THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. sad amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 226. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 20. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 20, 1930. LETNIK XXXIX. Razno z delavskega sveta. - Me in nemiri v Španiji. kapitalisti groze delavcem, da jih bo glad prisilil, da bodo delali za vsako plačo. — tujerodci se izseljujejo iz amerike vsled slabih Časov. — žrtve industrijskih nesreč VELIČASTNA STARA ZGRADBA Chicago, 111. — Kot tipična sovražnica delavcev se je pokazala tukajšnja Grisby-Gru-low Co., ki izdeluje 'Majestic' radio in razne domače potrebščine. Vsled pritiska, ki ga je izvajala na nje, je nedavno stopilo v stavko 60 mašinistov. Družba jih je nato nadomestila z neunijskimi delavci, a ti lovi delavci so našli vse prej, kakor pa pot postlano z rožicami. Kompanija je namreč zvišala število njih delovnih Ur od devet na dvanajst brez Vsake čezurne plače. Vsled te-Sa je tudi to novo delavstvo zapustilo delo. Družba je nato j instalirala "loudspeaker", s katerim je stala v zvezi z množicami zunaj na cesti, in potom njega je razglasila, da se| ('obi v tovarni delo za plačo i 24 centov na uro. Ker se je telili povabilu odzvalo le malo levilo delavcev, se je zaslišal k "loudspeakerja" zasmehljiv tfas, rekoč: "Zdi se, da niste še do-volj lačni, da bi delali za 24 Centov na uro; boste pa še, i^edno bo zime konec." s Nesramno izzivajoča kapita-1 'Etična kompanija je bila po-, stavljena na "črno listo" od v'ečine delavskih organizacij t Po celi deželi. i . Washington, d. C. — Na ra- (i tUn sedanjih slabih časov je ji opisovati, da se v zadnjem tasu čimdalje več tujerodnega ^ebivalstva izseljuje iz Ame-r'ke- Tekom zadnjih treh me-S®Cev je zapustilo deželo o-k! | £ 90,000 nedržavljanov in > 200,000 tujerodnih držav-Janov. Mnogi, ki so prišli v to ,eŽelo nepostavnim potom, so sebe prostovoljno ovadili, ,a bodo na stroške Amerike le- Sortirani v svojo domovino. :K t .^akor je objavil trgovinski y ^ik, so industrijske nesreče leta 1929 zahtevale v ^ j^; državah 23,000 človeških v^jenj in okrog tri milijone J Jskodb. Materijalna škoda I Ca fjih pa ZnaŠa d0 milijar-| PREKOOCEANSKI LETALEC % °'ariev. ARETIRAN y 0 Dunaj, Avstrija. — Na dra ^MAGA V BOJU Z matičen način je pretekli po-fj GANGSTERJI nedeljek aretirala policija na ' l^bicago, 111. — čez Bodem nekem železniškem peronu Ch. ta. Vse prav pride, pravijo, in A. Levineja, ravno, ko je mi-., • ])t..v° Je mestu Chicagi prav slil stopiti v vlak, da bi se od-Jin'861 neki star> že Pohabljen peljal v Benetke. Levine je na-j'/ \z .2(1aj zopet oživljen zakon pravil v letu 1927 prekoocean-[,/. 1874) ki je znan kot ski polet v Ameriko skupno z 'V boei ,,ški zakon". Edino na C. Chamberlinom. Obdolžen je, teKa zakona je moglo da je skupno z nekim bakrore-JV 0 nastopiti proti raznim zom izdelal klišeje, s katerimi 1 k^gsterjem, ki so znali dru- bi ponarejal francoske bankov-y C 8v°Ja temna dejanja iz- ce po 5 frankov. Levine zanika \<° l Zakrivati, da jim roka krivdo in imenuje obdolžbe reii Vi,Ce ni '"ogla blizu. S po- smešne, a policija je pa čim-'fV ^ v°^tega zakona so polovili dalje bolj prepričana, da ima ]>{ Ki°^.8l»mljivih osebnosti, in pravega v roki. ^ kl Je bil 0d porote po -o- W 8Poznan krivimj je bil v —- London, Anglija. — Min. Sti s2Ve«er J. Summons. Ob-Sjee vesele te zmage, ke JUalo oporo za nadaljnje °Va«jeje dneh in se bo začel tedaj razpošiljati. Vsi naši naroč-ji0 bodo dobili brezplač-kjer imamo lokalne v't}P»iike, v take naselbii ga bomo poslali na naše zastopnike (ce), ki ga bodo razdelili naročnikom. — Za nenaročnike pa bo stal naš stenski koledar za leto 1931 s poštnino vred samo 15 centov, kar sicer ni nič Crugega, kakor le pokritje poštnih stroškov. Koledar kakoršen je, je vreden veliko veC, vendar da damo narodu priiiko, da si ga vsak prav lahko nabavi, ga damo za omenjeno svoto, s katero se pokrijejo le pošiljatve-ni stroški. j Vsi tisti, ki bi radi naročili koledar svojim domačim v stari kraj ali svojim znancem in prijateljem, naj to storijo takoj. Naročila sprejemamo že sedaj in takoj kakor bo koledar gotov, ga bomo razposlali na dane naslove in ga bodo prejeli tudi v stari kraj do novega leta. Koledar stane s poštnino vred samo 15 centov. Naročite ga, dokler je v zalogi. Vesel ga bo vsak, ki ga bo dobil. Naročnino za koledar lahko pošljete v znamkah ali gotovini. -o- VEROIZPOVEDI V INDIJI Največ je v Indiji pristašev hinduizma. Računajo, da jih je samo v angleški Indiji 163 milijonov, če pa jim prištejemo še vernike iz drugih indij-indijskih pokrajin, znaša skupno število 216 milijonov. Muslimanov je v angleški Indiji 59 milijonov, v drugih pokrajinah 9 milijonov, skupno torej 68 milijonov. Sikha-veroizpoved ima 3 milijone pristašev, Zeina pa dober milijon. Budisti žive v ogromni večini v Birmi, ki pravzaprav ne spada k angleški Indiji. Tam jih je okoli 11 milijonov. V angleški Indiji jih ni več kakor pol milijona, čeprav se je ravno na tem kraju spočel budizem. Kristjanov je med Indijci 4 milijone. Skoro vsi ti so člani preganjanih kast. -o- HUDIČEVO DELO. Vse zlo na svetu je hudičevo delo. V nemških mestih Wis-marju in Ljubeku pa kažejo kot hudičevo delo nekaj, kar ni zlo in je povrh vsega še v cerkve postavljeno. V Wis-marju imajo namreč okoli krstnega kamna na posebno čudne načine sprepleteno in izdelano železno ograjo. Kje imajo pre-čudni zavoji zactetek in konec, tega še danes ne morejo dognati. Tudi%?e ne ve, da bi kdaj kak umetni kovač to delo napravil. Ze parkrat v zgodovini so skušali posneti to melez-no ograjo, pa ni šlo. Zato je splošno zavladalo mnenje, da je to železno mrežo skoval sam hudič, da bi zabranil pristop h krstnemu kamnu. -o- KAJ JE CEBELNI MED Cebelni med je po čebelah nabrani in predelani sladki sok, ki ga nudi rastlinstvo zlasti v cvetovih. Po čebelah nabrani sladki sok se imenuje nektar in ni še med. Čebele med zgostijo in predelajo v panju. Zreli med je gostote-koč, čim gostejši je, tem boljši je. MODERNI POŠTNI AEROPLAN POUK 0 TEM IN ONEM. Na sliki vidimo aeroplan državah. Za večino pošte je najnovejšega tipa, ki bo uporabljen za prevoz pošte po Zed. prirejen prostor v votlih perotih aeroplana. KAJ SE SL1SI PO SVETU? a— V BUKOVI NI MANJKA DUHOVNIKOV V Bukovini je velika stiska zaradi pomanjkanja katoliške duhovščine. Po vaseh s 1000 prebivalci imajo le enkrat na mesec službo božjo, ker so po 10—12 km oddaljene od najbližje farne cerkve. Otroci do-raščajo sredi nekatoliških prebivalcev brez katoliškega pouka. Posamezni duhovnik pas-tiruje 13.000 vernikom, od teh jih ima 4000 v lastni fari in po 3000 v treh sosednjih farah. Po vojni je umrlo doslej 20 duhovnikov-, novomašniki pa so bili samo trije. Duhovna stiska katoličanov je tem večja, ker oblastva pritiskajo na odpad in zvestim katoličanom ni z rožicami postlano. -o- PRILOŽNOSTNI BALKON. Pariška mestna hiša je uča-kala že marsikak zgodovinski dan. Mnogotera zgodovinska oseba je že tu govorila zbranim Parižanom. Toda, oh groze, te dni se je eden mestnih očetov spomnil, da so vsi tisti slavni govorniki podžigali množice le skozi okna, zakaj pariška mestna hiša nima—balkona. Da se temu nedostatku od-pomore, so sklenili stesati lesen balkonček, ki ga bodo po por trebi kar na okno pritrdili. Ko bo potreba, bodo junaki dneva kar odtod kot iz cvetličnega koška govorili. -o- NAJSTAREJŠA GOTSKA CERKEV V NEMČIJI To je opatijska cerkev cis-te)rcijenškega samostana v Marienstatt-u, ki je bila ob svoji 700 letnici povzdignjena v baziliko. Sedaj je dala pruska država to cerkev popolnoma popraviti. Podstrešje cerkve se je namreč začelo ugrezati in zato so morali začeti misliti na popravilo. Ugrezati se je začelo tudi nekaj stebrov, ena stena pa se je začela nagibati. Radi nove konštrukcije strehe so pa morali napraviti tudi nov ' stolp. Stroški za popravilo te cerkve so znašali okoli 100.000 zlatih mark; MILIJONI V POSTELJI Leta 1928 je bila zima prav huda in je pregnala iz Beograda tudi znanega pesnika in kralja bohemov v Beogradu Tina Ujevica. Popihal jo je v rodno Dalmacijo in se ni več vrnil. Pred dnevi so na prošnjo njegovega stanodajalca knjigarnarja Ignjačeviča s komisijo odprli bohemovo sobo in našli poleg zelo nenavadnega inventarja (ženske spodnje hlače, ogrinjala itd.) v postelji tudi 12 milijonov Din v tujih valutah. (•ut-PkMtD OP UjMN rv-t»s > | ) 0O2EH C* L e.t-1 peosonaic* fvdEu^oucANcete XDOUUti <\MOTe.lA- THB. ] -1 PJftE twetJ-/ 3 ■ 1 ZA VARNOST IN PRIPRAVNOST JE BANKA ZA VAŠO SOSEŠČINO IN V NJEJ / Metropolitan State Bank "ROLL OF HONOR" BANKA "Kaj 'Roll of Honor' banka pomeni za me kot vložnika pri Metropolitan State Bank?" Kolikokrat se stavi to vprašanje. Pomeni mnogo. V resnici, pri izbiranju banke se mora polagati največjo važnost na varnost in ta zavod daje svojim vlagateljem dvojno protekcijo, in sicer s tem, da iz lastne volje vodi svoj rezervni sklad (previšek in nerazdeljeni dobiček) tako visoko, da je 50% večji, kakor njen kapital. Ta rezervni sklad je nad petkrat večji od legalne zahteve, ki jo določa illinoiški državni bančni department. To je vaše izredno sredstvo varnosti. Ena banka izmed peterih je lahko usposobljena kot "Roll of Honor" institucija. Ta "Roll of Honor" banka se poleg tega, da vam daje več protekcije, kakor je zahteva zakon, tudi trudi v vsakem oziru, da vam da posebne vrste vljudno in prijazno postrežbo'. Metropolitan State Bank Pod nadzorstvom države in chicaške Clearing House 2201 WEST 22nd STREET, CORNER LEAVITT ST. Kapital .............................................$200,000 Previšek in nerazdeljen dobiček......$300,000 ■ m 'fo^jTKnOVVltt Apparently trie torco IS Improving 5 ^ 2 . MOose \ H \ *< *J fil WOlHi I ' J y^* I » ' — ■——' t S / f I A.OHI T HE \ {^.^r^e (mpa) ' NOWiJJcoweS TO --V^fc^SwiOS. SOT UJME« ITS r p^C^f stroji •+>. J^ ji] ^-i M>cnoseot%V /AINr tv»EV N J CučANED oP \TV*S TOvaJN ČSNO- ških postajah in federalne kaznilnice. -o-- Samo cent in pol stane "Am. Slovenec" naročnike dnevno. In vendar koliko zanimivosti in koristnega berila na} dete v njem za ta cent in pol. ne kako čudovita so pota Božja ! In sedaj se srečava oba v Ameriki z vzvišenim stanom v srcu. G. Leo je že delal za Gospoda v Ameriki nekaj let, a jaz prišlec začnem še le. Kje? To ve samo Bog. Po pozdravu sva se razgo varjala o zlatih .časih doma, ko sva se pripravljala za Božji poklic — popoldne je odšel zopet domov v Haverstraw in ga nisem nikdar več videl, tipam pa, da se pozdraviva enkrat v nebeškem vrtu tam med lilijami in racami. V nedeljo sem prišel v New York, v pondeljek smo se pogovarjali z oo. frančiškani in z g. Blaznikom, a v torek me je vzel p. Kornelij seboj, da mi vsaj malo pokaže mesto New York. Peljala sva se k morju, kjer je velika zgradba v njej pa vseh vrst morske ribe. Popoldne sva šla v nek park, kjer so živali in zveri s celega sveta, peljal me je tudi v turn najvišjega poslopja v New Yorku, da bi bil videl veličino mesta New Yorka. A to-pot se ni dosti videlo, ker je nad mestom bila tanka megla. Izmed mnogih reči- sem se zanimal za cerkve. Vstopila sva v marsikako cerkev in ker je bilo ravno par dni pred praznikom sv. Jožefa, so po vseh cerkvah imeli lepo okrašene altarje in kipe sv. Jožefa. Dobil sem vtis, da morajo katoličani v Ameriki zelo častiti sv. Jožefa. Pozneje sem videl, da imajo po vseh farnih cerkvah in večjih kapelah altar sv. Jožefa ali pa vsaj lep kip v obližju velikega altarja. P. Kornelija sem pozneje še enkrat videl, ko sem iz New-burga v Clevelandu prišel na obisk v New York. Takrat sva šla na otok, kjer so bili internirani nekteri izseljenci iz Evrope, med njimi tudi moja se-strična, ki je nama pravila, da jo mislijo poslati nazaj in še več drugih. Mi dva sva govorila z izselniškimi uradniki in prosila, da'naj izpuste Marijo Klemenčič. A to ni nič pomagalo, vsaj zdelo se je nama. Tisti dan je p. Benigna obiskal prav izselniški komisar in pater mu je povedal o zadevi Marije Klemenčič. Ta je zagotovil, da gre takoj drugi dan POD VAŠKO UPO (Spomini in dogodki Father Miklavčiča) V AMERIKI PRVE DNI. . Ob 2. popoldne je zavozila ladija v pristanišče. Potniki I. razreda so bili takoj prosti, a ne iz II. in III. razreda. Od Slovencev so samo meni dovolili z ladije takoj, druge so vse pridržali. Jaz sem znesel mojo prti ago venj, imel sem dva kovčeka polna, kupil sem jih v Parizu. Oni- zavitki v rjuhah so se pokazali jako nerodni, naposled so se rjuhe tudi nategnile in imel sem velik križ že v Basel, ko smo šli z kolodvora v pisarno jugoslovanskega zastopnika za izseljence. Tudi na železnici na Francoskem smo se morkli večkrat presesti in tedaj je bil vedno križ z mojo čudno zavezano prtlago. Da sem se izognil prenašanju, sem navadno vrgel oba zavitka skozi okno. Pri tem sem pa pozabil, da mi je Žakljev oče dal 1 liter pristnega domačega medu za sina Franka v Clevelandu. Ona ste- ■ klenica se mi je pri metanju skozi okno razbila in med se je razlil v mojo obleko. Ko sem v Parizu deval moje reči iz rjuh v kovčeke, sem šele .spomnil na med, ko so bile v enem zavitku vse reči oblite z medom. Moje reči sem odnesel v lopo, kjer financarji pregleda-vajo došlicem njihove kovčeke. Namesto, da- bi bil postavil moje kovčeke pod črko M, sem jih postavil tje v en kot in prosil zraven stoječega financar-ja, da naj mi pregleda mojo prtlago. Prašal sem nemško. A financar ni hotel nič slišati, nekaj je zamrmljal in odšel. Pregledovati sploh nobeden ni hotel, menda so čakali, da pridejo še drugi iz II. in III. razreda. Malo pred 5. uro so izpustili vse potnike. Prišli so takoj financarji in natanko