord, da človek p raji j L Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve | pa jedno le v lekarni Cristofoletti v Gorici. (Anton $on klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. ■iiiiiiiiiiini m i ... pekovski mojster na Kornu v Gorici zvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfitrejega za nove maše in godove, kolače ža birmo in poroke itd. Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Januš u VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA BRDA prodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih briških m: burgundeca rizlinga, modre frankinje in druge. m Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini št.- 20. fotogfla.fij premil, knezonadškofa Missia dobi se na prodaj pri fotografu A. Jerkiču v Gorici na Travniku št. 11. in sicer 1/9 naravne velikosti 3 g-ld., kabinetni format 80 kr. Zaloga dežnikov in solčnikoY. C. kr. priv. krojni aparati vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju ustanovljena 1. 1840. Zavod zavaruje za slučaj smrti v j najraznovrstniših kombinacijah ter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društvenikom. V 56 letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo: 101 800 oseb s 130,760.000 gld. kapitala in 825.000 rente. Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,400.000 gld. Na premijah (bonus) se je povrnilo 1,994.000. 'gld. Kot zavarovanje za slučaj dožive-nja in smrti se posebno priporoča. «.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati po 20, 25, 30 ali več letili, ako zavarovanec še živi, ali pa povrnitev vseh vplačanih premij s 4o/0 obresti, ako bi poprej umrli (Tarif 1J. H.).. 4) zavarovanje glavnice, ki se izplača kedarje zavarovanec dosegel dolo ženo starost, ali pa takoj 'po njegovi smrti (Tarif H. G.). Osrednja pisarna je na Dunaju I. Wipplingerstrasse”30 (Janushof). Zastop /a Primorsko in Kranjsko v Gorici, Via Ponte Isonzo. * mmu krojaški mojster in trgovec v Gorici na li. št. 22 nže lot erje. Priporoča iv’oj im rojakom na deželi in v mest /sakovrstno manifakturno blago, gotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratnice itd. — Gotove možice obleke za vsaki stan po najnovejši pariški modi. Blago prodaja tudi na meter tako po ceni, da lahko posluži vsakaterega in sicer za možke obleke do 80 kr. naprej, za celo obleko (3-20 m.) od gld. 2.50 naprej. Sprejema naročila tudi za izdelovanje raznih oblek; odjemalcem M-nara-je prosto, si izgotoviti obleko tudi drugod. Otvorjenje trgovine. Podpisani naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele da je otvoril pri sv. Roku na ulici proti Šempetru v lastni hiši št. 30 trgovino z jedilnim blagom po pošteni ceni. Priporo-čuje se p. n. občinstvu za obila naročila beleži z vsim spoštovanjem Vincenc Podg-ornik trgovec, Št. Peterske ulice št. 30 zastopnik tvrdke N. Scliad Monakovo Vrtna ulica št. 24. priporoča slavnemu občinstvu bicikle reno' miranih tovaren Dur" lcopp in „Swift“ Steyr-Specialiteta »Diana 21“, izvrsten stroj, lehak tek Ti izdelki se ne Strašijo nikake konkurence. Lastna kolesarska' šola se nahaja v Dreherje-vem salonu. K? Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876. J. Pipan & C. v Trstu Via, Valtlii-ivo št. IS ima veliko zalogo in prodaja le na debelo kavo, riž, južno sadje, olje vseli vrst za jedilo, zasl roje. ribjo mast za strojarje itd. Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe.