Letnik ni.	v lažnjivi obleki.	št. 22.
Izhaja po dvakrat na mesec v Ljubljani, kedar ga prebere in ne konfiscira policija. — Velja celo leto 3 gokl.. pol leta 1 gold. 50 kr. in četrt leta 80 kr. za vsacega brez ozira na stan, osebo in narodnost. — Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 10 kr. v administraciji. Vredništvo in opravništvo (administracija) je na včlikem trgu hiš. št. 3 v
prvem nadstropji na ulice. Tam se sprejema denar.
D1S* Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval.
Kaj t>o pa zdaj V
Grof Beust pa grof Andraši Sta Hohenwarta prekucnila;
Ko pa med sabo plen delila, — Kakor navadno med pajdaši,
Je zveza hitro se razdrla;
Hndo med sabo se razprla Grof Beust pa grof Andraši.
Kaj bo pa zdaj?
„Zdaj najn eden mora iti“,
Tak pravi sebi grof Andraši In Beusta koj na vso moč straši. „Ne moreva dva tnkaj biti,
Če proste volje se ne vmakne,
Da pade, kaj se mu spodtakne; Zdaj najn eden mora iti.“
Kaj bo pa zdaj?
„Le eden najn sme ostati“,
Tak misli Beust minister,
Bil je po umu jako bister,
„Zdaj drugemu ni pomagati.
Pa boljši je, da jaz ostanem Ter se iz mesta še ne ganem,
Le eden naju sme ostati“.
Kaj bo pa zdaj?
Andrašijeva moč pa zmaga,
Ko se borivcev par spopade; Grof Beust iz stola naglo pade; Zgnbljena stopnja mu je draga. Iz Avstrije jo Benst potegne,
Tje na Angležko zdaj pobegne; Andrašijeva moč pa zmaga.
Kaj bo pa zdaj?
Andraši zdaj mogočno vlada, Gorje bo revežem Slovanom!
Ni slabše bilo še ciganom.
Po vodi šla je naša nada.
Le trdno drug za drugim stojte, Še vraga se nikar ne bojte! Andraši zdaj mogočno vlada.
Kaj bo pa zdaj?
Nad skalo se še strel razbije, Trdnjave vojska ne podere In jeza reka ne pobere,
Če po planjavi se razlije.
Andraši nas še ni pojedel, Čeravno se nad nas je vsedel; Nad skalo se še strel razbije. Kaj bo pa zdaj?
Najnovejše.
Ljubljanski mestni očetje so izvolili bivšega ministra B e usta častnega meščana ljubljanskega mesta, to se reče, človeka, kteri je Slovencem največ škodoval in kterega bi Indijani med se ne vzeli.
Zdaj se pa vidi jasno, da ni samo Dunaju, tim-več tudi Ljubljani norišnica neobhodno potrebna.
Sliši se tudi, da mu mislijo za poboljšek dati tisti milijon, kterega jim deželni zbor ni dovolil.
JPUmetno.
Prijatelj pride k sosedu v hlev in vidi, da ima krave jako „kumrne“.
„Zakaj so tvoje krave tako suhe,¿Andrej?“_ga "Tprašar ~
„To ima svoj vzrok“, pravi Andrej. „Mesar živino prej zakolje in potem suši, jaz jo pa prej sušim in potem še le zakoljem. Vidiš tedaj, da je to le drugo ravnanje s živino.“
Umna razsodba.
Martin se pelje iz trga domu. Ko je že blizo vasi, mu pride naproti čeda govedi; konj se mu splaši, se zaleti v čedo, prekucne voz, kteri se zvrne na Martina tako, da mu zlomi rebro. Ob enem pa odbije voz bližnjemu volu rog. Martin se komaj domu privleče, zboli, pa se čez nekaj časa zopet ozdravi..
Vse je bilo toraj pri kraji, toda Stefan, čegar volu je bil rog odbit, gre tožit Martina za odškodovanje.
„Ne bodi neumen“, pravi Martin pred sodnikom, „škode ti nisem nalašč storil. Saj sem sam na pol mrtev domfi prišel.“
„To meni ni nič mar“, se zadere Stefan, „škoda se je zgodila po tvojem konji, toraj jo moraš ti plačati. Pet goldinarjev, ktere si mi ponujal, je premalo, ;naj gospod sodnik razsodijo, koliko mi gre.“
Sodnik ju posluša in po kratkem -premišljevanji reče:	•
„Martin res ni kriv, da se je vam, Stefan, škoda zgodila, in vam gre odškodovanje za odbiti rog. Toraj imata oba prav. Razsodba je tu težka. Najlaglje se reši stvar tako-le: Vi, Stefan, ? se vsedete na voz in se peljete proti vasi, Martin pa vam pride naproti s čedo svoje govedi, tako da se vam konj splaši, vas vrže pod voz, vam polomi rebro in odbije Martinovemu volu rog. Na ta način bosta najprej bot. Drugače se v tej zadevi ne da^ razsoditi“.
