Po5Sn!7ja pfalsna v gotovini.
¥ Uubljanif ¥ feftrftek 2?„ aprlls 1322. Posam. it. 75 p.
Leto Vl„ št. 95.
IfflEJ
Glasilo Sociaiistične stranke Jugeslavife,
Letnik >V., itev. 17.
Cetrtfeov® Številka „9ffi5>R£.!A“
izhaja kot tednik
LJUDSKI
Manifestacijski shodi o priliki prazoovaaja
Prvega maja.
V nedeljo, dne 30. aprila se bodo vršili shodi v sledečih krajih:
V Mislinju ob 13. v restavraciji g. Iršiča. Poročevalec: sodr. Karel Malovrh.
V Ponikvi ob južni žel. ob 9. v gostilni. g. M. Zdolška. Poročevalec: Narodni Doslanec Fil. Kisovar.
V Poljčanah ob 14. v hotelu Bauman (občina Pekel). Poročevalec: sodr. Ceh iz Maribora.
V Sevnici ob pol 8. zjutraj na trgu. V slučaju slabega vremena v gostilni g. M. Majerja. Poročevalec: sodrug Valentin Komavli.
V Rajhenburgu ob pol 9. v gostilni g. Ivana Leskoška. Poročevalec: sodrug J. Jerani.
V Dravogradu ob 9. Več na plakatih. Poročevalec: sodr. Vinko Moderndorfer.
V Slov. Bistrici ob pol 10. v prostorih hotela Neuhold. Poročevalec: sodrug Rudolf Čebular.
V Ljubnem ob 9. velik kmetski tabor za sledeče kraje: Liubno, Bočna. Šmartno ob Dreti in Rečica v Sav. dol. Poročevalec: sodr. Ivan Krušič.
V Braslovčah ob 8. velik kmetski tabor za sledeče kraje: Braslovče. Gonril-sko. Šmartno ob Paki, Rečica, Kaplavas in Polzela. Poročevalec: nar. posl sodrug dj. Milan Korun.
V Konjicah ob 9. ljudski tabor na glavnem trgu za sledeče kraje: Konjice, Oplotnica in Žreče. Poročevalec: sodrug Ivo Meznarič.
V Žalcu ob 9. ljudski tabor za sledeče kraje: Žalec. Zabukovca. Liboje. Št. Pavel in Št. Peter v Sav. dolni. Poročevalec: nar. nosi. sodr. Etbin Kristan.
V Vojniku ob 9. ljudski tabor za sledeče kraje: Doberna._ Frankolovo, Nova cerkev. Ljubečna in Škofja vas. Poročevalec: sodr. Alojzij Leskošek.
V Rušah pri Mariboru. Poročevalec: nar. noslanec sodrug Golouh.
V Ljutomeru bo poročal sodr. Krajce r.
£
V ponedeljek, dne 1. maja na praznik Dela se bodo vršili sledeči shodi:
V Ljubljani ob 9. pred Mestnim domom; v slučaju slabega vremena v
Agrarna
Dolgo smo čakali, da bi se merodajne oblasti vendar zganile in spravile to za kmetsko delavstvo in malega kmeta tako važno vprašanje zopet v tir.
Culi smo, da se bodo vršile dne 30. aprila t. 1. volitve v agrarne odbore.
dvorani. Poročevalec: narodni poslanec sodr. Etbin Kristan.
V Kočevju ob 10. poročevalec: sodr. Uratnik. Več na lepakih.
V Celju ob 9. Poročevalec: nar. posl. sodr. dr. Milan Korun.
V Mariboru bo poročal sodr. Golouh in V. Grčar.
V Ptuja ob 9. na trgu pred magistratom. Poročevalec: sodr. Peteian.
Na Jesenicah ob 10. Poročevalec: sodr. Franio Koren.
V Tržiču ob 9. Poročevalec: sodrug M. Marčič.
V Mežici ob pol 10. pred konzumnim društvom. Poročevalec: sodr. Fr. Svetek.
V Prevaljah ob 9. pred konzumnim društvom. Poročevalec: sodr. Št. Dražil.
V Zagorju ob 9. v R. Mihelčiče vi dvorani v Toplicah pri Zagorju. Poročevalec: nar. poslanec sodr. Ivan Tokan.
V Trbovljah ob 9.. Poročevalec: sodrug Anton Podbevšek.
V Hrastniku ob 15. Poročevalec: sodrug Anton Podbevšek.
V Radečah ob 9. Več na lepakih.
V Zidanem mostu. — Čas in kraj na lepakih. Poročevalec: nar. poslanec sodr. Zv. Bernot.
V Sp. Paljskavi ob 10. Poročevalec: sodr. Rudolf Čebular.
Na Muti. Več na lepakih. Poročevalec: sodr. Pelikan.
V Šoštanju ob 9. na Glavnem trgu. Poročevalec: sodrug Ivan Krušič.
V Velenju ob 10. Poročevalec: sodr. Malovrh.
V Sloveniaradcu ob 9. bo poročal sodr. Alojzij Leskošek.
V Rogaški Slatini ob 10. pred zdraviliško dvorano. Poročevalec: sodr. Jvo Meznarič.
V Laškem ob 9. za Laško, Brezno in Hudojamo. Poročevalec: sodrug Ignacij Kaiser.
V Črmošnjicah ob 9. v Novigori št. 92. Poročevalec: sodr. Golmajer.
v V Rajhenburgu na Senovem blizu Roštanja v novi rudniški kantini. Poročevalec: sodrug J. Jeram.
reforma	>
Pričakovali smo, da se bodo te volitve od strani pokrajinske uprave ali pa Agrarne direkcije razpisale v Uradnem listu, ali pa se vsaj uradno naznanile potom dnevnega časopisja. Toda, ničesar. Kakor vse kaže smatra pokrajinska
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 21k pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V aprilu 1922 računamo pk po 4 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Ciaiilo Kmetsko><fe5avsk<s zvese.
Stane letno 7-2 pic = 2S 80 Din, mesečno 060 pk = 2-40 Din. (V aprilu 1922 veljn 1 pk 4 Din.)
uprava, kakor tudi agrarna direkcija to vprašanje in volitve za bogatelo, ali pa hoče v kalnem ribariti.
Znano nam je, kako postopajo nekatera županstva, ki so v rokah reakcije pri volitvah v agrarne odbore. Znano nam je tudi, kako se sestavljajo volilni imeniki.
Revež - delavec in mali kmet se tudi tukaj zapostavljata in kapitalizem se tudi tu poslužuje izreka: Kdor ima malo, naj se mu vzame še to, kar ima in naj se da tistemu, ki ima že dovolj.
^ Agrarno direkcijo opozarjamo na slučaj, ki se je zgodil na Vrhniki in ki dovolj jasno kaže, kako župani postopajo z revnim ljudstvom in to osobito t. onim, ki ne trobi v njih rog. Župan g. dr. Janko Marolt je izbrisal iz volilnih imenikov skoraj vse, ki so v I. in II. kategoriji voiilcev v obč. agrarne odbore.
Pred nekaj dnevi je županstvo Vrhnika vsem tistim, ki so izpuščeni iz volilnih imenikov poslalo naslednji dopis: »Obveščate se, da je agrarna direkcija v Ljubljani vsled vložene reklamacije odredila, da se Vas črta iz volilnega imenika za volitve v občinski Agrarni odbor.«
Gospod župan sc izgovarja, da so vsi ti ljudje — industrijski delavci, kar pa ne odgovarja dejstvu. Čudno je le, da so imeli pri prejšnjih volitvah v občinske agrarne odbore volilno pravico. Ali je morda izšla kaka nova naredba?
Popolnoma jasno je, da hočejo vrhniški gruntarji in razni petolizci zopet opehariti revno ljudstvo in v svoji lakomnosti pograbiti še to zemljo, ki je namenjena res delavnemu ljudstvu.
Zahtevamo, da agrarna direkcija in okrajno glavarstvo posežeta v to nepravilno postopanje.
Agrarna direkcija je izdala na okrajna glavarstva odlok, da se vrše 30. aprila t. 1. volitve v agrarne odbore. Razpis volitev mora biti razglašen na vsaki občinski deski. Kjer tega ni. zahtevajte odločno iii takoj, da županstvo volitve in določila naznani. Pregledajte tudi imenike voiilcev.
Poživljamo vse sodruge, da se za to važno vprašanje bolj zanimajo kot do-sedaj in da nam vsako nepravilno postopanje od strani županstev ali okrajnih glavarstev takoj naznanijo.
Veleposestva, ki so krivičnim potom prešla v roke fevdalcev, raznih baronov in grofov, naj preidejo sedaj v, roke domačih kapitalistov, ki bi kmečko delavstvo in malega kmeta še hujše izkoriščevali, kakor tujci £ Naredba o agrarni reformi in volitvah v agrarne odbore določuje drugače, vidi pa se, da merodajni krogi še manj pa županstva teh naredb ne upoštevajo.
PROSLAVA PRVEGA MAJA.
Spored proslave-1. maja na Prevarah. Budnica ob 5. zjutraj. — Odhod iz Prevalj na Leše ob 6. — Odhod iz Leš nasproti sodrugom iz Guštanja — skozi Prevalje. — Ob pol 8. dopoldne sprejem govornika na kolodvoru. — Ob 9. shod nred Konzumnim društvom. (Ob slabem vremenu shod v dvorani Ahac na Prevaljah). — Po shodu v dvorani »Svobode« predstava »Nebesa na zemlji«. — Popoldne prosta zabava in ples v prostorih delavske restavracije v Lešah.