vse pregledali. Ko je bilo to končano, smo šli iz lope venj in s1#pili na ameriška tla. Malo čudno mi je bilo pri srcu, ko sem stal na cesti pred velikim izselniškim poslopjem. Solze so mi prišle v oči. Takoj nas je zbral skupaj, kar nas je bilo Slovencev neki mladi fant poslan od Leona Zakrajšeka. Peljal nas je vse na nadcestno e-lektrično železnico. Nismo se vozili 15 minut in že smo izstopili. Par korakov odtod je bila pisarna g. Zakrajška. Zelo prijazno je nas sprejel sam Leon in žena. Pogovarjali smo se o vožnji in izrazili smo se vsi, da smo bili Y vožnjo in postrežbo jako zadovoljni. Gospa Zakrajškova je dobro vedla iz izkušnje, da so potniki prihajajoči v Ameriko potrebni okrepčila, ker morje vsakega tako prevzame da ima par tednov jako dober a-petit. Prinesla je nam dobi'e pijače in tudi za Vsakega okusen prigrizek. Tega smo bili tudi potrebni, ker smo na ladi-ji obedovali že ob 10. zjutraj. Med prijaznimi razgovori je potekal čas in noč je silila. Leon je rekel, drugi bote pri meni čes noč, a Miklavčiča bo peljal naš fant v slovensko župnišče. Tema se je razgrnila nad mestom, a v tako velikem sve- famous the world over ® PmaucTs Shampoo Leaves your -hair lustrous, healthy, and _ not too dry! •V/ At your dealer's— Sjf or ^end 50c for full / size bottle to Pi-naucl, Dept. M, 220 E.21 St.,New York. (We will send sample bottle free) PisAtroil zjutraj na otok in bo zahteval, da se ona mora izpustiti. Šel je res, a je z otoka telefoniral p. Benignu, da je dekle že na potu v Cleveland. 15. marca popoldne sem se poslovil od prijaznih oo. frančiškanov in brat Akurz me je spremljal na kolodvor. Plačal sem pa že polovično vožnjo. P. Placid me je peljal na oni urad, kjer dajo duhovnikom bukvice, ki dajo pravico do polovične vožnje. Tako sein preživel prve dni v New Yorku in prav vesel sem bil, da sem prišel v Ameriko. Prihodnjič nadaljujem mojo pot v Cleveland in potem moje službovanje ondi. -o—- "Amerikanski Slovenec" j« največji slovenski dnevnik ii> meriki. Naročajte s® 5 ................ ^ i Zaloga vse vrste pohištva in Radijev za gotovino ali na lahke obroke 2105-11 WEST 22nd STREET Telefon Canal 6138 CHICAGO, ILL. GOVORIMO TUJEZEMSKE JEZIKE. Naša trgovina je najstarejša te vrste v naselbini. S pošteno postrežbo in obratom se je naša trgovina razvila, kakor se je. Zadovoljiti v vsakem oziru naše odje-mlace, je bil vedno naš glavni cilj, kakor bo tudi v bodoče. Kdorkoli je začel kupovati pri nas — kupuje stalno pri nas, to radi postrežbe, dobrega blaga in radi zmernih cen. — Vabimo i Vas! SEDAJ je čas, da mislite na zimo, ki bo kmalu tukaj. Pre-skrbite si peč, da bo grela vaše stanovanje. — Pri nas najdete veliko zalogo vseh vrst peči, razne barve in cen. — Dovolj, da oložite na peč ki jo želite malo "aro" in peč Vam pošljemo, ko je ..bote rabili. Prodajamo jih po kakovosti od takozvane "BUNGALOW PORCE-L1RANE PEČI", ki imaoj poseben prostor na koncu za kurjavo s premogom, na drugi strani pa s plinom. Prav moderna in praktična peč. O-glejte si jo v naši trgovini. Te peči prodajamo sedaj za izredno nizke cene. Poslužite se te prilike. Sedaj poseo-na cena: iHBSSSErasanis NAPREJ. VELIKA IZBIRA kuhinjskega pohištva — miz in stolov. Posebno kuhinjskih miznih sestavo, kakor ga vidite na sliki. Trdno delani po najboljši topoklicni zanesljivi firmi, ki svoje izdelke garantira. Te vrste ku-ninjske sestave dobite pri nas, pet komadov od MI izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. NAPREJ TUBBY SCAT: Cft THAT OUT , Beat IT M THE Si, WoO GO DO\)JM THE AILEV Atf LOOK FOR. THKT mott! ^ Feenammt .odvajalno ' sredstvo ki ga žvečite kot gum". No Taste But the Mint Pri lekarnirjih m}^ 2 S C tovnem mestu, kot je New York ne marajo za temo, ker ljudje ne gredo počivat pred polnočjo. Vse ulice in ceste so krasno razsvetljene. Meni, ki nisem bil z doma vajen na razsvetljavo, se je zdelo, da nismo več na navadni zemlji. Ta krasna razsvetljava čarobno vpliva na prišleca iz stare domovine. Je sicer tudi doma v naših krajih električna luč, a le ta ne razsvetljuje večjega prostora. Pri nas v Škofji Loki so že 1. 1884, ko je bila 40 letnica cesarja Franca Jožefa, napeljali elektriko v celem mestu a njena razsvetljava ni nič v primeri z razsvetljavo, ki jo ima v Ameriki vsako večje mesto. Okoli 10. ure zvečer sem stopil na 8. cesti v slovensko župnišče. Prašal sem, če je p. Benigen doma. Brat vratar me je pozval, naj odložim svoja dva kovčeka in naj grem v dvorano pod cerkvijo — tam je p. Benigen. Ko sem stopil v dvorano, je brat povedal gospodu, da je en slovenski duhovnik prišel iz Evrope in bi rad ž njim govoril. P. Benigen me je ljubeznjivo sprejel in mi je rekel,, naj nekoliko počakam, da bo konec predstavljanja Jezusovega trpljenja. Predstavljali so namreč ta večer Jezusovo trpljenje na skioptičnih slikah. Dvorana je bila polna gledavcev. Malo pred 11. uro je minilo. Iz dvorane sem šel za p. Be-nignom v gornje nadstropje, kjer so sobe za duhovnike in brata. Pozdravil sem še enkrat p. Benigna in mu povedal, da sem se danes popoldne pripeljal na ladij i La France iz Evrope. Potujem v Cleveland, čigar škof me je sprejel v svojo škofijo. Vsedli smo se v obed-nici in smo se še marsikaj pogovorili. Poklicali smo na telefon g. Leona Blaznika, župnika v Haverstraw blizu New Yorka in p. Benigen je prosil gospoda, da naj drugi dan pride v New York, bo videl dobrega prijatelja, ki je prišel danes v Ameriko. Ime smo zamolčali. Drugi dan sem prvikrat po 8 dnevni vožnji čez morje zopet maševal. Maševal sem prvikrat v Ameriki in sicer v slovenski cerkvi sv. Cirila. Kaj ne, dobro znamenje. Ljubeznjivo sprejet od očetov frančiškanov koj po prihodu v Ameriko in prva sv. maša v Ameriki v cerkvi reda sv. Frančiška. Ni li to pomenilo nekaj ? Pomenilo je, da bom tudi jaz po preteku nekaj let stopil v red sv. Frančiška in postal frančiškan. Sedaj pa za nekaj časa preneham in par črtic napišem o Leonu Blaznik. Z g. Blaznikom sva se spoznala v Ljubljani. Jaz sem bil v semenišču, on pa v četrti šoli. Obiskal me je skoro vsaki dan in mi je pravil, kako ga jezuitje na Elizabetni cesti navdušujejo za duhovski stan. Povedal je, da ga ta stan neizmerno veseli. Po mnogem občevanju ž njim sva postala jako prijatelja. Večkrat sva se menila, kako bodeva za lepoto -cerkve skrbela in delala za zveličanje rojakov. L. 1900. sem jaz bil posvečen v mašnika, g. Blaznik je pa odšel v Ameriko. Pozneje sem ga videl v Lučnah pri Škofji Loki ob priliki zlate maše Monsignora Buha. Zadnja njegova postojanka v A-meriki je bila slovaška fara v Haverstraw. Gospod Blaznik je bil blagega in ponižnega značaja. V starem kraju je večji del časa prebil pri Oo. jezuitih — za posvetno družbo ni maral. Občevanje z jezuiti in duhovniki je zelo ljubil in ves vesel je bil v njihovi družbi. Kadar je