53 Naši dopisi. v Štajarsko. Iz Gradca. — Med tem, ko je naše mesto pravo gnjezdo liberalcev novega kopita in mestni zastop cel6 zahteva posilni brezcerkveni zakoo, se pa vendar nahaja, in to iz najviših stanov, pogumnih mož, ki v katol. političnem društvu krepko na noge stopajo zoper verske postave, ki jih je uni dan ministerstvo pred-ložilo državnemu zboru. Dva kneza: knez Alfred in Alojzi Lichtenstein in grof Pergen so v zboru 3. dne t. m. izvrstno govorili. Knez Alojzi Lichtenstein je kazal stališče, na ktero naj se vstopijo katoličani nasproti onim postavam; knez Alfred Lichtenstein pa je razložit, zakaj so zdaj one postave prišle v državni zbor, in kazal potrebo, srčno stopiti na bojišče, ki se je katoličanom vsililo; grof Pergen je pretresal načela, na katerih slonijo verske postave. Zbor je pri tej priči vkre-nil adreso svetlemu knezoškofu dr. Zwerger-ju, v kateri naj se razloži mišlenje društva o verskih predlogah in se mu zatrdi obljuba nepremakljive zvestobe in uda-nosti; poleg adrese bila je tudi resolucija sklenjena, katera izreče, da so verske predloge „težko oškodovanje najsvetejših in zagotovljenih pravic Avstrijskih ka^ toličanov" in da v njih tiči „kal največih nevarnosti za notranji mir, obstoj in varnost države in naše slavne in ljubljene vladarske rodovine, zato postaja vsacemu katoličanu dolžnost, z vsemi postavnimi pripomočki delati na to, da te predloge ne postanejo postave". Iz Gradca. {Goveje kuge) je pri nas za zdaj konec, vendar je c. k. deželna vlada, glede na to, da je bilo mnogo kužnine zatrošeno in je tedaj lahko mogoče, da se ni povsod čisto vsa pokončala, z oklicem od 25. dne p. m. na srce položila vsem posestnikom, naj vsako bolezen goveje živine nemudoma naznanijo okrajni gosposki, županom pa, da ostro čujejo nad tem, da se iz kake sosedne dežele, kjer je goveja kuga, skrivaje ne pripelje nobeno ^govedo. V tem oklicu naznanja deželna vlada, da je na Stajarskem od 6. do. 23. januarja kuga razsajala v 46 hlevih 18 krajev in je zbolelo 132 goved, odkaterih jih je poginilo 33, bolnih se pobilo 99, kužnine sumljivih pa 70, da po takem znaša skupna zguba 132 goved, za katere, razen 33 poginulih, so lastniki celo odškodovanje iz državne kaše prejeli. Le temu ostremu postopanju se je, kakor pri vas na Kranjskem, posrečilo zadušiti kugo s precej majhno zgubo. Da bi to bilo na Hrvaškem, zatrošena bi bila ondi že po ved kmetijah, kajti Ogerska vlada si hoče povsod posebne hruške peči, nima naših postav, in gleda in gleda, kako govedo za govedo napada kuga, za katero ni na svetu nobenega zdravila. Da bi le dr. Bleiweisov nasvet, ki gaje v lanskem deželnem zboru stavil in je tudi obveljal bil, bil na Ogerskem tako sprejet, kakor zasluži na korist Ogerske, pa tudi vse Avstrije! Trst 13. sveč. — Ker „pust' kmalu svoj regiment odloži, naj povem, kako je bilo pri nas in v okolici naši. V Trstu vidiš vsaki večer ošemljene, pa tudi, napol pijane osobe tavati po kavarnah in krčmah; pripeti pa se rado, da pod marsiktero krinko je skrito hudo sovraštvo; nepoznana oseba se na ta način maščuje nad svojim sovražnikom; zato ne preide leto, da bi se kronika umorstev ravno po tej poti ne polnila. — Med društvi, ki imajo svoje plese bolj ali manj sijajno, pa 