Spored proslave 1. maja v Mežici. Budnica v Mežici in v Crni ob 5. zjutraj. (Godba 20 mož se deli v dva oddelka). — Do 7. zjutraj svitanje godbe pred Konz. društvom. — Ob 7. odhod do Polene. — Ob pol 9. odhod vseh sodrugov z Polene v Mežico pred Konz. društvo. — Ob pol 10. shod pred Konz. društvom. — Po shodu v dvorani »Svobode« predstava drame »Jakob Ruda«.— Popoldne koncert, pto-sta zabava in ples v gostilnah, ki razobe-sno rdeče zastave. Delavstvo obišče samo lokale in obrtnike, ki so okinčali poslopja.
Spored proslave 1. maja v Sp. PoH-skavi. Ob pol 9. na Pragerskem sprejem gostov iz Šikol m Črešnjevca. — Ob 9. skupnj odhod k glavnemu zborovanju v Spod. Poljskavo. Zborovanja se bodo udeležili tudi somišljeniki rz .g. Poljska-ve, Bukovca, Oglj^nšaka in Pokoš. — Svarfla bo godba ppžajne brambe. Dobili se bodo tudi rdeči nagel ni, ki so jih izgotovile naše sodružice v prid Podpornega društva. — Sodrugj in sodružice, udeležite se polnoštevilno proslave praznika Dela. — Odbor.
Politične vesti.
-f Dvojna politika SLS. Mariborska »Straža« z dne 24. L m. je prinesla sledečo notico: »Vsestranski Petrič. Jože Petrič je urednik »Slovcnca« in »Avtonomista«. Kot urednik »Slovenca« brani Slovensko ljudsko stranko ali bi jo vsaj moral braniti. Kot urednik »Avtonomista« pa io napada in blati. V zadnji številki od 22. aprila vzporeja našo stranko z drugimi strankami: »Vse naše stranke so enake. Za en ministrski stolček — utihnejo, in sicer vsi skupaj, voditelji in njihovi listi.« Jože Petrič torej nič ne priznava orjaškega. boja naše stranke in njenih poslancev. ki se v Belgradu niso hoteli prodati za ministrski stolček, marveč se z uma svitlim mečem odločno in vztrajno, kar irm celo pri nasprotnikih v zb uta spoštovanje, borijo za samoupravo in avtonomijo nedeljene Slovenije. Jože Petrič gre celo tako daleč, da grdi in blati tisti list. pri kojem sodeluje kot urednik. Pa gospod Petrič je vsestranski človek. Svoje čase je bil urednik Šusteršlčeve »Resnice«, potem dopisnik demokratskih listov, sedaj pa tudi služi dvema gospodoma. Navsezadnje je to njegova stvar. Mi si dovoljujemo g. Prepeluha opozoriti na ta napad na našo stranko in nieue poslance. Kai reče g. Prepeluh k tenru?« — Iz te notice je razvidno, da se je »Straža« zaletela, ker bi sicer ne napadla neposredno »Slovenca«. Klerikalci so namreč še vedno politikovali z dvojnimi obrazi in to je na vsak način tudi znano mariborski »Straži«. Napad na urednika »Slovenca« je obenem vsekako znak napetih odnošaiev med »Stražo« in »Slovencem«.
-f- »Je pa snoči slanca padla ...« Na te »plave« travnike. Narodno-socialne namreč, Sam Klofač. bivši vojni minister in vodia češkoslovaške narodne socialiie.
ie prišel, da jih nognoji, toda le radovednežem iz drugih strank, ki so tvorili na včerajšnjem shodu v ljubljanskem »Mestnem domu« dve tretjini vsega navzočega občinstva, se ijna zahvaliti, da ne bo preveč hud, ko se povrne domov in bo poročal o grandioznem gibanju bralske frakcije tam doli v osvobojeni jtesvobodni Jugoslaviji. Senator Klofač je v slabem referatu še slabše predaval o razni šari, ki spada v narodno-socialni »idealistični program«, v katerem seveda ne manjkajo točke o vseslovanski vzajemnosti in o »brezidejni rdeči mednarodnosti«, o »materialistični mednarodnosti«, ki noče imeti Tiič skupnega z »idealističnim« patentom patriotskih socialcev. Povedal je še marsikaj. o človeških barvah in verah, kar se je slišalo kakor nezavestna, trgajočajeri-tika vsej narodno-socialni demagogiji, ki čisto resno pripoveduje, da je vseslovanskemu delavstvu dal rasti kruh in izobrazbo stari, dobri vseslovanski in samo vseslovanski Bog. Tisti dve tretjini, ki sta prišit iz same firbčnosti, kako neki i^gleda znameniti panslavistični češki senti-mentalec m kako giblje pri govorjenja usta, sta bili skrajno razočarani. — Gospod Brandner je nato skušal pred milim gostom oprati vedenje svoje stranke, ki da ne sedi v vladi, kamor bi po svoji državotvornosti spadala, samo raditega, ker teren zanjo še ni ugoden. Prosimo, tukaj sc ne delamo norca! Potrdil je nato svoje pred par tedni z vstopom v republikanski klub potrjeno republikanstvo z besedicami. ki so dišale po globokem rešpektu pred monarhizmom. Tudi posledica programa«. — Tretji mojster je pa dr. Ri-baf, ki ga imamo v kaj dobrem spominu še iz tistih časov, ko so v ranjkem tržaškem »Narodnem domu« proletarce metali po stopnicah skozi vrata. G. Ribar je čisto zadovoljen, da bodo rurnunski bajoneti pomagali slovanski Mali antanti ustvariti vseslovansko državo, ki se je bo bal ves svet. Bal — to jc krasna beseda, ki žnjo narodna socialija ustvarja družbo socialistične bodočnosti. Dosti. Domov grede smo imeli še hudobno misel: Kako bo neki to noč g. Pesek spal, ko mu bodo povedali, da vse okostenele narodnjakar-ske frazarije dandanes med delavstvom prav malo vlečejo^ čeprav jih skušajo modernizirati z drobci rdečega nauka in čeprav jih prihaja semkaj oznanjevat sam senator Klofač. In da ne bo Peskova banka navzlic vsem poskusom na račun delavstva prav nič bolje stala in da ne bo delavstvo, ki razločuie med pristnim in narodno ponarejenim ter zvodenelim, v njegovih rudnikih zato prav nič boli poceni delalo.