Stefan se popraska za ušesi in reče: „Ne, gospod, tega pa ne bom storil. Rajše naj mi da Martin pet goldinarjev, ktere mi je prej ponujal.“
Martin se nasmeje, rekoč: „Zdaj ti jih pa ne dam. Stori, Jkar so gospod rekli“.
Stefan pa tega ni storil, timveč se je pobral tiho iz pisarnice, Martin pa za njim.
Tožbe je bilo konec.
Po vrsti.
Giskra je vjel Slovenca in ga mislil pozobati. Vgleda ga pa Potočki in zgrabi.
„Zakaj me preganjaš?“ se grozi Giskra.
„Ker sem močnejši od tebe“, pravi Potočki ter pozoblje Giskro, To vidi Hohenwart, se spusti nad Po-tockija in ga zgrabi.
. „Zakaj si me zgrabil?“ praša Potočki.
„Ker sem močnejši od tebe“, odgovori Hohenwart. To vidi Beust ter se zakadi v Hohenwarta.
„Zakaj si se v mene zakadil?“^vpraša Hohenwart.
„Ker sem močnejši od tebe,“ odgovori Beust m vrže Hohenwarta ob tla..
Zdaj se pa spusti Andrassy, kteri je v višavi vse to opazoval, Beustu na glavo.
„Zakaj me preganjaš?“ vpraša Beust.
„Ker sem močnejši od tebe, teremtete!“ se zadere Andrassy in pobije Beusta.
Kdo bo pa zdaj pozobal Andrassy-ja?
Ne mara da se bo sam. Nič se še ne vč.
s
....Jt'1._
jC Gospod Obrem!
Zvedel sem, da ste Vi jako dober župan, toraj me veseli, da sem Vas nekdaj že kot iz gl e d dobrega župana priporočil. Pod Vašem županstvom prodaja se na Vrhniki meso, kakoršno hoče, Vi nikdar ne utaknete svojega slavnega nosu v mesnico in tudi Vaš ogleda se da pri mesarji le redkokrat videti. Iz tega se vidi, da Vi niste nikakor sitni, ker ne nadlegujete odbornikov, da bi hodili k dolgočasnim sejam ter pregledo- * vali račune in si ubijali glave s skrbjo, kam in kako se obrne občinski denar.
Prav zato ste mi jako všeč; posebno pa še zarad tega, kar se tiče mesarja. Glejte, jaz sem stavil, da bom prodal konja, kterega konjederec noče, pri Vas za debelega vola. Kaj ne, da imam še čas, da vsaj do novega leta ne bo v mesnico ne Vas, ne Vašega oglede? Gospod Obreza, Vi ste dober človek, dasiravno pri taroku radi „kontra“ daste. Vi ste že mož, čeravno jih je mnogo, kteri Vas natolcujejo. Vrhnika naj se rajše zahvali, da ima tacega župana, kakoršnega na celem svetu ni.
IV aznaiiilo.
Vsim narodom naznanjam, da sem ravnokar prevzel vodstvo že na precej slabih nogah stoječe hiše:
¡3®- „Avstrija takraj Lit a ve“
ter mislim zalogo napolniti posebno s znanim oger-skim blagom, ktero se bo vsem po eni meri merilo in po enaki ceni prodajalo.
Andrassy,
;prvi trgovski pomočnik.
Novi pregovori.
Malopridnežu namesto: Ti boš še daleč prišel — se bo reklo: Tebi bodo ljubljanski očetje še častno meščanstvo podelili.
Namesto: Iz dežja pod kap — se bo reklo: Od Beusta pod Andrassy-ja.
Namesto: Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade — se bo reklo: Beust sam v jamo pade.
Namesto: Zamorca umivati — se bo reklo: Nem-čurja preobračati ali pa: Beusta zagovarjati.
Se \é «la!
Pogovori.
Ni bilo drugače! Ko sta zvedela mestna odbora mariborski in celovški, da so ljubljanski očetje podelili Beustu častno meščanstvo, ni jima dala prej vest miru, dokler nista tudi ona kaj tacega storila. Je pa ravno troje mestov na slovenski zemlji, kteri zdaj ničesar bolj silno ne potrebujejo, kakor norišnice.
Slovenci! Oskrbite si taka jako potrebna poslopja in nabirajte denar, da jih bote zidali. „Brencelj“ da prvi svoj sold in pričakuje, da se bo njegov klic odmeval po Koroškem, Stajarskem in Kranjskem. Če se bo oziralo na možgane, bodo kmalu vsi nemškutarji potaknjeni po tih poslopjih.
