Hladu i ka J5-16: 43-7! (2003) 43 Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III Florislic novelities from the Sača Valley and adjoining (adjacent) areas in the western Slovenia - III Igor Dakskobler Biološki inštitut Jovana Iladžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin Brunov drevored 13, SI - 5220 Tolmin, Slovenija; E-naslov: Igor.Dakskobler@gucst.ames.si Izvleček: V tokratnem pregledu florističnih novosti iz Posočja in njegove neposredne soseščine (zahodna Slovenija) smo opisali nova nahajališča, rastišča in združbene razmere naslednjih takso-nov: Adiantum capillus-veneris L., Botrychium virginianum (L.) Sw., Campanula latifolia L., Carcx frígida All., Carex rupestris All., Cystopteris regia (L.) Desv.. Genista sericea Wulf., Hemerocaliis lilioasphodelus L.. Hieracium prenanthnides VIII., Linum bierme Mill., Primula carniolica Jaccj., Kibes petraeum Wulf., Saxífraga tenella Wulf., Spiraea decumbent Koch, Tkeiypteris palustris Schott in Verbascum blattaria L. Abstract: In our current survey of floristic novelties from the Soča Valley and its immediate vicinity (western Slovenia) we describe new localities, sites and community conditions of the following taxa: Adiantum capillus-vetieris L., Botrychium virginianum (L.) Sw., Campanula latifolia L., Carex frígida All., Carex rupestris All., Cystopteris regia (L.) Desv., Genista sericea Wulf., Hemerocaliis lilioasphodelus L„ Hieracium prenanthoides Vill., Ltnum bierme Mill., Primula cur-niolica lacq., Rib es petraeum Wulf., Saxífraga tenella Wulf., Spiraea decurnbens Koch, Thelypteris palustris Schott and Verbascum blattaria L. 1 Uvod in raziskovalne metode V tokratnem pregledu tlorističnih novosti iz Posočja in njegove neposredne soseščine (nadaljevanje člankov Čušin & Dakskobler 2001 in Dakskobler & Čušin 2002) smo se v glavnem omejili na opise novih nahajališč, rastišč in združbenih razmer nekaterih praprotnic in semenk, ki sodijo med redke, fitogeograf-sko pomembne ali kako drugače zanimive tak-sone slovenske flore (npr. endemiti). Obravnavane vrste si v besedilu sledijo po abecednem vrstnem redu. Floro v Posočju popisujemo po srednjeevropski metodi (Niklfeld 1971). Nova nahajališča smo zato predstavili po ustaljeni shemi: kvadrant po srednjeevropski metodi, oznaka po mreži UTM, kraj (po temeljnem topografskem zemljevidu 1 : 10.000 in po najbližjem kraju v Atlasu Slovenije v merilu 1 : 50.000), nadmorska višina, oznaka rastišča, datum najdbe in navedba, če je rastlina tudi her- barizirana ali fotografirana. Pri nekaterih od obravnavanih vrst smo podrobneje prikazali tudi njihove združbene razmere, toje s popisom ali kratko fitocenološko tabelo ponazorili fno-cenoze, v katerih smo jih našli. Pri preučevanju vegetacije smo uporabljali standardno srednjeevropsko fitocenološko metodo (Braun-Blanqukt 1964). Pri imenih taksonov sledimo v glavnem Registru flore Slovenije (Tkpin & Vreš 1995), upoštevamo tudi dopolnila v tretji izdaji Male flore Slovenije (Martjnčič ct al. 1999). Nomenklaturni vir za imena mahov sta Frahm & Frey (1992), za imena lišajev pa Wikth (1995). Pri razširjenosti obravnavanih vrst v Sloveniji se sklicujemo na že objavljene arealne karte (največ jih je v Gradivu za floro Slovenije - Jogan et al. 2001), na podatke zadnje izdaje Male flore Slovenije (Martinčič et al. 1999), druge botanične literature ter ljubljanskega univerzitetnega herbarija (LJfU). Nomenklaturni viri za imena sintaksonov (pri 44 1. Dakskobler : Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III oznaki združbenih razmer in v fitocenoloških tabelah) so: Grabherr, Mucina & Wallnófer (1993), Grabherr & Mucina (1993), Mucina, Grabherr & Eli.mauer (1993), Marinček et al. (1993) in Theurjllat et al. (1995). 2 Rezultati 2.1 Adiantum capillus-veneris L. 9847/4 (UTM UM90): srednja Soška dolina, pod cesto Ročinj-Ajba (pod Vrhom klanca), okoli 130 m n. m., konglomerat, previsni deli v okoli 15 do 20 m visoki steni, čez katero občasno pada potoček, ki ima svoje povirje sevemo od Ročinja. Majhno krpo Venerinih laskov smo opazili v previsu tri do štiri metre nad (občasnim) tolmunom, najbrž ta praprot uspeva tudi višje v slapov-ni stopnji. To sicer v dnu poraščajo bogate blazine jetrenjaka Conocephalum conicum, na manj vlažnih delih posamično rastejo tudi vrste Asplenium trichomanes, Oxalis acetosella, Viola alba, Saxífraga petraea. Hederá helix; Cardaminopsis arenosa, Phyllitis scolopendrium, Primula vulgaris. Višje na robovih konglomeratne stene sta v toploljubnem grmišču obilni vrsti Ruscus aculealus in Asparagus acutifnlius. Det. I. Dakskobler, 27. 3. 2003, avtorjev popis. 9947/2 (UTM UM90): srednja Soška dolina med Kanalom in Plavami (pobočja oz. grape na desnem bregu), grapa potoka Tre-bež (ki se v Sočo izliva pri kraju Ložice), okoli 160 do 170 m n. m., malo dolvodno od sotočja povirnih krakov na levem bregu grape, lehnjakovo slapišče (slapovna stopnja), čez katero občasno pada manjši potoček. Že na vznožju te slapovne stopnje, okoli 160 m n. m., raste manjša krpica Venerinih laskov v rahlem previsu, na večji površini pa ta praprot raste nekoliko višje, okoli 170 m n. m., tam na površini okoli 1-2 m'. Posamezni primerki rastejo tudi na drugih krajih okoli te lehnjakove slapovne tvorbe. Spremljevalne vrste so Hederá helix, Carex digitata, Calamagrostis varia, Buphthalmum salicifolium, Vincu minor, Hieracium sp.: bogata je mahovna flora. Venerini laski rastejo tudi gorvodno od omenjenega sotočja, v glavni grapi, ki je zasuta s podomim skalovjem, na lehnjaku med skalnimi bloki. Opazili smo jo na več krajih, vse do nadmorske višine 215 m. Na zgornjem nekoliko obsežnejšem nahajališču raste v družbi 7. vrstami Hedera helix, Ligustrum vulgare, Clematis vitalba, Lamium or\>ala, Primula vulgaris, A egopodium podagraria, Pulmonaria officinalis, Galeobdolon flavidwn, Solidago virga-urea. Calamagrostis varia, Campanula tra-chelium, C. rapunculoides, Mycelis muralis, Anemone trifolia idr. Obilna je mahovna plast, najpogostejši sta vrsti Cratone-uron commutatum in Conocephalum conicum. Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 9. 2002 in R. 4. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki. V srednji Soški dolini je doslej znanih že nekaj nahajališč te mediteranske praproti (pri Avčah - Mikuletič 1970, 1975, T. Wrabek 1986, na obeh bregovih Soče pri Ajbškem jezeru pod Avčami in Ročinjem - Rojšf.K 1994, vse v kvadrantu 9848/3). V dolini Idrije, na italijanskem bregu te reke pri Britofu (9847/4), jo je našel Žigon (1998). Točka v kvadrantu 9947/2 (Jogan et al. 2001: 20) se najbrž nanaša na Rojškove podatke pri Ajbškem jezeru (ki pa so. kot zapisano, v kvadrantu 9848/3). 2.2 Botrychium virginianum (L.) Sw. 9647/4 (UTM UM93): Julijske Alpe, Zgomje Posočje, pri vasi Soča, na levem bregu Soče nasproti zaselka Podklanec, dolvodno od Rečica in zelo blizu koče tolminskih tabornikov (Za otoki), okoli 430 m n. m., na rečno-ledeniški terasi, v gozdnem sestoju sive vrbe in smreke (Lamio onalae-Salice-tum eleagni nora. prov.). Det. I. Dakskobler, 12. 5. 2003, fotografski posnetki (več primerkov tudi s fertilnim delom lista). 9747/3 (UTM UM82): Zgomje Posočje, severno vznožje Matajurja nad Sužidom, pionirski gozd velikega jesena na hudourniškem vršaju (ob kolovozu proti Sužidu), apnenec, lapor, glinavci, posamezne podorne skale. I Hiadnika 15-16: 43-71 (2003) 45 okoli 310 m n. m. (tudi primerki s fcrtilnim delom lista), v podobni združbi še na dveh krajih nekoliko višje, do 350 m n. m., ponekod tudi na globljih evtričnih tleh (v pionirskem gozdu lipovca). Leg. & det. I. Daks-kobler, 17. 5. 2002 in 1. Dakskobler & B. Čušin, 22. 5. 2002, delovni herbarij ZRC SA7.U in fotografski posnetki. V Posočju smo to praprot doslej opazili na vznožju Polovnika nad Čezsočo (Dakskobler 1993) ter na vznožju Kolovrata (oz. Hlevnika) pri Volarjah (nad glavno cesto Tolmin-Kobarid, nad volarskimi pašniki) - Daks-kobltk (1996 a). Nahajališča v sivem vrbovju pri vasi Soča in na osojnem, koluvijalnein vznožju Matajurja so torej pričakovana in tudi njena tukajšnja rastišča in združbene razmere, v katerih raste, so podobne. Pod Matajurjem v glavnem uspeva v združbi velikega jesena in gorskega javorja, ki jo začasno uvrščamo v asociacijo Hacquetio-Fraxinetum Marinček in Wallnofer, Mucina et Grass 1993. V sestojih posebne oblike te asociacije v Kamniški Bistrici vrsto Hotijchiurn virgimanum navaja tudi Marinček (1995 a), v Logarski dolini pa jo je isti avtor popisal v sestojih za zdaj le provi-zorno opisane asociacije Carici albae-Aceretum pseudoplatani Marinček 1995 nora. prov. (MARlNčbK 1995 b). V precej podobnih združbah, sivem jelševju - Alnetum incanae Liidi 1921 in jesenovju z gorskim javorjem -Fraxino-Aceretum pseudoplatani = Hacquelio-Fraxinetnm (glej Wallnofer, Mucina & Grass 1993: 112-113), uspeva ta vrsta tudi na Avstrijskem Koroškem (FraNz 1991). 2.3 Campanula latifolia L. Širokolistna zvončica ima v Sloveniji razmeroma redka nahajališča (Martinčič 1961: 6, 1999 a: 535, Strgar 1963: 22, Prekorsek 1964 a, b, Prekoršek v t. Wraber 1967 a: 116, Ravnik v T. Wraber 1967 a: 116, Jogan et al. 2001: 76). Na osojnih, bohinjskih pobočjih Črne prsti smo to, v času cvetenja lahko opazno vrsto, našli na dveh krajih: 9749/4 (UTM VM12): Julijska Alpe. Črna prst. pod pl. Osredki, ob planinski poti proti Polju (v smeri proti Bohinjskemu jezeru,:, okoli 1250 do 1300 m n. m., apnenec, v altimontanskem bukovju (Ranunculo plata-nifolii-Fageium), najbol j obilno v kotanjasti dolinici, kjer pozimi polzijo snežni plazovi, v nizkem, razmeroma mladem in zaradi snega sabljaslem bukovju z gorskim javorjem, ki ponekod prevladuje - aceretalna oblika subalpinskega bukovja - Aceri-Fagetum s. lat. = Aconito paniculati-Fagetum (Zupančič 1969) Marinček el al. 1993 (stolpec 1 v fitoccnološki tabeli 1). Leg. & det. I. Dakskobler, 1. 8. in 7. 8.2001 in 26. 6. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki; vzhodno (oz. jugovzhodno) pobočje Lisca, okoli 1510 m n. m., pobočni grušč, kamnito kotanjasto pobočje pod skalno stopnjo, sestoj visokih steblik (stolpec 2 v fitoccnološki tabeli 1), v vrzeli subalpinskega bukovja (Pohsticho lonckili.i-Fageium) Leg. & det. I. Dakskobler. 7. 8. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki. Vrsta Campanula latifolia po Avstrijski mali flori (Adler et al. 1994: 777) uspeva v visokem steblikovju in v svežih, s hranili bogatih gozdovih plemenitih listavcev, v submon-tanskem in montanskem pasu. V zahodnih Alpah je avtohtona, v alpskem delu vzhodnih avstrijskih dežel, npr. Štajerske, pa naj bi jo, že davno, prinesel človek {Essl et al. 2000: 124). Kljub temu razmeroma številne najdbe na naravnih rastiščih (predvsem v gozdovih plemenitih listavcev) kažejo, da so tudi (vsaj nekatera) njena nahajališča v Vzhodnih Alpah najbrž avtohtona (primerjaj razpravo o tem Magngs & Drescher 2001: 618-619). To razmeroma široko razširjeno evrazijsko vrsto fitocenologi večinoma uvrščajo med značilnice oz. razlikovalni-ce zveze gozdov plemenitih listavcev (Tilio-Acerion s. lat.) - primerjaj npr. Oberdorff.r (1983: 894). Njeni novi nahajališči pod Črno prstjo sta po rastiščih in zdruzbenih razmerah primerljivi z nahajališči, ki jih omenjajo drugod v (vzhodnih) Alpah, in po našem mnenju nedvomno avtohtoni. Vrsta Campanula latifolia 46 1. Dakskobler : Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III pod Črno prstjo sicer uspeva že v pasu altimon-tanskih in subalpinskih bukovih gozdov, v območju s humidnim podnebjem, vendar najbolj obilno na rastiščih s svežimi, hranljivimi tlemi v subalpinski združbi bukve in gorskega javorja (Aconito paniculati-Fagetum) oziroma v za zdaj sintaksonomsko še neopredeljenem visokem steblikovju. Ob tem naj omenimo, da vrsta Campanula latifolia najbrž raste tudi na Nanosu. V letu 1985 smo jo nabrali nekje na tej planoti ob našem delu pri urejanju tamkajšnjih gozdov (ne da bi si natančneje označili nahajališče) -delovni herbarij L Dakskoblerja, Nanos 1985. Podatek o njenem verjetnem uspevanju na Nanosu nam je posredoval tudi univ. dipl. inž. Janko Žigon (v pismu 8. 