-f- »Narod« postaja, čim starejši, tomboli otročji. Upravičeni smo celo misliti, da trpi že na neozdravljivi možganski kislini in kroničnih halucinacijah. Naš sobotni članek »Naša opozicija« je v neki včerajšnji dnevni notici tako skomentiral. da se res vprašujemo, kje je neki »Narodovo« uredništvo pobralo listi bistri mož-gan. ki tako razume in razlaga naš poji v na dotlčnega poštenjaka, ki ima 15.000 K mesečno, pa se brani izvrševati svoje članske dolžnosti, kot napad na ljudi, za katere se mi prav toliko brigamo kakor za »Narodove« brezmiselne blebetače. Silno smo radovedni ,kako io bo »Narod« o »razkolu« v stranki še rezal in kako sc bo urezaval. Priporočali bi mu pa, predno še kal spregovori, da pride k nam po informacije. da bo bolie vedel, kam mu je nameriti topove syoiih razkolnih manij in neslanosti. Z nami se rnu trlici namreč ne bodo dobro posrečili.
'-r Italijanska dela vnosi na Peki. 11
Reke poročajo, da zbirajo Italijani železniški material ter da ga odvažajo v Italijo. Kakor ie znano, je vlada Attilia Prodana že pred mesecem dni izročila Banki d’ Italia vso lastnino bivše Avstro-ogr-ske banke, s čimer je zagrešila nezako-. nito dejanje. Ker se boje reški industrialci še več podobnih atentatov, so sklicali pretekli torek sestanek, na katerem so izvolili reprezentacijski odbor. Le ta odbor bo še te dni odpotoval v Genovo in poročal konferenci o obupnem stamju. ki vlada na Reki.
4- Francoski ulthnatuni sovjetski Rusiji. Kriza se še ni polegla, temveč narašča z vsakim dnem. B^rthou bo stavil še tekom današnjega dne ultimat sovjetski delegaciji, v katerem bo zahteval odgovor na sledeči vprašanji: J.. Ali prizna Rusija brezpogojno vse svoje dolgove? 2. Ali je Rusija brezpogojno pripravljena vrniti inozemskim lastnikom balgo, katero jim je odvzela in nacionalizirala? Sedaj ie že popolnoma jasno, da se bo genovska konferenca razbila, ker je Či-Čerin izjavil časnikarjem in zavezniškim delegatom, da ne bo sovetska Rusija privolila v izpremembo sklenjene pogodbe in ker je Poincare obvestil Barthouja, naj takoj zapusti Genovo, če ne bo odgovorili ruska delegacija pozitivno v teku 48 ur.
ZAVEDNEMU PROLETARIATU V VEDNOST.
Na zadnjem občnem zboru blagajn ničnih nameščencev v Ljubljani se je precej govorilo, da bi morali biti uradniki oziroma nameščenci bolniških blagajn avantgarda proletariata, iz katerega so izšli. Morali bi dramiti delavstvo iz dremote. Sliši se celo, da je to govoril sam g. ravnatelj bolniških blagajn, po imenu Ivan Kocmur. Da bi bilo to dobro in potrebno ter dolžnost nameščencev, se tudi nam tako zdi. Samo žal da se to dosedaj ni pokazalo v obilni meri ali skoro nič.