Da se bo bolezen ljubljanskega mestnega odbora tako hitro prijela celovškega in mariborskega, bi „Brencelj“ ne bil mislil. Pazimo, da se tudi druzih mestnih odborov ne prime!
To je s svojimi zvijačami - Gotovo'storil — BevTfZ
Prepozno!
Ko so kolovodji naših nemškutarjev in taki, ki še niso, kteri bi postali na vso moč radi ministri, zvedeli, da Kellersperg ni mogel dobiti oseb za ministerstvo, ker so vsi možje, ktere je prosil, branili se, stopiti v ministerstvo, so se zgrabili za lase rekoč: „Oh, zakaj ni prosil nas!“ Toraj so hiteli poslati Kellerspergu svoje adrese, da bi prihodnjič vedel za-nje. Med temi osebami so: Dežman, Kaltenegger, Suppppannn, Pisker, Brandstetter, Seidl, Del’ Cot, „naš“ Korelj II., Kljunov Cene in — „Brencelj“, to se ve da.
Škoda da je bilo ravno tri minute prepozno! Ce ne, bi bil Kellersperg za vsaki oddelek ministerstva dobil po tri osebe, kterim bi ne bilo toliko za stopnjo in čast, kakor za plačo.
S 4000 gold. na leto se že lahko tobak kadi.
Sitna napaka.
Ljubljanski turnarji so v povišanje slovesnosti zad-nje „knajpe“ načečkali nek list, v kterem se vidi med drugim gosp. dr. Razlag z nekoliko večimi ušesi, kakor jih ima. Ta podoba pride v roko nekemu, kteri ogleduje posebno Razlagova ušesa.
„Kako, da ima dr. Razlag tukaj tako dolga ušesa?“ vpraša prijatelja.
ga zavrne vprašani, „to mora biti napaka. Tisti, kteri je načečkal Razlagovo glavo, jej je naredil svoja lastna ušesa.“
nPa kje je bil ta list narejen?“ nadaljuje prvi. „Ne vidim imena izdatelja, niti tiskamice, v kteri se je rodil.“
„Kako da ne? Le poglej dolga ušesa na Razlagovi glavi, bodeš precej videl, da so štempelj ali znamenje firme, kjer se je delal listek.“
Odgovor
na protest ljubljanskegu mestnega odbora glede Šolske postave.
En sam mestni odbornik lahko več praša, kakor more sto slovenskih poslancev odgovoriti.
Jaka. Ljubljanski očetje ne morejo biti v denarnih zadregah, kakor pravijo.
Jože. Zakaj ne?
Jaka. Ker denar kar proč mečejo. Zdaj so naredili Beusta častnega meščana in mu bodo poslali diplomo, ktera stane čez 120 gold. Ali ni ta denar proč vržen?
Jože. Res, daje!	..
* *
*
Tine. Kako neki to, da v ljubljansko čitalnico zdaj toliko mladih gospodov zahaja,'kteri * se {prej zanjo še zmenili niso?
Tone. Tega ne veš? Si prav mlad kršen. ~*Ne veš, da so ravno zdaj razpisane službe pri deželnem odboru in da so se ti gospodje vsi zá-nje oglasili?
, : ■ * * . _____________________________________________¿__
Jaka. Čudno, da so se dali Izraelci nekdaj po Mojzesu 40 let po pušavi voditi.
Tone. 2^akaj čudno? Poljaki se dajo že več sto let po Vsakem ministerstvu, in zdaj celó po nemčurjih in ustavovercih voditi — za nos.
Za častno meščanstvo
se ljubljanskim mestnim očetom priporočajo še sledeče osebe:
Demšar iz Senožeč, znan po „Brenceljnu“, kteri mu je nabiral doneske za oslovski spominek.
Gospa Dovatova iz Postojne, opiraje se na to, kar je govorila o imenitnosti slovenskega jezika, rekši, da bi bila, ako bi se ne bila naučila nemškega, oslica — ostala. Če bi ne bilo res, kar je „Tagblatt“ pisal, bi se jej častno županstvo ne smelo podeliti. Pa je znano, da „Tagblatt“ nikdar ne laže.
Znani gospod Jaka Peer, in sicer le zarad njegovega jezika. ■
Bismark. Človek se mora res čuditi, kako da naši mestni očetje na tega niso sami mislili. *
„Brencelj“ se še premišljava, ali bi se oglasil ali ne.
Osmer Kavec.
Jaz sem Osmer Kave c, Ker nekaj moram bit’!