1. 1998). Od 12. do 17. 10. 1970 je spremljal dr. Maksa VVraberja pri preučevanju gozdnih združb in iz zapiskov, ki si jih je naredil, bi bilo nahajališče nasledn je: 0150/3 (UTM VL27): Nanos, Leskova meja, odd. 50, jurski apnenec, 840 m n. m., kmečki gozd, Abieti-Fagetum dinaricitm aceretosum. Det. M. Wraber, 14. 10. 1970 V izvirnih zapiskih M. VVraberja (Preučevanje gozdov na območju Nanosa za Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, 11. 10.-7. 10. 1970), kijih hrani prof. dr. Tone Wraber, je pod zaporedno številko 2166 fitocenološki popis omenjenega gozda, kjer pa je vrsta Campanula latifolia označena z vprašajem (?). Njeno pojavljanje na Nanosu je torej verjetno, zanesljivo pa ga bo treba še preveriti in dokumentirati s herbarijskim gradivom. 2.4 Carex frigida Ali. 9749/4 (UTM VM12): Julijske Alpe, Črna prst, Blehe pod Šoštarjem, v žlebu nad in ob izviru majhnega potočka, okoli 1370 do 1400 m n. m., združbe visokih steblik na pobočuem grušču v samem žlebu in na narušenih, neustaljenih manjših plaziŠčih ob njegovem robu. Prevladuje skrilavi gli-navec (morda tudi meljevec) s primesjo roženca, v grušču je primešan tudi apnenec (ta prevladuje nekoliko višje, izvir je pove- zan s stikom geoloških plasti). Leg. & det. I. Dakskobler, 23. 7. 2002 in 11. 6. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki. O doslej znani razširjenosti mrzlega šaša v Sloveniji sta poročala T. Wraber in Skobernf. (1989: 89-90), njuno areaino karto povzemajo tudi Jogan in sodelavci (2001: 86). O njegovih rastiščih je pisal T. Wraber (1967 b: 61. 1969; 82, 1983: 121). V glavnem raste ob povirjih, studencih, potočkih, na skali v jezeru ipd. v subalpinskem in alpinskem pasu. Podobna so tudi njegova rastišča na nekdanjih kalarskih senožetih pod Šoštarjem (na prisojnih pobočjih grebena vzhodno od Črne prsti). Nad in ob manjšem stalnem izviru, kamor so po pripovedovanju starejših domačinov hodili po vodo v času košnje (prvič smo ga obiskali nekaj dni po deževju, drugič pa v zelo sušnem obdobju in tudi takrat se je med skalami še dalo v plastenko natočiti vodo), prevladujejo sestoji visokih steblik z obilnim belim repuhom (Carici frigi-dae-Pelasitetum albi nom. prov., popisi 1-5 v fitocenološki tabeli 2), ob osojnem robu žleba fragmentarno tudi vlažno inicialno subalpinsko travišče (Saxifrago aizoidis-Cariceium ferrugi-neae Dakskobler 1996) - popis št. 6 v fitocenološki tabeli 2 (tabela je nepopolna, saj mahov-nih vrst za zdaj še nismo uspeli določiti). 2.5 Carex rupestris Ali. 9749/4 (UTM VM12): Julijske Alpe, Črna prst, njen sosednji vrh na grebenu proti vzhodu -Zovh (= Rušni vrh - kota 1786 m), vmes med njima je preval Čez Suho (Žovbik), majhna krpa na osojnem pobočju tik pod vrhom (grebenska lega), približno 1785 m n. m., v združbi Gentiuno lerglouensis-Caricetum ftrmae s. lat. Leg. & det. I. Dakskobler, 23. 7. in 13. 8. 2002, 11. 6. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. O pojavljanju te vrste v Sloveniji je doslej največ pisal T. Wrabcr (1966: 47, 1967 b: 59, 1968: 187; 1971 a: 209, 1971 b: 102, 1985, 1993). Označuje jo kot »kalcikolno vrsto z obsežnim cirkumpolarnim arealom in bolj Hladnika 15-16: 43-71 (2003) 47 osamljenimi nahajališči v južneje ležečih gorovjih, tako v Evropi v Pirenejih, Alpah, Karpatih in na Balkanu« (T. VVRABER 1966: 47) oz. kot arktično-alpinsko vrsto (T. Wraber 1985: 53). V Sloveniji je po zgoraj naštetih virih razširjena v Julijskih Alpah: na Mangartu in na Plešivcu nad Brežičem (oboje 9547/4), na Prisojniku, Križu in Škrlatici (vse 9548/4). vzhodno od Grla pod Oltarjem (9549/3). na Bovškem Gamsovcu (9648/2), na Košuti v Karavankah (9952/3) in na Snežniku (0452/2), največkrat v čvrstem šašju. Arealno karto so objavili Jogan in sodelavci (2001: 91), v njej pa je poleg naštetih s točko označen še kvadrant 9548/3 (ta točka temelji na neobjavljenih popisih Maksa in Toneta Wraberja, pisno sporočilo Jogan, 27. in 31. 1. 2003). Vrsto Carex rupestris T. wraber {1970: 250) uvršča med značilnice asociacije Gentiano terglouensis-Caricetum flrmae T. Wraber 1970. V fitocenološki tabeli sestojev te asociacije v Julijskih Alpah (39 popisov) ima stalnost I. S takšno stalnostjo se pojavlja tudi v sestojih asociacije Edraiantho graminifolii-Caricetum firmae I. Horvat (1930) 1934 na Snežniku (T. Wraber 1966: 47, 1967 c, 1971 b: 102). E. Wikus (1960: 111-112, 114) je opisala subaso-ciacijo Cariceutm firmae caricctosum rupeslris (= Gentiano lerglouensis-Caricetum firmae caricetosum rupestris) na vetrovnih dolomitnih grebenih, kasneje s soporogom (E. & S. Pignatti 1985) tudi asociacijo Caricetum rupeslris E. & S. Pignatti 1985 (iz zve2e Oxytro-pido-Elynion Br.-Bl. 1949 in razreda Carici rupestris-Kobresietea bellardii Ohba 1974, za katerega je Carex rupeslris tudi diagnostična vrsta). Asociacijo s tem imenom za Snežnik omenja T. Wraber (1997: 414), leto prej (T. Wraber 1996: 111), v pregledu združb subal-pinskih in alpinskih eravišč Slovenije pa je še ne navaja. Združba skalnega šaša na Zovhu (Rušnem vrhu), vzhodnem sosedu Črne prsti, je na vetrovnem grebenu iz dachsteinskega apnenca (na vetrovnih, grebenskih legah s plitvimi tlemi v alpinskem pasu ta vrsta tudi sicer najpogosteje uspeva - T. WraBER 1985: 56). Drugi ekološki podatki so naslednji: nadmorska višina je okoli 1785 m, nebesna lega N, strmina 20°, kamnitost 5 %, tla so inicialna (litosol), velikost popisne ploskve pa je 1,5 m:. Zeliščna plast zastira 95 % površine, mahovna pa 2 % površine. Vrstna sestava je naslednja: Značilnice asociacije Gentiano terglouen-sis-Caricetum firmae T. Wraber 1970: Carex rupestris 4.3, Carex firma 2.3, Phyteuma siebe-ri +; Kazlikovalnica zveze Caricion firmae Gams 1936: Dryas octopetalla 2.3: Značilnice reda .<\eslerietalia coeruleae Br.-Bl. in Br.-Bl. el Jenny 1926: Astrantia bara-ric.a 1.2, Homogyne discolor 1.1, Ranurwullis hybridus +.2, Achillea clavenae r. Gentianeüa anisodonta r; Značilnice razreda Seslerietea albicantis Oberd. 1978 corr. Oberd. 1990: Sesleria albicans 1.2, Selaginella selaginoides 1.1. Carex sempervirens r.2, Anemone narcissiflora +.2; Spremljevalke: Arctoslaphyllos alpina 1.3, Huperzia selugo +.2, Rhododendron hirsulum 1.2, Rhodothamnus chamaecistus 1.2, Valeriana saxatilis 1.2, t'olygonum viviparum +. Tofieldia calyculata +.2, Vacctnium vitis-idaea +.2, Chamaer.ytisus hirsutus subsp. ciliutus +.2. Saldanella alpina +.2, Carex ornithnpoda +.2, Campanula cochleariifolia r.2, Erica carnea r.2, Pinguicula alpina r.2; Mahovi: Ctenidium molluscum +.4, *Dicranum scoparium +.4, * Polytriclum alpi-num r, *Melcuielia sp. +. * det. B. Surina Po navedeni floristični sestavi je opisani sestoj, kljub izraziti prevladi skalnega šaša, bolj podoben čvrstemu kot skalnemu šašju (s sestoji te združbe, pnm. E. & S. Pignäiti 1985 ima le pet skupnih vrst, v našem sestoju ni diagnostičnih vrst njune asociacije, kot so Silene acau-lis, Elyna myosuroides, Minuartia sedoides idr.) in ga zato začasno uvrščamo v asociacijo Gentiano terglouensis-Caricelum firmae in ne v asociacijo Caricetum rupestris. Drugje v soseščini Črne prsti, vključno z njenim vrhom (zaradi pogostega obiska je tam površje in rastje pre-drugačeno), blazin skalnega Saša doslej nismo opazili. 48 1. Dakskobler : Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III 2.6 Cystopteris regia (L.) Desv. 9848/3 (UTM VM00): srednja Soška dolina, levi breg Soče pod Gorenjim Logom, okoii 100 m gorvodno od izliva VogršČka, previsno skalovje iz ploščastega apnenca, 110 m n. m., skupaj z drugimi vrstami skalnih razpok (glej spodnji popis). Leg. & det. I. Dakskobler, 29. 4., 24. 7. in 4. 10. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. Alpska priščanica po podatkih Male flore (Martinčič 1999 b: 82) doslej v submediteran-skem območju Slovenije ni bila znana. Jogan in sodelavci (2001: 126) objavljajo v arealni karti podatek za območje Brkinov (0350/3). Njeno uspevanje ob Soči gorvodno od izliva Vogrščka razlagamo podobno kot uspevanje drugih, navadno v gorah razširjenih vrst ob srednjih in spodnjih tokovih naših alpskih rek (primejaj npr. Petkovšek 1954). Na levem bregu Soče pod Gorenjim Logom, tik nad rečno strugo, ta vrsta vlažnih skalnih razpok gorskega sveta raste v naslednji združbi: Geološka podlaga: ploščasti apncnec (kreda); nadmorska višina: 110 m; lega: W; nagib: 100" (previs), velikost popisne ploskve 5 m1, zastiranje 20 %; zeliščna plast: Paederota lutea 2.2, Aster bellidiastrum 1,2, Asplenium tricho-inanes 1.2, Hedera helix +, Cystopteris regia +.2, Calamagrostis varia +.2, Campanula carnka +.2, Ostrya carpinifolia r, Salvia glutinosa r; mahovna plast: Conocephalum conicum +.4. Zunaj popisne ploskve, toda v neposredni bližini, nad previsom, rastejo tudi vrste Trisetum argenleum, Phytewna scheuchzeri subsp. colum-nae. Parielaria officinalis, Chamaecytisus purpureas in Veronica urticifolia. Med še nekaterimi zanimivimi vrstami, ki uspevajo na obvodnih skalah pri izlivu Vogrščka v Sočo, torej na nadmorski višini okoli 110 do 120 m in v kvadrantu 9848/3, so tudi takso-ni Leonlodon hispidus subsp. brumatii (obilen). Leontodon incanus, Allium ochroleucum (= A. ericetorum) - obilen, Erigeron glabratus (= E. polymorphus), Sesleria albicans, Inula ensifo-lia, Hieracium porrifolium, Athamanta turbith, Phyteuma orbiculare idr. V obrečnih gozdnih sestojih (Ornithogalo-Carpinetum ostryetosum carpinifoliae s. lat.) dolvodno od opisanega sotočja smo tu in tam opazili tudi ilirski vrsti Omphalodes verna in Epimedium alpinum ter bolj submediteransko razširjenega jesenčka (Dictamnus albus), ki smo ga doslej v tem delu Soške doline opazili le še ob cesti Podselo-Doblar, blizu plazovitega območja v sanaciji tik pred Doblarjem (det. I. Dakskobler, 17. 5. 2003). Opozorimo naj še na dve novi nahajališči vrste Cystopteris regia v prigorju Julijskih Alp: 9646/4 (UTM UM73): Julijske Alpe, Bovško, dolina Učje, vlažne skalne razpoke pod Dmohlo, dolomitni apnenec, okoli 670 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 19. 7. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 9750/3 (UTM VM 22): Julijske Alpe, Soriška planina, kotanja med Slatnikom in Možicem, okoli 1560 m n. m„ vlažen apnenčast grušč, porasel s pionirskim zelenim jelševjem (Alnetum viridis s. lat.). Det. I. Dakskobler, 5. 6. 2003, avtorjev popis. 