Ali čujte! Ravnateljstvo okrajne bolniške blagajne v Ljubljani s podpisom gosp. ravnatelja Kocmurja In gosp. upravitelja Cigoja sklicuje za dneva 30, aprila'in 1. maja t. I. vse blagajniške nameščence uradno v Ljubljano k raznim predavanjem, tečajem, zborovanjem, kakor da bi bila največja sila. Res je, da človek ni nikdar dovolj poučen in da je vedno potreba šol, ali skoro gotovo jo še kakšen drugi dan v letu, na katerega bi sc lahko to določilo. Da je to ravno na dan 1. maja — proletariat vedi, da mora tukaj biti popolnoma nekaj drugega, kar najbrže ne stremi za socialističnimi cilji. Da pa bodo prav gotovo prišli vsi nameščenci tja, se je določila na ta dan tudi zaprisega nameščencev, kateri bo prisostvoval zastopnik pokrajinske uprave v Ljubljani.
Pa še nekaj! Pri prisegi se bo tudi dala častna priznanica g. M. Rožancu za njegove velike zasluge, ki si jih je stekel med časom vojne in ob prevratu.
Torej za vse te fibole fabole se kličejo vsi blagajnični nameščenci v Ljubljano, samo doma ne smejo ostati, ker. bi mogoče kdo izmed njih šel demonstri-. rat z drugimi delavci ali še celo kot govornik na kak shod.
Ti ubogi uradniki se res ne smejo nikamor ganiti, še celo na • dan 1. maja ne. Prav jim je, bodo vsaj vedeli, kaki socialisti so tisti ravnatelji io nekdanji načelniki, da jim še tega ne dovolijo, kar dovoli največji sovražnik delavstva, to je praznovanje 1. maja-
. Toda počakajte tički tudi za vas pnde dan, ko se bomo povprašali, čigave so bolniške blagajne! Ali so last par komandantov, ki bi radi gospodovali na ta način po zavodih zgrajenih in vzdrževanih od delavskih žuljev, ali so — delavske. — Opazovalec.
GOSPODU HUBADU, UPRAVNIKU NAR. GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
V gledališki zadevi naš zadnji poziv: penimo Vas kot delavnega poštenega človek3» kateremu je na srcu, da se konca nenormalno stanje, ki ubija ugled našemit naivišjemu kulturnemu hramu. Gotovo Vam samemu ni prijetno delovati v njegovem ozračju, dokler bodo visele nad njim nerešene težke obdolžitve. Prosimo Vas torej, da, opiraje se na svojo funkcijo in na pravice, ki sledijo iz te funkcije, nemudoma zahtevate od merodajnih oblasti, naj izvršijo, kar je njihova dolžnost, in naj javnosti kakor Vam natočijo čiste vode.
Tekom treh dni pričakujemo, da se oblasti Vaši zahtevi odzovejo. Kakor rečeno: To ie naš zadnji poziv, nakar bomo prisiljeni, če se zadeva ne bo drugače razčistila, izročiti jo našemu parlamentarnemu klubu, ki 1k> poskrbel, da se kaznujejo ne samo krivci, temveč tudi oni, ki nudijo krivcem svoj plašč. In javnost jih bo sodila.	t
V PROSLAVO PRVEGA MAJA
se uprizori v nedeljo, na predvečer prvega maja, dne 30. aprila ob po! 8. zvečer v dramskem gledališču »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Pred igro prolog. — Vstopnice po znižani ceni se dobe v centralnem tainištvu »Svobodo« v Ljubljani, Zidovska ulica 1, I. nadstropje. S. D. I. Z. »Svoboda«.
Dnevne vesti.
i
Današnji »Ljudski glas« ima samo štiri strani, to pa zato, ker izide tri dni pozneje še enkrat kot »Majska številka« na več straneh. Tudi bomo povečali naklado in razprodali po več izvodov vsem zaupnikom. Najmanj, kar je dolžan storiti za Prvi maj vsak somišljenik, je, da jo kupi, prečita in razširi med ljudstvom. Veljala bo 1 dinar. — Upravni-štvo »Ljudskega glasu« v Ljubljani, poštni predal 168.
Prav 'nikjer ne smete pozabiti na proslavo Prve.ga maja. če vas ni dovolj, da slavite Lavno, pa se vsaj zberite v oiiem krogu. Če nimate govornka, ne mislite, da brez njega ne pojde! Pogovarjajte se po domače o člankih, ki ste jih čitali, ali ua si izberite kakega lepega in ga čijajtc skupno, tako da eden čita, drugi pa poslušajo, potem :*«; pa pomenite o vsebini. Ne mislite, da je to smešno! Tako so delali vsi voditelji socialigma, tako delaio tudi danes še vsi tisti, ki hočejo napredovati. Sam ne bo nihče našel poti k socializmu, le družba more rešiti družbo, posameznik nikdar.
Če si pa sam daleč na okoli in nimaš denaria za Dot, da b ise udeležil proslave praznika Dela v kakem drugem kraju, potem vzemi za družabnika knjigo ali .časopis. Mnogo boljša družba je to nego prerekati se z nasprotniki v gostilni. Posebno pa v gostilni! Najzaostalejši ljudje so v tistih krajih, kjer imajo denar za gostilničarja. nimajo ga pa za dobro knjigo. Iz nekega. takega kiaja. kjer ljudstvo še zmetal veruje, da slivovka gfeje, sq nam. vrnili okrožnici o socialističnih kniieah z
opazko, da žalibog ni denarja. Tudi proslave Prvega mainika tam ne bo. Vemo pa. da bodo sedeli po gostilnah in žganje-točih in ugibali o slabih strankah, o draginji in davkih ter o »zlatih starih gasih« — čeprav so tudi sami s svoio nevednostjo krivi, da je zanič, naš čas! Posamezniki v takih krajili! Zbudite to ljudstvo!