54 tudi naša narodna društva ne iaostajaj o. Mestna Čitalnica je imela že 3 lepe plesalne zabave; veliki ples % „beaedo" pa bo juter 14. t. no. Pevski zbor iznenadil nai bo, kakor čujem, s lepimi melodijami. Podoba je, da naša tržaška čitalnica se bode na novo oživela ter postala to, kar je bila leta 1853, namreč pravo narodno ognjižče Slovanom v Trstu. V ta namen naj zdajni odbor na to dela, da se projektirani oder brž ko mogoče dovrši. Z okusnimi dramatičnimi predstavami si bode zgubljeno zopet pridobila, to je privabila si bode mnogo udov, ki bodo radi gledali, kar jim bode muza Talija narodnega ponudila. Ni ne dvombe, da naša čitalnica bila bi lahko največa in najmočneja čitalnica v vsej Sloveniji, al žalibog, da tudi pri nas je malomarnost velik naroden pregrešek. — Vojaški ples podčastnikov domačega polka je napravil v vseh krogih simpatičen vtisek, še posebno pa v narodnem obziru; dvorana je bila z velikim grbom Slovenije, to je, s grbom združenim s vsemi slovenskimi deželami in z nebrojnimi troboj-nicami okinčana. Naši fantje so ta večer res naredili čast svoji domovini. Slava jim! — Tudi tako imenovana kmetijska Čitalnica v Rojani je imela v Vodnikov spomin 1. dne t. m. ,,besedo" z igro „Revni poet", ki J"e bila, kar se g. Laharnarja tiče, dobro igrana; daljo kritiko pa opustim, da ne dregnem, če tudi brez krivde, v sršenovo gnjezdo; tega pa vendar ne morem zamol-čati, da se v Rojanski Čitalnici, ki je narodna slovenska, prebavi največ laščine. Pevci Boluski - slava jim! — zadovoljili so občinstvo jako obilno. Kdo jih je povabil, nam je neznano, in zakaj. Kar pa se Rojan-skih pevcev tiče, bilo je le grdo obrekovanje, kar je nekdo v „Narodu" pisal, da so se slovenski reči izneverili. Da ne hodijo več p6t, je istina; al kdo je kriv tega? Le ohola mestna gospoda v pinjah, ki se kot najfinejši glave hočejo vesti! Pri besedi in igri „Pot skoz okno" lansko leto so Rojanski pevci na povabilo odborovo prišli pet v čitalnico; al kako surovo se jim je izplačala njihova vljudnost! In kdo je to zakrivit? Neki širokoustni Resman s svojo stranko žalostnega spomina. Kakošna je čitalnica zdaj, in kakošna bila je pred dverai in tremi leti? Lahko bi se jej zapelo: „Kje so časi, kje so dnevi?" Al v Rojanski čitalnici bi se ta pesem ne razumela! Come? cosa canta? Iz Št. Petra na Notraiijskeni 15. febr. - Pravila tukajšnjega mednarodnega *) bralnega društva je slavna c. k. deželna vlada potrditi blagovolila. Začasni odbor vabi uljudno daljne in bližnje sosede vdeležiti se otvor-jenja na 22. t. m., pri katerem se bode za zdaj po programu — ki se bode tiskan razposlal — vpisovanje udov, naročevanje časnikov, volitev stalnega odbora vršilo. Ostrog pri Št. Jerneji na Dolenskem 15. sveč. (AV sreČa požara. Gasilnica Samasova. Hitra pomoč banke »Slovenije1'.) 