2.7 Genista sericea Wulf. 9947/1 (UTM UM80): srednja Soška dolina, skalovje nad Zamedvejskim potokom (Plave), nad Vedcnci, pod cesto od Vrho-veljske planine proti Koradi, apnenec, lapornati apnenec, okoli 650 m n. m., pan-jevsko grmišče črnega gabra in malega jesena (Amelanchiero-Ostryetum 7). Vrsta Genista sericea uspeva na skalnatem robu sestoja (fit. popis št. 1 v fit. tab. 3). Leg. & det. 1. Dakskobler, 4. 9. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 9947/2 (UM90): srednja Soška dolina, Kanalski Kolovrat, pod grebenom med Korado in Ligom, Sv. Jakob, skalnat prisojen greben nad dolino Perivnika, apnenec, okoli 690 m n. m., vrzelasto grmišče malega jesena in puhastega hrasta (Amelanchiero-Ostryetum ?), vrsta Genista sericea je dominantna na manjši polici v skalovju (okoli 2 m1) - fit. popis št. 2 v fit. tabeli 3. Leg. & det. I. Dakskobler, 9. 9. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. Submediteransko-ilirsko vrsto Genista Hladnika 15-16: 43-71 (2003) 49 sericea smo doslej v Soški dolini najbolj severno opazili na grebenu Sabotina med Solkanom in Plavami (kvadranta 0047/2 in 9947/4), kjer pogosto uspeva na skalnatih grebenih v združbi Genisto sericeae-Seslerietum kalnikensis (Jun-cifoiiae) Poldini 1980, ponekod tudi v svetlih, kamnitih nizkih gozdičih (grmiščih) črnega gabra, malega jesena, mokovca, puhastega hrasta in trikrpega javorja, ki jih uvrščamo v asociacijo Amelanchiero-Ostryetum Poldini (1978) 1982 (Dakskobler 1996 b, neobjavljeni elaborat). Novi nahajališči v srednji Soški dolini sta na precej podobnih skalnatih rastiščih v grebenu Korade in Kanalskega Kolovrata. Skalovje pod cesto na Korado (imenuje ga Lokovca) omenja v eni od svojih razprav Strgar (1989), ko je tam nabral in določi) takson Sesleria angustifolia (= S. albicans subsp. angustifolia). Združbene razmere in spremljevalne vrste svilnate košeničice na novo opisanih nahajališčih so razvidne iz fitocenološke tabele 4. Oba popisa vrzelastih grmišč začasno uvrščamo v asociacijo Amelanchiero-Ostntetum (več o njej giej npr. Poldini 1989) kot floristično obubožana (fragmentarno razvita) sestoja te submediteran-ske združbe. 2.8 Hemerocallis lilioasphodelus L. 9646/4 (UTM UM72): Julijske Alpe, dolina Učje, pod Dmohlo nad cesto Mejni prehod Učja-Učja (Italija). Dve nahajališči: prvo pod staro vojaško potjo, okoli 670 m n. m., na gruščnatih tleh (dolomitni apnenec) ob grapi in v nizkem vrzelastem gozdiču bukve in črnega gabra (Rhododendro hirsuti-Fagetum s. lat.), drugo višje, nad staro vojaško potjo, okoli 800 do 850 m n. m., na zelo strmem dolomitnem pobočju, obilno v nekoliko vrzelastem bukovem sestoju (Rhododendro-Fagetum). Leg. & det. 1. Dakskobler, 19. 7. 2002 in 12. 5. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. 9947/2 (UTM UM90): srednja Soška dolina, nad potokom Majda, tliš (lapor), ob cesti Kanal-Pečno, proti Ligu, malo za ovinkom nad Pečnim, okoli 180 m n. m. Det. 1. Dakskobler, 23. 5. 2000, fotografski posnetek; ob cesti Lig-Britof, na odseku Lovi- šče-Strmec, ovinek nad Strmcem, tliš (lapor in apnenec), okoli 380 m n. m., ob kolovozu na desni strani ceste. Det. I Dakskobler, 23. 5. 2000, avtorjev popis; Bodršca pod Sv. Jakobom, lapor in apnenec, okoli 650 m n. m., pionirski gozd (pot. Ornithogalo-Fagetum). Det. I. Dakskobler, 9. 9. 2002, avtorjev popis; Lig, Godemo, na več krajih nad cesto, ki pelje proti Koradi, od okoli 640 do 680 m n. m., opuščene senožeti, ki se zaraščajo z navadnim šipkom, čmo jelšo, smrdljivim bezgom, robido, trepetliko. francoskim šipkom (Rosa gallic.a) in drugimi vrstami. Na zaraščajočih seno-žetih raste rumena maslenica tudi nad in pod cesto za Debenje in Zapotok. blizu odcepa od glavne ceste, okoli 630 m n. m. ter nad zaselkom Markiči, okoli 550 m n. m. Det. 1. Dakskobler, 3. 6.. 9. 6. in 9. 7. 2003, fotografski posnetki. 9848/4 (UTM VM00): dolina Idrijce, levi breg med Dolenjo Trebušo in Slapom, Vresnica in Vučja grapa pod Špebovim brdom, v glavnem dolomit, na več krajih od 350 do 510 m n. m. vlažne skalne razpoke (glej popis št. 9 v fit. tabeli 6), bukov gozd (Arunco-Fagtlum), združba črnega gabra in dlakavega sleča (Rhododendro hirsuti-Ostryetum). Del. I Dakskobler. 14. 5. 2002 in 23. 5. 2003, avtorjevi popisi. 9849/3 (UTM VM10); desni breg doline Idrijce med Reko in Stopnikom, na levem bregu potoka Dabrček. ob sami grapi in na vznožjih pobočij, v glavnem dolomit in pobočni grušč, v mešanih gozdnih sestojih na rastiščih asociacij Haccjuetio-Fagetum (redko). Ostryo-Fagetum in Ostryo-Fraxinetum orni (redko), ter na bolj odprtih površinah, v žlebovih, prav tako na rastiščih omenjenih združb, od okoli 300 do 400 m n. m. Det. I. Dakskobler, 25. 5. 1999, fotografski posnetek. Pri Stopniku in Reki, morda v istem kvadrantu, jo omenja tudi Terpin (1994: 56). Rumena maslcnica je v Posočju in soseščini najbolj pogosta na dolomitnih rastiščih v dolinah Idrijce in Trehuše (glej npr. Terpin 1994: 56) ter na flišnem slemenu med srednjo Soško dolino in dolino Idrije (Kanalski Kolov- 50 1. Dakskobler : Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III rat, Zgornja Brda). V Zgornjem Posočju je večina doslej znanih nahajališč v Breginjskem kotu (T. Wraber 1967 a: 125, ČušlN 2003). Arealno karto razširjenosti v Sloveniji so na podlagi podatkov, ki so bili do takrat zbrani v bazi CKFF, objavili Jogan in sodelavci (2001: 189), o njenem pojavljanju v Prekmurju sta pred kratkim poročala Bakan in Goršak (2002), o pogostnosti na močvirnih travnikih Goričkega pa Kau-garič (2002). V Posočju jo videvamo v kar precej rastlinskih združbah. Posebno na dolomitni podlagi označuje nekoliko vlažna rastišča skraj-nejših gozdnih fitocenoz, npr. sestoje asociacije Rhododendro hirsuli-Ostryetum Franz (1991) 2002 nom. prov., ki so ponekod morda nekoliko podobni sestojem v Furlaniji opisane asociacije Hemerocallido lilioasphodelo-Ostryetum Poldini 1982. 2.9 Hieracium prenanthoides Vili. 9749/4 (UTM VM12): Julijska Alpe, Črna prst, pod Četrtjo, Pastirjev plaz zahodno od planine Osredki, okoli 1360 m n. m., grohotna tla v ledeniški krnici, Salicetum waldstei-niunae s. lat. Leg. & det. I. Dakskobler, 1. 8. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU (popis št. 1 v fit. tabeli 4); greben lisca, pod koto 1647 m na nadmorski višini okoli 1630 m, apnenec, Salicetum waldsteinia-nae s. lat. Leg. & det. I. Dakskobler, 7. 8. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU (popis št. 2 v fit. tabeli 4); severozahodna pobočja grebena Črne gore nad pl. za Liscem, ob zgornji planinski poti od te planine, kjer je bila nekdanja Orožnova koča proti Črni prsti (na turističnih kartah ta pot ni označena), na skalnatem uleknjenem pobočju s podomim skalovjem, visoke steblike z gorskim javorjem, vrbami in zeleno jelšo (na robu). Leg. & det. I. Dakskobler, 23. 8. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU (popis št. 3 v rit. tabeii 4). 9749/4 (UTM VM11): Julijske Alpe, Črna prst, prisojna pobočja nad vasjo Kal pri Strži-ščah, na Stukah, 1540 m n. m., apnenec s primesjo roženca in glinavcev, združba visokih steblik z vrsto Eryngium alpinum. Leg. & det. I. Dakskobler. 23. 7. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU (popis št. 4 v fit. tabeli 4). Podatek o uspevanju lega taksona (Hieracium prenanthoides subsp. perfoliatum Froel.) na Čmi prsti (brez natančnejše oznake nahajališča in avtorja oz. vira podatka) najdemo v monografski obdelavi rodu Hieracium (Zahn 1921: 751). Črna prst je bila še donedavno (T. Wraber 1999 a: 621) tudi edino zanesljivo znano nahajališče vrste Hieracium prenanthoides v Sloveniji. Seljak (2002: 46-47) je to vednost dopolnil s podrobnim opisom njenega uspevanja na dveh nahajališčih (pod Cimp-rovko - 9850/1 in Humom - 9849/2) v pogorjti Porezna. Isti avtor (Seljak 2002: 47) omenja tudi herbarijske pole v LJU, ki kažejo na možnost (verjetnost) uspevanja tega taksona v Karavankah in Kamniških Alpah. Ni pa nam znan vir za podatek o uspevanju suličastolistne škr-žolice tudi na Nanosu (0250/1), ki so ga objavili Jogan in sodelavci (2001: 195). Kakorkoli, la arktično-alpinska (po Poldiniju 1991:427 evra-zijska) vrsta je v Sloveniji gotovo razmeroma redka in zato njena nahajališča in rastišča pod Črno prstjo opisujemo nekoliko podrobneje (in s tem dopolnjujemo Zahnov skopi in že več kot osemdeset let stari podatek). Doslej smo vrsto Hieracium prenanthoides pod to goro našli na štirih krajih, na treh nahajališčih na bohinjski strani in na enem nahajališču na primorski strani. Rastiščne in združbene razmere prikazujemo s štirimi popisi v fitocenološki tabeli 4. Sestoja v popisih 1 in 2 lahko uvrstimo v združbo Waldsteinove vrbe. To združbo sta nedavno v Julijskih Alpah s prigorjem in v Karavankah preučila Zupančič in Žagar (2001) in jo uvrstila v sintakson Salicetum waldsteinianae Berger 1922 corr. Zupančič & Žagar 2001 var. geogr. Homogyne sylvestris Zupančič & Žagar 2001. Dva od devetih popisov tega sintaksona sta naredila ludi pod Črno prstjo, vedar na drugih lokacijah. Popis št. 3 (ob planinski poti na severozahodnih pobočjih grebena Črne gore) prav tako označuje subalpinsko grmiščno združbo, najbrž obliko makroasociacije Salicetum appendiculatae s. lat. (morda bi ga lahko uvrstili v sintakson Salici appendiculatae-Aceretum pseudoplatani Obcrd. 1957 nom. inv. - po Hladnika 15-16: 43-71 (2003) 51 Karner & Mlcina 1993: 481-482). Na prisojnih pobočjih Čme prsti srno vrsto Hieracium prenanthoides našli v nekoliko drugačni fitoce-nozi, v visokem stcblikovju na nekdanjih senožetih. To združbo, v kateri je precej obilna alpska možina (Eijngium alpinum), začasno uvrščamo v sintakson Allio victorialis-Ervngie-turn alpinae nom. prov Iz naših dosedanjih opažanj lahko zaključimo, da pod Črno prstjo suličastolistna škržolica uspeva v nekoliko drugačnih združbah kot pod Poreznom (prim. Seljak 2002: 47). Tudi drugod v Alpah lahko uspeva v različnih združbah (Poldi.ni 1991: 427: vrsla gozdnih robov, Lauber & Wagner 1998: 1261: vrsta razmeroma vlažnih, svetlih gorskih gozdov, Oberdorfer 1983: 1031: vrsta, ki uspeva v združbah visokih trav - iz zveze Calamagmstion arundinaeeae Luq. 1926, visokih steblik in rjastega šašja, Adirr et al. 1994: 874: vrsta kamnitih pobočij, visokih steblikovij in altimontanskih in snbalpinskih grmišč). 2.10 IJnum bienne Mili. 9847/4 (UTM UM90): srednja Soška dolina, terasa nad cesto Ročinj-Ajba-Kanai, okoli 160 m n. m., fliš, zaravnan travnik (nekoč morda njiva), kjer v bližini rasteta tudi vinograjski in zelcnjadni luk, Allium vinea-le in A. oleraceutn. Leg. & det. I. Daks-kobler, 29. 4. 2002 in 14. 5. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/3 in 9948/1 (UTM UM90): srednja Soška dolina, travniki pod in nad cesto Avče-Marija Snežna (Levpa), Prižnjak in Laz nad Avčami, okoli 270 m n. m., tudi na cestni brežini pod cerkvijo Marije Snežne, okoli 330 m n. m. (že v kv. 9948/1), in na Levp-skem brdu pod Levpo, okoli 400 m n. m., suho travišče na flišu. Leg & det. 1. Dakskobler, 2. 5. 2002 in 13. 5. 2002 ter L Dakskobler & B. Vreš, Il.fi. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. Dvoletni lan po podatkih Male flore (Mar-tinčič 1999 c: 301) uspeva na kraških koše-nicah v submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije. Tudi Poldini (1991:486) in PlGNATTl (¡982: 23) pišeta, da ta (sub)-mediteransko-(sub)atlantska vrsta uspeva predvsem na suhih traviščih. Po arealni karti, ki so jo objavili Jocan in sodelavci (2001: 277). sklepamo, daje dvoletni lan pri nas razširjen v Goriških fiidih, v spodnji Vipavski dolini, na Tržaško-Komenskem Krasu in v Slovenski Istri. V srednjem delu Soške doline, okoli Ročinja in na vznožju Banjšic nad dolino AvŠčka smo ga našli na flišni (lapornati) matični podlagi - na uravnavah, pogosteje pa na položnih do strmih pobočjih, na še košenih senožetih in tudi na terasah nekdanjih vinogradov aii cclo njiv. Podrobneje teh travišč na podlagi štirih nepopolnih in netipičnih popisov (v članku jih ne prilagamo, na razpolago so pri avtorju) sinsiste-matsko še ne moremo opredeliti. Vsekakor v njih prevladujejo vrste suhih in polsuhih travišč iz razreda Festuco-Brometea. Med njimi je razmeroma malo vrst, značilnih za submediteran-ska travisča iz zveze Scorzonerinn villosae. Precej pogoste in obilne so na preučenih traviščih še vrste gojenih travnikov (razred Molinio-Arrhenalherctea) - te prevladujejo na terasi pri Ročinju in (zaradi Hišne podlage) tudi nekatere vrste bolj kisloljubnih travniških združb (razred Calhmo-Ulicetea) Kai.igaRIč (pisno sporočilo. 30. 1. 2003) dopušča uvrstitev teh travnikov v srednjeevropsko zvezo Bromion ereeti, prav tako možnost, da gre v navedenih primerih za osiromašena, z vrstami gojenih travnikov (nanosi, zakisovanje) obogatena travisča iz sub-mediteranske zveze Scorzonerion villosae (o nejasni biogeografski meji med travišči redov Scorzoneremlia villosae in Brometalia ereeti v srednji Soški dolini glej tudi Kalicarič & Škornik 2002). Dilemo bo najbrž treba razrešiti s podrobnejšo in celovitejšo raziskavo (pol)suhih travišč v tem delu Posočja. Ob tem naj dodamo, da smo spomladi 1. 2003 (leg & det. G. Seljak & I. Dakskobler, 16. 4. 2003) dvoletni lan opazili tudi na ekološko precej podobnem flišnem travniku pod Kekcem nad Novo Gorico (0047/2), na rastišču mediteranske vrste Bellevalia romana (SELMK 2001). V zgornjih Brdih (9947/3) pa smo dvoletni lan našli na zatravljenem kolovozu, na lapornatih pobočjih pod cesto Korada-Vrhovlje (pot! Vrhoveljsko planino, V rajdi, okoli 480 m n. 52 1. Dakskobler : Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III m.), ki so porasla s suhimi submediteranskimi travišči iz zveze Scorzonerion villosae in na katerih med drugimi raste tudi velecvetni serap, Serapias vomeracea (leg. & det. I. Dakskobler, 9. 6. 2003). 2.11 Primula carniolica Jacq. 9948/2 (UTM VM00): dolina Idrijce (levi breg) med Slapom in Dolenjo Trebušo, vznožje Vojnačevega brda nad Idrijco (nasproti Oblaza), ob stezi od Temnikarja proti Prvejku, okoli 210 do 230 m n. m., dolomit, vlažna skalnata in travnata rastišča. Det. I. & Ljudmila Dakskobler, 14. in 22. 4. 2002, fotografski posnetki (fitocenološki popisi št. I, 2, 3, 5 v fit. tabeli 5); vlažne skale ob Idrijci nasproti Oblaza, okoli 180 m n. m. Det. I. Dakskobler, 22. 4. 2002 (fitoceno-loška popisa 9 in 10 v fit. tabeli 5); kota 639 m pod Špehovim brdom, Ostryo-Fraxi-netum orni. Det. I. Dakskobler, 14. 5. 2002, popis avtoija; Skopica, vlažno skalovje v grapi Skopičnika, okoli 600 m n, m. (popis 11); skalovje desno nad Skopičnikovo grapo, proti Vojnačevemu brdu, okoli 630 m n. m. (popis 13). Det. I. Dakskobler, 23. 5. 2003; greben pod Vrhom Skopice, okoli 670 m n. m., skalne razpoke, kamnito travi-šče (fitocenološki popisi 4, 7, 8); ob potočku zahodno od Čonha nad Kozijsko grapo, vlažno skalovje, okoli 420 m n. m. (skupaj z vrstami Pinguicula alpina, Astrantia carniolica, Paederota lutea, Carex umbrosa, Aster bellidiastrum). Det. I. Dakskobler, 30. 5. 2003. Nova nahajališča v že znanem kvadrantu. 9848/4 (UTM VMOOj: dolina Idrijce (levi breg) med Slapom in Dolenjo Trebušo, Vučja grapa pod Špehovim brdom, dolomil, okoli 450 do 510 m n. m., vlažne skalne razpoke (fitocenološka popisa št. 6 in 12 v fit. tabeli 5). Det. I. Dakskobler. 14. 5. 2002, avtoijevi popisi. Nova nahajališča v novem kvadrantu. Karto doslej znane razšiijenosti slovenskega endemita Primula carniolica so objavili T. Wrabbr in Skoberne (1989: 255, s pregledom do takrat znanih nahajališč na straneh 256-257) in Jogan in sodelavci (2001: 300). V obeh arealnih kartah podatek za Karavanke - Belica (9549/2) temelji na pomoti (zamenjava z Belco na Idrijskem). Pri naših raziskavah smo našli nekaj novih nahajališč na severozahodni meji naravne razširjenosti tega severnoilirskega endemita, na pobočjih nad levim bregom Idrijce v spodnjem delu njene doline. Združbene razmere, v katerih tu raste vrsta Primula carniolica, prikazujemo s fitocenološko tabelo 5. Popise št. 1-5 uvrščamo v za zdaj le provizomo opisani sintakson Primulo camiolicae-Sesle-rietutn albicantis nom. prov., popisi od 6 do 13 pa sodijo med združbe (vlažnih) skalnih razpok, med njimi vsaj popisi 6-8 v asociacijo Primulo carniolicae-Potenliletum caulescentis Dakskobler (1998) 2000. Vsekakor želimo združbene razmere, v katerih raste naš endemit Primula carniolica, še podrobneje in celoviteje raziskati (v sodelovanju s T. Wraberjem in J. Bavconom). 2.12 Ribes petraeum Wulf. 9749/4 (UTM VM12): Julijska Alpe, Črna prst, Lisec, vzhodna pobočja Kozjega roba, okoli 1540 m n. m., skalnato pobočje, pobočni grušč, subalpinsko grmišče. Leg. & det. I. Dakskobler, 7. 8. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. Skalno grozdičje doslej v Julijskih Alpah ni bilo znano (T. Wraber 1999 b: 201, Jogan et al. 2001: 318). V soseščini Čme prsti smo ga našli v pionirskem subalpinskem grmišču na gruščnatem (jugo)vzhodnem pobočju pod grebenom Lisca. Opis fitocenoze, v kateri uspeva, je naslednji: Nadmorska višina: 1540 m Nebesna lega: E-SE Nagib: 35° Kamnitost: 90 % Geološka podlaga: grob pobočni grušč (apnenec) Zastiranje: drevesna plast (E3) 20 %, grmovna plast (E2) 50 %, zeliščna plast (E,) 20%. Velikost popisne ploskve: 40 mJ E3: Acer pseudoplatanus 2.2 E2: Rhanmas fallax 2.2 Hladnika 15-16: 43-71 (2003) 53 Ribes alpinum +.2 Ribes petraeum 1.2 (večji grm) Lonicera alpígena +.2 E|¡ Senecio fuchsii (= S. ovatus) + Seduin maximum +.2 Aconitum degenii subsp. paniculauim +.2 Aconitum lycoaonum subsp. ranimculifo-lium +.2 Verbascuni lanatum +.2 Scrophularia scopolii +.2 Galeobdolon flavidum +.2 Silene vulgaris subsp. antelopum +.2 Dryopteris filix-mas +.2 Rhodiola rosea +.2 Eryngium alpinum +.2 Carduus defloratus +.2 Galium laevigatum + V soseščini Črne prsti poleg alpskega in skalnega grozdičja uspeva tudi kosmulja (Ribes uva-crispa). Opazili smo jo pod Zovhom (Ruš-nim vrhom) in v mraziščnem ruševju pri Ravenski planini. 2.13 Saxífraga tenella VVulf. 9848/3 (UTM VM00): srednja Soška dolina, severni rob Banjšic, pod Goščami na osojah nad grapo Vogrščka, skalnata stopnja na robu planote, ko se pobočje prelomi v to grapo, okoli 500 do 530 m n. m., združba črnega gabra in malega jesena (Ostryo-Fraxinetum orni ?). Leg. & det. L Daks-kobler, 6. 8. 1991 in 4. 6. 2002, delovni her-barij ZRC SAZU. Jugovzhodnoalpski endemit, nežni kamno-kreč (Saxífraga tenella), je v Sloveniji razširjen v Julijskih Alpah, v Savinjskih Alpah (?), na Lubniku in v Zasavju (T. Wraber 1999 c: 207, Praprotnik 1999, Jogan et al. 2001: 341). V starejši botanični literaturi najdemo podatke o pojavljanju te vrste tudi na severnem obrobju submediteranskega fitogeografskega območja. Tako Krašan (1868: 209) poroča o njegovem uspevanju v grapi Vogrščka (9848/3) na severnem robu Banjšic, Stur (1857: 416) pa ga je opazil pri Tolminskem Lomu (9848/4). Doslej nam je uspelo potrditi le Krašanovo navedbo, verjetna pa je tudi Sturova (le da okolice Tolminskega Loma še nismo podrobneje pregledovali). Rastišče nežnega kamnokreča nad Vogr-ščkom je v osojnem skalovju, poraslem z nizkim in vrze lastim panjevskim gozdom črnega gabra in malega jesena (najbrž so bila ta skalnata pobočja v času med 1. svetovno vojno - soška fronta - skoraj neporasla). Začasno ta sestoj uvrščamo v asociacijo Ostryo-Fraxinetum orni Aichinger 1933 = Fraxi>w orni-Ostnetum Aichinger 1933 corr. Franz 2002, po floristični sestavi pa kaže tudi določeno podobnost s sestoji asociacije Sesleno albicantis-Ostrvenini Lausi et al. 1982 corr. Poldini & Vidali 1995. Vrsta Saxifraga tenella je le ena izmed flori -stičnih posebnosti grape Vogrščka. V njej uspeva Se več zanimivih vrst, ki označujejo to območje na stiku predalpskega, submediteran-skega in dinarskega fitogeografskega območja Slo%'enije, npr. vrsti Aconitum angustifolium in Scopolia carniolica. 2.14 Spiraea decumbens Koch 9646/4 (UTM UM72): Julijske Alpe, dolina (Jcje, pod Drnohlo, dolomilni apnenec, skalna stena v useku stare vojaške poti nad dolino Učje, ob izraziti (globoki) grapi, okoli 800 m n. m., v združbi skalnih razpok (PotentiUetum caulescentis s. lat.) - stolpca 1 in 2 v fitocenološki tabeli 6. Leg. & del. I. Dakskobler, 19. 7. 2002 in 12. 5. 2003. delovni herbarij ZRC SAZU. O uspevanju jugovzhodnoalpskega endemi-ta Spirea decumbens v Sloveniji je prvi poročal T. Wraber (1969), kije tudi na karti prikazal njegovo do takrat znano razširjenost v Julijskih Alpah. V Sloveniji je bila ta razširjenost omejena na Breginjski kot (glej tudi T. Wraber & Skoberne 1989: 305), Pred nekaj leti je N. Praprotnik (1997) objavila nahajališče pri Napoleonovem mostu pri Kobaridu (9747/4) -glej tudi Jogan (2000: 84). Tega nahajališča nismo mogli potrditi in Čušin (2003: 95) meni, da gre za zamenjavo s podivjano okrasno med-vejko (hortikulturno sorto). Novo nahajališče v dolini Učje je pričakovano, saj je znotraj doslej 54 1. Dakskobler : Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III znanega areala te vrste. Združbene razmere prikazujemo z dvema fitocenološkima popisoma v fitocenološki tabeli 6. V to tabelo smo zaradi primeijave uvrstili tudi pet popisov skalnih razpok, ki smo jih naredili na prisojnih dolomitnih pobočjih Stolovega grebena nad Prekopo (Plazi) in okoli pl. Ohoje (9746/1, datum popisov 10. 6. 1998) in v katerih tudi uspeva vrsta Spiraea decumbens (popisi št. 3-7 v fit. tabeli 6). Popisani sestoji se, kljub prisotnosti te diagnostične vrste, nekoliko razlikujejo od sestojev asociacije Spiraeo-PoteMilletum caulescentis Poldini 1969 (prim. Dakskobler 2000: 56-57), zato jih začasno uvrščamo še v širše zajeto makroasociacijo Polentilletum caulescentis s. lat. 2.15 Thelypteris palustris Schott 9848/1 (UTM UM91); Zgornje Posočje, Na Dolgem, vznožje Hlevnika ob cesti Tolmin-Kobarid, pred Hlevsko skupnostjo Volarje; okoli 175 m n. m., zamočvirjen svet na alu-viju (po geološki karti - Busf.r 1987 -rečni sedimenti v terasah, prod, pesek, deloma konglomerat) pod ježo še starejše rečne terase, ob nekoč delno reguliranemu potočku (nasip), ki izvira prav tu (izvirov je na robu ježe več, eden pa je večji), pionirsko črno jelSevje in druge močvirne združbe na skupni površini okoli 500 m2. Leg. & det. I. Dakskobler, 3. 4. in 10. 5. 2002,1. Dakskobler & B. Vreš, 11.6. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. Močvirska krpača je uvrščena med ranljive vrste slovenske flore (T. Wraber & Skoberne 1989: 312-313). Vednost o njeni tukajšnji razširjenosti se je v zadnjem desetletju precej povečala (prim. Jogan et al. 2001: 379, Iogan 2002: 159, Rozman 2001: 118, Kocjan 2001: 23, 2002). Kljub temu je ta vrsta vsaj v Posočju in še posebej v njegovem predalpsko-alpskem delu precejšnja redkost. Iz Julijskih Alp je doslej znano le nahajališče na severni obali Bohinjskega jezera, ki sta ga našla Maks in Tone Wraber (T. Wraber 1960: 31). Tudi to nahajališče je na gruščnatih tleh, kijih namakajo podzemni studenci. Združbe, v katerih obilno uspeva močvirska krpača pri Tolminu, prikazujemo v fitocenološki tabeli 7. Popisa št. 1 in 2 v tej tabeli predstavljata fragmentarno razvito pionirsko Črno jelševje (Alnetum glutinosea s. lat.), ki ga za zdaj še ne moremo podrobneje opredeliti. V splošnem so podobni pionirski sestoji črne jelše na močvirskih tleh v zgornjem Posočju zelo redki (doslej smo jih popisali na robu Starijskega blata pri Starem selu in pri Kozarščah, vendar v teh sestojih vrste Thelypteris palustris nismo opazili). Primerjava s podrobneje raziskanimi črnimi jelševji na Koroškem (Fkanz, Kosch & Leute 1990) pa kaže na določene podobnosti (skupno uspevanje vrste Thelypteris palustris), a tudi precejšnje razlike (vsekakor so naši sestoji razviti le v sledovih in uspevajo v nekoliko drugačnih ekoloških razmerah). Sestoj, ki ga prikazuje popis št. 3, označuje še bolj vlažno rastišče in posledično še bolj inicialno (pionirsko) razvojno stopnjo. S svojo dominantnostjo in obilnostjo ga označuje prav vrsta Thelypteris palustris, nekatere vrste mokrotnih travnikov (Scirpus sylvati-cus, Caltha palustris, Valeriana dioica, Equisetum palustre, Filipéndula ulmaria in Lythrum salicaria), pa tudi takson Sparganium erectum* agg., značilen za bolj ali manj mirujoče (ob)vodne združbe (ta sestoj začasno označujemo kot zdnižbo Sparganium ereetum-Thelypteris palustris). Zamočvirjena površina (omejena je z ježo in potočkom) na Dolgem pod Hlevnikom je površinsko sicer majhna, aje nedvomno svojevrsten življenjski prostor, kakršnih je v Zgornjem Posočju razmeroma malo. Obdana je s pionirskim gozdom (potencialno so to najbrž rastišča asociacije Hacquetio-Fagetum) na ježi starejše rečne terase (ta se višje stika s pobočnim gruščem na vznožju Hlevnika) in gojenimi travniki (na njih občasno tudi pasejo govedo) v smeri proti glavni cesti. Ob potočku so v enem delu v vrsti posajene smreke. V jugovzhodnem delu močvirne površine, ki jc manj zarasla, tudi občasno pasejo govedo - tu smo med drugimi popisali vrste Eriophorum iatifolium, Carex davañiana, C. nigra, C. puni-cea*, Verónica beccabunga, Equisetum fluviati-le*, Typha latifolia, Pulicaria dysenterica idr. Vsekakor bi bilo opisano območje vredno, sporazumno z lastniki, zaščititi (ali se dogovoriti za morebitni odkup). * det. B. Vreš Hladnika 15-16: 43-71 (2003) 55 2.16 Verbascum blattaria L. 9748/3 (UTM VM02); Julijske Alpe, Polog v dolini Tolminke, na pašniku pod istoimensko planino, okoli 400 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, začetek julija 2001. delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/1 (UTM VMOD: Zgornje Posočje, Tolmin, na Ločah, na desnem bregu Tolminke, obpotje pri vojaškem pokopališču iz 1. svetovne vojne, okoli 180 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 30. 8. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/2 (UTM VM01): Zgornje Posočje, Ljubinj, na robu gojenega travnika ob cesti proti Podmelcu, okoli 390 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 14. 6. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU; spodnja Baška dolina, Klavže, gozdni rob ob cesti proti Knezi, 3 Summary okoli 220 m n. m., skupaj z vrstami Erige-ron annuus, Dactylix glomerala, Hera-cleum sphondylium, Symphytum officmalc idr. Leg. & det. I. Dakskobler, 6. 7. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. Grozdasti lučnik jc po podatkih Male flore (T. Wraber 1999 d: 473) v vsej Sloveniji razširjena vrsta nideralnih (sinantropnih) rastišč, obpotij in jarkov. V arealni karti, ki so jo na podlagi podatkov, ki so bili do takrat zbrani v bazi CKFF, objavili Jogan in sodelavci (2001: 398) v Julijskih Alpah ni označenih nahajališč, razmeroma malo pa jih je tudi v njihovem italijanskem delu (Poldini 2002: 509). Na bolj ali manj nideralnih rastiščih (pašnik, obpotje, rob gojenega travnika) smo to sicer široko razširjeno, paleotemperatno vrsto opazili v jugozahodnem delu (prigorju) tega gorovja. In our survey of floristic novelties from the Soča Valley and its immediate vicinity we focused above all on the description of new localities, sites and community conditions of some vascular plants which belong to some rare, phytogeographically important or otherwise interesting taxa of Slovenian flora (e.g. endemics). New species for the flora of Mt. Črna prst (9749/4), which is a bota-mcally very interesting mountain situated between Bohinj and the Bača Valley, are Campanula lati-folia L. (found under the Lisec ridge and in the area of Pastirjev plaz at mountain pasture Osredki - Phytosociological Table I), Carexfrigida All. (which grows at the spring in the area of Blehe under the peak of Soštar = Kontni vrh - Phytosociological Table 2), Carex rupestris All. (a small carpet at the top of the peak of Zovh = Rušni vrh) and Ribes pttraeum Wulf. (gravelly eastern slope of the Lisec ridge, the first known locality in the Julian Alps). On this mountain we also confirmed the thriving of Hieracium prenanthoides Will, which was already determined more than eighty years ago (Zahn 1921: 751), and illustrated the communities in which it grows on the Lisec ridge, on the northwestern slopes of the Črna gora ridge above the mountain pasture Lisec, in the area of Pastirjev plaz and in the area of Štuke on southern slopes of Mt. Črna prst in Phytosociological Table 4. In the central Soča Valley, i.e. in the northern part of the sub-Mediterranean phytogeographical region of Slovenia (according to M. Wraber 1969), we found two new localities of the Mediterranean fern Adiantwn capillus-veneris L. (9847/4, towards southwest from the village of Ročinj, 9947/2, in the Trebež gorge, on the southern bank of the Soča river at the village of Plave). The sub-Medi-lerrancan-Illyrian species Genista sericea Wulf. thrives in the same region (9947/1, 2, under .Vlt. Korada and at Sv. Jakob on the Kanalski Kolovrat ridge - Phytosociological Table 3), whereas the sub-Mediterranean-sub-Atlantic species Linum bienne Mill, was detected a little more northwards. Tt grows oil the flysch meadows at the village of Ročinj, above the village of Avče and under the village of Levpa (9847/4, 9848/3, 9948/1). In this part of the Soča Valley, in rock creviccs along the Soča river, slightly upwards of the outfall of Vogršček (9848/3) we noticed the feni Cvstopteris regia (L.) Desv., which is in Slovenia also mostly distributed in the Alps. Southeastern-Alpine endemic Saxifraga tenelia Wulf. was detected in the gorge of Vogršček and in the northern rim of the 56 1. Dakskobler : Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III Banjšice plateau by botanists in the 19* centuty already (Stur 1857: 416, Krašan 1868: 209), which we confirmed with its find on the rocky shady slopes above the VogrŠček gorge (9848/3). Endemic of the southeastern Alps, Spiraea decumbent Koch, has been until now positively known in Slovenia only in its westernmost pan, in the Breginjski kot. Its thriving above the Učja valley (9646/4) is expected since it takes place within its so far known distribution area (the community of rock crevices, in which this species grows in the Učja valley and in the Breginjski kot, is presented in Phytosociological Table 6). Also expected are the new localities of Botrychium virginianum (L.) Sw. on the left bank of the Soča river near the village of Soča (9647/4) and on northern foothills of Mt. Matajur above the village of Sužid (9747/3). This fern was found before in the Upper Soča Valley on similar sites on the northern foothills of Mt. Hlevnik near the town of Tolmin and on the northern foothills of the Polovnik ridge above the village of Čezsoča. New localities and sites of the Slovenian endemic Primula carniolica Jacq. in the lower part of the Idrijca valley (on the slopes above its left bank between the villages of Dolenja Trebuša and Slap ob Idrijci - 9948/2 in 9848/4), on northwestern boundary of its distribution area, were described and illustrated in Phytosociological Table 5. There is a rich locality of the fern Thelypteris palustris Schott, which is vulnerable in Slovenia, in the area of Na Doigem, at the foothills of Mt. Hlevnik, alongside the road Tolmin-Kobarid (9848/1), In the narrow belt between the pioneer forest on the slope of the older river terrace and lowland hay meadows there is a wetland alongside a little brooklet and numerous springs, overgrown with a pioneer forest of black alder (Alneturn glutinosae s. lat.) and communities of wetland meadows (Phytosociological Table 7). Since such habitats are relatively rare in the Upper Soča Valley, we recommend its preservation. Three new localities of Verbascum blaltaria I,, were found near the villages of Ljubinj and Klavžc and in the Tolminka valley (at the town of Tolmin and at the mountain pasture Polog), in the southern part of the Julian Alps, and new localities of HemerocaUis litioasphodelus L. in the Idrijca valley, in the Učja valley and in the hills between the Soča Valley and the Idrija Valley (Kanalski Kolovrat). Zahvala Za posredovano literaturo o vrsti Hieracium prenunthoides se prisrčno zahvaljujem akademiku prof. dr. Emestu Mayerju. Iskrena hvala prof. dr. Tonetu Wraberju za strokovni pregled besedila in za posredovano literaturo in podatke o vrsti Carex rupestris. Podatke o tej vrsti sta mi posredovala tudi doc. dr. Nejc Jogan (komentar podatka iz arealne karte v Gradivu) in mag. Boštjan Surina. Slednjemu gre iskrena hvala tudi za dragoceno pomoč pri določanju mahov in lišajev na rastišču skalnega šaša. Dr. Branku Vrešu se najlepše zahvaljujem za spremstvo na terenu, pomoč pri določanju vrst, ki rastejo na rastiščih dvoletnega lana (Uttum bienne) in močvirske krpače (Thelypteris palustris), za določitev vrste Carex umbmsa na rastišču kranjskega jegliča in za pregled besedila. Hvala tudi prof. dr. Mitju Kaligariču za nasvete v zvezi s sinsistematsko pripadnostjo travišč, kjer raste dvoletni lan, univ. dipl. inž. Janku Žigonu za opozorilo o pojavljanju vrste Campanula lalifolia na Nanosu, mag. Gabrijelu Seljaku za podatke o dvoletnem lanu in mag. Bošku Čušinu za fotografske posnetke virgi-nijske mladomesečine pri Sužidu. Besedilo je jezikovno pregledala prof. Cvetana Tavzes. 4 Literatura Adler, W„ K. Oswald & R. Fischer et al., 1994: Exkursionsflora von Österreich. Hrsg.: M. Fischer, Eugen Ulmer, Stuttgart - Wien, 1180 pp. Bakan, B. & B. Goršak, 2002: Nekaj zanimivosti o flori Prekmurja. Proteus (Ljubljana) 64 (6): 278-280. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auflage. Springer,. Wien - New York, 865 pp. Hladnika 15-16: 43-71 (2003) 57 Buser, S., 1987: Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmin in Videm 1: 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Ciišin, B„ 2003: Floristična in fitogeografska oznaka Breginjskega kota v zahodni Sloveniji. Magistrska naloga, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana I22pp. čušiim, B. & I. Dakskobler, 2001: Floristične novosti iz Posočja (severozahodna in zahodna Slovenija). Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana) 42-2 (5): 63-85. Dakskobler, F„ 1993: Novo nahajališče vrste Botrychium virginianum (1..) Sw. v Julijskih Alpah. Hladnikia (Ljubljana) 1: 29-34. Dakskobler, I., 1996 a: Botrychium virginianum (L.) Sw. In: Nova nahajališča - New localities, Hladnikia (Ljubljana) 7: 42. Dakskobler, I., 1996 b: Floristična in vegetacijska oznaka Sabolina. Dopolnjen elaborat iz 1. 1994. Biološki inštitut ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin. Dakskobler, I., 2000: Fitocenološka oznaka rastišč endemične vrste Moehringia villosa (Wulfen) Fenzl (Caryophyllaceae). Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana) 41-2 (2): 41-93. Dakskobler, I. & B. Čušin, 2002: Floristične novosti iz Posočja (zahodna Slovenija) - II. Hladnikia (Ljubljana) 14: 13-31. Essl, F., T. Dirnböck, S. Dullinger & M. Wenzl. 2000: Bemerkenswerte Gefässpflanzeniunde aus dem Salzatal (Steiermark). Mitt. Naturwiss. Ver. Steiermark (Graz) Bd. 130: 121-132. Frahm, J. P. & W. Frey, 1992: Moosflora. 3. Aufl. UTB, Eugen Ulmer, Stuttgart, 528 pp. Franz, W. R„ 1991: Neufunde der Virginischen Mondraute (Botrychium virginianum (L.) Sw.) im Gailtal und ihr Gesellschaftsanschluss in Kärnten und Steiermark. Carinthia II (Klagenfurt) (181) 101:573-598. Franz, W. R., M. Kosen & G. H. Leute, 1990: Zur Flora und Vegetation der Kapuziner- und Schlangeninsel im Wörthersee (Kärnten, Österreich). Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana) 31 37-76. Grabnf.rr, G. & L. Mucina (eds.), 1993: Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil II. Natürliche Waldfreie Vegetation. Gustav Fischer Verlag, Jena - Stuttgart - New York, 523 pp. Jooan, N„ 2000: Razširjenost medvejk {Spiraea spp.) v Sloveniji. Annales (Koper) 19 (Ser hist nat. 10/1): 81-90. Jogan, N„ 2002: Prehodno barje v Češeniški gmajni pri Domžalah. Varstvo narave (Ljubljana) 19 155-162. Jooan, N„ T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglic, A. Podobnik, R. Rozman, S. Strgui.c - Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 443 pp. Kaligarič, M., 2002: Rastlinska podoba Goričkega. V: Gogala, A. (ed.): Narava Slovenije, Mura in Prekmurje, p. 77-80, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Kaligarič, M., S. Škornik, 2002: Variety of dry and semi-dry secondary grasslands [Festucn-Brometea) in Slovenia - contact area of different geoelements. Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana) 43-3: 227-246. Karner, P. & L. MuciNA, 1993: Mulgedio-Aconitetea. In: Grabherr. G. & L. Mucina (eds.): Die Pflanzengescllschaften Österreichs. Teil II: Natürliche waldfreie Vegetation, p. 468-505, Gustav Fischer Verlag, Jena - Stuttgart - New York. Kocjan, M. J., 2001: Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih redkih in endemičnih taksonov v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 11: 17-24. Kocjan, M. J., 2002: Thelypteris palustris. In: Jogan, N. (ur.): Nova nahajališča - New localities, Hladnikia (Ljubljana) 14: 60. Krašan, F., 1868: Bericht Uber meine Excursion in das Lašček-Gebirge zwischen Canale und Chiapovano. Abh. d. zool.-bot. Ges.Wien 18: 201-212. 58 1. Dakskobler : Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III Lauber, K. & G. Wagner, 1998: Flora Helvetica. 2. Aull. Verlag Haupt, Bern - Stuttgart - Wien, 1614 pp. Magnes, M. & A. r)rescher, 2001: Bergahorn-Bergulmenwaldreste im Naturpark Sölktäler (Niedere Tauren. Steiermark) und die Ursprünglichkcit des Vorkommens von Campanula lati-folia in den Ostalpen. Linzer Bio!. Beitr. (Linz) 33(1): 607-623. MaRINčEK, L, 1995 a: Prispevek k poznavanju gozdov plemenitih listavcev Slovenije. Biološki vestnik (Ljubljana) 40 (3-4): 87-99. MarinčEK, L., 1995 b: Združba belega šaša in gorskega javora (Carici albae-Aceretum pseudopla-lani). In: Marinček, L., A. Seliškar, B. Vreš & M. Zupančič: Flora in vegetacija Kamniško-Savinjskih Alp - inventarizacija, raziskave, kartiranje, naravoslovne ocene. 1. Faza - končno poročilo, p. 26-31, Biološki inštitut ZRC SAZU. Marinček, L., L. Mucka, M. Zupančič, L. Poldini, I. Dakskobler & M. Accdtto, 1993: Nomenklatorische Revision der illyrischen Buchenwälder (Verband Aremonio-Fagion). Studia Geobotanica (Trieste) 12 (1992): 121-135. Martinčič, A„ 1961: Prispevek k poznavanju flore slovenskega ozemlja. Biološki vestnik (Ljubljana) 8: 3-8. Martinčič, A., 1999 a: Campamdaceae. In: Martinčič. A. et al.: Mala tlora Slovenije, p. 531-539, Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. Martinčič, A., 1999 b: Pteridophyla. In: Martinčič, A. et al.: Mala flora Slovenije, p. 67-90, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Martinčič, A., 1999 c: l.inaceae. In: Martinčič, A. et al.: Mala flora Slovenije, p. 299-302. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, V. Ravnik, A. Podobnik, B. Türk & B. Vreš, 1999: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 845 pp. Mfzzena, R„ 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste 38 (1): 1-519. Mikui.etič, V„ 1970: Redka praprot na vznožju Julijskih Alp. Proteus (Ljubljana) 33 (1): 39. Mikuletič, V., 1975: Vilini laski (Adiantum capillus-veneris L.) v Severni Primorski. Soški gozdar (Tolmin) 11 (2): 30. Mucina, L„ G. Grabhekr & S. Wallnöfer (eds.), 1993: Die Pflanzengesellschaflcn Österreichs. Teil III: Wälder und Gebüsche. Gustav Fischer Verlag, Jena - Stuttgart - New York, 353 pp. Mucina, L., G. Grabherr, T. Ellmaler (eds.), 1993: Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil I. Gustav Fischer Verlag, Jena - Stuttgart - New York, 578 pp. Niklfei.d, H., 1971: Bericht über die Kartierung der Flora Mitteleuropas. Taxon 20: 545-571. Oberdörfer. F.., 1983: Pflanzensoziologische Exkursionsflora. 5. Aufl. Eugen Ulmer, Stuttgart, 1015 pp. Petkovšek, V., 1954: Razširjenost in tipološka problematika glacialnih reliktov na Slovenskem. Biološki vestnik (Ljubljana) 3: 132-146. Pignatti, E. & S. Pignatti, 1985: Das Caricetum rupestris, eine neue Assoziation der Siidtiroler Dolomiten. Tuexenia (Göttingen) 5: 175-179. Pignatti, S., 1982: Flora d'Italia. Vol. 2. Edagricole, Bologna. Poldini, L„ 1989: La vegetazione del Carso isontino e triestino. Ed. Lint. Trieste, 313 pp. Poldini, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario flori-stico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universitä di Trieste, Udine, 899 pp. Poldini, L. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Forcstc Regionali & Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine, 529 pp. Praprotnik, N., 1997: Spiraea decumbens Koch. In: Nova nahajališča - New localities, Illadnikia (Ljubljana) 8-9: 60. Hladnika 15-16: 43-71 (2003) 59 Praprotnik, N„ 1999: Nežni kamnokreč. Gea (Ljubljana) 9 (10): 35. Prekoršek, B., 1964 a: Prispevek k flori praprotnic in cvetnic Slovenije. Biološki vesinik (Ljubljana) 12: 59-63. Prekoršek, b., 1964 b: Po sledovih izgubljene rastline. Proteus (Ljubljana) 27 (4 5): 107-110 Rojšek, D., 1994: Ajbško jezero. Proteus (Ljubljana) 57 (1): 19-22. Rozman, B„ 2001: Flora kvadranta 0051/1 (Rovte, osrednja Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 12-13:115-124. Sf.uak, g., 2001: Rimska belevalovka (Betievalia romana) tudi na Goriškem. Proteus (Ljubljana) 64 (2): 88-89. Seuak, G., 2002: Hieracium prenarhoides Vili. in druge floristične zanimivosto pogorja Porezna. Hladnikia (Ljubljana) 14: 45-52. Strüar, V.. 196.3: Prispevek k poznavanju flore Slovenije. Biološki vestnik (Ljubljana) 11:21 -26. Strgar, V., 1989: II genere Sesieria quäle indicatore di fattori climatici ne!!' Isontino. Biogeo-graphia (Bologna) 13 (1987): 411^116. stur, D., 1857: Über den Einfluss des Bodens auf die Veitheilung der Pflanzen. Sitzungsber. tl. Akad. d. Wiss. Wien, Mathein.- naturw. Kl. Bd. 25 (1-2): 349-421. terptn, R„ 1994: O zavarovanih in nekaterih drugih redkih rastlinah na Idrijsko-Cerkljanskem ozemlju. Idrijski razgledi (Idrija) 38/1-2 (1993): 51 - 59. Thblrillat, J.-R, D. Aeschimann, P. Kupfer & R. Spichiger, 1995: The higher Vegetation units of the Alps. - Colloques Phytosociologiques 23 (I.arge area Vegetation surveys - Bailleul 1994), p. 189-239, J. Gramer, Berlin-Stuttgart. Trpin, D. & B. VrhS, 1995: Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Zbirka 7.RC 7, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 143 pp. Wallxöfer, s.. L. Mdcina & V. Grass, 1993: Querva-Fagetea. In: Mucina L., G. Grabherr & s. Wallnöfcr (eds.): Die Pflan/cngesellschalten Österreichs. Teil III: Wälder und Gebüsche, p. 85-236. Gustav Fischer Verlag, Jena - Stuttgart - New York. Wikus, E., i960: Die Vegetation der Lienzcr Dolomiten (Osttirol). Tipografia Valbonesi. For'i, 189pp. WlRTH, V., 1995: Flechtenflora. 2. Auf Verlag Fugen Ulmer, Stuttgart. 661 pp. Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens Vcgctatio 17' 176-199. Wraber, M„ 1970: Preučevanje gozdov na območju Nanosa za Soško gozdno gospodarstvo Tolmin (11. 10.-17. 10. 1970). Rokopisna zapuščina, ki jo hrani prof. dr. Tone Wraber, Ljubljana. Wraber, t., 1960: Prispevki k poznavanju slovenske tlore. Biološki vestnik (Ljubljana) 7: 29-37. Wraber, T., 1966: Floristične novosti z Notranjskega Snežnika. Varstvo narave (Ljubljana) 4 (1965): 43-49. Wraber, T.. 1967 a: Floristika v Sloveniji v letu 1967. Biološki vestnik (Ljubljana) 15: I 11-128. Wraber, T., 1967 b: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp. Varstvo narave (Ljubljana) 5 (1966): 53-65. Wraber, T., 1967 c: Das Caricetum firmae des Notranjski Snežnik. Mitt. der Ostalpin.- dinarisehen Arbeitsgemeinschaft 7: 167-172, Trieste. Wraber, T.. 1968: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik (Ljubljana) 17: 173-192. Wraber, T„ 1969: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (III). Varstvo narave 6 (Ljubljana): 73-84. Wraber, T., 1970: Die Vegetation der subnivalen Stufe in den Julischen Alpen. Mitt. Ostalp.-dinar. Ges. Vegeiationsk. 11: 249-256, Obergurgl - Innsbruck. Wraber, T., 1971 a: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik (Ljubljana) 19 207-219. Wraber, T., 1971 b: O flori in vegetaciji botaničnega rezervata na Notranjskem Snežniku. In: Brdnik, J., R. Pavlovec & L. Prvinšek (eds.): Mladinski raziskovalni tabori 1970: Cerknica, Piran, Izlake, p. 93-110, Gibanje »Znanost mladini«, Ljubljana. i - III 60 1. Dakskobler : Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Slovenij Wraber, T., 1983: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (V). Biološki vestnik čiri1 "¿'L AU. in der Flora Jugoslawiens. Glas, Pri, muz. Beograd B 40: 53—59 Wraber T 1986: Vsega po nekaj o Venerinih laskih. Proteus (Ljubljana) 48 (7): 259-263 Wraber T 993 Carlrupestril AU. Notulae ad floram Sloveniae 1, Hladnik,a (Ljubljana) 1:47 Wraber' T. 1996: Združbe skalnih razpok, melišč, rečnih prodi«, snežnih dolinic, vtsokogorsk.h resav in travišč. In: Gregori, J. et al. (eds.): Narava Slovenije, stanje in perspektive, p. 107-112, Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana. aor^i Wraber T., 1997: Snežnik - gora (tudi) za botanike. Proteus (Ljubljana) 59 (9-10). 