Če nimam druzga dela, Grem v „knajpo“ pivo pit.
Pijan pa moram biti, če tudi spldov ni;
Kdor je pri „fajerberi“,
V kazin’ kredit bobi.
Naš Dežman dober oče Je vsim nam turnaijem: Če tud’ za nas ne plača, Pa vendar pije z nam’! -
Po noči domu gremo, Napolnjeni do dna;
Če tudi dost’ ropOta,
Vsak „špicelj“ nas pozna.
Ker mi smo častna garda Za mestni magistrat,
Zat6 se nam pa gleda čez prste dostikrat.
Kaj bodo neki Costa In Bleiweis in Razlag,
Kaj bodo sploh Slovenci, Naj vzame vse koj vrag.
Sicer pa rad vse vbogam, Kar Dežman zapovč,
Ker jaz som Osmer Kavec, Strežaj njegov, se vč.
Grof Beust je junak!
Svoje dolgove plačevati s svojim denarjem, to je pravično in se večkrat zgodi.
Tuje dolgove plačevati s tujim denarjem — ni težko, pa se redko zgodi.
Tuje dolgove plačevati s svojim denarjem — to je že teže, pa se vendar nekterikrat zgodi.
Svoje dolgove plačevati s tujim denarjem — to je težko, in glejte, to je dosegel Beust.
Ali ni tak človek junak in vreden, da ga 30 jogrov ljubljanskih mčd-se vzame kot častnega meščana?
, Nove naredbe.
• Kakor se sliši, misli grof Andrassy, zdajni minister unajnih zadev, dati Slovencem iste-pravice, ktere uživajo Hrvatje pod ogersko vlado.
Zdaj pa le poskakujte veselja, Slovenci! Takih pravic si še niste upali prositi. Prenaredbe v naši deželi bodo te-le:
Vsi nemškutarji in Nemci se zapode iz dežele, razen tistih, kteri se hočejo prekrstiti v Ogre ali maž-jarone. Mesto njih se nasadi in naseje v deželo ma-žjarska kultura, šola, uradnije se napolnijo z mažjari in mažjaroni, mesto nemškega jezika se vpelje ogerski itd. Mesto nemčurjev in Nemcev se bodo mastili pri nas mažjaroni in mažjari, Dežmanovci ne bodo več nemškutarili, timveč mažarili, mesto pinj bodo nosili ogerske čikože na glavi in mesto dolge brade strašno zavihane mustače. Kdor jih nima, si jih bo moral naročiti iz Pešta.
Potem tudi naš Korelj I. ne bo več nemškutar, timveč hud in jezen mažjaron, tode „prokletih grabelj“ se ne bo nikdar znebil.
Kaj ne, kako bo potem „fletno“ pri nas!
VuiMnol
Pred nekimi leti je bil grof Andrassy k smrti obsojen. Obesili bi ga bili, če bi ga bili dobili. Pa ga niso imeli, zato ga tudi niso obesili. Zdaj ga pa imajo, pa ga tudi ne obesijo, timveč napravijo iz njega ministra unanjih zadev.
Zdaj vprašam: Kdaj bodo prav za prav Andras-sy-ja obesili?
Nekdo, kteri komaj čaka.
žabam gode.
Grof Beust,
prejemši diplomo častnega meščanstva.
„Častno meščanštvo! Hm! Zakaj č a s t n o ?_ Koga ima Častiti, mene ali ljubljanske mestne očete? Če njih to ne žali, mene tudi ne. Vsakemu bi ne smeli kaj tacega storiti.“
\a znanje«
Vsim prijateljem in prijateljicam se naznanja, da znane „Rešpehtarjove kuhar ce“ še zdaj ni iz Trsta, kamor je šla razstavo gledat. Bog ve, kje se potika. Da bi se mi le ne zgubila! ' ’
„Brencelj.“
Iz Dunaja, prav to uro. Ravnokar je po priporočilu grofa Bensta dunajska norišnica izvolila ljubljansko, mariborsko in celovško mestno svetovalstvo za častne svoje n d e._____________________________________
„Brencelj“ piše:
Gosp. A. Č. v P. Vaš dopis mi je prišel prepozno, tudi je v tej obliki preobširen, bi vzel preveč prostora. Mogoče, da drugi pot kaj porabim.
Gosp. R. T. Take stvari ponudite gosp. dr. bcnatfer-ju, on sestavlja iz enake tvarine svoje govore. „Brencelj-' ne mara
za babje čenče.	,	T ■	•
Gosp. D—o—s. Enkrat sem že opomnil, da sta v Ljubljani dva lažnjiva lista. „Brencelj* in „Tagblatt*. Prosim, da se bo vedelo, kterega mislite.	________________