8. dne t. m. je bila v naši vasi velika žalost in strab. Ko so ljudje ob 10 uri k sv. maši odšli, se vname pri nekem gospodarju skopa pri hlevi, ter začne neusmiljeno goreti. Zgorelo je trem gospodarjem vse poslopje, četrtemu pa kozolc. Ker so ljudje v Št. Jerneji na prižnici zvedeli, da v neki bližnji vasi gori, hiteli so domu in potem na pomoč. Iz Šentjerneja pa so brž prišli na pomoč z novo, prvikrat rabljeno gasilnico, ki je posebno dobro služila in Še večo nesrečo odvrnila. Hvala možem, ki so z gasilnico prišli in delali! Gospodar, ki je nemudoma konje vpregel, je zato dobil 3 gld. Prav tako! To spodbuja ljudi na naglo pomoč drugi pot. Ker tudi v Kostanjevico je šel s konjem eden ogenj naznanit, so vrli Kostanjevčanje •) ,,Mednarodncga" ? Ali je to pogrešek pisma? Ce ne, ali je društvo slovensko laško nemško ? Vred. kmalu za Šentjernejsko gasilnico z svojo gasilnico prišli na pomoč, samo to jih je zaviralo, da ni tekoče vode blizo; vzeli so zato iz že skoraj suhih vodnjakov vsa vodo, morali so jo hitro voziti iz potoka na Prekopi, in po taki pridnosti ste obe malini prav dobro gasili. Posebno daleč je neki gnala Št. Jernejska, od Samase v Ljubljani narejena gasilnica ter ljudi tako navdušila, da si želijo sedaj vsaj za vsaki dve vasi eno gasilnico imeti. Pač živa potreba bila bi ta! — Zgoreli ste dve kobili (ena breja) gospodarju, pri katerem se je ogenj začel. Žita pri drugi hiši oilo je gotovo nad 20 mernikov; rešili so ga po polivanji z gasilnico vsaj čez 80 mernikov, ter tako vbranili, da ni ogenj segel po vsi vasi, kjer so večidel lesene hiše prav blizo skupaj. Škoda je velika; vendar sta vsaj dva od štirih pogoret-cev zavarovana: eden pri Gracarski za 400 gola., dva, katerima je vse zgorelo, pa nikjer, in eden, ki mu je samo kozolec zgoiel, pri naši domači banki „Slo-veniji" v Ljubljani. V nedeljo 8. svečana je pogorel kozolec Jan. Smoliču v Ostrogu, in v sredo, to je, 11. svečana pa je banka „Sloven ij a" že mu denar poslala. Naj jej zato bode tu najgorkejša zahvala izrečena za tako naglo povrnitev škode in živo priporočana vsem našim gospodarjem! Pa le zopet pri tem ognju vidimo na sramoto deželi in na lastno škodo po-gorelcem, da je dokaj nemarnih gospodarjev, ki še nimajo zavarovanega svojega posestva! Janez. Iz Ljubljane. (Občni zbor slovenske Matice v Ljubljani) bode 4. dan meseca marca 1874. 1. Ob 8. uri zjutraj se bode sv. maša služila v stolni cerkvi, občna skupščina pa v čitalnični dvorani pričela ob 3* uri popoldne. Vrsta razgovorov jej bode sledeča: 1. Predsednik nagovori zbrano skupščino. 2. Poročilo o odborovem delovanji od 26. sept 1872. 1. do konca februarija 1874. 1. 3. Račun od 1. julija 1873. 1. 4. Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun vsled 9. §. a) Matic, pravil. 5. Proračun od 1. julija 1873. do 1. julija 1874. J. 0. Volitev 11 odbornikov, in sicer: A. 10 odbornikov namesti onih 1869. 1. voljenih, med katerimi so a) Ljubljanski : L. Jeran, Peter Kozler, Ivan Vilbar, dr. Jernej Zupanec; b) vnanjih: Fr. Erjavec, Anton pl. Gariboldi, dr. Qr. Krek, Božidar Raič, dr. Janko Srnec, Davorin Trstenjak. B. 2 odbornika namesti umrlih Ljubljanskih: Antona barona Cojza in Antona Lesarja. Opombe. Pri volitvah odbornikov Matice se vštevajo tudi volilni listki tacih družbenikov, kateri sicer niso mogli sami priti, pa so vendar svoje volilne listke odboru poslali tako, da ni prav nič suma zarad kake prevare (§. 