Častno in posneman ja v redita deia-
pj£„ jugoslovanski akademiki na Dunaju, kakor znano, največji reveži in sestradana. so nabrali med seboj 44.820 avstrijskih bron za brata in sestrico obešenega atentatorja Aliagiča. To je častno izpričevalo naše mladine, ki si goji razumevanje .in velik socialni čut za žrtve in siromaštvo.
Ruska zbirka. Za gladujoče v Rusiji so še darovali Amalija in Milena Zam-perlo v Radovljici^ 10 Din, kraj. OTg. KDZ v Poljanah nad Škofjo Loko 93.50 Din. Skutma vsota dosedaj nabranih darov ie 4669.60 Din.
s-iubijana.
Karol Kordelič je praznoval včeraj 65. rojstni dan. Čeprav smo malo kasni, vendar se nam zdi potrebno, da mu tudi mi izrazimo svojo odkritosrčno željo, naj učaka še mnogo srečnih let. Bil je med začetniki socializma na Slovenskem. Takrat še ni bilo lahko biti socialist — socialistične delavce so kot nevarne škodljivce preganjali iz kraja v kraj, ne da bi sploh imeli kale sum krivde, beseda socialist je bila že sama na sebi zadostna krivda. Povrhu je bilo malo ljudi tako pogumnih in življenje je bilo trdo. Kot delegatu na kongres mu je n. pr. dala »stranka« — 4 gld., po krajcarju nabrane. Lahko si mislimo, kako se' je takratni čevljarski pomočnik postavljal z njimi med Nemci! — Kor-deliča omenja med začetniki socializma na Slovenskem tudi dr. Korun v svojem članku v letošnjem »Majskem listu«.
Egoizem in altruizem. Peto javno nredavanje Zvonimirja Bernota, glavnega urednika »Napreja«:	»O egoizmu in
altruizmu«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor. vendar ne nad 10 minut. — Petek, 28. aprila 1922. Velika dvorana »Mestnega doma* v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Sedeži v 1. vrsti po 5 Din, v II.—-VI. vrsti po 2 Din, v VII.—X. vrsti po l Din. Stojišča 50 par.
Mestna hranilnica ljubljanska v pon-d el jek, 1. maja ne uraduje.
Jugoslovanska V. umetniška razstava o priliki kraljeve poroke v Beigradu. Strokovno udružgnie jugoslovanskih ob-likajočih umetnikav vabi vse umetnike, ki se zanimajo za to razstavo, na sestanek, kjteri se bo vršil v petek. 28. t. m. ob pol 8. v restavraciji »Union .
Zdravstveno stanje v Ljubljani, V tedenski dobi od 16.—22. t. in. je bilo novorojenih 17 (iti en mrtvorojeni), umrlih pa 23. Vzroki smrti so: življenjska slabost 1. jetika 4, davica 1. Škrlatica 1. za-struoljettfc rane 1. možganska kap 3, srčna hiba 2, rak 2, drugi naravni smrtni vzroki7, slučajne smrtne Poškodbe 1,
Is strank®,
»Majski list« smo razposlali že vsem organizacijam. Obsega 32 strani in velja 3 dinarje. Od tega gre pol dinarja za rusko zbirko. Organizacije, ki so ga prejele premalo, kakor tudi posamezniki, ki ga žele, naj ga takoj naročijo, dokler ne pride zaloga. — Pokrajiusko tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani, pp, 168.
Ker večina članov krajevne organizacije v Spodnji Poljskavi ni prejela 16. številke »Ljudskega glasu« jo pošiljamo danes brez izjeme vsem. Če bo pa imel zdaj kdo dva izvoda, naj odda enega svojemu znancu, ki še ni naročnik ■»Ljudskega glasu«.
is strok, gibanja.
Hrastnik. V petek, 28. t. m. ob 3, popoldne se bo vršila diskusija za rudarje m oJ>_ 5. popoldne za kemične delavce.
Seja odbora podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršila v četrtek, dne 27. aprila takoj po delu v društvenih prostorih Šelenhttrgova ulica 6, II. nadstropje,
Ustnik
Vestnik »Svobode« Spodnja Šiška.
V soboto, dne 29. t. m. se ho vršil ob pol 20. v »Zadružnem domu« občni zbor DJZ »Svobode« podružnice v Spodnji Šiški. Točna udeležba vseh članov dolžnost. — Predsednik.