govoril o duhovniškem stanu je bi! tako znotraj vnet in prevzet, da se mu je poznalo na obrazu. V Ameriko se je podal, da postane duhovnik in misijonar. Nad vse goreče je kot duhovnik deloval v vinogradu Gospodovem. Pozneje, ko sem bil že v službi v Clevelandu, smo iz New Yorka obiskali Haverstraw, rezidenco g. Blaznika a žalibog ga ni bilo doma. Z menoj je bil p. Koi-nelij Petrič. Ogledali smo cerkev in okolico. Cerkev je bila zelo okrašena s cveticami, dasiravno ni bil noben praznik. Okoli cerkve prekrasen cvetlični vrt. G. Blaznika ni več. Čista njegova duhovniška duša se že 'veseli v raju, kjer rasto neven-ljive zlate cvetice, srebrne bev le lilije in žametasto rdeče rože. Ljubil si jih dragi Leo cvetice na zemlji, ljubil pa le zaradi Gospoda, da si z njimi krasil altar okrog tabernakla. Zato se sedaj sprehajaš na večnih livadah med lilijami in rožami, ki s svojim sladko dišečem duhom napolnjujejo večni raj. Vrnimo se nazaj v New York. Drugi dan je prišel g. Leo k frančiškanom radoveden kdo je prišel v Ameriko in ta je celo njegov prijatelj. Zelo se je začudil, ko je mene ugledal. A ti Miklavčič, kdo bi si bil mislil, da si ti prišel v Ameriko. Segla sva si v roke in velika radost se je videla g. Leonu na obrazu. Oba sva do segla oni vzvišeni cilj, o katerem sva se v ljubljanskem semenišču par let tolikrat razgo-varjala. Jaz sem ga dosegel doma, a g. Leo v Ameriki. Kaj Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080.W. POUK O TEM IN ONEM (Nadaljevanje s 3. strani.) veda mora vsak kandidat biti diplomiran v dotični stroki. Prošnje treba vposlati na naslov: Surgeon General of the United States Public Health Service, Washington, D. C Prošnja, lastnoročna pisana, je za pripust k izpitu pred iz- ■ pitno komisijo. Treba dokazat: ameriško državljanstvo, prilo- ■ žiti fotografije, spričevala ir dr. U. S. Public Health Service ima mnogo nameščencev. V 2E pomorskih bolnišnicah ki jih ta urad upravlja, je več kol 300 zdravnikov in zobozdravnikov, čez 4000 bolničark ir približno 1800 drugih nameščencev. Ta služba upravlja tudi veteranske bolnišnice zdravniško službo v priseljeni- Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912. __Hank is Spurred for Actio*? r n f VbO OOGHTA BE AS.HPVMEU OF VOORSELP, lETTlU' A J MAM \fvoO COt^e (M KER.S \ "TILL \ FIX VOU se priporoča onim, ki ,,s'abega zdravja, da ga za- ijaJo še več kot po navadi. 2 bedijo temu nasvetu, se C'krat izognejo težkim bo- l%\. Ta popolna hrana — °r je znanstveno dokazano! „°krepčuje utrujeno telo taslih; kakor rastoče telo deta. jj0(3a mleko za odrasle ali za j mora biti čisto, ako naj |V? ®ije i Iv p: Na lriaša svojo korist. Danda-' dobivamo mleko najčistej-,^rste vsled strogih mestnih l|6clb in državnih zakonov. mesta New York je'ti-^ v tem pogledu. Za starih t.°v Je bilo drugače in oku-i]0 mleko je večkrat provzro-e .^zpasenje nalezljivih bo-Mleko pod nesanitarno s strani mlekarjev in jv talcev utegne biti sred-sledeče nalezljive bo-J1'1 legar, vnetje grla in ne-ere vrste tuberkuloze. .Prejšnjih časih je zlasti nevarnost detetom in otrokom, da se okuži-I tuberkulozo potom mleka krav. Tuberkuloza je) bolezen goveda in su-| mleko okuženih krav do- ti at vsebuje žive bakterije l^kuloze. Izkušnja je dolta-k* da so te bakterije sicer r'^oma brez nevarnosti za V?..' ali da morajo " pro-k\ usodepolne infekcije tllf^ocih, ki pijejo surovega b iltj a,1(lanes pa živinozdravni-H ^^Zorniki pregledujejo Credo potoni tuberkuli- novih poizkusov in vsako tuberkulozno govedo je takoj u-bito. Na tak način je bil vir nevarnosti znatno omejen. Vrhu-tega določbe zdravstvenih zakonov, ki delujejo za snago in čistost, zlasti pa odredbe glede pravilne pasteurizacije imajo za posledice, da okuženja vsled mleka in razpasenje nalezljivih bolezni vsled njega so postala jako redka. Pasteurizacija ubija klice tuberkuloze, legarja in drugih nalezljivih bolezni. Pasteurizacija je tudi odpravila nekdanji strah detinske kolere. Kar do prvih let sedanjega stoletja je ta bolezen ubijala nešteto mladih življenj vsako poletje. Vzrok te griže je bil neznan. L. 1903 in 1904 pa sta Dr. Holt, slavni specijalist za deteta, in Dr. Park, ravnatelj laboratorija newyorškega zdravstvenega departmenta, dokazala, da vzrok te bolezni ni bila nikaka posebna klica, marveč mleko, ki je vsebovala znatno število bakterij tako-zvane neškodljive vrste, o katerih ni nikdo prej sumil. Dokazalo se je, da te bakterije sicer ne škodujejo starejšim o-trokom in odraslim, ampak da' imajo vničevalen vpliv na deli-katne prebavne organe dojenčkov. To odkritje je privedlo do splošne pasteurizacije. V razvoju iste je igral veliko vlogo znani človekoljub Nathan Straus. Sanitarni zakoni imajo za posledico, da je mleko dandanes zdravo in varno. Ali treba imeti pred očmi, da, dočim zakoni skrbijo za to, da pride mleko pred naše duri v dobrem stanju, smo mi sami odgovorni, da ga ohranimo ravnotako čisto in sveže v naši kuhinji. Pasteurizacija obstaja v glavnem v tem, da se mleko zagreje do gotove temperature (143 Fahrenheit) in da se drži pri tej temperaturi za trideset minut. To postopanje u-bija nevarne bolezenske klice in znatno zmanjša število ta-kozvanih neškodljivih bakterij. Ali da te bakterije ostanejo v malem številu, mora mleko ostati sveže. Gospodinja mora paziti na to, da mleko ostane hladno, dokler ga ne rabi. Led v ledenici je neohodno potreben v vsaki kuhinji. Mnogo ledu pomenja sveže, .sladko meso, kakršno je potrebno za zdravje. Ni zadosti, da se kupi dobro mleko. Mleko mora ostati hladno in snažno. Mleko se mora smatrati kot zavarovanje za zdravje vsakogar. Ali to mleko mora biti shranjeno pod zdravimi in sve-imi razmerami. Ne le otroci in bolniki potrebujejo mleka, marveč vsak izmed nas naj poišče zdravja v tej hranilni in ozdravujoči pijači. ČAKAJ, DA TI ENO POVEM! Piše: Ugani ga. V vsem svetu vlada neza-upnost, strah, nemir, zbeganost, negotovost. ❖ sfc Na sedanjem razburkanem morju življenja sveti edina zvezda vodnica . . . krščanska ljubezen. Bolno oko in slaba vest ne prenese luči. -fc ijJ :J: Vsa svetna mogočnost je pena, ki se razprši trenutkoma. Kjer je bogastvo, je en vrag; kjer je uboštvo, jih je pa sedem. . S plamenečimi prsti je zapisala vojska tisto prastaro vprašanje: Kaj je življenje? ❖ * Vera je tisti "da!", ki odgovarja na toliko vprašanj življenja. :]: & * Nekdaj so tako peli: "Le enkrat, da bi 'vide* kje ljubi je dom; nikoli jaz nanj pozabil ne bom . . v V Denar preganja svet. Kdor ima denar, tisti ima vse. Kdor pa denarja nima, tisti nima nič in tudi nič ne velja. ■■V- :i: Denar preganja pravico iz sveta. Ni je tako velike hudobije, da bi je bliščeči denar ne mogel pokriti in poravnati. ' * * S svetom moramo tako rav-inati kakor oče z otroeičem. loče se ne zmeni, ali ga otrok !hvali ali ga graja, ker je pač !otrok. * * $ Kdor vero uniči, razruši temelje družabnega reda, zruši temelj državi. * % * Pravijo, da se mož ne meri od pete do vrha glave, temveč® po velikosti njegovega čela, to je njegovih možganov. * * Noben velik mož ne živi za svoj čas. On prav oživi in živi, ko umrje. * * * Kdor ima velik duh, je velik mož, je velik, če mu ves svet kriči, da je majhen. Velikana zastonj pritlikovec zmerja, da je majhen. Meri pač po sebi. * * * .... Žejiska potrpežljivost. Čevlje majhne si obuje, da jih sama ne sezuje; 'kurje oko jo tak' boli, pa za lepoto potrpi. * *' * Dokler je sod moker, si vsa-jkemu boter, ko pa je sod suh. je vsak za tebe gluh. * * * Učiti se moraš do groba. Preganjanje nas utrdi, boj nas izuri! Trajna dela se ustvarjajo praviloma v starosti. Prihrani si silo, kjer moreš z dobroto doseči isto ali še več. Prihrani si mnogo časa z ranim vstajanjem. Evropa se vidno stara, v svojih rokah drži še dragocene zaklade preteklosti; Amerika pa polagoma jemlje Evropi iz tresočih se rok žezlo svetovne vlade. (Slov. št. 118.) 500 stopinj prosim. S to poročil v Ne™iji, nakar bo ona postala vseeno belgijska državljanka. -o-- M SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) kante pod vodstvom Jack — Zurca. Hej, kako se bo to veselo pilo, jedlo in se vrtelo. Vrgli bomo mogoče spomin na sedanjo krizo kar pod mizo in se zopet enkrat prav veselo nasmejali. Zakaj pa tudi no? Saj bomo zbrani vsi pošteni bratje in sestre skupaj, kakor člani ene same velike družine. Na svidenje! Član obeh društev. SMfeTNA KOSA V JOLIETU Joliet, III. Bela žena s svojo mrzlo koso precej gospodari letos v naši naselbini. —)Dne 2. novembra je Bog po svoji dekli smrti poklical iz te solzne doline nam vsem dobro znanega Joseph Iveca, ki je bil celih 30 let uslužben v mestni službi kot policaj. Pokojnik je zvesto vršil svojo službo in opravljal svoje delo. To se je posebno pokazalo ob njegovem pogrebu. Vsi mestni . v^lkaši so mu izkazali zadnjo čast in ga spremili v cerkev sv. Jožefa, od tam pa na pokopališče sv. Jožefa. V tem spremstvu so se posebno odlikovali oddelek policije, ki je bila številno zastopana, kakor tudi mestni ognjegasci ter mestni župan s svojim odborom. Pokojnik je bil ob svoji smrti star 52 let. Rojen je bil v črnomeljski fari v Beli Krajini. Tukaj je spadal k društvu sv. Jožefa KSKJ. Društveni sobratje so ga polno-številno spremiji v cerkev in še naprej do hladnega groba, na pokopališče sv. Jožefa. Pokojni zapušča ženo in sina na Hickory St. In a j počiva v miru. TO //¥ ONO. DOBRO SO SE "VLEKLI" V kavarni so sedeli skupaj za mizo trije izdelovalci omar za led. Eden je bil Francoz, drugi Anglež, tretji pa Nemec. Pa je začel pripovedovati Francoz: "Mi smo pravkar izdelali omaro za led, 1 m visoko in pol metra široko, v omaro smo pa dejali petelina. Potem smo pod omaro napravili ogenj, " vročino smo ogrevali omaro i ves dan. Ko smo pa po preteku enega dneva omaro odprli, smo našli petelina v omari še vedno živega." Tu se oglasi Anglež: "To :ni nič. Mi smo izdelali omaro, 2 m visoko in 1 m široko, potem smo dejali vanjo petelina 0 in smo zanetili ogenj pod omaro, 1000 stopinj, prosim. Čez dva dni smo šli pogledat, kaj je s petelinom in glej — še je bil živ!" J Nemec iz Berlina pa je po- | vedal to: "To tudi še ni nič. t j Tudi mi smo naredili omaro za led, majhno in lično; visokost 50 centimetrov, širokost 10 centimetrov. V omaro smo dali petelina, potem smo jo zaprli, pod omaro. smo zanetili ogenj od 5000 stopinj. Čez en teden smo šli pogledat, kaj je s petelinom in glej — bil je mrtev!" Vsi so se spogledali. "Petelin je zmrznil," se je odrezal Berlinčan. -o- PRED OLTARJEM SO JO PRIJELI V Bruslju se je dogodil slučaj, ki ga ne dožovimo vsak dan. Te dni se je namreč pojavilo že zjutraj zgodaj v ne-jki cerkvi več detektivov, ki so 'ostro opazovali več mladih pa-; rov, ki so se hoteli poročiti. — I Več parov so pustili v miru; nin je bil seveda ves iz sebe na pomoč in mrtvi je vstal. Pri in je ogorčeno protestiral proti vmešavanju policije v njegovo poroko, toda policija je ostala trda. Ženska je bila namreč nemška državljanka, ki so jo nedavno obsodili na izgon iz Belgije. Če bi se pa bila poročila z belgijskim državljanom, bi bil izgon neveljaven, to pa je hotela policija ■ preprečiti. Pomagalo pa menda ne bo vse skupaj nič, ker je ženin izjavil, da še bo s svojo nevesto MRTVEC SE JE PREBUDIL. V vasi Erki pri Velikem Bečke-reku se je pripetil nenavaden dogodek Stevan Ivanica, gostil ničar v Erki, je že dalje časa bolehal. Nekega jutra je nje-| gova žena vsa prestrašen? j ugotovila, da mož nepremične . leži in tudi nič več ne diha. Do-j mači so zaman skušali prebuditi ga. Prepričana, da je mož | mrtev, je naročila krsto tei ! mrliča položila na mrtvaški od-|er in mu prižgala sveče. Ko so j se popoldne zbrali v mrliški sobi znanci in sosedje, se je z mrtvaškega odra začul šum. Žalujoči sorodniki so se prestrašim približali mrtvecu in opazili, da se mu dvigajo prša. Živi mrlič je kmalu odprl oči. se potem polagoma skušal dvigniti na odru. Neki pogumni sosed mu je pri tem priskoči! jko pa je stopila pred oltar MILWAUCANJE IN WEST-ALLIČANI dobijo DRUŽINSKO PRATI-KO in BLASNIKOVO PRATI-KO za leto 1931 v prostorih PODR. AMER. SLOVENCA, 723 W. National Avenue, Milwaukee, Wis. Tel. Hanover 1357. neka 701etna nevesta s svojim ženinom, so detektivi stopili lored žensko in jo odpeljali na stražnico. Iznenadeni že- IZUČEN KUHAR išče primernega dela. Ima priporočila. Ponudbe pod "L. K. 3319" na upravo Amerikanske-ga Slovenca. JUGOSLOVANSKEMU LJUDSTVU ST. LOUIS OKRAJA, MINNESOTA Oh tej priliki želim javno izraziti svoje prisrč-® Priznanje in odkrito zahvalo vsem jugoslovan-. I111 volilcem, moškim in ženskam, ki so mi tako si-stali ob strani in volili za me pri zadnjih glav-volitvah, 4. novembra. Brez jugoslovanskih v. ilcev bi ne mogel biti izvoljen s tako veliko ve-MlU>. ® spoštovanjem Vaš % ARTHUR LAMPE,. ^ izvoljeni okrajni nadzornih šol. SLOVENCEM V MILWAUKEE IN WEST ALUS ' naznan jamo, da imamo v zalogi za božične praznike vse vrste jaslice in štalice po različnih cenah. Ravno tako božične razglednice s slovenskim besedilom.— Pridite in oglejte si jih. Dalje imamo v zalogi lepe KRIŽE in SVEČNIKE različnih vrst. Posebnost pa je SESTAV, v katerem jc vsa pri-prava za -slučaj, kadar se kliče duhovnika h bolniku. Imamo teh sestavov več vrst po različnih cenah. Tak sestav bi morala imeti vsaka katoliška družina. Potreben je zelo pogostokrat, ker ne vemo ne dneva ne ure, fcedaj katerega izmed nas zadene usoda take ali take bolezni in treba klicati duhovnika*h bolniku. Pridite in oglejte si te sestave. Podružnice ^mer. Slovenca 723 W NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS. Telefon Hanover 1357. Čujte. Čujte! NATIONAL AVE. GARAGE 710 W. National Avenue, Milwaukee, Wise. Nudi automobilistom najbofjb postrežbo. Napolnuje baterije, popravlja luči, auto gumije in drugo. FR. J. ALBY, lastnik. Izšel je m MARIA KOLEDAR ZA LETO 1S31. Cena C>0c. % Koledar je po vsebini vrlo zanimiv, posvečen Barago\vi stoletnici, radi česar bi ga morala naročiti vsaka slovenska družina v Ameriki Priporočljivo je, da ga naročite tudi svojim domačim v stari kraj. Koledarja bodo veseli, vam pa za istega hvaležni. Naroča se pri: AVE MARIA Box 443, Lemont, 111. nfc >)b ❖ rf? <5* nb 4" if r^r??^^ FALACZEV P0GREBNIŠKI DOM + * ^ ^ ^ «•£, ^ ^ ^ ^ ^ fy ^ fy ^ w^ ^ ^ yjf, JK Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna. — Automobili na razpolago za vse slučaje. FRANK E. PALACZ Registrovani embalmer „ Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882 1916 W. 22nd St. near Lincoln, CHICAGO, ILL. 4* * * -l 4* 4* 4* -h VSAKDO SE LAHKO OBRNE VSAK ČAS NA NAS V SLEDEČIH ZADEVAH: 1. Ako rabite kakoršnihkeli tiskovin. 2. Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo. 3. Kadar rabite kake notarske ali druge legalne listine. 4. Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za v stari kraj. 5. Potom nas si lahko preskrbite vozni listek (šif-karto) za katerokoli linijo za v stari kraj 6. V našem uradu lahko -vsak čas plačate račune za plin .elektriko in vodo. 7. Imamo zastopstvo od American Express Co. in izdajamo njene Money ordre in čeke. Amerikanski Slovenec 134& W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. zdravniškem pregledu se je ugotovilo, da je Ivanica zapadel v letargično stanje, iz katerega se je nazadnje prebudil. --o- Žrtev poklica. — Kako se je vam posrečilo prijeti obtoženca? — vpraša sodnik redarja. — Prav lahko, gospod. Saj je nogometaš in čim sem zažvižgal, je obstal. -o- PRIPOROČILO IN NAZNANILO Vsem našim cenjenim naročnikom (cam), kakor tudi vsem ostalim rojakom in rojakinjam po državi Minnesota naznanjamo, da je te dni sprejela potovalno zastopništvo za list "A-merikanski Slovenec" Mrs. Angela Preglet, z Gilberta, Minn, in bo začela te dni obiskavati naročnike po raznih naselbinah po železnem okrožju. Mrs. Preglet je dobro poznana kot naudušena Slovenka za katoliško časopisje in jo kot tako najiskreneje priporočamo vsem našiip ljudem, da ji pomagajo širiti naš list in ji gredo v vseh ozirih na roko. Prodajala bo tudi knjige naše knjigarne in druge stvari, ki so v zvezi z našim podjetjem. Uprava Amer. Slovenca. PREKLIC Jaz ne vem nič slabega o Rose Wachtar in prekličem vse, kar sem proti njej govoril. John Pasht. SOUTH CHICAŽANI POZOR. Z lastne farme sem pripeljal pet sort najboljših jabolk, ki stojijo čez zimo. Priporočam slovenskim gospodinjam da jih ktipite in vem v naprej da bote z njimi zadovoljni. Prodajam jih na bušlje. Svoje skladišče imam na naslovu: John Dragesich, c/o: Frank Linch, 9511 Exchange Avenue, South Chicago, 111. Pridite, da jih vidite. Buy gloves with what it saves It isn't necessary to pay 50c or more to get quality in a dentifrice. Liste-rine Tooth Paste, made by the makers of Listerine, comes to you in a large tube at 25c. Note how it cleans, beautifies and protects your teeth. More over it saves you approximately $3 a year over 50c denfrices. Buy things you need with that saving — gloves are merely a suggestion. — Lambert Pharmacal Co. LISTERINE TOOTH PASTE 25c t + * * * Jfc ty Jjf* ifr ty iff, if ^ C£> ^ ^ ^ ^ THEY NEVER INVITE HER Do you know why she wasn't welcome? She, herself, didn't. Halitosis (bad breach), the social fault no one forgives, was the reason. Yet no one need have halitosis. Gargling with Listerine instantly destroys mouth odors and 'checks infection. Use it daily. Lambert Pharmacal Company, St. Louis, Mo. LISTERINE Kills 200,000,000 germs ends halitosis \ fllillBl J 2 SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec 2 iniiiiaiiiiHuniaiiBiii miniiiiiMiiHiHimniuiiHiiiiiMimiMiiiiaimiHiiiiHiunaiuiiatiiiiiiwuiiHiujiWMiuiia liaiiiiiiiaiiaiiaia Glas je utihnil, nato pa se je oglasil izno-va: "Ženske, v vaših božanstvenih imenih boginj Moči, Milo, Atla in Klihto in v imenu vseh bogov vas poročam s stvariteljem Tez-katlipoko, da živite z njim za časa njegovega bivanja na zemlji. Med nami bivajoči bog jemlje v zakon vas, katere je sam ustvaril, da bi bil simbol popolen. Da pa vaša radost ne bo prevelika — poglejte sedaj tisto, kar bo." Ko je glas izgovoril te besede, so na daljnem koncu sobane zagorele bakljevin razkrile grozovit prizor. Tam je na žrtveniku ležalo telo nekega človeka — ali je bilo telo živega človeka ali iz voska narejeno, ne vem še danes; mislim pa, da je moral biti iz voska, ker se mu je koža belo svetila kot meni— razen če je bilo telo pobarvano. Pet duhovnov ga je držalo za ude in glavo, šesti pa je stal nad njim, držeč v rokah nož iz obsidia-na. Zavihtel ga je visoko v zrak, ko pa se je. zabliskal, so baklje ugasnile. Nato se je slišal zamolki odjek udarca in stokajoči glasovi; zavladala je zopet tišina, dokler niso neveste iznova zapele poročno pesem, čudno, divje prijetno pesem, ki me pa ni malo ni mogla ganiti z ozirom na to, kar sem bil videl in slišal. V temi so prepevale celo še bolj glasno, kar se je na koncu sobane naenkrat zasvetila ena sama baklja, nato še druga in tretja, dasi nisem videl, kdo jih je vžigal, in vsa sobana je bila kakor en plamen luči. Oltar, žrtva, duhovniki, vse je izginilo in v sobani ni bilo drugega kot jaz in moje štiri neveste. Vse so bile visoke, ljubke ženske in vsaka je na čelu imela znamenje ene izmed štirih boginj, ampak Otomi je bila najbolj krasna in dražestna in je bila v resnici prava boginja. Druga za drugo so prihajale k meni, smehljajoč in vzdihujoč, pokleknile pred menoj in dejale: "Izvoljena sem bila, da sem ti za nekoliko časa žena, o Tezkatlipoka, dn srečna sem devica. Naj bogovi dodelijo, da bi bila dopad-ljiva tvojim očem, da bi me ljubil tako, kakor te jaz častim." Po teh besedah se je vsaka zopet umaknila iz slišne daljave in prišla je naslednja. Najzadnja je -prišla Otomi. Pokleknila je in izpregovorila omenjene besede, nato pa je pristavila s tihim glasom: "Doslej sem govorila kot nevesta in boginja svojemu možu in bogu Tezkatlipoki; sedaj Tjule, pa govorim kot ženska moškemu. Ti me ne ljubiš, Tjule, zavoljo tega se dajva ločiti, ako je tvoja volja, iz svoje proste volje, saj sva bila poročena na povelje drugih; tako namreč si prihranim nekoliko sramote. Te tri so moje prijateljice in naju ne bodo izdale," in pomignila je proti sonevestam. "Kakor je tvoja volja, Otomi," sem na kratko odgovoril: "Hvala ti za prijaznost, Tjule," je rekla-, se žalostno nasmejala, poklonila in odšla tako krasna in tako ljubka, da mi je bilo zopet srce ganjeno, kakor od ljubezni. Izza tiste r.oči do strašne ure žrtvovanja, ni bilo med menoj in kneginjo Otomi ne poljuba ne nežne besede. In vendar je najino prijatelj- stvo in nagnjenje naraščalo z vsakim dnevom; pogovarjala sva se namreč zelo veliko in v tem sem tudi skušal preobrniti njeno srce k pravemu Kralju nebes. Vendar to ni bilo lahko; kakor njen oče, cesar Montezuma, se je tudi Otomi oklepala bogov svojega ljudstva, dasi je sovražila duhovne in se umikala obredom žrtvovanja človeških bitij, razen kedar je bila žrtev sovražnik njene domovine ; o teh obredih je rekala, da so jih vpeljali pabe, kajti v starih časih niso na oltarjih žrtovali ljudi, ampak samo cvetlice. Nagnenje med nama je dan za dnevom rast-lo in zorelo, tako da sem jo naposled za Lilijo bolj ljubil kot kogarkoli na zemlji, dasi sam ne vem, kako je prišlo do tega. Ostale tri so mi kmalu postale zoprne, dasi so bile jako ljubeznive in lepe. Vzlic temu sem se gostil in rajal ž njimi. Deloma sem moral, sicer bi bile morale umreti strašne smrti, ker se jim ni posrečilo doseči, da bi mi ugajale, deloma pa, da bi utopil svojo grozo pred bližajočo se smrtjo v pijači in zabavi; treba je namreč pomniti, da se je število dni mojega življenja krčilo in je strašni konec z vsakim dnevom prihajal bližje. Drugi dan potem, ko smo praznovali poroko, se je zgodilo, da so Španci brez sramu poklali šest sto azteških velikašev, in sicer na ukaz hidalga Alvarado, kateremu je bil Kor-tez za časa svoje odsotnosti izročil poveljstvo. Kortez je bil namreč odpotoval v obmorske pokrajine, da bi užugal Narvaeza, katerega je bil njegov sovražnik Velasquez, guverner na Kubi, poslal, da bi njega ukrotil. Tisti dan so obhajali praznik Anicelkotla z žrtvovanji, petjem in plesom na velikem dvorišču templja; to dvorišče je bilo obdano z zidovjem, po čegar vrhu so se nahajale izklesane podobe zvijajočih se kač. Tisto jutro je prišel k meni knez Guatemok glede nekega obreda, preden je odšel na slavnost. Vprašal sem ga, ako se namerava udeležiti slovesnosti; sijaj njegove oprave je bil namreč tolik, da je bil po mojih mislih gotovo namenjen udeležiti se. "Da," je odgovoril; "zakaj me vprašaš?" "Zavoljo tega, Guatemok, ker bi jaz ne šel, da bi bil na tvojem mestu. Povej mi, ali bodo plesalci oboroženi," "Ne, ni navada." "Brez orožja bodo, Guatemok, in oni so cvet dežele. Neoboroženi bodo plesali na tistem zaprtem prostoru in Tjuli jih bodo gledali oboroženi. Kaj pa bi bilo, ako bi se prigodilo, da bi Tjuli začeli kak prepir z ve-likaši." "Ne vem, zakaj tako govoriš, Tjule; ti beli možje vendar niso zavratni morilci; vseeno smatram tvoje besede ko slabo znamenje; svečanost se mora vršiti, glej, velikaši se že zbirajo, vendar jaz ne pojdem zraven." "Razumen si, Guatemok," sem rekel. "Sedaj sem prepričan, da si razumen." • (Dalje prih.) ■-o- Tisti, ki radi drugim nasvete dajej o, bi storili najbolje, da bi jih ne dajali. PREJELI SMO Družinsko pratiko ZA LETO 1931. Letošnjo "Družinsko Pratiko" irasi več zelo lepih pokrajinskih in osebnih slik. — Zlasti zanimivo je vremensko prerokovanje. — Polna humorja je zgodba o županu. — Zanimivi so pregovori. — Najbolj interesantne so pa uganke. — Takih ;e nikdar niste slišali, kakor so v 'etošnji Družinski Pratiki. Samo te ;o vredne, da takoj pišete po Družinsko Pratiko, ki stane s poštnino vred 20 CENTOV. Naroča se pri: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Zastopniki in razpečevalci, naj takoj prijavijo, koliko jih letos želijo. PREJELI SMO ravnokar v zalogo 50 izvodov knjižice RDEČI NAGELJ1 v kateri je izdala ga. Marica Strnad — Cizerlj v Mariboru venček svojih pesmi. Ga. Strnad — Cizerlj, je po poklicu profesorica in je službovala v Rusiji. Po preobratu se je vrnila v domovino in si tam ustanovila dom. Priznana je kot ena izmed najboljših slovenskih pesnic. Njene pesmice teko gladko in čustveno, kakor more teči le poezija mehke slovanske duše. Prošeni smo, da postavimo knjigo "Rdeči nagelji" na trg in zato prosimo zlasti slovensko ženstvo v Ameriki naj seže po tej knjigi, da se jo raz-peča. Knjiga stane 65c. Naročila je poslati na KNJIGARNA AMER. SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. V "Am. Slovencu" izhajajo najzanimivejše povesti, ali ii!. čitate? RAZNE PLOŠČE k Izbrane razne mednarodne koračnice in petje, posnemanje ptičev in druge glasbene umetnosti. V-l—Resnično petje kanarčka, Godba, sprem, s petjem slavčkov in kanarčkov..75c V-3—La Paloma, O sole mio, vijolina z orkestrom in žvižganjem..75c V-6—Neapolitanske noči, Ljubimski valček, beneški orkester ....................75c V-15—Gozdni koncert, 1. in 2. del, petje slavčkov........75c V-19928—Sedim na vrhu sveta, Sladko dete, dva krasna komada .......................75c V-6584—Donavski valcer, Pripovedke z dunajskih gozdov, v>ll., 12 pal...$1.25 12-PALČNE PLOŠČE. E-5275—Vstajenje, Velika noč, pevski zbor Adrija ..........................$1.25 E-5276—Slovesne litanije Matere Božje, Šmarnice, pevski zbor Adrija ............................ 1.25 E-5277—Nova maša, Poroka v cerkvi, pevski zbor Adrija ................ 1.25 E-5319—Našim najdražjim, pridiga in petje, Memento mori, pevski zbor Adrija ................. 1.25 E-5320—Slovenska polnočnica, 1. in '2. del, Adrija ...... 1.25 E-5321—Pri božičnem drevescu, Šopek božičnih pesmi, poje Adrija .................... 1.25 SLOVENSKE PIANO ROLE WF 7780—Hej Slovani ....................................................$1.00 WF 6725—Kaj ne bila bi vesela.............................,.....1.00 WF 8994—Moj očka so mi rekli....................................1.00 WF 9214—Kje je moja ljubica, valček....._________________________ 1.00 WF 9282—Ljubeči spev --------------------------------------------------- 1.00 WF 9386—Mati zakliče .................................................... 1.00 F 7239—Miramare ...........j___________________________________________________ .75 WF 6716—Mladi vojaki .................................................... 1.00 F 7238—Na jadranski obali ...............................................75 F 7232—Ohajska krasotica .................................................75 F 6730—Oj Hrvati, oj junaci ............................................ .75 WF 9374—Pojmo na štajersko .......................................< 1.00 WF 9283—Pomlad .......................................................... 1.00 WF 7781—Pomladni dihi ................................................. 1.00 WF 7233—Pozdrav ..........................................£............... 1.00 WF 9330—Rože je na vrtu plela .................................... 1.00 WF 9389—Oj sijaj sijaj solnce_____________________________________1.00 F 8728—Sladke vijolice ,valček ....................„..................75 F 9213—Slovenski poročni ples _______________________________________ .75 WF 8143—Spavaj, spavaj Milka moja ___________________________ 1.00 WF 9272—V davnih starih časih ...................................... 1.00 F 6729—Vzemi me seboj .........................................................75 WF 6727—Bleški valovčki ...................................ZZZ 1.00 WF 7895—Kje so moje rožice? ..............................1.00 WF 7690—U boj ..................................lioo F 8749—Za jedan časak .....................................................75 If ^000000~00^0<)<>00<>0<>00<>000<>00000<>00' k> j jyj Trunk oooeovooooooJ ;$s> nicah, kjer je junak tisti, ki se najbolj umazano izrazi. Vsak po svojem, in iz ust prihaja, česar je srce polno. Zdi se mi pa le, da je moralo biti še precej šolanja, ampak s šolanjem menda ni šlo, John bo kak zadušen študent, ker kdo drugi bi se težko u-kvarjal s takimi vprašanji, m v Prosveti s — hlačami. — Skromno šolstvo, vtepanje v glavo, usta pa do ušes. "Trunk bi rad vedel, kdo je ta John." Eh, er . . prav rad, saj popolnoma zadostuje, ko ve, da je ta John junak izza plota. Tacol. "Lahko se pa pripeti, da hudič Boga v pekel pahne • Sam prinaša s tem dokaz, je moralo biti vtepanje v gla^° vrlo težavna roba, ker taka V Mehiki — delajo. Navadno delajo v Mehiki revolucijo skoro za kratek čas. Hudo so delali tudi — komunizem na veselje svetovne rdečkarije, ampak nekaj ni hotelo iti in so odložili na — bodočnost to robo. Zdaj pa — delajo v Mehiki tudi — katoliške mučenike. Pri mučenikih bi bili naredili kmalu nekaj strahu, ampak k vsej sreči niso ničesar naredili. O tem stra-Jiu in sreči poroča Prosveta: "Mexico City, 11. okt. — Pred par dnevi so katoliški a-gitatorji v državi Tabasco raznesli vest, da so sovražniki cerkve napadli hišo božjo v San Carlosu med mašo, zaklenili vrata in zažgali cerkev, nakar je 80 kmetov zgorelo. To bi bilo lepo število novih mučenikov, toda 'vest' je bila malo predebela tudi za voditelje mehiške hierarhije, ki so danes izjavili, da ne vedo nič o tem 'grozodejstvu'." Kaki mučeniki bi bili seve vrlo nadležna stvar za mate-rializem, ker en sam pravi mučenik bi podrl prav vso ma-terializarijo. Vse pa je v Mehiki srečno izpadlo, ker ni bilo "narejenih" nobenih mučenikov, in celo mehiška hierarhija je bila poštena dosti, da je zanikala vest o- "grozodejstvu", saj bi bila vest res grozna za — materialiste namreč, ako bi bila resnična. Vsestranski pa so le-ti šmentani Mehikanci, ker celo malo strahu in groze znajo delati, dasi katoliških mučenikov niso naredili. glava, ki še zdaj, ko je na raslem vratu, tako govori, od- mo- Pri naročilih za manj kakor 5 plošč ali rol, je poslati za vsako ploščo ali rolo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. Blagovolite torej poslati denar naprej, da si prihranite te stroške. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET. CHICAGO. ILL I POVRŠNE SUKNJE in OBLEKE! ■ 1 z enimi in dvoj- ■ ŠIRITE 'AMER. SLOVENCA!' POZOR! Velika Blasnikova Pratika " za leto 1931 s JE TUKAJ! Cena 20 centov S POŠTNINO Pišite takoj po njo dokler v zalogi. Pratika je letos prav izvrstno urejena in bo vsakemu ugajala. Zastopniki in razpečevalci Pratik naj prijavijo, koliko jih želijo. Naročila sprejema Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Stseet, Chicago, 111. ■ nimi hlačami za može in fante. IZREDNA VREDNOST od $20 do $50! Vabimo vas, da pridete in si ogledate naše zaloge. Bombe iz Windsorja John iz Kanade in Windsorja se vrlo zadovoljno muza, kajti vsaj on je mnenja, da vrže on kar — bombo "med revne in mirne ovčice", ako nekaj zapiše, in Prosveta to priobči, saj morajo tudi pri Prosveti smatrati vse za — bombo, ker bi drugače pač ne priobčevali. Kar morda jaz, stric, zapišem v "pisanem polju" Amerikan-skega Slovenca" (sic!), je le slabotna rožica, katero kar slanca pomori, kakor pravi narodna, in kvečjemu je to še kaka hrenova korenina za proizvajanje solz. Trunk,stric, je pač revše in revščina, ampak John iz Canade operira z — bombami, kakor so nekoč Turki metali bombe na Beograd, kakor se sliši enako v narodni. "Moje šolstvo je bilo skromno," pravi ta siloviti in skromni John iz Kanade, "pa še tiste ure so mi vtepali v glavo..." Mu ne morem pomagati, ako sam pove, da so mu vtepali v glavo, saj se vtepa pač le naj-" i bolj zabitim, normalne učence i j se le poučuje. "Šolstvo je bilo skromno..." i j Hm? Vrlo skromno je moralo = biti, ko je prineslo le take blazfemične — bombe, kakršne se slišijo drugače po bez- ra biti pravi problem Pn vsa kem pouku. John iz Kanade bo m°rda prišel prihodnjič še bolj —* belo. Zopet vsak po svoje* Od moje strani ni treba nob? ne žlindre in nobene štainP®' ker že to, kar je dozdaj P1'10 čil, je dosti od njega sanieč8 žlindrano in štampano. Hvali sovjete. V vsem niti sovjeti ne na krivem. Individualize® ne more zagovarjati kim pogojem, in kolektivi2® ^ bo v marsičem lahko na Pl£1 vem. Nekaj hvale torej latl • ko- odpade na vsako stran, m ^ likor sovjeti obsegajo n zdrav kolektivizem, 'se ^ . izreče hvala tudi za —-te. Kakor pa je RabindO®* Tagore, indijski pesnik in1 zof, izrekel hvalo sovjet bo ta hvala težko držala- ..j Tagore je pesnik, in PeS g0 delajo pač s — fantazij0' redkokdaj tudi realisti, ^ šno je pač realno življenje-zato je sodba kakega Ve$n pač pesniška, poetična. ln ; dijski filozof! Vsa indijsk3 > lozofija je taka, da noben dijski filozof ne ve, kakšna V ker je večinoma golo faI1v ^ ranje, kakor fantazira vca kak bolnik. jn Hvala od take pesniške^0„ take filozofične strani se ^ ra vzeti cum grano sahs, kor so rekli Latinci, tore.1 ^ — previdno. Morda je g°v°,a. Tagore bolj iz političnega st'ei lišča in namena, ker je j1 ,0 udariti britansko nadv -Rn.ski kmet in delavec je da res zrevolucijoniran, .fi pak od kake prave svobode ^ še tako oddaljen, kakor so P' — indijske mase. -0-- „ o n* Hudo je za moža, če 8< ^ stara leta napade ljubezen pa škrlfitinka. :]; jI: # Širiti katoliško časopisje . misijonsko delo. ŠIRITE AMER°. SLOVELA1 Vogal 22nd St. in 56th Ave. CICERO, ILL. M. H. JELINEK, lastnik. ■l!IUBIIMIIIiailllM!ll!!BI!IIHIIIIIB!llliailliai!nail!IHIIIIIB!,l A. GRDINA IN SINOVI Trgovina Pohištva in Pogrebni Zavod 6019 S. Clair Ave.—1053 E. 62nd St., Cleveland, O. Za vse naša podjetja odgovarja en telefon HENDERSON 2088 Furniture, Radio, Victrolas, Records, AMBULANCE. gdnina oceanu P R K K O CHERBOURGA li ONI PKEKO BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE lia najhitiejiih parnikih, kar jih plove, BREMEN EUECDA I ali na znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS Za navodila vpraiajto svojega lokalnega zastopnika aH NORTH GERMAN LLOYD 13« W. Randnlpa St.. Chlcag« SLOVENSKE BOŽIČNE RAZGLEDNICb 7 daj SO že na razpolago. ^ čas za pisati v stan lcmalu bo tudi za tu^elijo stopniki in trgovci, w SS^KSi' 3 RAZGLEDNICE ^ • trgovc^ Zastopnikom >n dovolimo, ako t. manj ducat poseben P f Knjigarna 'amerikanski ,„. 1849 W. 22nd St., Chios