408^2L Wraber, T., 1999 a: Cichoriaceac. In: Martinčič. A. et al.: Mala flora Slovenije, p. 593-62., Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. .. Wraber, T., 1999 b: Crossulanaceae. In: Martmčič, A. et al.: Mala flora Slovenije, p. 200-201, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. on, ,nQ Wraber, T., 1999 c: Saxifragaceae. In: Maitinčič, A. et al.: Mala flora Slovenije, p. 204-209, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. . Wraber, T.. 1999 d: Scrophulariaceae. In: Martinčič, A. et al.: Mala flora Slovenije, p. 47(V496, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. cw-ni;. Wraber, T. & P. SkobhrnE, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 1 429. Zahn K H1921 : Compositae - HieraciUm. V: Engler, A, Das Pflanzenreich. Regni vegetab.hs consnectus. IV. 280. Heft 77: 577-864, Leipzig. ZupaNČIČ^vI & V. Žagar, 2001: Asociacija Salice<»,n Manianae Beger 1922i v jugovzhodnih apneniških Alpah (Slovenija). Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana) 42-2: 275-310 Žicon, J., 1998: Nahajališče Venerinih laskov pri Britofu v dolin. Idrije. Proteus (Ljubljana) 60 (6). 269-270. Hladntka 15-16: 43-71 (2003) 61 Fitocenološka tabela 1: Sestoja z vrsto Campanula latifolia pod Črno prstjo Phytosociological Table 1; Stands with Campanula latifolia under Ml. Črna prst (the Julian Alps) Zaporedna Številka popisa {Number of relevé)____ Delovna Številka popisa QVorking mirobcQ__ Nadmorska višina v 10 mjAUiHide in 10 m) 19 Lega (Aspect) Nagib v stopinjah(Slope in degrees) M aliena podlaga (Paient material)_ Tla _________ Kamni losi v % (Stoniness in tt) Zastiranje v fejCover in %):.............. Drevesna plast (Tree ¿ayer) Grmovna plasijšhnib jayerj _______ Zeliščna plast (Herb lay«r) ................... Mahovna p I asi (M o.ss layer)____________ Sestoj (Stand): _____ ______ Največji prsni premer ÇMaximum diameter) Najveèja drevesna višina (Maximum height) Velikost popisne jioskve (Relevé area)_________ Mesec popisa (Month of taking relevé^....... Število vrst (Number of species) A denostyleiatia s. I a i. Aihyrium jiUx-ftiming___ ~Âc~oiutun\ de genu .subsp. paniculattml __ Polygondtutn vertiiiUatum___ Campanula latifalia____ ChaerophyUum viiforstt_ Vcratrum albutn sobsp. laheiianum Lamium maciu'at um____ DuronUmr, auxtriociifr.___ SteUuritt tuanortim ___ Milium effusum Aconitum tycoi tmiui Rumcx alpe\tri.\ Myosotis sylvaticn_______ Ranunculus platunifoliu Geurii rivale La thy rti * oCfidentalis var. mamar.ii Suxifraga roiundifalia Senado cacaliaster Unica dioica Salix appendicular^ Anrhriscu.s nitidus Adenoxtyles alliuriae__ Senecio fuchsii {- S. nvatus)______ Tlujlirirum aquilegiifulium_ Poa hy brida agg. ___________ Galcopiis vpectasa 127 . 151 ÏNW^SË" 16 : 35 E3 E2 a : R ib 80 : 3û_! jo Chaerophyllum hinutum Carduus déflora I us Silène vulgaris subsp. amelopum Épiiobiurn qljxíxire______ _ Heracleum moi nan u/n 14 100 C '"'43 bi !ei El El jej bî" El El •El El El El El" " i e2b El "fV 11 "El El " !EÍ _El_ .El ¡El_ A remonio-Fngion Dentaria enneaphyllos RharniuisfaHax _ Cardamina (rijoiia___ Fägeiatia sylvalicae Ace r pseitdoplu'UH u v Acer pseudnplituitiua Acer pseudopia fan i i.v Fagtts sylva'ica Furus sylvalica Dry aptt'ris fil û" -mas Galeobdolonßa wï/i i m Galium ¡aevi^at tun Pariv quadrifqlia Daphne mezcwun Ranunculus lanugmoxux Adaxa rnoscliatelltna Chrysoxpjeniutt^ aj'^t^-i1'''' A runam dioicas _____ Poystich um acuitar um Pot y gonatum mu It i/l t» tur, Mérçuriûlis pereiinis_ Pulmonaria officinalis_ Scropbulariu nodosa _ Lonicera alpígena_ Qu erco-Fageten Anemone wnoraui Vaccinio-Picotea .IL j E2b * + El '1 . C? Kb 1 i fil ri : É2b i ï Cl 'i ¡ ti I f-ï I + El ' » '¿2 ! . di " ; -ti » Él 1 t kl Ei I El i_ El _£] El ! c r Ox a I i i acetos ell a _ Dry* ipierix expo n ui Gentian* asctepUidea Maianthemwn bifaliwn Solidago vir if miren Urico-PineUa Cirsium e ri Viha t m Trifolio-Geran iefea Verbascuin (anafum Vice in syivuiicn_ Šedum maxim tun Laserpifàim si ter _ Origanum vulgare Hypericin macukuum ' El El loi ■ El -I Ostale vrslc (Other species) Rubus idaens Sor huí, duc upa rio Dactylis % lome rar a Giíuwt nioüugo agg. El El Mahovi in lišajifMosses and lichens) Conocephalum conicum Ctenidium mofuscum TorieUa tortuosa_ EO E0 62 1. Dakskobler : Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III (the Julian Alps) Zaporedna Številka penisa (Number of reievt)_ Dt lovna jgvjlla popia (Workine mjnbcrof relev« Stntciofurkml^S. IMITO_ _--_---—- ¡ Crepis puludow______________j-^-f — ——^ ^ AMgciiro syintllñs___ _.------ ----L — t—'- — h ~ ' + MiawmejwleK «/Mm________—-----!—+—|--|— acmíiim ____1.—i — —!--i——;--— aMrlopain _ Alfíus virídii_______ Äihyriutn fitix-frmirw Aconintm J "glisrifolium t Él ' + ' _I___!_1 .1 Etl i HL^ ¡_J —Tüll ;_, ' y^ ± -(-7TT1-- PLcuTOSprrmuin austriurum eTT ' El f Sax i.froga rntundifolUi Geum rivale ■ El ! Serophulariü scopolii I Achiltea disian$_ Ell Unica dioica_ _ \polygonaliim verticiUotum iMuígedio-Aconiíeiea__ £1 Aconitum ¡ycoctonum agg^ Chaerophylium viitarsii Stellarin nemorum Chaerophyllum htrsutu>n_ ( El . Viola biflora Rutntx aípestrii. Veratrum aibum subsp. iobelianum_ Ch a erophyilum aureum ■Rammculu* pta(an\folius_ JUl i El 1 ""Eli EH Eli ___I- Ge ranium sylvaticum Hypericum macuUaum Thlaspietea rotundifolii .4 rabi s alpina _ Adenostyles glabra Epilobiiim ccillinum___ 'Leontodón hispidas subsp. hyosetoideJ_ Vaccinio-Piceetea Verónica unicifolia Apošerisfoetida Ca ía magrostis a rundinacea L mula ¡uziiloides Solidago virffuurea Valeriana tripteñs El -i- - -14- Hiadnika 15-16: 43-71 (2003) 63 I Origanum vulgare Festuco -Hrometea Cirsium erisilhoies Prune!i a grandtfiora Ubwotis montana_ Bromus erecm agg,_____ ________ _ Gyinnadema airnpseo Čariina ctcauU*_____ Molimo-Arrhcn aiherelea Galium moliugo agg. DacryUs gf nmeratu _ Veronica rhamaedrys Poo alpinai- Trisetalut f- esruca ri^resctrv:_ A ichemilta xanthochlora Ranunculus nemorosus C eras lium fonumum TroHha europticus_ Deschampsiu cespiwsa Caricion austroalpinae _ Gentiana luiev subsp. symphyandm Ligu\Ucu*n seguieri_ Cenlaurea hayr.aldii suhsfi. juiicit__ Serrulula tinctoria suhsp. macrocephnla Fcsluca calvo__ Liuerp itium pcucedunoidcx KoeU.ria cryostachya Linum jullcwrt Sesierietalia albican tis C.erastium sirktum _ P byte uma orhjeuiare Gafium anmsophyllon___ Leucan themum adusmm Scsic riti albicans Ranunculus monUinns agfi Betonn u alopecuroa Carex sempen'irens .4 sple n Uteatnchoman is CystopU-m fmgUis Aspttninm viride Sikne pusiiia agg-_______ Ostale vrste (Other species) Poo s p. Rubus idaem .--— IF.I El ........ ........ Sorb us aucupanu____ _____ _ ___________ ,_,—..— - Mahovi Se niso določeni (Moss species have not bctr> determined yet) 64 1. Dakskobler : Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III Fitocenoloäka tabela 3: Sestoja z vrsto Genista scricea v srednji Soški dolini Phytosociological Table 3: Stands with Genista sencea in the central Soca Valley Zaporedna Sie: vilka_popisa (Number of relevé) riclo-v-n.a. !ie_vi I kajiopjsa (Working nu m M Nadmorska višina v 10 m (Allifudcïn 10 m) " L^ga (Aspect) ........ "" Nagib v sropinjahiSlopem degrees)" Matična podlaga (Parent material) Tla ("ŠotiJ..... ' ' ........—" Kamnitost: v %_fStoiiinesisTn"%) Zastiranje v & (Covcr'iu %j7 Drevesna pïast (Treeîaver) Gnnoviui plast (S hmb layer) Zgltèèna play* (Herb layer)" Mahovna plast (Mossläyer) Sestoj^SMiid): Najveèji prsmpremer(Maximuni diameterf Najveèja drevesna višina (^ajciinum height) ' Vdikost popisne ploskve (Relevé area) Mesec popisa (Month of taking relevé)- ....... Število vrst (Number of species) Uslryp.Carpinion Orientalin Ostrya cgrpimfiitig Asparagus lenuifoüüii — Si'xleriu aulionnuiis ! 11.2 i 2 6 ! S5 1 « 1 H , SE ! 50 A,L A K R 90 70 30 jEJ "'EO " 20 "70 " 10 50 r VÖ" 10 icm 25 15 6 (1 ¡n>2 IOC 100 « 9 53 39 ¡E5 i Osina curpimfalia Franquía rupeitris _¡H1 Franst t ta rupesirií fnuicrxpiratifpliiT Mfrcuríaíis o\'u:ü~ ~ Cnidium xitm/oliwn QuercetaiUi pu be scen tis Fnixihus ornus Praxi nus omwr Que reus pubescens Sort/as aria Convatiarju Majali s Dianthus tnorupess uUin u s __ _ jB2h ------13* E2h I_b2a Ui Ei_ El Melitlisjrt r.lissophyll..... Pninetalia spin osae Rubus ulmifnliui C rata ef> US monogyna Crataegus man ngyna Viburnum fontana Roya canina agg Fageialia sylvaticae rili(t cordata Cyclamen purpurase en s Knautia dry m eia Querco-Fage tea Vcratnon nigrum Arer campestre Hederá helix Serra tula Une toña Erica-Pinetea Ses teriq albh uns sub sp, angustifoiia Aster ameUus Allttvn cricetonun (= A. nchroUucuin) Chamaciytisus hirsutus Amefunrhier ovalis Buphthaimon saliciftdium Trifolio- Geranie tea Allium carina turn subsp. putcheltton Anthericum ratnosum Peucedanum cervaria Thalia rum minus Trifolium rubens Palygonatiun odoratmn Vinceiaxicum h irundin a ri a Geranium san g nine tun Ruta dmuicaxa E2 i El . I J T inula conyza Digitalis grandiflora Viola hirtq Thesium bava ruin Uttum hulb ife rum .Asplenieten ¡richomañís Phytcuma schcuchzeri subšp"cñlum¡ü¡7~ Aspleniuf/i ruta-mururia A/ha ma tua turbith Campanula pyramidalis — Ëi _ El_ El "ici "El El ET |_~r~ El _.'~T'r' ei"! "V1 ^ ¡Ëï_ ...... " " ..ÎËL [El u j » + i" -4.-Í Sc/npervivwn tectorum Hieracium saxatiU- ? Satureion subspicatae Penisla sériera ~ Iris S eje Ii grtuunii_ _ F estuco-Brómete a ~ Ca rex humilis El ËI El ÏÏ1 ; El ' — — El 1 Inula hi rt a Bruchypcdiuín rupestre Centaurea u imnfettii Eryngium atncthystmufn As pe rula cynanchiea Teucrium chamacdrys Galiwn purpureum ( = Avpendâ'purpurea) Browns rrectus agg. Centaurea scabiosa subsp. frit srhi i Euphorbia verrucosa j Qstaif vrste (Other specics) J El ; I?' - . Mol i nia a rundinaceo Vicia cracca agg. C repiï sp Mahovi 'n li^ajl (Mohw and jichens) J C| Torteila tortuosa S chistidiuin apocar pum Necke ra crispa Homalothccium sericeum Sobrina saccata Hiadnika 15-16: 43-71 (2003) 65 I FitocenoloSka tabela 4: Sestoji z vrsto Hicrocium prenanthotdcs pod črno prstjo Phytosociological Table 4: The stands vvith HUru.,um prenanthoides undcrMl črna prst (ihe Julian Alp,, Zapore dna igvilka popisa (Nrnnber Qt rcleve) ggovm Številka pnpisa (Working number nf reievel Nadmorska višina v lOmfAliinute in 1 n ,„\ Šali* tlabra Nadmorsk^višina v 10 in (Allilude in 10 m) Uga (Aspect) _ Nagbv^iiopinjnli (Slope in deimsi Kamni tost v % (Sfflniress in 'v ;. Zamiranje v % (Cu.gr ,n Grnovia plast (Shrub liyerj~ " ZdiSžna plast (Hahhncr) " --- _Mahjvjia plast (Moss layerj Velikost popisne ploskve (Relevé TO) ~ M^secpopisa (Manili of lating .ii^é) ~ Število vrst (Number of sprejes) ~ /JiaHlnlc» »^odaciJeStifeffa^ waUsleBitonT" iCharactpt sptclM of the association ) ■'""'n HalJsteniana 135 163 NE i N JO ¡10 m2 Raztihovalnlce asuucUtijtialictam wau>ieinla,,ae UMfertrnial sortes of ih« association) — Rhododendron hirsulwn Hazlikovalnlce^eyr i niffe rsnllal .ru_____ _---:- - E2 El Poohy brida agg. " " - '"^JJ/i'CJil 1.1 (Differtmlal sped« of thc geogr^fmal^cj^ "j— Gai juin luevigation ------pgj Hoinogyne ¡yivesnis ~ " --- ' gj- Knautia drymçjq s. la t. ------ — Aptistrjs/ocudu " ............... Ainion viridis ---- Sallx appendicuUitq " - Alnux viridis " — Adtn osty Uialia -- Hieracium ptcnomhoides " Sorbus chatnaemetpilus Thalictnun uauHef-tifoHum Hcracieum montanum Angélka svlvestris Pieurospermuin ausrnacufn Crépis pyrenaica Acanitwn de genij subsp, pûniculatuw Alhyrium fslbc-femtna " Senecui cacaliaster J70 _80 _60 i 60 !0T~5 53 ! '75 T' + Laihyrus occidentalis