Podružnica »Svobode« v Mežici orosi vse podružnice »Svobode«, katere so sprejele v letu 1921. razpečavo dinarskih blokov v korist podružnice v Mežicah, naj vsaj do 10. maja obračunajo. Denar nai dostavijo po poštni nakaznici, neraz-prodane bloke na v pismih. Podružnice naj bi skušale dne 1. maja razprodati še nerazprodane bloke. ____________
Repertoar slovenskega nar. gledališča.
Drama:
četrtek. 27. aprila »Hamlet* Izven.
Petek, 28. aprila »Revizor«. Dijaška predstava. Znižane cene. Začetek ob 3 popoldne. Izven.
Oper a:
Četrtek. 27. aprila »Bajaja«. D.
Petek. 28. aprila »Werther«. A.
♦
III. redni občili zbor »Narodne Galerije« se bo vršil v soboto, 29. aprila ob štirih popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata._____________________
Dopisi.
Oplotniško suženjstvo, V sled dopisa v »Napreju« z dne 12. t. m. iz Oplotnice, so se^ tukajšnji kapitalisti strašno razburili. Še tek se je menda pokvaril na velikonočno nedeljo vsem tistim, ki so ga že tedaj čitali. To jim pač ne gre v glavo, da si upa en dopisnik delavskega stanu javnosti naznaniti, kako krivično je odmerjen dohodninski davek v našem kraju. Na vsak način hočejo izvedeti ime dopisnika, ter ga sodniji naznaniti zato, ker je od prve do zadnje besede resničen dopis poslal v »Naprej«! Ti kapitalisti menda res mislijo, da jim bo do mozga izkoriščano delavno ljudstvo za sramotno plačilo večno delalo, povrhu tega pa še takšne davke plačevalo kot oni. Mi vemo, da potrebuje država denar in da ga dobiva s pomočjo davkov. Toda ti se naj odmerjajo na pravičen način, tako da ne bo ubogi delavec plačeval enako visokega davka kakor milijonar. Pribijemo, da dopisnik do zadnjega časa ni vedel za vse prikrite dohodke in bogastva kapitalistov, če bodo tedaj le ti še naprej zabavljali čez delavstvo zato. ker se za pravico poteguje, bo delavstvo poizvedelo Še za marsikaj resničnega, ter vse to naznanilo na pristojna mesta, kar jim bo še manj ugajalo, kakor pa zadnji dopis. Ti zatirano delavsko ljudstvo se pa vzdrami, spreglej za koga trpiš, za koga si lačno in za koga že skoro nago hodiš! Spomni se ob času volitev nato!
Gospodarstvo.
= Valuta (Zagreb, 25. aprila.) Ameriški dolar 54 Din, čehoslovaška krona 1.20 Din. nanoleondor 200 Din, 100 rumun-skih lejev 50 Din, italijanska lira 3 Din.
= Žitni trg. (Zagreb. 24. aprila.) Kilogram pšenice 4.15—4.28 Din, kg koruze 3—3.25 Din, kg rži 3.38—3.50 Din. kg ječmena 3.15—3.25 Din. kg ovsa 2.90—3 Din, kg moke (štev. 0) 5.95—6.20 Din,
SODRUG5. PRIPRAVLJAJTE SE NA DOSTOJNO PROSLAVO PRVEGA MAJA!
Po sto!u.
— Militarizem male antante je edina institucija, ki dobro cvete. Pod tem naslovom prinaša ameriška »Prosveta« z dne 7. t. m. poročilo iz Prage, iz katerega navajamo sledeči odstavek: Voditelji male antante in drugih državic v srednji Evropi sicer pravijo, da so njihove armade zmanjšane kolikor jim dopuščajo »politične. delavske in druge razmere«, toda tega zmanjšanja ni videti nikjer, čehoslovaška ima še vedno okrog 200.000 mož pod orožjem; Jugoslavija in Pumunija ima vsaka po 300.000 mož. Poljska ima
400.000 in celo Madžari drže armado
50.000 mož. Tu pa ni všteta žandarmerija, tajna policija in obmejne carinske straže. Dejstvo je namreč, da imajo bivše sov-
ražne države tajne vojaške organizacije, ki so vse izborno opremljene. Kje dobi mala antanta opremo za svoje armade? Velike vsote denarja so bile izdane za opremo v zapadnih državah. Jugoslavija in Rumunija. ki nimata lastnih municij-skih tovarn, naročata velike zaloge iz Nemčije in Avstrije; veliko nakupljenega streliva in orožja je plačanega z živili. Dunajski delavski listi redno objavljajo število železniških vagonov z municijo, ki odhajajo z Dunaja v Jugoslavijo. Vlade se izgovarjajo, da morajo držati veliko število moštva v armadi zaradi brezposelnosti. Drugi izgovor je sovjetska Rusija. Ljudstva male antante in Poljske se prav nič ne navdušujejo za kakšna vojno; protesti proti. velikim armadam so na dnevnem redu. Toda vlade se ne zmenijo za proteste. Vedno najdejo kak izgovor. Poljaki kažejo na Vilno in Rusija. Rumunci na Rusiio., Jugoslovani na Reko in Madžarsko in Cehi na Habsburžane. Francoska vojaška misija na Čehoslovaškem, kateri je sprva načeloval general Pelle, zdaj pa sreneral Mittelhauser, je docela reorganizirala čehoslovaško armado. Sleherna češka enota ima francoske častnike.
— Revolucija v Indiji je zaradi imperialistične Anglije neizogibna. Francoski časopisi prinašajo poročilo Federated Pressa v Lvdnevu, v katerem trdi poročevalec. da je revolucija neizogibna. Poročilo se glasi: »Nihče zunaj Indije nima pojma, kako resen je ondotni položaj. Vsakdo v uradnih krogih Indije pričakuje
rebeljona. Oblasti so se že pripravile za možnost izbruha. Angleške čete imajo že Dovelia za akcijo. Povelja so tajna in jih spreminjajo vsak mesec. Na čete, ki so sestavljene iz indijskih vojakov, se sploh ne zanašajo in jim zaraditega tudi ne zaupajo strojnic, bomb. letal itd. Vse toDni-štvo in moderni aparati so v rokah Angležev. Izgredi v Indiji so že sedaj veliko večji kot pa angleška vlada dovoli vedeti zunanjemu svetu. V mnogih slučajih se je poslužila skrajnih sredstev, toda uradniki ne smeio poročati o tem. Poset princa Walesa, ki je imel namen zabrisati pogreške angleške vlade v Indiji, je bil absolutni fiasko v vseh indijskih krajih, ki so pod angleško administracijo. Ghandi-iev bojkot je bil vseskozi uspešen in nri-učenega upliva ni bilo nikjer. S priučenim fiaskom je Anglija utrpela naivečio izgubo prestiža v Indiji, kar ga je še imela.«
UTRINEK.
Ljudje, ki obupavajo, ker se ni od včeraj še ničesar spremenilo, bi se morali spomniti, da so.se skozi vso zgodovino človeštva dobili taki ljudje. Toda bili so tudi taki, ki niso poznali obupa, ki niso izgubili vere v bodočnost, in tem se je zahvaliti za vse korake, ki jih je že napravil človeški rod k napredku.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Odgovorni urednik : Anion PodbevSek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Izjava,
Podpis3M Ivan Vidmar, kurjač državne železnice v Ljubljani, in Anton G e p i r 1 o , progovni čuvaj južne železnice v Spod. Šiški, sva gospoda Blaža Korošca, železničarja in predsednika Z. J. Ž.( brez vsakega razloga obrekovala, da je prodal železničarje. Za to najino obrekovanje naju je gosp. Blaž Korošec poklical na odgovor k sodišču. Pred občinskim poravnalnim uradom sva ga pa prosila za odpuščanje in se mu zahvaljujeva, da nama je odpustil. Tudi sva plačala stroške proti nama naperjene tožbe. Izjavljava, da nimava nobenega r s zlo ga dvomiti o tem, da g. Blaž Korošec nesebično in požrtvovalno zastopa in brani interese železničarjev.
Ljubljana, dne 25. aprila 1922. ivan Vidmar.	Anton	Čepirlo.
Perilo je pri sedanji draginji nenadomestljivo. Ali vporabijaš pri pranju tako milo, katero mu ne škoduje in ga ne razjeda?
Ali vporabijaš „ f g s e E a “ Eta i I © ! [Prodaš^ teko!
EH! Hill
Velika zaloga! Cenik zastonj! Trgovina z pohištvom
Karl Pieis, Maribor,
Stolni trg (Domplatz)
Najboljša in najcenejša priložnost za nakup
pohištva
za delavce in železničarje. Solidna postrežba! Nizke cene!
Cena po dogovoru.
io$. Košir*
GoJz«2 pri Tržiia.
»ni i ur
sprejme takoj
Ivan HahoSnik,
mestni tesarski mojster, parna žaga, Ljubljana, Du a j sle a cesta 46.
Ne pozabite, da je pri
vinu, čaju in kavi najboljši
KEKS
K. Vidic, Jesenice, Gorenjsko
m pili wtm Hi
Maribor, E3a2*ia cesta S priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti.
». Pri?a mariborska
Ml 111311! Hi
Tržaška easta ši. 33, !e! 334, priporoča dober hruh in žemlje.
dostiina
= Maribor =
Ruska cesta St. 7
priporoča izborno fcugtšrajo in pi|a$Q.
... N. BRUNO MlUANli •»
tovarna kanriitov In slaSiliarna najnižje cene in vsak čas sveže blago. Maribor, Tkalska ulica 4.
preie Mariborska eskomptna banka ustanovljena Bet© 1872
i;Bi 3 aailefina - Kiasi-Liniiliana-Marii
Akcijski kapital = K 39,000.000 Rezerve §€ 16,000.000.
Imiuie vse bančne posle nalkulantneje.