11. pravil.). — Račun za preteklo, proračun za prihodnje društveno leto in volilni listi se pred razgovori razdeli nazceim družbenikom. — Gospod odbornik Davorin Trstenjak se je prostovoljno odpovedal odborništvu in odbor Matičin po sklepu 17. julija 1872 mu pismeno hvalo izrekel ne le za njegovo marljivo delovanje v odboru, ampak tudi sploh za vso zlasti pisateljsko podporo. Vse častite družbenike Matice slovenske na IX. občno skupščino vabi Dr. E. H. Costa, prvosednik. — (V prihodnjem občnem zboru Matice slovenske) se voli 12 odbornikov, deloma na mesto tacih, ki vsled družbinih pravil izstopijo, pase zopet voliti smejo, deloma na mesto lani umrlih. Da gospodje udje ved6, koga naj volijo, nasvetuje jim volilni odsek, kateremu na čelo so se vstopili dr. Jan. Bleiweis , dr. Costa in 55 dr. Vončina, sledeče gospode a) v Ljubljani stanujoče: Luka Jerana, Petra Kozlerja, Val. Krisperja, Mateja Močnika, Iv. V i l h a r j a in dr. Z u p a n c a, — b) zunaj Ljubljane bivajoče pa: prof. Erjavca v Gorici, dr. Kreka v Gradcu, prof. Majcigerja v Mariboru, župnika B. Raiea na Štajerskem, župnika Jan« Parapata na Kranjskem, prof. Šumana na Dunaji. — Ce vsi nasvetovani niso vsacemu volilcu všeč, kakor je to pri vsacih volitvah, naj se drage volje pomisli , da se je odsek pri svojem nasvetu držal vodila, da ne grč odstraniti mož, ki so zdaj odborniki in delal ni bili na prid Matici, ali na novo voljeni delali bodo. — Volilne liste naj gosp. družbeniki kmalu blagovolijo poslati Matičnemu predsedniku. — (Iz seje deželnega odbora 13. febr.) Edvardu Pfefferer-ju, učencu v gozdarski šoli v Sneperku, seje podelila štipendija. — Pobiranje 207o priklade na vžit-nino za občutke potrebščine se je mestni občini Kranj ski za letošnje leto dovolilo. — Vsled naznanila nekega L. k. okrajnega glavarstva, da se je uradni pečatnik nekega županstva zlorabil, ker ga župan ni dobro shranoval in zapiral, dobijo vse županije opomin, da imajo župani pod osebno odgovornostjo občinski pečatnik vedno dobro shranovati. — Po naznanilu županstva občine Bo stanj s ke pri Radečah se je postavil v smislu deželne postave od 11. maja leta 1873 v imenovani občini posredovalni odbor za poravnavanje prepirov med strankami; zato se je obrnil na deželni odbor za potrebne tiskovine za svoja opravila. — (Zidanje mestne Šole), o kateri smo unidan govorili, je dobila Ljubljanska stavbena družba (Bauge-sellschaft). Seja, v kateri je včeraj mestni odbor to stvar obravnaval: komu naj se zidanje izroči, bila je silno viharna: enako število glasov bilo je za Fales-chinia kakor za stavbeno družbo. — (Podpisuje se zdaj po mestu peticija), da bi vojaško bolnišnico iz mesta djali. — (Pri banki »Sloveniji") se je pretekli teden do 7. dne t. m. oglasilo 197 zavarovanj. — (6 štipendij za zdravniške Študije v Gradcu) po 252 gold. na leto je razpisanih. Prosilci morajo znati iezik slovenski in se zavezati, da po končanih šolah 5 let služijo na Kranjskem. — (Včerajšnjega »Slovenca') je policija v prepoved djala zarad članka „Politika na kmetih". — (Pobirki iz Časnikov.) Ko je „Laib. Schulzeitg." v svojem 2. listu dr. Razlaga in dr. Zarnika obrala zarad njunega veternaskega značaja o šolskih reččb, razliva v 3. listu svoj žolč na vrednika zamrlega „Slov. Učitelja" in sedaj dopisovalca „Slov. Naroda4' g. La-pajna. Ni pa še tega dolgo, kar sta „Slov. Učitelj" in „Schulzeitung" združena na boj šla nad „Učit. To-varaa" in nad klerikalni deželni zbor in odbor; ni še dolgo, kar je ,,Narod" neznano glorijo pel „Schulzei-tung-i", rekši, da je dobro vredovana, da ni skor lista, ki ne bi se odlikoval po kakem članku prof. Gariboldi a, Linharta itd., daje odločno liberalna, da „Krain. Lehrer-verein" vkljub neugodnim razmeram na mnogo boljših nogah stoji nego ,,učit. društvo", da napravlja zanimive večeroice, da ima modre, marljive, za učiteljstvo jako navdušene moči, — in take strašanske hvale poje jim „Narod" več, ali, kakor „Schulztg." sama pravi: i„und so geht es fort mit noch andern Komplimenten", — zdaj pa sta se ,,Narod" in ,,Scbulzeitung" zagrizla tako, da je grdo brati, kar piše ta in uni. Pisanje ,,Naroda"' na sramoto staviti, to se ve da zadene vsak „Uebungs-schuler", kajti kar je v „Narodu" pred 14 dnevi bilo belo, je danes črno; pisatelje njegove vodi le strast, zato pozabijo danes, kar so pisali včeraj, vredništvo I pa samo ne v6, kaj je imelo v svojih listih pred me- secem dnevi; — vendar se more reči, da ga „Schulztg/r vselej zgrabi na najbolj občutljivem mestu — pri lastnih besedah, po katerih se zamotuje v protislovje. Tako citira v 3. listu iz štev. 292. ono nezmerno hvalo, s katero jo je kadil „S1. Narod". — Kako malo taktike pa vendar pri vsem tem ,,Schulzeitung" v svoji polemiki ima, kaže to, da se z „Narodovo" hvalo z debelimi črkami ponaša, rekoč: „wir miissen sagen, wir sind stol z auf diese glanzende Anerkennung des „SIov. Narod", čeravno vč, da je gosp. Lap a j ne pisec ,»Narodove" hymne o „Schulzeitung-i", — to je, tisti „Jurček Lapajne", kakor ga ona na prejšnji strani imenuje: „2>iefer ladjerttcfr aufge6(afenc;, armc Jropf, ber etgentttd) gat ntdjt toetft, toaS cr imfl, ber balb feine ©cgner I o b t unb fic feiner ctgcncn ^artet, fcte er mtt@djtmpf* roortenbelegt, al$ SHujtet jjmfkUt, cin anbereSmat tytmi nneber jeben SBertl) abfprtdjt. Unb biefeS fdjtoanfenbe Stoljc foU eme ©tufce ber Lel)rerfd)aft fcin" — in tacih ia enacih zabavljic je polna cela stran. A s hvalo onega pisatelja, ki ga tako zaničljivo popisuje, se vendar ponaša „Schulzeitung a"! Ce take in enake reči očitno beremo v časnikih, — če vidimo, kako danes Gariboldi, Linhart inSima nadučitelja Lapajneta imenujejo „emen SKenfdje«, ber mit meter 9iadjftd}t nur etn SefaijtgimtjSjeugtuft 9?r. 3 , alfo be8 lefeten ©rabe« er^altcn \)at", „einen armen Lro|>f" iti., drugikrat pa Lapajne vpraša vit. Gariboldi-a in 8 i m o: naj skažeta, s kakošnimi spričali sta se ona vsedla na Ljubljanske učiteljske stolice? itd. — no, potem je pač vsak posten prijatelj ljudskih šol opravičen vprašati: ali to so tisti možje, ki hočejo krmilo šolstva v svojih rokah imeti? ali je od teh pričakovati kake koristi za naše šole? Ali jih ni sram, če njihovi učenci take liste v svoje roke dobijo?! In vse to se godi v taboru Jiberalcev, iz katerega ima Mesia šolstva priti! Ce to tako naprej grč, požre še liberalec liberalca. Zato gledamo mi »klerikalci" take boje mirno od daleč in si z Gothe-om mislimo o njih, kar je pčl v „Weissagungen des Bakis" tako le: ,,Sprich, wie werd' ich die Sperliuge los?" — so fragte der Gartner — Und die Raupen dazu, ferner das Kafergeschlecht, Maulwurf, Erdfloh, Wespe, Wiirraer, das Tenfelsgeziichte?" — ,,,,La8s' sie nur Al le: so frisst Einer den Andern auf!,