vu. montanus ----—K^1 El Polvgwnitiiiit veriicillatum SUenevufaris -lubsp tmtelupmn ' Crvpis paludosa Carduus personaia Suxïfraga roluttdifoljâ Rhodiflla rose a Geum rivale El lEl "TB Senevio fuchxii (= S. uvatus) Astranda major AUium viefnrialis Centaurea tnontuna Achillea disions Mu igedio-A con itetea Ranunculuï plafani/oUm Géranium sylvatieufn Hypericutn maiulatum Acomtum lycoctonum agg. Rumer (tlpes/riy Oiacrophy/lmn viûursii Vcrtitnun album subsp. lobeiiânum Adennstyies aUiuriae Viola biffora S teli aria nemorwn |EI j±L 66 1. Dakskobler : Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III Rihes alptnum i e: 1 + ChaerophylUtm hirsuium e Vacciu io •PiceeUa 1 Vacciiuitnt myrtdlus ! e + ' 1 + Genuana asclepiadea e + 1 -i- 1 Sofufago virgaurea ; El + I + V ateriaua inpier» ! LI + 4 1 Rom pei:dulina e! + + Maianibemum l» folium i el + Pofystichum lortehitis el + Luzidtt luzutaides el + + Pitea abies : e2 r Abies alba ! e2 r Lonicera caenilea e2 + Hierudum syivaticum i El + Clematis >dp in a ■ e2 + Calamagrosits arundiuacrn |fi + Mtlampyrum syivaiicum : El Lumla svlvauca el + Dryapteris expansa el * Orali? acetosella el + EricO'Plrutea Rubut saxut'dii el ■ 1 t + C irstum e ris »hales . El r + At/uile.gia nigricans ! El + Juniperus alpinu F.2 + ... ... Carex ornithopodu 1 el Duphthalmum salicifolittm : El r Peucedanttm austriaewn sub^p. rablcnse * el Rhodothamuus chamuectxtus el ■j. Pinui muga ; F-2 1' age la U a \y ¡vatic ae Acer pseudopiatanus e2 + + 1 Mtratruda perennis ni ] + + RUamnusfaUtu e2 i Dryoprerii fdix mas ; LI + Galenbdohn fin vidu ik £; + T Parii tfuadrifolia . el ! + f Melicti nutans el + Poa >urmtra!is LI Daphne meiereum e5 Campanula irachclium el + I.ilium Managua : Ei (Juercctaha pubescentis C omu'luriu majali i H 1 Tana ce turn corymbasum ■>, lal. : El -1- Querco-Fageieti Anemone nemorala e! 4> i + + T,rifolio-fJeran i t lea Digitalis grondiflvra el + Laserpirium ¡atifohum Ei | ? Vida nylvaiica . el ■» Fexiuco-Brometea Brumus ertctus agg. el • 1 Curluta acaulis Ei + Diamhus rr.onspesstdanus , El + Campanula glamerato • El + Hippocrepis comosa El 4_ Dianthus barbatus el + l.ibanoiis mcmana ej + \loliiiiv-Arrh tnathereiea I rtjolium prat ease El + 1 Dac/ylis glome rata El i i 1 Latkyrus pratensis El + Galium mollugn agg, |e1 Mnlinia antndir.acea i el W Poo alpinae-Trisetaliu Campanula schcuchzeri EI + + TroUiui europaeus . El + r 1 PimpinelUi major subsp. rubra El 1 + Pesiuca nigrescent Phleum htrsutum 1 El 1 Agrostis tenuis F.I + Crocus vernus subsp. albtflorus El + Cane if, it austraalpinac Laserpinum peucedunoides El + + + icrratula tinctoria subsp. macroctphaUt El i + 2 Heracleum uust/iacum subsp. siifohum El Kaelr.no tryosiuchya 1 El + Fesluca calva ! El + Scorwnera rosea : LI + Seslerietalia albicantts Eryngium alputum El 1 2 Aster bellidiastrum El + + Poa alpina , El + + Setaginella selagiuoides EI + Pulsatilla alpina El r Heharitbtmum grandiflonun ; El + Astrautta bavarica 1 E| + Hieracium villosum ■ El + Carduws dejlaratus 1 El 2 Beivmia abpecuras Campanula witusekiana El El ..... ..... + Calluno- (Jticetea Anrhoxanthum odanuum El , + + Poiemiiiu crecta El + Phyteuma uihlbruc'tntri El + Galium pumiium ¡El + Ihlaspielea rotundtfolii Adcnaxtyhx glabra , LI 2 + + Gymnocarpium roberitunum ' El Valeriana tnomunu F.l + ASMtntut Cumialira El -r- f'estUCu nit i da * LI Arubis atpina El _ .... + Aspienieiea trie iron tanis Aspietiium vtride f.l ■r ..... Paedcrota luiea 1 El + Asplen nun trii ■lunnanes LI + C ys tople ris regta Cystapjeris fritgilis Poly podium vuigure El "F.l .. - + Saxifraga hostii F.l + Ostale vrsic (Other species) Morbus aucuparia l2 1 Vtccia $p. (septum ?) El r Rubus tdatus Ptirnassia palustrts : ......El* + ----- Mahovi in lišflJi Nadmorska višina v 10 mfAltitude m 10 m) Lega(Aspect) Nagih v stopinjah (Slope in degrees) " Kamnnost y "% (Stoniness in %') Zastiranju v % (Cover in Š?}.' Ormovoa plast (Shnibjayer) Zelrëèna pla&t (Herb layer) Mahovrxa p la« (Mow layer) Velikost popgne ploskve (Relevé ,£2 [Ri" Mesec popisa (Month of taking relevé) 5teviJo_yrsi (Number of species) jEO ~jn2* PhysophxidO'PotentilUnions. Jat! Primula camiofica Paederota luiea Phyteuma scheiu-hzeri subsp^čofamnže ~ Potenrililon caulescentis PoUniillatalia caulescentis " Valeriana utxaiiHs Carex muc/vnatg Pujenttilu caulesccns Aspfemeltti trichomanis f'riV'iium triehoinan.es Aj-plcniuin nttg- mumrui S so r 10 i _ T 10 T il Axplenium vi ridr Carex hrxichystaiit\ Šes/crietea albicatttis ùesh'nrt albican y Phyreuinri prbiculg re A.vt*r belliùiin m rum Carexfermjfineg ttcionica ai ope j ur os Uiserp itium peta ■edunoides Last'/pilium .viler Tft laspiciea rotundifolii As t ran t ia vet miotic a -•"--I- -I- ■ Campanula cespnoxa Hieraauin hifidutrt Hienirium ponj/olium Cymnocurpium robcrtianttm Montio-Cardamin et eu Ping un nia alpin g 7 ofieldia cgiycuUi ta Srftoenus nipricans /I de na sty let alia Sajix appendiceal Solve glabra 't-rainon album Senčno fuchm {= S. uva.'uî't Ai antrum de genii subsp. patiiqdoiiim~ Polyyala chatnuebuxmr Caiarnagroitis varie Rhododendron hirsumtn fi s y i 10 11 12 13 Vi KJ K3 lii 11 Skopi. V 5 S!».,.i il t; C6 IS 1« ct> 46 63 N N N N ME E K N BO 80 80 E0 % Ril ' SO DO JUD II» 100 _ ¡«1 100 100 1 IjO 11:0 .... 5 35 JU 20 10 20 30 .10 10 III I» 10 2 S 6H -r. 10 i 4 4 i 4 S ■ 5 i 5 4 4 5 i s 23 :o 20 15 11 13 '-'S 1 i + 1 2 1 1 + 1 i I + 1 2 1 1 — ----- ___ + 1 -------1 I I Afpiilejiia nigricans (Jeu 11 lanutUUit 'h am a ccyiisM h i nu ru s Aipenda arisiata Carex omithopodu Vaccinia• Picee tea Valeriana tripteris r0nii a urtiriJoHa Hiemcium yyhattcum Picea abies Hûmcisyne slylvestriï |E2_ " I EI ,E1_ ;É2n __._ r ! f Ë2 ........ "ÈT ■¿'l " OEMJfittss^i^;^ vS&axï:.... 68 1. Dakskobler : Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III Quercetalia pubescentis 1 Ostrya carpinifolia E2b r r + + ■ Fraxinus omus E2 + r Mercurialts ovata El + Fagetalia syhaijca* Euphorbia camiolica El r + Acer pseudaplatanus El + r Anemone trifoHa El + r A run cus dioicus El - r . j * Tilia piatyphyHos CI r Fagus sylvotica El r Galium laevigatum El + Salvia glutinosa El i r Cyclamen purpurasteis El r Qu erco-Fagttea * Car ex umbrosa El + Carex dig i lata El + Hederá helix El r Hemerocaliis Ulioasphodelus El 1 ■f Ostflle vrste (Other spedes) Molinia arundinacea El + 1 + 1 1 Carex Jlacca El + + i Curex sp, El T Sulix el rag ios E2 r Galium lucidum El + Mahuvl in li£nji (Musses and lichens) Orthoshecium ntfescens EO 1 + + + + + I + 3 + ' Ctenidium molluscum EO + + + + Conocephalum conicum EO 1 + 2 + + Tortilla tortuosa EO + + + ; Neckera crispa EO + + + ¡ Cumpylium xttliafum EO 1 1 Marchantía polymorphs EO 1 + Fissidens cristatus (= F. dubius) EO + Encalypta streptocarpa EO + • Mnium itellarc ? EO + Dnigi mahnvi (Other mosses) EO + 1 LiSaji (Lichens) EO 2 i 1 1 * det. B. VreS II-: Fitocenološka tabela 6; Združba skalnih razpok z vrsto Spiraea decumbens v severozahodni Sloveniji Phylosociological Table 6: Chasmophytic community with Spiraea decumbens in northwestern Slovenia Slevilka popisa (Number of relevé) 1 2 3 + 5 6 7 Tekoea ševilka popisa (Working number of relevé) 13 14 1 3 4 2 7 Nadmorska viSina v 10 m (Altitude in 10 m) 80 80 79 78 8.1 84 118 Lega (Aspect) NW W NE SW SW NW SW Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 90 90 90 80 9(1 80 80 Zastiranje v % (Cover in %): ZeJi&na plast (Herb layer) El 20 30 15 20 15 20 20 Mahovna plasi (Moss layer) EO 10 20 5 J 5 5 : Vdikosl popisne ploskve (Relevé area) m2 5 5 10 10 6 6 10 Mesec popisa {Month of taking relevé) 1 7 6 6 6 6 s S levi lo vrst (Number of species) 21 20 16 14 21 1] 21 Physoplexido-Potentillenions. lat. Pr Fr Spiraea dccumbens E3 ; 4 2 + 1 + 4- + 7 loo Paederuta latea El ¡ + 1 + 2 28.6 Campanula canica El 1 r r 2 28.6 Paederi)tu bonarotu El ■ + 1 2 28.6 Saxífraga entstara El + 1 14,3 Phyxdplexis c omasa 1:1 r 1 14.3 Poten fiUion caulescent i s PoférttiUetulia cuulescentis Poteniilla caulescens El . + ; + 1 i 1 i 1 I 1 + 7 100 Carex mucronata El | + ; l + r + 4- + 7 100 a Hladnika 15-16: 43-71 (2003) 69 Valeriana saxatiHs "EI i 1 i I T i r I r 6 85,7 Pnnuila auricula ¡El ' + r i r 1 28.6 RhtittmuS pumilus IR 1 i' ... _... i" 143 AspUnietea trichomanis Aspleninm rutu-mwaria 'Hi + r r I r ,5 7 i .4 Hierucium gfauctm El r 1 14.1 Seslerietta alhieantis ........ Seileria albican* El I + + + r + 4 6 85.7 A fiter beHidiaitnm El + r + 2 28.1 Betonte a afapt-curox El i 1 14,3 Phyteuma orbtculare El i + . . . 1 14.3 tarexfimui El r ! Seiagtndia sclagi/wides r Genitalia clusit El + "¡14,3 Lconiopodium uipinun: El I 14.3 Heiianthtmum ¡¡randiflvrum El + ' , 1 ® Thlaspielea rotundifofii ■ Iheracium porrifolium El r ..... . _T„ r i J 71.4 Campanula cespitosa El r r + r ' 4 Aquiiegw einseieana F-l + + r : 3 42.9 Gypxaphila re pens El r + 2 28.6 Asiranlta carniolka El + 1 i 14.3 Solduneila minima i I Acknalhemm l alamagrosiis El r 1 14 3 Hierucium btftdwn El I 1 , 14.3 Montio- Carduminetca ...... Tofieldia cahcutaia El r r I r : 3 42.9 Pinguiculu alpina El + + 2 23.6 Pamassia palustris El r 1 14,3 Fesiuco-Brometea Glwitlariu ctjrdijaha El y r r 3 42.9 1 rifolt o• (Jtranietea ¡¿livrpititun siler El r 1 14.3 Erico-PtneUa -...... Rhcdolhiimr.it!, < hüir.aei'ix/u.\ El + 1 r r V 5 71.4 C humaen-ttxu.v pit/parens F.I r + r 3 42.9 Erica carnca Fl + » r ' ' 42 9 Rhododendron fiirxittum El r r 2 28.6 Leontodon incamis El T 1 14.3 Amelanrhier o valix El 1 r 1 14.3 Poh gala chamaebt trn.v , F. J r : 1 ' 14 J Poly gala n icaeen.via suhsp. fo roju lewis EI 1 14.3 Aspcrula ansiaia F.I r 1 14,3 AdenostyUtalia 1 Sat ix glabra ¡E| r ! + r + r 5 71,4 Salix vppendiculüia 1 El r ( 1 14,3 Quercetalia pubeiceiUis Ostrya carpintfolia ; E1 r 1 14.3 Ostak vrste (Other species) . .. Hicractum sp. £1 1 14.3 Mahovi (Mossts;) Tvrtella sp. |pf) i 4 j 1 ! - . ■ » + ; : .i 71.4 Orthoiheaum n + lirythronio-Carpinion | Helleborus vdorus El | + Primula vulgaris F.1 ; + crocus napoUtanus (- C. vemus subsp. n-rnui) Fl ! + Aremonio'Fagioii Anemone tri folia El . + Lamium oroala C1 + + Hacqueria epipactis El Geramum nodosum Et (+) : Fagetatia sylvaticae Til'.a Cordula E2h 1 + • ■*■ 7 ilia Cordula El + ■ Asarurn europaeum subsp. caucasicum El + ' + ' Galeobdolon flavidum |F.l + + Paris qmdrifoiia Fl + + Larpinus bctulits E3a r Carpima belulus F2b r Daphne meztreum E2 + Acer pseudoplatanus E2b -f_ Viola reichenbachiana El + frunetalia spinosae Ugustrum vulgare E2b + f—; Ugustrum vulgare E2a + Comux sanguinea Comux s an guinea E2b E2a + + : huonymus europaea 'E2a Clematis vilalba ;L2a r I ! Crataegus monogyna lE2a T'r ;----- Querco-Fagetea 1 j. Corylua avellana ,E2b 1 + + AegopoUtutn podagruria ¡Fl + Vine a minor El + + Heder a helix El + + : Anemone ranueuloides |Fl ^ ..... . Ranunculus auricomus agg. ¡El + : Acer eampestre JE2a + ! Qu?rcu\ rol)ur E3a r Qu* reus rokur E2b , + Btinnicu officinalis El + Vac ein io-Picecica Pirna abtes E3b r Ostali: vrste (Other species) Eupatorium can nahm um Calamagrostix sp. £1 | + + + + + Ruhua fmucosus agg. E2 + . — lugluns regia E3 r 1 Ranunculus rtpens Fl + Liste ra oval a Ei + Epilobium parvißorum El Mflhovl in liiaji (Mosses ond licliens) Plagtomnium unduiatum En i Clilnacium dendroides En + * del. ß. Vres BW aasa—iH^aaEgaRjaa r«: