0$ ^firffTva V t m mm* orju w o\)oi D VV. AVTOHIŠAKRŽIŠNIK V •V:-:::1:1::::;:::;., Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagoije, Selo 65 :W:f' telefon:prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399 , Z zli •:X mama Svetovno priznanje varnosti, ekologiji, udobju, eleganci in kvaliteti VSI SERIJSKI MODELI: BleEna garancija ali 100.000 prevoženih km 6 lei garancije proii rji ekološki motorji s 16V tehniko dvojna zračna blazina - airbag * varnostna skrinjica za potnike na zadnjik sedežih 4* ';:::Xj:v::i::::y I II |X:;" |p, centralno zaklepanje * temna stek la * nastavitev servo volana * ugodni avstrijski krediti - Mazda Bank * ugodni leasing PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNI DELOV - LIČARSTVO KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASU RIT - RENT-A-CAR Servis Hribar d.o.o. Servis in trgovina: Selo 72,1410 Zagorje, tel./fax: (0601) 64-033 ESCORT EpD^ST] 1.41 a** 7D AfAlA ~rc l/M CENTRALNO ZAKLEPANJE 20.990 MML 'Ttti froaluj-Mto. ___nafonej.! V MESECU NOVEMBRU BREZPLAČNI ZIMSKI PREGLEDI ZA FORDOVA VOZILA UVODNIK Kaj naj rečem, glava Zasavca se je odločila, da bo časopis izhajal le še dvakrat v mesecu. Postal bo takoimenovani štirinajstdnevnik (uf, kako dolga beseda). Mnogi protestirajo, se hudujejo, sprašujejo, če se menda Zasavju res obeta, da postane edina slovenska regija brez svojega cajtenga. No ja, novinarji imamo Zasavca vendarle radi. Čeprav živimo bolj od veselja do svojega dela, nam glava Zasavca tu in tam še vedno izpljune kakšen tolar iz svojega suhega grla. Upamo, da ga imate tudi vi radi. Računamo na vas, seveda. Sicer na štirinajst dni, vendar za isto ceno in na večih straneh. Imejte se lepo. / ■ . '= • V * -.; ’ e. * » V.7 ; - ^ /: "x- » ■C 'v NASLOVNICA: Paintball v Zaiavju Foto: Primož Koitajniek Oblikovanje: Slavko Garantini Obisk predsednika vlade Banka Zasavje -ženskam Zasavja Cerkvica na Ostrežu Zasavcev sejem Pogovor: Luj Sprohar Razvoj zagorske obrti Dobra volja je najbolja Paintball v Zasavju Priloga: stranke se predstavijo n 2S®C B Minister Osterc v Zagorju V sredo, 30. oktobra, je Zagorje obiskal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc. Ministra, kije prišel na pobudo občinskega odbora SKD iz Zagorja ob Savi, je najprej sprejel zagorski župan Matjaž Švagan s sodelavci. Po kratkem pogovoru na občini sije minister skupaj z gostitelji ogledal zagorsko tržnico. V spremstvu podžupana Branka Nimca in kandidata SKD Saša Anžurja je nato obiskal še kmetijsko zadrugo na Izlakah, kjer se je srečal z direktorjem zadruge, Francem Sešlarjem, kasneje pa seje ustavil še na kmetiji Lavrinovih na Lokah. Na okrogli mizi o kmetijstvu, ki je bila v stekleni dvorani KC DD v Zagorju, je minister Osterc predstavil delo slovenske Vlade na področju kmetijstva, strategijo slovenskega kmetijstva, ki jo je sprejel Državni zbor ter o pripravah na vstop v Evropsko zvezo. Udeležencem je minister odgovarjal tudi na postavljena vprašanja v zvezi s cenovnimi razmerji, zaščitnimi ukrepi ter drugimi aktualnimi temami. B.N. Zagorjani sodelujte V času od 14. oktobra do 30. novembra bo v Občini Zagorje ob Savi potekalo kar devet javnih razgrnitev prostorskih ureditvenih pogojev PUP 1 za območje KS Podkum in PUP 2 za ostalo zunanje območje občine Zagorje. Tako so pripravljeni osnutki Prostorskih ureditvenih pogojev za KS Ravenska vas, KS Senožeti Tirna, KS Izlake, KS Loke Kisovec -del, KS lože Marn - del, KS Čemšenik. KS Šentgotard, KS Mlinše - Kolovrat, KS Kotredež in KS Podkum. Javna razgrnitev bo potekala v avli upravne zgradbe občine Zagorje od 14. oktobra do 30. novembra 1996 in po sedežih obravnavanih KS. Po sedežih KS bodo javne razgrnitve: sreda, 6. november ob 16.00 uri v KS Ravenska vas, nedelja, 10. november ob 11.00 uri v KS Senožeti-Tirna sreda, 13. november ob 16.00 uri v KS Izlake četrtek, 14. november ob 16.00 uri v KS Loke-Kisovec nedelja, 17. november ob 11.00 uri v KS Podkum sreda, 20. november ob 16.00 uri Osrednja ter KS Jože Marn nedelja, 24. november ob 8.00 uri v KS Čemšenik, Sentgotard torek, 26. november ob 16.00 uri v KS Mlinše-Kolovrat sreda, 27. november ob 16.00 uri v KS Kotredež Vsi zainteresirani občani vabljeni, da si razgrnjene Prostorske ureditvene pogoje PUP Obisk predsednika vlade 28. oktobra je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek obiskal zagorsko dolino. Najprej seje namenil v podjetje ETI, kjer se je z direktoijem Jožetom Smrkoljem in njegovimi sodelavci pogovarjal o gospodarskem razvoju tega podjetja ter o gospodarskih ukrepih vlade. Dr. Janez Drnovšek je s svojimi sodelavci obiskal Rudnik Zagorje v zapiranju, v družbi Victorja Jackovica, ameriškega veleposlanika v Sloveniji, pa si je ogledal tudi jamo in proizvodnjo. Po ogledu jame gaje direktor Rudnika Matej Požun povabil na razgovor z rudatji. Predsednik vlade je menil, da obisk v jami dolguje generacijam rudarjev, ki v Zagorju kopljejo premog že 241 let ter svojim prednikom, ki so prav tako rudarili v zagorskem rudniku. Dodal je še, daje vlada, ki jo vodi, podrobno spremljala zapiranja rudnika. Težave je pomagala reševati tako, da zapiranje teče brez večjih socialnih pretresov in v dobro zagorske doline. V torek, 5. novembra, pa je predsednik vlade obiskal kar šest zasavskih podjetij. Kratek obisk je začel v Siporeksu, nadaljeval v Delozi, Svei in IGM-u. Po krajšem ogledu proizvodnje v omenjenih tovarnah ter po pogovorih z vodilnimi je obisk nadaljeval v Hrastniku, kjer sije ogledal proizvodnjo Steklarne Hrastnik in TKI Hrastnik. Premier se je ob tej priložnosti zanimal predvsem za trenutno gospodarsko situacijo v teh podjetjih, povprašal pa je tudi o težavah, s katerimi se tovarne srečujejo. Dr. Janez Drnovšek bo po vsej verjetnosti še ta petek obiskal tudi nekatera trboveljska podjetja. J .V. in J.N. Premier v zagorski Delozi 1 in PUP 2 ogledate in se udeležite tudi javne obravnave ter eventualne pripombe in predloge vpišete v knjige pripomb in predlogov. Načelnica oddelka Tatjana Podbregar Seja SLS Glavni odbor SLS je na nedavni seji obravnal gospodarske in politične razmere v državi. Glavni odbor SLS je podprl prizadevanja vodstva SLS za iskanje nacionalnega soglasja ob najpomembnejših temah, kot so reševanje medsosedskih in nasledstvenih vprašanj, spopad z razraščajočim kriminalom in načinom vključevanja v političnem gospodarstvu in varnostne povezave. SLS bo tudi s tem ciljem vztrajal v pozitivni volilni kampaniji, brez žalitev političnih konkurentov. J.S. Srečanje simpatizerjev SDS Pred tedni se je v Litiji in v Šmartnem predstavil podjetnik Zvonko Ulanec, kandidat OO SDS za državnozborske volitve. Poudaril je razvoj drobnega gospodarstva in z njim povezana nova delovna mesta (gradnja gimnazije, rekonstrukcijaceste Litija-Ljubljana ter postavitev novega dotrajanega vodovoda). Srečanja se je udeležil tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je poudaril, daje stranka, ki jo vodi vredna zaupanja in pozval volice, naj ne sodijo po besedah temveč dejanjih. I.G. Shod SNS Zadnje dni v oktobru so se na predvolilnem shodu v Hrastniku zbrali člani in simpatizerji Slovenske nacionalne stranke. Shoda sla se udeležila predsednik SNS Zmago Jelinčič in kandidat za poslanca v DZ Milan Kolar. T.P. 1111111» Banka Zasavje - ženskam Zasavja V petek, 25. oktobra je bila v sejni sobi LB Banke Zasavje Trbovlje d.d. v okviru praznovanja štiridesetletnice poslovanja banke in akcije "Banka Zasavje - ženskam Zasavja" podelitev čeka v vrednosti 5000 DEM za nakup aparata za nadzor vitalnih funkcij - Pulsox 7. V uvodnem govoru je direktor zasavske banke Zdenko Fritz pozdravil prisotne in poudaril, da so želeli posebej počastiti ženske Zasavja, saj bančni kolektiv sestavljajo pretežno ženske. "Seznanjen sem, da se ginekološko-porodniški oddelek trboveljske bolnišnice sooča z izzivi razvoja, problematiko opremljanja - soodvisnimi od denaija," je dejal Zdenko Fritz ob podelitvi čeka. Le-tega je predsednik upravnega odbora banke Jože Andrej Čibej izročil predstojniku ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Trbovlje, dr. Jožetu Čuku. Slednji se je zahvalil v imenu pacientk in vseh, ki jim bo aparat koristno služil. "Vesel sem razumevanja za potrebe zdravstvene službe za nemajhne želje zdravnikov in zdravstvenih delavcev za čim uspešnejše delo," je zatrdil dr. Jože Čuk. Kot je pojasnil v nadaljevanju, aparat za nadzor vizalnih funkcij - Pulsox 7 omogoča spremljanje vitalnih funkcij bolnika, poškodovanca in registrira pulz in oksigenacijo. Dobra oksigenacija sicer vzdržuje delovanje možganov, srca in ledvic. Pomanjkanje kisika povzroči številne centralne poškodbe, tudi poškodbe prsnega koša ter patološka stanja, ki so lahko smrtna. Omenjena aparatura je narejena za meijenje pulza na najmanjših žilah. S posebnim senzoijem izmerijo vsebnost kisika v krvi, kar je po laboratorijskih procedurah sila zapleteno, ko so možni tudi napačni rezultati. "Z elektronsko aparaturo lahko vsebnost kisika v poškodo vančevi krvi izmerimo na preprost način in niso potrebni nobeni zbodljali. Niti ne drage laboratorijske aparature," je še povedal dr. Jože Čuk. "Gre za transkutano meijenje kisika v krvi, kar pomeni, da aparatura preko svojega senzoija skozi kožo izmeri koliko je kisika v krvi, ki se pretaka po žilah. In na ta način lahko dobro sklepamo o bolnikovem oziroma poškodovančevem stanju in lahko ustrezno ukrepamo." Po besedahLada Lindiča, namestnika direktorja LB Banke Zasavje Trbovlje d.d. sodelujejo pri raznih humanih akcijah, med temi tudi pri akciji za nakup mamografa. Tokrat so sredstva v okviru praznovanja namenili v dobro žensk in povezali prijetno s koristnim. Tekst in foto: P.R. Dela na obnovi cest so oživela Z nastopom jeseni so oživela dela na raznih cestah in cestnih odsekih na območju občine Trbovlje. SGP Zasavje je začelo z delom na posodobitvi prvih 1.500 m ceste iz Trbovelj do Dobovca, za kar so uvedli ob začetku del delno ali popolno zaporo ceste v določenih urah. Krajani Dobovca bodo z lastnimi sredstvi in delom obnovili cesto na relaciji Dobovec-Škofja Riža. Deloma v načrtu, deloma pa so že v teku obnovitvena dela in modernizacija cestišč in varovalnih ograj na Vreskovem, v Lokah, začenjajo pa tudi z modernizacijo ceste Katarina-Svine-Podmeja. Nujno pa je treba tudi čimprej dokončati cesto iz Trbovelj do Čeč. Tu je bilo seveda zaradi nenačrtovanih zemeljskihdel zavoljo večjih plazov porabljenega že precej denarja. Dela na zahtevnejših cestnih odsekih izvaja Cestno podjetje Ljubljana. Nekoliko pozno je bil sproščen denar za ta dela, in upajmo vsaj, da bližnja zima ne bo preveč ovirala nadaljevanja dela. Poseben problem pa predstavlja cesta Trbovlje-Prebold čez Prečno. S trboveljske strani je cesta asfaltirana domala do gostilne Jager, do sedla Prečna pa naj bi cesto dokončali prihodnje leto. Na savinjski strani izPrebolda mimo Urbanado Prečne pa z deli še začeli niso. Vendar odgovorni na republiškem ministrstvu za promet pravijo, da bo celotna cesta obnovljena in modernizirana od Trbovelj do Prebolda do 1. 1999. To je namreč povezano z dokončanjem avtoceste skozi Savinjsko dolino in priključitev nanjo. T.L. a Visokedename bazni za prekrške V začetku oktobra je začel veljati odlok občine Trbovlje o komunalnem nadzorstvu v občini Trbovlje. To nadzorstvo izvajajo komunalni inšpektor in komunalni nadzorniki. Če kdo tem organom onemogoči nemoteno izvrševanje nadzorstva, so določene visoke denarne kazni. Do 60.000,00 tolarjev se kaznuje oseba - posameznik in odgovorna oseba prave osebe, če se le-ta noče legitimirati ali noče dati potrebnih obvestil osebi, ki izvaja komunalni nadzor, se nedostojno vede do osebe, ki izvaja komunalni nadzor ob uradnem postopku, ki preprečuje osebi, ki izvaja komunalni nadzor izvrševanje uradne naloge ali jo pri tem ovira in ki ne izvrši zakonito odrejenega ukrepa osebe, ki izvaja komunalni nadzor. S kaznijo do 360.000 tolarjev pa je lahko kaznovana oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. T.L. Rekonstrukcija in obnova ceste na Dobovec SGP Zasavje iz Trbovelj je pričelo z gradbenimi deli pri rekonstrukciji in obnovi dela ceste Trbovlje - Dobovec v dolžini 1.500 metrov od spodaj navzgor. Iz tega razloga bo promet na tej cesti precej omejen vse do konca januarja prihodnje leto. Popolna zapora velja od 7.30 do 13.00 in od 15.00 do 17.00 ure, v preostalem času pa velja delna zapora. Cesta je bila že dolgo potrebna obnove in razširitve, pa tudi namestitve varovalnih ograj. Urediti bo treba tudi kanalizacijo in še vrsto drugih del. Spomnimo se, koliko dela in sredstev je bilo potrebnih, da so vsaj deloma odpravili posledice lanskoletnega zemeljskega plazu na Žvrlinci. T.L Obnova ceste Tončke Čeč 28. oktobra so po konačnih zemeljskih in drugih obnovitvenih delih na delu mestne ceste Ceste Tončke Čeč od križišča pri Komunali proti podjetj u Tika znova asfaltirali cesto. Ta cesta je zelo obremenjena in je bila potrebna nujnih popravil. T.L. Parkirišče pri Sušniku asfaltirano Dosedanje divje parkirišče pri Sušniku na Kolodvorski cesti, kjer so se ustavljali predvsem tovornjaki, so pred tedni že uredili, teren izravnali, posuli s peskom, namestili ograjo ter ure-dili avtobusno postajališče. Konec oktobra pa so celotno parkirišče še asfaltirali. Izgled urejenega par kirišča je odslej vse drugačen kot doslej. T.L. ii KINO HRASTNIK 7. II. - 10. II.: TRI M I KI ODLOČITVE imiktavk, l.l .11.-17. II, |X't. i>b 10.00. soh. oh 1 /.Otrin 10,00, ned, oh 17.00: Obnovljena cerkvica na Ostrežu Že preko 500 let na Ostrežu, 841 metrov visoko,stoji cerkvica. Cerkvica, posvečena Sveti Katarini, za katero legenda pravi, da stajo neke noči zaradi razuzdanosti ljudi na vrh Ostreža zvlekla dva črna vola. Prejšnji politični sistem ni imel posluha za ohranitev cerkvenih objektov in zaradi tega je imel župnik v Polšniku, gospod Janez Jenko precej dela, ko se je lotil obnove podružničnih cerkva. Vse so že zelo stare in zato je bila odgovornost še večja. Cerkvico na Ostrežu je že načel zob časa, kot pravimo, saj sta lega in leta naredila svoje. Pred tremi leti so zamenjali ostrešje na zvoniku. Ostala dela pa so morala počakati do letos. Verjemite, da število vseh, ki so kakorkoli pripomogli pri obnovi, ni majhno. Posebej moram omeniti družino Repovž-Pograjc iz Šumnika, ki je prevzela vsa organizacijska dela. Za vse tiste, ki ne vedo, naj omenim, da lahko k cerkvici prideš le po ozki in strmi gozdni poti. Zaradi tega seje pojavljalo veliko vprašanj, kako bi najhitreje in najbolj ekonomično prepeljali ves material,potrebenzaobnovo.na vrh. V sodelovanju z Občino Litija in ministrstvom za obrambo je župnik Janez Jenko našel univerzalno rešitev. Vaja s helikopterjem je uspela. 55 ton materiala, potrebnega za obnovo, ki je pripravljen čakal ob vznožj u, so piloti 11 .julija prepeljali na vrh Ostreža. To je bila zelo koristna vaja. Za vse. In kot je zapisala polšniška pesnica Pavla Voje: "...je helikopter brnel v Božjo čast..." Veliko truda in delovnih ur je bilo tako prihranjenih, cerkvica pa je hitreje dobila novo obleko. Čeprav je helikopter opravil veliko dela, so morali domačini s svojimi malimi delovnimi stroji še več kot šestdesetkrat na vrh. saj je bilo potrebno prepeljati še veliko malenkosti. Še isti mesec so cerkev pokrili z novo streho. V avgustu je bila narejena fasada na zvoniku in prebeljena notranjost, tako daje bilo žegnanje 1. septembra že slovesno. Potrebno je bilo narediti še preostalo fasado in urediti okolico in to je pridnim rokam do dne. ko naj bi bila obnovljena cerkvica blagoslovljena, uspelo. Čeprav je vreme ves čas — soli ob 18.00 7. 11.: ()l) ZORI’. 1)0 M RAKA (eiu/l|.}. čet uh 17.00; S II. - II. 11.: SKRIVNOST IIV.I RA acd. uh 17.00 m 10.00; 12. I I. - 14. ii I.: ŠT1R.H5 MO/ II • TNA ŽENA (kom.); lur. m čel. ul, I 7:00 M-.Uin l.VNOMI (kom.), pel. ob 1 /.OO, soh. m neti .oh 17.00 ,„10.00. pon. oh 10.00; 19.11.-21. S**EŠ'1E^*»**1 21.11.: MAČEK I RAVNIK O.s.) čel. oh I 7.00 KINO LITIJA 'Ul. in 10.1 L: TMTSTERdike.i.sob. oh 10.00. ned. oh 1K.00: 16.,,.in 17.1,.: ZGAGA, ko,„.). sob. oh M 00 lied. ob 18,00; zelo oteževalo delo, se je nebo v nedeljo, 20. oktobra, "odprlo" in sonce je ves trud nagradilo, saj je pripomoglo k slovesnemu vzdušju. Sveto mašo je daroval pomožni škof Alojzij Uran, ki je tudi predsednik gradbenoumetniškega sveta pri Lj ubljanski nadškofiji, katerega nalogaje, da vam je cerkveno dediščino v sodelovanju z ministrstvom za kulturo. Ministrstvo je dalo pobudo in pomoč pri načinu izvedbe. "Obnovljena cerkvica je znamenje, da še živijo ljudje, kijint ni mar, da božji spomeniki propadajo." je med drugim dejal škof Uran. Vsi. ki so se udeležili svete maše 20. oktobra, so občutili, da imajo vsi, ki so zaslužni za tako lep dogodek na Ostrežu, nekaj skupnega. Med njimi je neka trdna vez. ki jih povezuje. Mateja Sladič KINO ZAGORJE 7. 11. 1 2.1 1.: ŠTIRJE MOŽJE, ENA ŽENA nvd. ob 198. II.: HARMONIKARSKI KONCERT-SNEŽANA MKSIt |v. obl-Ut); I3.ll.-I9.il.: \LCATRAZ (y, I, ) ,k n lo,. oh 18.00: 14. II.: OZRI SE V GNEVU 19t0. 19. 11.: I) \\ NEODVISNOST (FILMSKO GLEDALIŠČE - ZF). m,.ob 18.00; 2(1. 11.: DAN NEODVISNOSTI ,/Tl sre. uh 19 trt). 21. II.: It XI,E IM VEČER i.S NT I Ojx llllsllililii: HI. I,.: ŠTIRJE MOŽJE, ENA ZENA (kun,.), ned. „1, 19,15; 17. II.: ŠKRLATNA PLIMA peru/l,.,. ned. uh 19.15; Zasavcev sejem Od 23. do 27. oktobra je v Delavskem domu Zagorje potekal že tradicionalni, prestavljajoči se Zasavcev sejem. Na sejmu je sodelovalo 45 razstavljalcev. Številka za Zasavje sploh ni majhna. Majhen ni bil niti obisk, saj sije sejem ogledalo več tisoč ljudi. Sejem je bil namenjen predvsem trgovski in obrtno storitveni dejavnosti, predstavili pa so se tudi nekateri zasavski prodajalci avtomobilov, stanovanjske opreme... Na sejmu je v.d. direktorja Zasavca Peter Ravnikar izžrebal tudi lepo število nagrajencev, za katere so nagrade prispevali številni sejemski razstavljalci. Zato objavljamo tudi imena tistih, ki se jih je "držala" sreča. Praktične nagrade lahko nagrajenci, ki nagrad še niste prejeli, dvignete na sedežu podjetja ZASAVC, Cesta 20. julija 2 c. Če pa se po nagrado ne morete zglasiti osebno, nam to sporočite po telefonu in poslali vam jo bomo po pošti. Seznam nagrajencev: Jani Rozina Izlake, Jožica Pistotnik Trbovlje, DesaMilinovič Trbovlje, Karolina Hudi Zagorje, Iztok Vutkovič Zagorje, Marija Vodišek Zagorje, Tina Hojnik Senovo, Kristjan Rota Trbovlje, Hinko Palčič Zagorje, Mirko Žibert Tirna, Silva Dolinšek Zagoije, Danijela Mušič Velenje, MilenaBrko vič Zagorje, Katja Flis Zagorje, Mija Pavlin Zagorje, Milena Dolinšek Zagorje, Janez Kos Zagorje, Branka Poznič Zagorje, Jerica Golobič Zagorje, Mojca Jaklič Zagoije, Boris Čebin Zagorje, Miran Pes to tnik Zagorje, Niko Milinovič Trbovlje, Franci Hudi Zagoije, Berta Brvar Izlake, A Ima Delič Zagorje, Janez Rozina Izlake, Borut Bernot Zagorje, Metka Podlogar Radeče, Zorko Skutnik Dobrna, Emi Šibila Zagorje, Mira Pavlič Zagorje, Simon Dobčnik Šmartno pri Litiji, Denis Smrekar Zagorje, Vinko Kramar Kisovec, Dani Drnovšek Kisovec, Dušan Tomc Litija, Bernarda Bergant Konradi Kisovec, Mirsad Vukalič Zagorje, Irena Hudi Izlake, Aleš Burja Zagorje. Marija Vodišek Zagorje, Pero Filipovič Zagorje, Sedam Galič Ljubljana. Živko Kusič Zagorje, Nina Brodnik Zagorje. Lado Povše Zagorje, Dijana Šijon Zagoije, Nena Jelševar Trbovlje, Lado Povše Zagorje, Žiga Lipovšek Zagorje, Leon Brko vič Zagorje, Bojan Šibila Zagorje, Idris Tukič Zagorje, Senad Kurtovič Zagorje, Nataša Loži na Smrekar Zagorje, Alma Mujčino vič Zagoije, Jože Lep Fala 50 Selnica ob Dravi, Jani Flis Zagoije, Marija Brlogar Zagorje, Nada Bukovšek Zagorje, Natalija Turk Zagorje, Mirne s Vukalič Zagorje. J.N. Sejem je bila tudi dobra priložnost za cenejši nakup. Kjerkoli so na ogled jekleni konjički, je tudi veliko potencialnih kupcev, pa tudi takšnih, ki si avtomobile le poželjivo ogledujejo. Še najbolj je dišala kava, ki so si jo Žrebanje nagrad je pritegnilo predvsem najmlajše udeležence mnogi na degustaciji tudi privoščili. žrebanja. Starejši so se držali bolj zadaj. INFORMACIJE 64-250, 64-166 OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 ČE SE VAM JE POKVARIL VIDEO, GA DAJTE V PRAVE ROKE. VIDEO ZALOKAR ŠUŠTARJEVA 3, TRBOVLJE, TEL.:26 885, 22 466 SEDAJ TUDI PRODAJA AVDIO-VIDEO, TV, PANASONIC, TECHNICS, PHILIPS, KENVVOOD _ Na koncu vsak pride k nam, zakaj tega ne storite takoj? PROTES d.o.o. Opekarna 22, Trbovlje PRODAJA, MENJAVA, CENTRIRANJE AVTO GUM Delovni čas:od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00, sob: od 8.00 do 12.00 telefon: 0601-21-107 ___________________________ ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijet 1, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p~ Trg revolucije 8b, Trbovlje V novi avtomobilski avtopralnici vas čaka temeljito in hitro pranje vašega jeklenega konjička, ki ga lahko istočasno očistimo tudi spodaj. V pneumatic servisu vam ponujamo preko 1000 različnih avtoplaščev, vseh dimenzij in znamk. Imamo tudi pestro izbiro aluminijastih platišč. Ugodni plačilni pogoji. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. Trgovina Pohištva vseh vrst - popusti 5-25% POHIŠTVO Krediti 12-24 mešecev (biVŠa telefon: 0601-22-369 Cankarjeva odpiralni čas založba) 8.00-11.30 sobota 16.00-19.00 8.00-12.00 ELEKTRO BERDNIK d.0.0. Trg Franca Fakina 46, Trbovlje, telefon/fax: 0601-27-047 delovni čas: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 18.30 CANDV, BLANCO, MIELE, SONY, SHARP, SVNTECO Ugodni plačilni pogoji: 5 obrokov! Za gotovino 5% popusta! Arho avtodeli Ul 1. junija 7, tel.: 0601/26-590 Avtodeli-oprema vseh vrst (Ugodni plačilni pogoji) del.čas: 8.00-13.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00 Poslovalnica Hrastnik Aleša Kaple 12, tel.: 0601/43-360 del.čas: 8.00-13.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00 £17 ELEKTROELEMENT d.d. 1411 Izlake, Slovenija Ob režija 5 Tel.: 0601 74 112, 73 512 Fax: 0601 74 077, 74 020 vabi k sodelovanju SODELAVCE s VIL ali VI. stopnjo elektrotehnične smeri za delovne potrebe komerciale - obdelave trga. Od kandidatov pričakujemo aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (nemški, angleški), dinamičnost, komunikativnost, poznavanje dela na PC. Lahko ste tudi začetniki. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov: Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu 0601 74 112 int. 410. Cesta ZO.julija 2/c; 1410 ZAGORJE OB SAVI tel.:(0601) 64-2S0, 64-166; lox.:(060l) 64-494 ZASAVC d.o.o., Podjetje za založništvo, marketing in trgovino OBJAVLJA prosto delovno mesto glavnega in odgovornega urednika-ce, časopisa Zasavc Na objavo se lahko prijavijo kandidatke-ti, ki poleg splošnih pogojev iz Zakona o javnem obveščanju, izpolnjujejo še naslednje pogoje: -imajo končano najmanj srednjo šolo družboslovne smeri ali ustrezne druge -imajo vozniški izpit -delovne izkušnje na podobnih opravilih. Delo bo sklenjeno za določen čas 9 mesecev z enomesečnim poskusnim delom. Po uspešno opravljeni poskusni dobi je možnost sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Pisne ponudne z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: ZASAVC d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje, v roku 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Sinet, podjetje za storitve in proizvodnjo, je hčerinsko podjetje Steklarne Hrastnik. Namen ustanovitve podjetja pred tremi leti je bil predvsem ta, da prevzame in izvaja vse storitvene dejavnosti za matično podjetje in ostala hčerinska podjetja. Ob ustanovitvi je bilo v Sinetu zaposlenih triintrideset delavcev, danes jih je zaposlenih sedeminpetdeset, direktor podjetja pa je ing. Miran Grohar. Dejavnost podjetja je zelo razvejana in Sinet si prizadeva postati glavni in najboljši ponudnik storitev na področju Zasavja in tudi širše. Varnostno nadzorni center (VNC) Fizično-tehnično varovanje je kombinacija tehničnega in fizičnega varovanja. Tehnično v smislu varovanja z alarmnimi napravami, ki v primeru alarma javijo v dežurni center VNC, fizično pa v obliki intervencije, v kolikor pride do alarma oziroma poskusa sabotaže sistema. Alarmne naprave se delijo na protivlomne in protipožarne sisteme. V primeru kakršnegakoli dogodka se aktivira alarmna naprava, ki se po telefonski liniji ali radijski zvezi poveže z dežurnim centrom. Intervencijske ekipe, ki so 24 ur dnevno razporejene po različnih območjih Zasavja, ukrepajo v najkrajšem možnem času. Fizično-tehnično varovanje se je v praksi izkazalo kot najuspešnejša oblika varovanja in v celoti ustreza zahtevam varnostnih kriterijev, ker je varovanje v funkciji delovnega procesa uporabnika, ker sta kvaliteta varovanja in pokritost objekta na visoki ravni in ker je fizično in tehnično varovanje precej cenejše v primerjavi z zgolj fizičnim varovanjem. Fizično varovanje predstavlja od osem do štiriindvajset urno receptorsko varnostno službo ali nadzor vaših delavcev na teh delih in nalogah. Vsi varnostniki so uniformirani in strokovno usposobljeni za opravljanje nadzora in varovanja po programu izobraževanja Ministrstva za notranje zadeve, po potrebi pa so tudi oboroženi, za kar imajo potrebna pooblastila. Prevoz in spremstvo gotovine ter dragocenih predmetov opravljajo z vozilom v spremstvu dveh ali več oboroženih spremljevalcev, ki so z radijsko zvezo neposredno povezani z dežurnim centrom. Vozilo ima vgrajen trezor. Za fizično varovanje oseb so varnostniki strokovno usposobljeni. Fizično varovanje se zagotavlja na diskreten in učinkovit način. Posebna ponudba VNC pa je možnost dnevnega najema alarmnega sistema za celoten objekt ali posamezne prostore, kijih stranka želi zavarovati. Dolžina trajanja varovanja je odvisna od želje naročnika, cena najema pa je zelo sprejemljiva. V primem potrebe in želje naročnika pa nudijo tudi vgradnjo videosistemov. Vgrajujejo samo najkvalitetnejše naprave, ki zagotavljajo izredno kako vost in zanesljivost delovanja. Služba varstva pri delu in varstva pred požarom (SVD) Visoko usposobljeni tim inženirjev varstva pri delu nudi storitve v skladu z registracijo dejavnosti družbe in na podlagi pridobljenih pooblastil s strani državnih ustanov. Podjetje izvaja vse kompleksne strokovne naloge na osnovi Zakona o varstvu pri delu in Zakona o varstvu pred požarom ter izdeluje vse potrebne akte in organizira obdobno izobraževanje delavcev. V podjetju izvajajo preglede in preizkušajo sredstva za delo in izdelajo predpisano poročilo, izvajajo ekološke meritve v delovnih prostorih in meritve emisije ter izdelajo strokovno poročilo, prav tako izvajajo analize odpadnih voda, meritve na hidrantnih omrežjih in vodijo upravne postopke. V sklop SVD spada tudi gasilski servis, prodaja in servisiranje gasilnikov Pastor in Gloria ter mobilni servis gasilnikov. Steklarstvo V steklarski delavnici podjetja Sinet nudijo vse storitve ravnega stekla, kot so rezanje ravnega stekla, izdelava vseh vrst ogledal (tudi barvnih), uokvirjanje slik, ogledal, gobelinov in diplom, zamenjava okenskih stekel v delavnici ali pri naročniku doma. dobava in montaža termopan stekla, izdelava steklenih zaščit za sveče na grobovih in izdelava akvarijev raznih velikosti. Na razpolago j e široka izbira različnih vrst stekel, prav tako zelo široka paleta raznobarvnih in oblikovno zanimivih letev za okvirje. Izdelava ključev V sklopu steklarske delavnice deluje tudi ključavničarski servis, ki nudi strankam izdelavo vseh vrst cilindričnih kot tudi specialnih ključev. Izdelujejo tudi vse vrste avtomobilskih ključev, njihova posebna ponudba pa je izdelava kodiranih avtomobilskih ključev, za kar imajo potrebno pooblastilo. Usluge čiščenja poslovnih prostorov Pri teh uslugah delavci Sineta nudijo kompletno ponudbo. Pogodbeno prevzamejo objekt, katerega poslovne prostore redno vsakodnevno čistijo. Delo opravljajo strokovno usposobljene delavke, katere zagotavljajo visok in kvaliteten nivo opravljenih storitev. Usluge pralnice V pralnici Sineta ponujajo hitro in kvalitetno pranje vseh vrst perila, enostavna krpanja in likanje. Njihove usluge so na razpolago tako podjetjem, mesno predelovalni industriji, gostinskim lokalom kot tudi šolam, vrtcem, drugim ustanovam in posameznikom. Usluge invalidske delavnice V invalidski delavnici so zaposleni pretežno invalidi,- storitve, kijih nudijo v delavnici, pa so razna pakiranja oziroma prepakiranjaizdelkov, sestavljanje le-teh in druga primerna pomožna dela. Delo, ki ga prevzamejo, vedno opravijo v dogovotjenem roku, kvalitetno in cenovno zelo ugodno. Prenočišča v samskem domu V samskem domu v Podkraju nudijo v dogovoru z naročnikom prenočišča za njegove delavce oziroma zunanje izvajalce, ki v določenem času potrebujejo začasno prenočišče. Oddih v Počitniškem domu v Bohinju V Počitniškem domu ponujajo družinam, poslovnim partnerjem ali zaključeni dražbi prijeten oddih in sprostitev od vsakodnevnih naporov. Dobra postrežba, odlična hrana, svež planinski zrak in ugodne cene so argumenti za lažjo odločitev zaoddih v domu podjetja Sinet. Za kakršnokoli informacijo v zvezi s podjetjem Sinet lahko zavrtite telefonski številki 43-433 ter 43-184 in radi vam bodo pomagali. ■ SIS* *** ' ^ ** rti Direktor Sineta Miran Grohar. m Brase 7 IVAM KOLENC Dobrota in nesebičnost se zrcalita v obnašanju Ivana Kolenca, Zagorjana, ki se je večidel preživljal kot rudar, čeravno je zaključil tesarsko šolo. Pri zagorskem rudniku je namreč delal štirideset let, od tega je bil enaindvajset let rudar v jami obrata Kotrcdež. Ker je šele deseto leto upokojenec, pravi, da se šteje med upokojence srednjih let. Sedaj je tudi na novo izvoljeni predsednik Društva upokojencev Zagorje. V otroštvu je bil menda enako razposajen kot vrstniki, le da so krenili vsak svoji usodi naproti. Na leta rudaijenja ima lepe spomine, mordak temu pripomore njegova delovna nrav. Toda več od vzdušja mu pomenijo kolegialni odnosi in dobri sodelavci. Svojčas so bili knapje privilegirani zavoljo težaškega dela, to je bil eden najtežjih poklice v. Pa tudi denarne stiske niso poznali. V svojidelovniskupinijeimelnaskrbi žičnico, po kateri so prevažali gramoz. Zavoljo vzdrževanja varnostnih naprav so jim rekli tudi varnostna^kipa. V drugi polovici delovnega staža pa je bil premeščen na rudarsko upravo na delovno mesto stanovanjskega referenta. Pozneje je prevzel še vodenje komunalne dejavnosti. Vseskozi pa je bil aktiven v upravnem odboru zasavskih premogovnikov in v delavskem svetu. Po preteku delovne dobe se je vključil v zagorsko upokojensko društvo in bil vsedoslej njihov podpredsednik. Vendarle spremljatudi rudniška dogajanja in škoda se mu zdi zapiranja rudnika. Sploh zavoljo raziskav in obnove separacije, kjer je še dokaj premoga za odkop. Menda je od vseh vrst zasavskega le zagorski premog z naj večjo kalorično vrednostjo in z najmanjšo vsebnostjo žvepla. Ker je že drugo mandatno dobo član Zveze društev upokojencev Slovenije, je dokaj seznanjen z upokojensko problematiko. Kot je povedal, jev pripravi reforma pokojninskega sistema,' pred izidom pa je tudi nov zakon o upokojevanju invalidov in upokojencev. Kolikor ima uvida v osnutke, je mnenja, da tudi način novega usklajevanja ^pokojnin ne bo ravno v prid upokojencem. Zagorsko upokojensko društvo s približno 3700 člani po številčnosti prekaša le trboveljsko, hrastniško pa je baje najmanj enotno, saj delujejo v pododborih in imajo tudi drugačen volilni sistem. Svojo predsedniško titulo pajemlje odgovorno, kar pomeni, da se bo zavzemal za spoštovanje pridobljenih pravic upokojencev, ki naj jim jih ne kratijo z raznimi vladnimi ukrepi. Kajti pravice upokojencev so iz njiho vegaminulegadela, kar ni nikakršen privilegij. Zavedase sicer, da je delo z ljudmi zahtevno, vendar dodaja, da aktivnost organizacije ni odvisna le od predsednika, ampak tudi od upravnega odbora in članov. "Kajti če ni timskega dela in prilagajanja, potem tudi uspeha v društvu ni," je dejal Ivan Kolenc. Kljub temu, da se upokojenci v društvu lahko udeležujejo različnih športno-rekreativnih programov, paje trenutno zelo popularno izletništvo. Za zdajšnji čas predvolilnih obljub pa pravi, da volitve smatra za državljansko dolžnost. In spoštuje predvsem ljudi, ki ne zavajajo z raznimi frazami. Zato ga tudi vedeževanje ne zanima, ker mu ni jasno, na kakšni osnovi lahko nekdo napoveduje prihodnost. Ampak radovednost je pač človeška vrlina, dokler komu ne škoduje. Vendar tako kot ni idealne stranke, se tudi idiličnost življenja odraža v plemenitosti, preudarnosti. Petra Radovič Po prireditvi so nastopajoči prejeli nagrade in se skupaj s Snoopy-jem še malo pozabavali. Za zaključek mesfeca otroka je trboveljsko Društvo prijateljev mladine v sodelovanju nekaterih osnovnih šol pripravilo še zadnjo prireditev. Poimenvali so jo Karnaroke. Šlo je za popularne karaoke. Prireditev je vodil Dean Holc, popularni Snoopy, vse skupaj paje potekalo pod budnim očesom komisije, kije spremljala mlade in nadebudne pevce. Očitno so trboveljske osnovnošolke bolj pogumne od osnovnošolcev, saj sta na karaokah zapela le dva fanta. Po precej težkem delu, nastopilo je namreč kar nekaj dobrih pevcev, se je komisija odločila, da podeli prvo in še štiri enakovredne nagrade. Poskrbeli so tudi, da nihče izmed nastopajočih ni ostal praznih rok. Vsi so dobili vsaj simbolično nagrado. Največjega navdušenja v dvorani pa so bili deležni tisti nastopajoči, ki so se odločili, da zapojejo trenutne glasbene hite. Prireditev si je ogledalo kakšnih 200 otrok in staršev. J.N. Izšla revija Martinčki Sredi oktobraje izšla nova, tokrat že osma številka revije Martinčki. Izšla je v nakladi 300 izvodov, na dvajsetih straneh in v fotokopirani izvedbi. Izdajajo mladinski center trboveljske župnije. V tokratni številki je objavljena vrsta zelo zanimivih prispevkov - intervju, reportaže in veliko drugih pestrih in vsebinsko zanimivih prispevkov. Na koncu seveda tudi tokrat ne manjka šal, križanke ipd. le tudi bogato ilustrirana in okusno oblikovana. T.L. Predavanje o starših in otrocih ZPM Trbovlje je v ponedeljek, 28. oktobra, v predavalnici D D pripravila dvoje zanimivih predavanj, namenjenih staršem otrok. Pri lemj e sodeloval tudi VVZ Trbovlje. Predavanji sta se nanašali na razvojna pota otrok in na komunikacije med starši in otroki. Predavali sta Irena Doberlet in Lili Ličar. T.L. m lllilli* posameznih strank. Nasplošno kandidati v redu nastopajo, realno govorijo. Sicer pa je važnejše, kaj bodo naredili. Torej, da ne gre le za prazne obljube. Vendarle je od političnega dogajanja odvisna tudi usoda ljudstva." Anton Butara, upokojenec iz Trbovelj: "Seveda bom šel na volitve, saj tudi po televiziji spremljam predstavitve kandidatov Vilma Strašek, gospodinja iz Trbovelj: "Na volitve bom šla, prav tako po televiziji spremljam omizja o volitvah. Mislim, da kandidati strank zanimivo predstavljajo svoje programe. Vendar je sedaj hudir, ker gospodarska situacija ni najboljša. Sploh pa politično dogajanje kar spremljam, saj se na vseh področjih razpravlja in obravnava, kako bi bile stvari boljše." Roman Berdajs, samostojni E podjetnik s Save Lr V V bom na volitve, '.itj čeprav se verjetno po ¥ volitvah ne obeta veliko sprememb. Mislim, da za politično uspešnost leta niso važna, več odtehta sposobnost. In seveda, da ne gre le za obljube v prazno, temveč je pomembneje, da jih tudi realizirajo." Jernej Gril, upokojenec iz Litije: "Ja, bom šel na volitve, čeprav sem mnenja, da po volitvah ne bo bistvenih sprememb. Zdi se mi, da bolj kot se kregajo, slabše je. Verjetno ima med strankami LDS najboljši program. Sicer pa vse v zvezi s politiko kar spremljam in mislim, da niso vse le obljube, da tudi kaj izpolnijo. Več bi dosegli, če se med seboj ne bi metali polen pod noge." Franc Grabnar, rudar iz Zagorja: "Jasno, da bom šel na letošnje volitve. Občasno tudi po televiziji spremljam volilne obljube kandidatov strank. Morda bo po volitvah kaj boljše, saj slabše ne more biti. Vsekakor pa je verjetno program LDS najboljši in tudi glede na njihovega kandidata dr. Janeza Drnovška mislim, da so najbolj pošteni." Miran Vrhovec, oblikovalec plastike iz Litije: "Stavim na stranko SDS, zato bom tudi na volitve šel, saj je Janez Janša kot človek in vodja tisti, ki ima možnost in program, da nekaj naredi. Nasploh se za politiko zanimam le toliko, kolikor je treba. Važno je, da so politiki realni in vsaj petino obljub izpolnijo." najučinkovitejša hipnoza, vendarle je hipnotičnih realnost, vec. Vsekakor pa prisotni problemi, četudi se zdi, daje vsakršna rešitev boljša kot nobena. V obdobju po osamosvojitvi Slovenije so se vendarle spremenile nekatere splošne vrednote, v čemer se tudi odraža sedanja stvarnost. Menda gre za porast potenčnih, torej statusnih in patriotskih vrednot kat ugled, denar. l'er socialnih vrednot, med katerimi .o predvsem družinske, Predvsem pa gretudi za tako toleranca, domoljubnost ali humanost, redo lj ubnost ali vztraj nost - nove volitve Tekst in foto: Petra Radovič E Barbara Renčof Voliti sili ne voliti... Zadnje čase nas z ekrana in reklamnih panojev nagovarjajo kandidati različnih strankter nas prepričujejo, da so najbolj pošteni, najbolj primerni ter oh in sploh. Včeraj sem se peljala proti Izlakam. Nasmejani obrazi so gledali s panojev in obljubljali vse najboljše. Malce so sicer kvarili vtis razni pripisi, kot je na primer "V kurac" in podobno. (Oprostite izrazu, ampak navajam le napisano.) Še posebej se je potrudil nekdo z rumenim sprejem. Kdo je to bil, verjetno le sam ve, ampak izviren ravno ni bil. Blatiti druge in ob tem nalepiti še svoje plakate z nasmejanimi obrazi. Dejstvo je, da je ihta ob volitvah, ki smo jo doliveli pred leti, ko smo prvič volili svoje kandidate v slovenski parlament, minila. Ljudje so razočarani nad neumnostmi, ki jih počenjajo politiki, in kar precej ljudi se je le odločilo, da ne bodo šli na volitve. Res je, da so sedaj vsi polni obljub, ko pa bodo enkrat prišli v parlament, bodo na vse to pozabili. Edino, kar jih bo takrat skrbelo, bo to, kaj bo za kosilo v njihovi parlamentarni menzi in ali bo kmalu odmor. Seveda ne smem biti krivična in moram priznati, da so bili naši poslanci tudi zelo marljivi pri sprejemanju zakonov, Id omejujejo njihove volivce. Zagotovo pa se za vsem njihovim početjem dejansko skriva le skrb za drlavljane. Zdravi bomo in nikjer se ne bo kadilo. Krna lu lahko pričakujemo še zakon, da te bodo obsodili na nekaj let ječe, če te bodo dobili pijanega v lokalu. Obdavčili bi lahko še tiste, ki se odpravijo na izlet v hribe. Konec koncev je čist zrak danes privilegij in zakaj bi eni dihali bolj čist zrak kot drugi. Ko bi planinec prišel na določeno nadmorsko višino, biga bilo potrebno preprosto obdavčiti in konec. Red mora biti. Obdavčili pa bi lahko tudi ljudi s previsokim inteligenčnim kvocientom. Zakaj? Zato ker preprosto ni pravično, da so eni bolj pametni kot drugi in imajo tako večje možnosti za uspeh. Obenem pa so lahko preveč pametni ljudje tudi nevarni za državo in tiste politike, ki se ravno ne bohotijo s svojim inteligentnim pristopom do dela v parlamentu. (Redki so izvzeti.) Vrnimo se nazaj v svet običajnih ljudi. V naše vsakdanje probleme, ki jih je marsikdo pozabil, medtem ko se je poglobil v razpravljanje kandidatov na televiziji. Z nedeljo se bo vse skupaj bolj kot ne poleglo. Slovenija in njeni vrli državljani bodo spet potonili v siv vsakdanjik in se ne bodo več sekirali zaradi ekologije, odnosa do narodnosti, o poštenosti se ne bodo več spraševali in tudi vse ostale obljube bodo postale drugotnega pomena. Najbolj smešno se mi zdi pri vsem tem, da lahko predvolilno kampanjo primerjamo na nek način z reklamami za šampone. Na ekranu se pojavi ženska s čudovitimi lasmi, ki sijoči plapolajo v vetru. Niso polomljeni, ne cepijo se in so čudovitih izrazitih barv. Ampak samo takrat, ko si lase umivaš "s tem in tem" šamponom. Čeprav vsi dobro vemo, da lepi lasje dejansko niso rezultat tega šampona, ampakda so preprosto našli žensko s čudovitimi lasmi in z njo posneli reklamo. Najdejo se naivni ljudje, ki vseeno verjamejo reklami, kupijo izdelek in so pogosto potem razočarani. Podobni so tudi volivci. Vedo, da je vse skupaj eno samo leporečje in lovljenje ljudi, ampak vseeno nekomu nasedejo in verjamejo, da so se odločili prav. Morda pa res. Boštjan Pihler Zsi boljše Zsissivjc Zjutraj je bilo, peljal sem se v službo, in katrca je lenobno, še hladna, prav počasi rezala gost mrzel zrak, ki se mi je zaradi zaspanosti zdel še posebej gost in neprosojen. Zadnji del poti je pred menoj vozil avtobus z reklamnin napisom "ZASA VC - ZA BOLJŠE ZASA V JE". Napis me je predramil in se mi s takšno težo vsedel v glavo, da sem še cel dan razmišljal o kakovostnejši prihodnosti Zasavja (podobno, kot si še cel dan prepevaš pesem, ki si jo zjutraj prvo slišal na radiu). Razmišljal sem takole: Bistvena prvina kakovosti življenja je zdravje. To je dejstvo, ki se gadanes, obfetišiziranju materialnega, ko se npr. ljudje identificirajo s svojimi avtomobili, skorajda ne zavedamo. Če s tega vidika pogledamo na Zasavje, ugotovimo, da je kakovostživljenja tukaj zelo nizka (rak, bronhitis...). Kaj storiti? Venemstavku: odvreči umazano industrijo na smetišče zgodovine in se bolj opreti na posebnosti našega (zasavskega) prostora. Umazano industrijo, ki je v Zasavju "zabetonirana" že dolga desetletja in so se je ljudje nekako navadili, moramo zamenjati z okolju prijaznejšo. To je kategorični imperativ. Aktivnosti v tej smeri pomenijo velik izziv. Na plan moramo priklicati vso našo domiselnost in znanje, ali zdrugimi besedami, izkoristiti moramo ves intelektualni potencial Zasavcev, ki je bil v preteklosti močno poteptan. Dojeti posebnost Zasavja in Zasavcev je naša prva naloga. Za tem si odgovorimo na nekaj življenjsko pomembnih vprašanj. Kakšna je naša niša (vloga) v širšem (npr. slovenskem) prostoru? V čem smo boljši in v čem slabši od ostalih?... Že danes pa je vsakemu pametnemu človeku jasno, da je potrebno gospodarske rešitve iskati v manjših podjetjih, obrtništvu ipd., nikakor pa ne na gigantih, ki vselej pomenijo prevelik pritisk na okolje. Ne ponavljajmo napak iz preteklosti! Cene so previsoke in plačuje jih več rodov. Prepričan sem, da je npr. TET 3 le hudo boleč izhod v sili, ki se ga mediji trudijo prikazati le v lepi luči. Nevednost in zahrbtnost? Oboje! (Koliko zasavskih gigantov bi dobilo dovoljenje za obratovanje, če bi javnost v naprej iskreno opozorili na ekološko škodljivost bodoče proizvodnje?) Vse bolj velja staviti tudi na turizem. Tako bomo najlažje in najčisteje izkoristili posebnosti našega prostora. Vendar pa se ne smemo prostituiratizmasovnim turizmom, kakršnega povečini ponuja ostali svet in v bistvu pomeni stres in ne oddih. Poleg tega takšen turizem preveč obremenjuje okolje. Odprimo se raje poduhovljenim ljudem, ki znajo ceniti ohranjeno naravo in so pripravljeni plačati velike vsote za oddih v njej. Ne pozabimo, Zasavje s 64 odstotno gozdnatostjo je zeleni biser Evrope, le očistiti ga je treba. Če se ozremo v industrializirano (betonsko) Evropo, ugotovimo, da ljudi, ki bi si radi ogledali takšen biser, sploh ni malo. Vendar takšnih preobratov obubožano Zasavje ne bo zmoglo storiti brez dodatne pomoči. Slednjo mora ponuditi država, ki je v preteklosti prekomerno pospeševala razvoj ekološko in ekonomsko hudo oporečne industrije. To lahko in moramo zahtevati od nje. Ne smemo dopustiti, da bi si sokrivci za današnje slabo stanje pilatovsko umili roke in pustili regijo, da se sama rešuje iz bede. apsfistc Pisatelja Luja Šproharja prepoznaš po malce hipijevski frizuri, modri torbi, ki mu visi prek ramen, in beli palici, s katero si pomaga skozi prometni labirint. Med hojo si rad prepeva in še vedno so mu precej pri srcu glasbeniki iz šestdesetih let, kot so Beatli, Stonesi, Beach boysi in drugi. V sedemdesetih je imel tudi svoj ansambel Zračni most, kije gostoval po vsej Sloveniji. Odlikuje ga tudi precej vztrajen karakter, saj je končal Višjo šolo za socialno delo, nadaljeval s študijem sociologije na Fakulteti za družbene vede in potem zaključil še magisterij na FDV. Napisal je štiri knjige. V prvih treh je opisoval zgodbo mladega fanta, ki počasi oslepi in se mora soočiti z življenjem s temno zaveso pred očmi. Ko me je zanimalo, koliko je v knjigah njegove življenjske zgodbe in koliko je dodanega, je Luj dejal: "Nekako vsakega pol. Takšni smo pisatelji." Luj Šprohar zase pravi, da sicer ni v naših zasavskih krajih domorodec, je pa priučen, saj je šest in pol let živel v Hrastniku, pri starših svoje žene. Po njegovih besedah je bil v Hrastniku na začasnem delu kot zet, mož in oče. Pred slabim letom dni pa seje z družino spet preselil nazaj v Ljubljano. Glede na to, da si kar nekaj časa živel v Zasavju, kakšni se ti zdijo Zasavčani? Zasavci so mi kar všeč, saj so odkriti ljudje, direktni in gredo vedno na prvo žogo. Ženske so tu precej bolj odločne, moškim pa tega pogosto manjka. Kakšni pa so sicer Zasavci, ne bi mogel oceniti, saj seje definiranju zasavskegaznačajaizognilše Anton Trstenjak, pri svojem opisovanju Slovencev. Kako si se navadil na Zasavje, ko si se preselil sem? Ko sem prvič prišel v Hrastnik, mi ni bilo všeč. Mislil sem, da bom ostal samo tri mesece, potem pa sem ostal kar šest let in pol. Sedaj živimo spet v Ljubljani in jaz sem edini, ki si včasih želim, da bi šli nazaj v Hrastnik. Res pa je, da bolj šega kruha in boljših klobas nisem jedel nikjer drugje kot v Zasavju. Greva sedaj še k tvojemu pisateljevanju. Tvoja prva knjiga ima naslov Proti življenju za zaveso. Kako je nastala, kakšne so bile kritike in podobno? Moramreči, da sem bil rojen pod srečno zvezdo in daje šlo vse skupaj precej lahko. Enkrat sem preprosto ugotovil, da bi lahko napisal knjigo in pisanja sem se lotil brez kakršnih koli načrtov ali omejitev. Napisal sem prvo knjigo in ker sem bil ravno v zagonu še drugo. Izvedel sem za razpis Prešernove družbe, da iščejo izvirno slovensko delo in daje zaželj en pr venec. Knjigo so mi izdali in prodali so jo v dveh mesecih. Ponatis je izšel v sedem tisoč izvodih. Rekli so mi še za nadaljevanje in tako je knjiga Tudi jaz vidim izšla v kar 35 tisoč izvodih, kar je za Slovenijo zelo veliko. Tudi druga knjiga je šla zelo dobro v promet in nenadoma sem postal nekakšen meteor na slovenskem pisateljskem nebu. Slep človek, ki piše knjige. Že to se je fantastično slišalo. Že sama tematika spolnosti je zanimiva, spolnostinvalidovpaješenekaj bolj žgečkljivega. Postal sem tudi član Društva pisateljev Slovenije, kar mi je bilo še posebej v ponos in mi še danes godi. Tretja knjiga Skok čez plot nadaljuje na nek način zgodbo prvih dveh knjig... Vse tri knjige nosijo skupni naslov Zbogom, slepčevstvo. V tej trilogiji vodim junaka skozi obdobje od 14. do 30. leta starosti, ko je že obdobje, ko se človek ozre nazaj in naredi nekakšen prerez svoj egaži vij enj a. T akrat že lahko vidiš, kje si zadel prav, kje si brcal v meglo in seveda, kako naprej. V prvih treh knjigah opisujem torej življenje fanta, ki oslepi, se navadi na drugačno življenje in podobno. V svoji četrti knjigi pa sem šel ven iz spolnosti in hendikepa. Lotil sem se problema starševstva, otroštva, problema sadizmamed starši in otroci ter nekaterih problemov medsebojnih odnosov. Koliko časa si pisal posamezno knjigo? Moramreči, da pišem zelo hitro. Prvo knjigo sem končal v treh tednih, drugo v dveh mesecih. Skok čez plot, kije tretja, pa tri mesece. Četrto sem pisal s presledki približno dva meseca, in sicer takrat, ko sem pisal tudi svojo magistrsko nalogo. Naslov tvoje zadnje knjige je Prazna ulica, takšno ime nosi pa tudi pesem, ki si jo napisal in uglasbil... Ko sem imel okoli trideset let, sem delal prvi svoj večji obračun v življenju. Ko se vprašaš, kateri so tvoji problemi, ki te mučijo, nekaj iz otroštva, nekaj izkariere, neizpete potikariere in podobno. V tistem obdobju sem napisal nekaj pesmic in navado imam, da svoje pesmi tudi zapojem. V studiu Radia Slovenije sem posnel pesem Prazna ulica s člani takratne skupine Gu gu ter z Nado Žgur in Meto Močnik. Na uvodu knjige Prazna ulica pa je zapisana kitica te pesmi, ki nosi isti naslov. Verjetno sem že leta 1983 nekako imel v sebi to knjigo, kije izšla lani. Vse je nekako že v konceptu in se dogaja že vnaprej. Ustanovil si tudi svojo glasbeno skupino in nastopali ste po vsej Sloveniji... V sedemdesetih smo imeli glasbeno skupino Zračni most. Pevka Lea je tu iz Zasavja, in tako vaše gore list. Kar precej smo nastopali po vsej Sloveniji in bilo je v redu. Kakšna se ti zdi današnja glasba? Nič kaj prida ni. Teksti se mi zdijo obupni. Ukal bi te celo noč in podobne oslarije res ne sodijo na radio. Včasih so imeli komisijo za tekste, ki ni pustila vsega skozi. Takrat so vsi jamrali, ampak glede nato, kakšno glasbo imamo sedaj, bi potrebovali spet kakšno cenzorsko komisijo, ki ne bi pustila vsega skozi. m Ko so tvoje knjige postale hit, te je verjetno veliko novinarjev spraševalo podobna vprašanja, kot so: kdaj in zakaj si oslepel, kako si se potem znašel, o problemih, ki jih ima človek, ko oslepi. Se naveličaš kdaj teh vprašanj, ki se ponavljajo spet in spet ter so si bolj kot ne podobna? Res je, da so si bila precej podobna, ampak dejansko je bilo najbolj groznih prvih deset let, ko sem oslepel. Vsakdo, ki me je takrat srečal in navezoval kontakt z menoj, me je najprej vprašal potem. Kako ste pa oslepeli? Je bila nesreča? Ste se ranili s škarjami? Ste morda našli bombo? Nekaj časa semj im razlagal, prišlo je obdobje, ko mi je bilo zoprno. Potem pa sem si rekel, da ljudi preprosto zanima, saj gre za neko tabu temo. Prav iz tega razloga sem se potem odločil, da napišem o tem tudi knjigo. Povej nekaj o vsebini svoje prve knjige... V prvi knjigi vodim junaka skozi zavod za slepe in slabovidne. Od običajnega življenja, ko je še videl, in potem, ko gre v zavod ter se sreča s prvim slepim človekom. Vodim ga skozi puberteto, prve spolne izkušnje in podobno. Vid mu medtem ves čas peša. Najprej iz leta v leto in potem iz meseca v mesec, dokler popolnoma ne oslepi in se spusti zavesa. Zanimivo je, da je knjiga napisana s precejšnjo mero humorja, čeprav ima junak probleme... Knjiga je pisana v enostavnem stilu in dosti veselem tonu. Vidim namreč, da so ljudje siti more, streljanja, politike, nasilja, jamranja in podobnega. Na kratko še nekaj besed o vsebini druge in tretje knjige... V drugi knjigi vodim junaka skozi šolanje in fakulteto. Spozna dekle, s katero se poroči, in ustanovi svojo glasbeno skupino. V tretji knjigi se sprašujem po bistvu uspeha, spolnosti in za čem se ljudje dejansko pehamo. Kaj je v odnosu med dvema človekoma, o njunih pričakovanjih in o tistem, kar se dejansko zgodi. V tej knjigi sem naredil prerez življenj a in zaklj učil Luj Šporhar med gosti na Radiu Trbovlje. sem jo s samomorom junakovega najboljšega prijatelja. Takrat si človek še pogosteje postavlja vprašanje o smislu vsega. Zaključil sem z mislijo, da ima vse skupaj smisel in dokler smo na odru, naj se predstava igra. Ko izstopiš, pride konec in zastor pade. Dokler smo tukaj, pa se moramo boriti. Tole tvoje razglabljanje lahko napeljeva na to, kako ti razmišljaš o življenju in o smrti. Misliš, daje morda kaj onkraj smrti ali pa se vse konča z njo? Človek je tako drobno bitje v tem vesolju, da se nič z njim ne začne in ne konča. Toda če smo energija, masa, se le ta najbrž spremeni v nekaj drugega. Ne verjamem sicer v reinkarnacijo, da sem bil na primer nekoč že neka roža ali vol na španski farmi. Zagotovo pa imamo genetske zapise, ki gredo čez tisoč generacij nazaj. Verjetno se vse ne konča s smrtjo, konča se telo. Če pa ni nič onkraj, pa tudi nič hudega, si bom vsaj malce odpočil, ker konec koncev življenje ni tako lahko. Brskanje po smislu življenja, po življenju je čisti nesmisel, kajti tudi če vem, kaj me čaka po smrti, ne morem nič narediti. Biti moraš ta trenutek tukaj, živeti za zdaj in živeti polno. Kogar preganja vse to iskanje smisla, pa se lahko skrij e za astrologijo, religijo, v neko sekto, se pogovarja s hruško, bere dobre knjige ali pa se ga napije. Pravega smisla pa po moje ni mogoče odkriti. Če pridejo določena spoznanja sama po sebi, je vse lepo in prav, posvetiti temu vse svoje življenje pa se mi zdi nesmiselno. Še nekaj besed o drugačnosti. Kako je živeti s tem, da si drugačen od večine ljudi in kaj je bistveni problem te drugačnosti? Problem hendikepa ah čisto konkretno slepote, ni v tem, da bi se zaletaval človek v drogove in podobno. Za to imam pač neka druga čutila, s katerimi zaznavam svet oko h sebe. Problem biti invalid je zaradi družbenega položaja, nekega vsiljenega socialnega položaja, v katerega je invalid pahnjen. V obveznem šolanju za posebne poklice. Slepi naj bi bili na primer namenjeni za telefoniste, gluhe zaposlijo v tiskarnah, kjer je veliko hrupa in invalide na vozičkih potisnejo v fotokopirnice. Zakaj se potem toliko denarja vlaga v izobraževanje invalidov, če jih potem Uporabijo za delavce na delovnih mestih, ki ne zahtevajo posebnih intelektualnih sposobnosti? Šolanje slepega otroka je na primer kar desetkrat dražje od šolanja zdravega otroka. Tudi zakonodaja ni pravična, saj izhaja iz vzroka in časa nastanka invalidnosti, morala pa bi izhajati iz stopnje okvare. Vsakemu invalidu bi bilo potrebno zagotoviti enake startne možnosti za uspeh. Drugo pa je sprememba jaynega mnenja o invalidih. Kaj je v resnici biti invalid? Dejansko niso nič drugačni, ampak imajo svoje specifične potrebe zaradi svojega položaja. Za konec še nekaj o tem, kako si ustvariš podobo o človeku, ki ga srečaš? Vidim ga malce drugače, kajti ne moreš vsakogar, ki ga srečaš, otipati, to bi izgledalo malce nerodno. Svojo sliko si ustvarim tako, da združim nekatere stvari in se le redkokdaj zmotim. Med seboj povežem glas, vonj, dotik in še nekatere vtise ter si tako predstavljam, kako izgledačlovek. Ni se mi še zgodilo, da bi prišlo do zmešnjave vtisov. Na primer, da bimi človek, ki imaprijeten glas in vonj, bil potem neprijeten na dotik in podobno. Vse je povezano med seboj in tako si lahko predstavljam tudi, kako izgleda človek fizično, na primer glede na to kakšno zapestje in roko ima. Zdi pa se mi, da so ljudje tudi precej manj "previdni", kadar govorijo s slepim človekom, saj j ih le ta ne gleda v oči in ti tako več zaupajo kot drugim. Barbara Renčof Foto: Jure Nagode Razvoj obrtništva v zagorski občini V drugi polovici tega meseca bo v založbi zagorske obrtne zbornice izšel katalog: obrt in podjetništvo v občini Zagorje. Z njim bodo med drugim počastili 95- in 25-letnico obrtnega združevanja v tej občini. Ali natančneje: mineva malodane stoletje, odkar so se začeli nekateri obrtniki te občine povezovati, in četrt stoletja od obstoja obrtne zbornice. Majdi Raspotnik, sekretarki zbornice, so pred desetimi leti zaupali dokaj zahtevno obveznost zbiranja vsega dosegljivega gradiva o začetkih rokodelstva v Zagorju. To svojo nalogo je zelo zvesto in skrbno opravljala; rezultat tega njenega dolgotrajnega in včasih celo mukotrpnega dela je gora materiala, pismenega in slikovnega. In ker ni bilo mogoče vsega pripraviti za objavo, sc je skupaj s sodelavci lotila še selekcije vsega zbranega. Tako je nastalo gradivo, ki bo kmalu zagledalo luč sveta. Brošura ali publikacija bo natisnjena v 200 izvodih. In že zdaj lahko rečemo, da bo pregledno obelodanila izjemno zanimiv pregled te dejavnosti. Prvi začetki v 16. stoletju Prve rokodelske dejavnosti so nastale zaradi potreb srednjeveške grajske gospode. Iz starih urbarjev izhaja, da seje pojavil prvi kovač daljnega leta 1535, Spi talar pa je prvi lastnik mlina na Kotredežici pred njenim izlitjem v Medijo. Leta 1571 se pojavi ime mizarja Leke ali pa: 1591. leta je v Gamberskem urbarju določeno, da je letna pristojbina za lastništvo gostilne 8 krajcarjev. Malodane skokovit postaja razvoj obrtništva in sorodnih dejavnosti po letu 1750, ko dobi Zagorje prve vodne žage, prvega tkalca, usnjarje; prvi zidarji se pojavijo po letu 1820, prav tako trgovci, kot vzemimo: Detela 1830. leta; krojač Kolar 1868. leta, pa klobučarji, peki in mesarji. Po 1. svetovni vojni se registrira prvi klepar (Rožar, 1919), Spolenak 1921. Še veliko drugih prijavlja svoje rokodelstvo. Prvo obrtno društvo Z vso gotovostjo je mogoče trditi, daje bila rokodelska dejavnost v Zagorju še v času rajnke Avstrije vsestransko razvita. Že leta 1902 so na podlagi tradicije cehovskih izročil ustanovili- prvo obrtno društvo, ki pa mu takratna oblast ni bila naklonjena. Zato se je ukvarjalo predvsem s humanostjo, versko in družabno dejavnostjo. Leta 1907 je bila ustanovljena zadruga rokodelskih obrti, kar kaže na ustrezno organiziranost obrtnikov v Sloveniji. V tedanjem času so našteli na območju Slovenije le deset zadrug. Leta 1921 so se združili zagorski čevljarji in ustanovili svojo čevljarsko zadrugo. 12. marca 1922 je bil ustanovni občni zbor po prvi svetovni vojni ponovno obnovljenega obrtnega društva Zagorje z okolico. Ustanovljeno je bilo na podlagi cehovske pripadnosti pomagati drug drugemu v stiski, ob finančnih, zdravstvenih in drugih tegobah. Geslo je bilo: "V slogi je moč." Ob ustanovitvi je društvo štelo 28 članov, članstvo pa j e bilo prostovoljno. Nove člane so pridobivali z geslom: "Obrtno društvo je tista celica, ki daje obrtništvu ugled in pomoč v najkritičnejšem času." Načrti za postavitev obrtnega doma Med rokodelci je dolgo tlela misel o obrtnem domu. Zalo ni naključje, da so na občnem zboru društva dne 6. januarja 1932 imenovali ali ustanovili fond za zidavo obrtnega doma. K njegovi ustanovitvi so takoj pristopile gostinske, čevljarska dejavnost, kolektivna, kovinarska in krojaška zadruga. Pripravili so zbiralno polo in se odločili za praznovanje 30-letnice- obrtnega društva ter 25-letnice kolektivne zadruge. Dogovorili so se, da bodo praznovali že v svojem domu. Sestavili so pravila za dograditev doma, izvolili pripravljalni odbor, zaradi številnih vzrokov pa do uresničitve te pobude ni prišlo. Šele zdaj, po tolikih letih, si je Obrtna zbornica pridobila svoje prostore s pomočjo občine, in sicer na tržnici Pod uro. V času med L in 2. svetovno vojno je obrtništvo dobilo vsestranski zagon. Bilo pa je tudi v kritičnem položaju, vzemimo med svetovno gospodarsko krizo. Leta 1935 so celo organizirali obrtniški teden z geslom: "Kupuj domače blago." Prav tako so se obrtniki dogovorili, da bodo sprejeli le toliko vajencev, kot jih bodo utegnili zaposliti. Zanimiv je pregled obrti in koncesij v občini pred letom 1994. Verjeli ali ne verjeli: našteli so kar 79 gostiln, pa 33 trgovin. Kovačev je bilo 19, pa 10 mizarjev in še več šivilj, pa najmanj 8 frizerjev. Medija je poganjala najmanj devet žag in še več mlinov. Zanimivost: Ocepkov mlin, ki še danes obratuje, j e hkrati zadnji mlin v občini Zagorje ob Savi, dela neprekinjeno od sredine 19. stoletja. Ko je pripeljal prvi vlak skozi Zagorje, so šli lastniki in sosedje ob mlinu na bližnji hrib opazovat hlapona in takrat dejali: "Sedaj bo pa konec sveta, ko se po svetu vije železna kača." Veliko je še drugih zanimivosti iz tistega obdobja. Obrtniki so prirejali tradicionalne veselice, skrbeli za izobraževanje. Verjeli ali ne verjeli: že leta 1901 je bila po prizadevanju trgovca Mihelčiča ustanovljena obrtna nadaljevalna in trgovska šola, podpirala pa jo je bratovska skladnica, ki je omogočila, daje že leta 1904 vsak učenec dobil ob lč.uritopelobrok. Med 2. vojno je bila ustanovljena kovinarska oziroma rudarska šola, ki je nadaljevala delo po 2. vojni in imela po več sto gojencev. Obrt do 2. vojni Vse dejavnosti obrtnega društva ter pridobitve posameznih obrtnikov na materialnem, intelektualnem, kulturnem in drugih področjih so bile po 2. svetovni vojni uničene. Število obrtnikov se je močno zredčilo in to kljub temu, daje bila skoraj vsa proizvodna in storitvena dejavnost do leta 1946 že v zasebnih rokah. To leto je tudi marsikateremu obrtniku ostalo v grenkem spominu, saj so po nacionalizaciji ostali brez vsega. Nekaj zasebnih delavnic, ki so še ostale, so se povezale v nabavno prodajno zadrugo s sedežem v Trbovljah. Ta je za obrtnike nabavljala reprodukcijski material in prodajala njihove izdelke in skrbela za socialno varnost vseh 310 članov. Do leta 1954 so obstajale predvsem enostavne obrtne delavnice z eno dejavnostjo, obrtniki pa so smeli zaposlovati največ do pet ljudi. Od leta 1946 -1965 sta v Zagorju registrirala povprečno svojo dejavnost le po dva obrtnika na leto. Negativen odnos do obrtništva je pripeljal v situacijo, ko seje znatno povečalo povpraševanje po obrtniških storitvah, zato ni naključje, da je bil leta 1964 sprejet zakon, ki je dovoljeval popoldansko obrt pod pogojem, da ne zaposluje dodatnih delavcev. Ustanovni občni zbor obrtnikov leta 1965 Znani zagorski kovač, vodovodni mojster Jože Turk, obrtnik od leta 1928 in predsednik obrtnikov od leta 1939, je 26. decembra 1965 sklical vse obrtnike in gostince Zagorja na ustanovitveni občni zbor, kjer so ob udeležbi 34 obrtnikov ustanovili društvo na podlagi novegazakonao društvih. Na njem so sprejeli pravila delovanja, imenovali upravni odbor. Leta 1972 je bil ustanovljen samoupravni sklad za pospeševanje razvoja obrti; s tem je občina pokazala malce širši interes za razvoj obrtne dejavnosti. Leta 1985 pride do ustanovitve Obrtnega združenja Zagorje ob Savi. Leta 1991 pa se je obrtno združenje ponovno reorganiziralo v Obrtno zbornico Zagorja ob Savi, po sprejetju novega obrtnega zakona leta 1994 in lokalne samouprave pa v Območno obrtno zbornico Zagorje ob Savi. Zdaj šteje Zagorje ob Savi 423 obrtnikov oziroma delovnih organizacij, v obrtništvu pa dela nad 800 ljudi. Milan Vidic V hvaležnost jeseni Na razstavo "NAJ PRIDELEK '96" se kmetje pripravljajo celo jesen. Pri pospravljanju poljskih pridelkov je treba najti največji in najtežji pridelek (pa naj bo katerikoli: pesa, repa, korenje, buča,...), ali pa morajo najti pridelek, s katerim se je narava najbolj poigrala (korenje v obliki roke, pesa v obliki miši, krompir v obliki tjulna,...), vsak je dobrodošel. Sobota dopoldan, težko pričakovani dan, kmetje pred stroge sodnike na razstavnem prostoru prinašajo svoje pridelke. Tu jih tehtajo. merijo, pregledujejo in ocenjujejo. Vsak pridelek, ki je ocenjen, je pozneje razstavljen na razstavi "NAJ PRIDELEK '96", kjer lahko gledalci ocenijo pravilnost dela komisije. Ocenjevalna komisijaje podelila 18 priznanj. Med ostalimi so ga prejeli: družina Rokavec iz Zgornje Jevnice za krmno repo teže 4,2 kg, družina Parkelj za zelje teže 7,1 kg, družina Jereb iz Golišča za rdečo peso teže 1,7 kg, družina Bučar iz Reka Gozd za kolerabo teže 8 kg, družina Firm iz Podšentjurja za krmno peso teže Zazidalni načrt sprejet kmalu (Še) lepši časi se obetajo zagorskim podjetnikom, obrtnikom, poslovnežem. Pa ne samo njim. V letu 1997 se bo namreč začela izgradnja novega poslovnega centra. Predlog zazidalnega načrta bo v javni obravnavi še do 15. novembra. V podjetju Piramida iz Zagorja, kije največji investitor tega projekta, ter v podjetju In-tact, ki je odgovorno za investitorski inženiring ter trženje, pričakujejo, da bo zazidalni načrt sprejet brez večjih težav. Lokacija gradnje - ob Cesti 9. avgusta tik nad tovarno TE V E Varnost, je dokaj ugodna. Ne poslovno trgovski center ':ls’ razKi-uiU-v samo, daje blizu mestnega jedra Zagorje, ampak bo center hitro dostopen tudi iz drugih zasavskih občin. Kompleks, ki bo v celoti obsegal 12000 kvadratnih metrov površin, od tega 4000 kvadratnih metrov zazidalnih, bo ugodno vplival na nadaljnji razvoj podjetništva. Namenjen bo storitvenim, trgovskim, gostin- skim in ostalim sorodnim dejavnostim. Poleg tega pa bo poskrbljeno za parkirišče s približno 200 parkirnimi prostori, ki bodo na voljo tako kupcem kot tudi koristnikom prostorov. Takoj po sprejetju zazidalnega načrta se bo formiral tudi konzorcij, ki bo skrbel za realizacijo projekta in bo sestavljen iz izvajalcev, že znanih investitorjev in ostalih, ki bodo našli posredni ali neposredni interes v tem posegu. Nov poslovni center pa bo pomemben tudi z vidika zaposlovanja v Zagorju. Realizacija tega projekta namreč pomeni tudi uspešno nadomeščanje izgubljenih delovnih mest v procesu usihanja rudarjenja v občini. Bodoči lastniki oziroma investitorji pa bodo deležni tudi materialne podpore v sklopu programa prestrukturiranja gospodarstva na račun zapiranja rudnika. » Pri kreiranju izrabe prostora v bodočem poslovnem centru pa lahko sodelujejo tudi potencialni investitorji oziroma kupci, ki si lahko zasnovo kompleksa ogledajo v prostorih podjetja IN-TACT na Cesti 20. julija 2c in podajo tudi kakšen predlog ali idejo. Tako bodo skupaj s projektanti našli optimalne rešitve za posamezne dejavnosti, ki bodo potekale v tem poslovnem kompleksu. J.N. 5,7 kg in zeleno teže 1.5 kg, Beno Hostnik iz Podroje za bučo teže 63 kg, družina Tomšič iz Kresniškega vrha za črno redkev leže 2,1 kg in družina Pajek iz Kresniškega vrha za krompir teže 1 kg. Priznanja za "NAJ PRIDELEK '96" so dobitniki prejeli na prire- ditvi "V HVALEŽNOST JESENI", kjer so dogajanje popestrili harmonikarice Zupan kluba iz Mengša, pevke in recitatorke ter Žarko Petan s svojimi aforizmi. Tekst in foto: K.Š. Gasilci gasili Sveo Novica je sicer že precej stara, vendar je prizadevne gasilce treba omeniti. 22. oktobra je namreč potekala skupna vaja, katere so se udeležila vsa prostovoljna gasilska društva občine Zagorje. 128 gasilcev iz 15 društev je "presenetil", vendar ne zmedel alarm. Obveščeni so bili, takšna je bila predpostavka vaje, o požaru v obratu lakirnice v tovarni Svea. Na mestu "požara" so bili prvi gasilci PGD Zagorje - mesto, saj so locirani najbližje. Nato pa so jim kmalu prihiteli na pomoč kolegi PGD Rudnik in ostali. Namen vaje je bila preizkušnja novega, tihega alarmiranja gasilcev. Obenem pa tudi preverjanje koordiniranosti med posamezniki in posameznimi društvi. Splošna ugotovitev je, da so vsi svojo nalogo opravili dobro. Pokazale so se tudi nekatere pomanjkljivosti. Te gredo predvsem na račun zastarele opreme, od katere je uspeh pri gašenju še kako odvisen. Gasilci so na vaji preverili tudi tehniko, s katero razpolagajo. Na kraj požara pa so prihiteli s 23 gasilskimi vozili. Poveljnik PGD Zagorje -mesto, Slavko Flisek, ki je bil obenem tudi vodja intervencije, je vajo ocenil pozitivno. Namišljen požarje bil namreč najprej hitro lokaliziran in nato dokončno pogašen. zelo dobro in po načrtu. Gasilci pa so ob tej priliki pokazali tudi način reševanja ogroženih oseb, uporabo gasilnih pripomočkov in sredstev ipd. To pa je potekalo na bližnjem gimnazijskem igrišču. T.L. Po Perujskih Andih PD Trbovlje pričenja letošnjo predavateljsko sezono s predavanjem Franca Gričarja Potepanje po Perujskih Andih, ki bo v 12. novembra ob 18. uri v dvorani doma DU Trbovlje. T.L. Planinski izlet PD Trbovlje je preko svojega izletniškega odseka 26. oktobra organiziralo skupinski izlet z avtobusom v gričevnat svet Slovenskih goric. Izletnike, katere je vodil planinski vodnik, so med potjo obiskali Zavrh, Selo in Jeruzalem. T.L. Zagorski gasilci so dokazali, da so kljub težavam, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, dobro izurjeni in usposobljeni spopasti se s še tako velikim požarom. Pa čeprav upajo, da bodo ljudje njihove "storitve" čimmanj krat potrebovali. J.N. Foto:Tomo Brezovar TRBOVLJE Vaja trboveljskih gasilcev V soboto, 19. oktobra, je v dopoldanskih urah na območju OŠ Trbovlje na Leninovem trgu potekala vaja trboveljske poklicne gasilske čete Trbovljc-mesto. Vaja se je pričela ob 8.00 uri in se nadaljevala tudi ob 9.00 uri in kasneje. Z vajo so prikazali, kako najhitreje izprazniti šolo z učenci in učitelji v primeru potrebe. Vseh 800 učencev in učiteljev je to vajo opravilo ob sodelovanju gasilcev Ljubiteljem hortikulture Člane in nečlane Hm ti kul-lumegadništva Trbovlje vabiiBO* priznanj AMD Trbovlje na trgu F. Fakina. ... Upokojenski prispevki Upokojenci se dostikrat sprašujejo, koliko prispevajo za zdravstveno varstvo oziroma za svoje zdravje. Po podatkih ZDUS-a prispevajo upokojenci preko pokojninskega sklada Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS po 8,32% od pokoj -ninskih prejemkov, kar znašaletno 26,5 milijarde tolarjev, iz dodatnegaprostovoljnegazavarovanja pa še po 3,06%, kar znaša približno 5 milijard tolarjev, ali skupno za obvezno in prostovoljno zavarovanje 11,38% od naših pokojninskih prejemkov. To pa je V primerjavi s sosednjo Avstrijo precej več, saj znašaprinjih zaobvezno zdravstveno zavarovanje, za delavce 3,75%, za nameščence pa 3,95% od brutto prejemkov. T.L. Družno na Janče Planinska skupina PD Trbovce pri DU Trbovlje je izpeljala v soboto, 2. novembra, skupinski planinski izlet na Janče. Prejšnji izlet na Komno in Bogatin je iz objektivnih razlogov odpadel, tokratni izlet paj e lepo uspel. Tudi jeseni so takšni in podobni izleti zelo privlačni, zanimivi in prijetni. Tudi tokratni izlet je vodil Vinko Pfeifer. T.L. Kviz za upokojence Torek je dan druženja skupine za samopomoč Slavčki. Sestavljajo jo stanovalke in stanovalci Doma starejših Hrastnik, ki prebivajo v 3. nadstropju. Imajo tudi zunanjo sodelavko, gospo Melito Predovnik, ki vsak torek pride v Dom. Tokratje skupinapovabila v goste stanovalce in stanovalke Doma upokojencev Franc Salamon iz Trbovelj. Vabilu se je odzvala skupina Trobentice s svojo zunanjo sodelavko in delovno terapevtko. Dve urici druženja, spoznavanja, krajšegakviza, poslušanja starih plošč, prepevanja in šaljenja, je pridodalo dobre volje in nasmejanosti. Priredili pa smo tudi kostanjev piknik ter pekli kostanj in ga zalili z moštom. Ob glasbi smo se tudi zavrteli in ob spodbudi fizioterapevtke Jadranke Škorjanc tudi telovadili. Jasna Rižner Kosm Zlatoporočenca Pucelj in Ameršek 19. oktobra sta v poročni sobi mestnega protokolarnega objekta - Lovskega dvorca na Trgu F. Fakina v Trbovljah, potekali dve zlati poroki. Županjanez Malovrh je ob navzočnosti prič, sorodnikov, znancev, po 50 let trajajočima zakonoma znova poročil zakonca Hermino in Alfonza Pucelj ter Vlasto inFrancaAmeršek. Obema zlatima zakonoma je občina Trbovlje podelila posebno priznanje, prav tako pa tudi DU Trbovlje. Pri tem slavnostnem trenutku so sodelovali tudi člani Vokalno instrumentalne skupine - VIS Trbovlje. Seveda se številnim čestitkam pridružujemo. T.L. Pleši in slabo ne misli Ne mine dan, da si ne bi stanovalci Doma upokojencev v Trbovljah lahko izbrali kaj zanimivega. Eno od prijetnih doživetij so plesne vaje, kijih vodi znana strokovnjakinja Ema Zalezina. Prejšnji teden so člani skupin Liščki in Marjetice Emo povabili medse zato, da jim je o plesu povedala veliko zanimivega. Pogovor so pričeli po čudoviti Straussovi glasbi ter spoznavali dvorne plese dam in gospodov, potem razvoj plesa, ki je zašel v vsako krčmo, vsak dom, na planine in na odre. Ples je za sprostitev, je notranje in zunanje zadovoljstvo, je kot zdravilo. Udeleženci srečanja z Emo so potem pripovedovali, kakšno glasbo in ples imajo radi. Eni uživajo ob arijah, spet drugi ob narodnozabavni glasbi, pa partizanske so jim všeč, havajska glasba, pa takšna, ki pomaga pri trenutnemu razpoloženju. Spomnili so se svojih prvih plesnih korakov ter zapletanja mladih in še neveščih nog, pa kako je bila na plesu vedno poleg mama, ali pa ko ata svoji hčeri sploh ni dovolil na ples. Ples je nekdaj zahteval veliko spoštovanja do soplesalca. Danes se je žal to spremenilo. V večini vsak pleše zase v svoji individualnosti, brez čustev, v egoizmu, ki daje svoje doživetje. Še tri izrečene misli naj zapišem. "Kdorpleše, ne misli slabo." In: "Pokaži, kako plešeš polko, in povem ti, kako ljubiš." Pa še: "Lepota je važna. Čevlja nisem nikdar gledal, kaj me briga, kam z njim stopim, ampak rit pa, to sem pa gledal!" Na koncu so vsi prisotni zaplesali makareno, ki jo prav dobro obvladajo. Ivana Laharnar iiateji onevi va|A Blizu mojega doma je dom za ostarele. Vsak dan jih srečujem, starke in starčke in nekatere še dokaj mladostne moške in ženske, ki kdovezakaj niso sposobni živeti samostojno. Veliko ljudi je v teh letih vsak dan ob skoraj isti uri počasi stopicalo mimo moj ega okna. Včasih smo kaj poklepetali, v glavnem pa je ostalo le pri prijaznem pozdravu. Ko jih takole opazujem, se mi zdi, da bo že držalo, kar sem pred kratkim prebrala, da z leti vedno bolj postajamo spet otroci. Odvisni od drugih... Nekateri ne morejo hoditi, drugi so pozabili, kar so včasih delali avtomatično - ne znajo več jesti, se oblačiti, govoriti. Eni so na vozičkih, z manjkajočo nogo ali obema in tisti, ki so še malo bolj pri močeh, jih potrpežljivo vozijo po stezicah v bližini. Nekateri so sami in nikoli ne hodijo v dvoje, redko poklepetajo. Gospod s pletenim klobukom naredi svoj jutranji in popoldanski krog s presenetljivo hitrim korakom in zamišljeno gleda mimo mene, ko ga pozdravim. Moj mali sin, ki bo letos dopolnil peto leto, jih tudi pozna. Ko je bil še dojenček, so nekateri radovedno kukali v voziček in ga občudovali. Zdaj vsak dan opažajo, kako je zrasel in nekateri po večkrat na dan vprašajo, kako mu je ime. Pa jih gleda tudi on. Včasih mi za koga pravi: "Mami, ta je pa že zelo star in bo kmalu umrl!" In skoraj v isti sapi zaključi, da on ne bo velik in star. Kako je z umiranjem, mu ni čisto jasno. Ko je umrla moja babica, ki je živela ob vasi in je torej do pogreba ležala doma, jo je šel pogledat. Zdaj ve, da te potem odnesejo na pokopališče in pokrij ej o z zemlj o. Nazadnj e, ko sva šla prižigat svečko, je rekel, da bi jo odkopal in pogledal, kaj je notri. In spet je želel zagotovilo, da on že ne bo umrl. Sevedasinepostavljajo vprašanj leotroci. Tudimi se soočamo zminljivostjo. Po drugi strani pa živimo, kot da bomo za zmeraj. Grebemo se in si gradimo velika, trdna domovanja s stoletno garancijo. Hitimo in se razburjamo zaradi malekostnih stvari. Treba je to in ono. Upamo, da imamo še veliko časa. In ko imamo skoraj vse, kar smo v materialnem smislu želeli, pride bolezen, starost... In vrtimo svoj film nazaj, objokujemo, kar je minilo in tisto, kar smo zamudili... In včasih preberemo ali slišimo, daj e kak otrok zaradi nekaj slabih ocen ali nesoglasij domakarobupal. Sklenilje, danima smisla. Mogoče bi jutri razmišljal drugače, če bi imelmožnost.Dr.AntonTrstenjakjezapisal, daje smisel življenja iskanje smisla... Mogoče je ob poplavi grozot na televiziji in drznih igricah na računalnikih izgubil občutek za realnost. Vse je vendar tako enostavno. Tako ali drugače, razletiš se in te ni. In potemkak dan vsi lepo govorijo o tebi in kakšno neusmiljeno tovarišico peče vest, ker te ni še enkrat vprašala. V novembrskih dneh bomo večkrat razmišljali o tistih, ki smo jih na svoji poti srečevali in so že odšli. Morda se bomo bolj začeli zavedati, daje naš čas odmerjen brez pravil in reda. In da je treba živeti vsak trenutek, kot daje zdaj. Imejmo radi ljudi okoli sebe in dajmo jim danes lepo besedo in občutek, da čutimo z njimi. Da se bomo, ko pride čas, lahko poslovili od njih brez občutka, da bi jim lahko dali več, kot smo. Romana T ramšek PC PONUDBA SKB banke Občina Zagorje ob Savi, Komisija za oddajo stavbnih zemljišč pri Skladu stavbnih zemljišč občine Zagorje ob-Savi, Cesta 9. avgusta 5, razpisuje na podlagi sklepa Občinskega sveta, št. 46203-46/95 z dne 03. oktobra 1996. JAVNO DRAŽBO za prodajo stavbnega zemljišča, pare. št. 1694/4 v izmeri 135 m2, vpisana v z. k. vi. št. 848 k.o. Zagorje - mesto. 1. Izklicna cena za m2 je izračunana na podlagi Sklepa o povprečni gradbeni ceni stanovanjskih površin (Uradni vestnik Zasavja, št. 4/96), revalozirirana z indeksom IGM-a in znaša 1.513,40 SIT za m2. 2. Javna dražba bo dne 19. novembra ob 12. uri v sejni sobi občine Zagorje ob Savi. 3. Dražitelji morajo najkasneje dan pred javno dražbo vplačati varščino v višini 10% izklicne cene, in sicer na ŽR št. 52720-630-10077 - proračun Občine Zagorje ob Savi s pripisom "varščina za javno dražbo". Potrdilo o vplačani varščini morajo dražitelji predložiti dražbeni komisiji pred pričetkom dražbe. 4. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti originalno potrdilo o državljanstvu RS ali njegovo overjeno fotokopijo. Pooblaščenci, ki sodelujejo na dražbi za pravne osebe, morajo predložiti overjeno pooblastilo dražitelja in overjen izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da ima pravna oseba sedež v Sloveniji. 5. Uspešnemu dražitelju se bo varščina vštela v kupnino, neuspešnemu pa bo vrnjena brez obresti v5 dneh po končani dražbi. Kupoprodajno pogodbo mora uspešni dražitelj skleniti s prodajalcem v 8 dneh po končani dražbi. 6. Celotno kupnino mora kupec plačati v roku 15 dni po podpisu pogodbe. Ce uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, varščina pa se zadrži. 7. Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. 8. Informacije posreduje Komisija za oddajo stavbnih zemljišč pri Skladu stavbnih zemljišč občine Zagorje ob Savi. Sklad stavbnih zemljišč Občine Zagorje ob Savi Komisija za oddajo stavbnih zemljišč Z Visa kartico SKB banke po naknpih Če Imate pri SKB banki odprt tekoči račun In Izpolnjujete pogoje SKB banke, lahko postanete Imetnik nove Visa kartice. In potem, ko jo boste Imeli v rokah, boste z njo lahko plačevali blago In storitve, dvigovali gotovino v bankah In na bančnih avtomatih z oznako Visa, kjerkoli se boste nahajali; v svojem domačem kraju ali pa na drugem koncu sveta. To pa še ni vse. Poleg praktičnega poslovanja vam Visa kartica omogoča tudi kreditiranje, saj je to plačilno-kreditna kartica. Z njo lahko poslujete brezgotovinsko. Omogoča vam, da poravnate svoje obveznosti v celoti ali le delno. V slednjem primeru minimalni odstotek plačila znaša 20 odstotkov vaših mesečnih obveznosti. Ugodnosti, ki vam Jih nudi Visa kartica so naslednje: i vse obveznosti, ki nastanejo z uporabo kartice doma ali v tujini, poravnavate v tolarjih, i sami se odločite, kdaj boste poravnali svoje obveznosti (8., 18. ali 28. v mesecu), i svoje obveznosti lahko poravnavate kadarkoli z enkratnimi ali večkratnimi vplačili. Vsi, ki bi želeli postati imetniki Visa kartice, to lahko dobite, če ste imetnik tekočega računa SKB banke, z njimi dobro poslujete in izpolnjujete postavljene pogoje. Izpolniti morate prošnjo, ki jo dobite v vsaki poslovalnici SKB banke, in jo oddati v njeni enoti, pri kateri imate odprt tekoči račun. Svoje obveznosti boste poravnavali s trajnim pooblastilom enoti SKB banke, ki vodi vašračun. Kartico boste prejeli s priporočeno pošiljko po pošti, osebno številko za uporabo kartice (PIN) pa prevzamete v enoti banke, kjer imate odprt tekoči račun. Gotovino lahko z Visa kartico zaenkrat dvigujete le v tujini, vendar pa bo v bližnji prihodnosti to mogoče tudi v naših posameznih enotah. Dvig gotovine na bančnih avtomatih bo po predvidevanjih možen že prihodnje leto. Dodatne informacije o Visa kartici, o pridobitvenih pogojih, uporabi, plačilu računov in podobnem lahko dobite v SKB banki Agenciji Zagorje ali na zelenem telefonu 080 15 15. Če imate dostop do Interneta, si lahko kaj več o Visa kartici preberete na predstavitveni strani SKB banke: http://www.skb.si ali pa jim pošljite kar elektronsko pošto na naslov: info@skb.si. AGENCUA ZAGORJE Cesta zmage 1,1410 Zagorje Tel.: 0601 61 568 SKI BANKA 1.1. Faks: 0601 64 699 A 1 ¥ TP O REP IlRA JI ur Eia Matjaž Poropatič s.p. Loke 7,1411 Izlake Tel.: 0601-73-659 AVTO AVTO KLEPARSTVO LIČARSTVO MEŠANJE IN UPORABA BARV [[2 LIČANJE V KOMORI foto Weiss s.p. 1420 TRBOVLJE Telefon/Fax: 0601 21-348 ekonomsko propagando KODAK EXPRESS COLOR - m IH ZABEL^O Hrastnik Govoreči kamen bo 7. novembra ura pravljic ob 17.30 uri v Knjižnici Hrastnik, kjer bo vsak četrtek potekala kakšna dejavnost. 14. novembra pa bo ob 18. uri Barbara Škoberne predstavila svojo knjigo Prihaja čas čudežev. Teden kasneje, 21. novembra, bo ob 17.30 ura pravljic z naslovom Gosenica dobi krila, 28. novembra pa prav tako ob 17.30 predstavitev preurejene knjižnice na temo Knjižnica je preurejena, kako naj poiščem željeno knjigo? J.V. Trbovlje Moški Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavje deluje v Trbovljah že vrsto let. Svoje vadbene prostore imajo v pevski sobi doma DU Trbovlje. Do nedavnega je zbor vodil zborovodja dipl. ing. Albert Ivančič. Zdaj je zbor prevzela zborovodkinja Alenka Ramšak, ki jo že nekaj let poznamo kot zborovodkinjo MePZ Svoboda v Trbovljah. Z vajami je začela v Pokvarjeno V petek, 25. oktobra, je bila v Hrastniku na sporedu prva abonmajska predstava. Gledališče Tone Čufar z Jesenic je pripravilo komedijo Raya Cooneya POKVARJENO. Cooney je znani angleški pisec komedij, ki se je začel ukvaijati z gledališčem že pri štirinajstih letih, ko je začel svojo veliko igralsko kariero. Poleg njegovega producentskega dela in najrazličnejših poklicev na televiziji, velja omeniti še njegove zasluge za ustanovitev Theatre of Comedy v Londonu. Jeseniški igralci so igrali sproščeno, imajo pa tudi neverjeten smisel za izbiro posameznih vlog -značajske posebnosti odlično ustrezajo fizičnemu izgledu. Obiskovalci so toplo zaploskali sinu in ženi umrlega pevca Franca Koširja, prav tako pa tudi vsem začetku septembra letos, Albert Ivančič je tako svoje dolgoletno delo na pevskem področju uspešno zaključil tako kot pevec -baritonist, tudi kot solist, korepetitor in zborovodja. Naj omenimo, da je dolga leta pel in dirigiral MoPZ Zarja, zadnji čas pa je vodil tudi MoPZ DU. Uro pravljic v Knjižnici Toneta Seliškarja bodo tudi v jesensko-zimski sezoni organizirali vsak drugi torek. Tako je 22. oktobra ob 17. uri skupina otrok od 4. do 10. leta starosti poslušala razne zanimive pravljice, ki jih je pripovedovala sodelavka knjižnice. K poslušanju in sodelovanju vabi knjižnica vse otroke, ki jih pravljice zanimajo. Simon Sernec, grafični oblikovalec, razstavlja plakate v galeriji Revirskega muzeja Trbovlje. Uvodno besedo na otvoritvi v petek, 25. oktobra, je imel Blaž De Gleria, kritiko o avtoiju in njegovem delu je podal Brane Kovič, v kulturnem programu pa je v glasbenem programu s kontrabasom nastopil Tomaž Grom. drugim igralcem. Dvorana, žal, ni bila polno zasedena. F.M. Zagorski oktet pri sosedih V nedeljo, 27. oktobra, je bil v cerkvi sv. Mohorja in Fortuneta v Podzidu pri Trojanah prijetni kulturni dogodek. Na skupnem koncertu sta nastopila Moški pevski zbor Lipa Trojane in Zagorski oktet. Domači pevski zbor se je predstavil s sporedom slovenskih narodnih pesmi, Zagorski oktet pa s pesmimi s svoje nove kasete in CD plošče, ki bosta izšli še pred novim letom. Nastopa obeh skupin sta dodobra ogrela dlani številnih ljubiteljev zborovske pesmi. Sicer pa Moški pevski zbor Lipa šteje 15 članov iz širše okolice ZKO ter GŠ Trbovlje organizirata v kulturni sezoni 1996/97 glasbeni abonma za ljubitelje klasične glasbe. Vpis je bil možen v pisarni ZKO Trbovlje ali po telefonu do 28. oktobra. Prvi koncert v tem abonmaju bo v sredo, 6. novembra, v dvorani GŠ Trbovlje. Koncert bo tudi za izven. Karel Kozole, slikar in kipar, član Relika, je v prostorih gostilne Košenina v Zagorju pripravil samostojno razstavo svojih najnovejših del - slik v oljni in akrilni slikarski tehniki. Otvoritev razstave je bila v nedeljo, 27. oktobra, ob 19. uri. Ob tej priliki so pripravili krajši kulturni program, avtorjevo biografsko delo pa je orisal njegov znanec. Otvoritve se je udeležilo večje število ljubiteljev likovne umetnosti. Trinajst del z motivi iz naše krajine bo na ogled mesec dni. "Perkmandeljc",prijatelj, na-gajivec in varuh rudarjev, je ugledal luč sveta v žgani glini, ki jo je oblikoval slikar Ervin Malešič. T.L. Zagorje Harmonikarski koncert Snežane Nešič bo v petek, 8. novembra, ob 19.30 uri v DD Zagotje. Priznana umetnica se bo predstavila preteženo z deli klasične glasbe. Trojan. V enajstih letih delovanja ima zbor za sabo številne nastope na najrazličnejših prireditvah, redno nastopa na občinskih revij ah in na Taboru slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični. Zborovodja Rado Kapus tudi sam zapisuje in prireja ljudske pesmi, ki sestavljajo pretežni del zborovega repertoarja. Zakladnice slovenskega ljudskega izročila in želja po pevskem druženju mladih in nekoliko manj mladih pevcev sta neizčrpen vir nadaljnjega uspešnega delovanja Moškega pevskega zbora Lipa. Prav je, da jim še vnaprej pomagajo GP Trojane, ZKO Domžale in KS Trojane. Prav pa je tudi, da se razvije medobčinsko sodelovanje, in prav skupen nastop Zagorskega okteta in MZP Lipa Trojane je bil eden od kamenčkov v mozaiku sodelovanja med občinama Lukovica in Zagorje. Amalija Kuder Ozri se v gnevu Johna Osboma, bo gledališki abonma v četrtek, 14. novembra, ob 19.30 v DD Zagorje. Nastopili bodo gledališčniki SNG Drame iz Ljubljane. Dan neodvisnosti, ameriški znanstveno-fantastični film - filmsko gledališče v torek, 21. novembra, ob 21. uri. Režija: Roland Emmerich. Igrajo: Will Smith, Bill Pullman, Jeff Goldblum. Ne obstajajo samo padli angeli, ampak tudi planetarni oziroma upre se ves svet. Menda samo zato, ker jih zanima, ali obstaja življenje še kje v vesolju. P.R. Litija Zagorjan Vlado Garantini, pesnik, učitelj, za svojo dušo tudi slikar, je v torek, 29. oktobra, v litijski knjižnici predstavil že svojo drugo pesniško zbirko Jedkanice. V kulturnem programu, ki ga je barvito 'poslikal' z lastno slikarsko razstavo, je nastopil Učiteljski pevski zbor OŠ Litija, s pesnikom pa se je pogovarjal Jože Sevljak, ki je v novih pesmih razbral pretanjena zavetja peščenih meril življenja. P.R. r > Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Jerca Vučetič Spoznanje Gledam te, kako se poigravaš s cigaretnim dimom, ki se preko tvojih ust razblini v nič. Poslušam te, kako brezbrižno govoriš besede, ki so nama svoj čas pomenile vse. Čutim, kako postajaš hladen, svojeglav in moški. Prekleto, le kako sem te lahko nekoč celo ljubila?. psa; ■fr:::: odlagališčih: na travniku ,»<>.1 IMamnn sameva pralni Mr.,j. -h r'*'-J,,"y“ 'V «™7-iu.'kr' 'r;: m.d 1 . |uiiijtJ111 m Planino pa čakajo kovinski sodi. Uavuakl.iKa ............. kdu ud!,avur, i) ga N*m.u, L Obisk obrtnega sejma v Celju Naš prvi naravoslovni dan je bil v Celju. Povabljeni smo bili na MOS, kjer so nam predstavili nekatere obrtne poklice in šole. Prijazna asistentka nas je najprej lepo pozdravila, nam dala vprašalnike in navodila. Lahko smo pričeli z ogledom. Kot prva se je predstavljala' šola dimnikarjev in sobopleskarjev. Svoje delo so prikazali na modelu dimnika s pravo opremo in s svojo značilno črno uniformo. Najbrž se le-ti morajo počutiti počaščene, saj naj bi prinašali srečo. Takoj, ko sva jih s prijateljico zagledali, sva se prijeli za gumb. To dejanje se je kasneje dobro izkazalo, kajti odšla sem z lepimi vtisi. Poleg dimnikarjev so bili še sobopleskatji, ki so slikali na steklo in glino. Te barve so še posebno obstojne, saj morajo vzdržati vremenske in temperaturne spremembe. Za sejemsko priložnost so zidarji iz gradbene šole zgradili pravi zid. Vsi ti poklici so bolj namenjeni fantom, zato se pri njih nisem ustavljala. Naslednja soba je bila za nas, dekleta, veliko bolj zanimiva Razstavljene so bile čudovite kombinacije ženskih oblek, torbic in obuval. Predstavljali so se kemični čistilci, šivilje, čevljarji, strojni pletilci. Največjo pozornost pa so v meni vzbudili usnjarski izdelki in izdelki iz krzna. Natančnejši potek vseh čudovitih kostimov nam je opisala predstavnica te srednje šole. Povedala je, da so ta kombinirana oblačila, ki so bila razstavljena, naredili učenci. Uporabili so vso svojo domišljijo in spretnost. Nastali so enkratni modeli. Pri krojenju jim je svetoval tudi modni kreator, ki je zaposlen na šoli. Posebnost teh izdelkov je, da so sešiti izključno v kombinaciji usnja, krzna in tekstila. Taka oblačila so unikatna in zato zelo draga. Za razne namene jih uporabi kreator. Navadno sodelujejo tudi z obutveno šolo, ki jim izdeluje ustrezne čevlje. Učenci, ki se odločijo za usnjarsko-krznarsko šolo, imajo različne časovne možnosti študija. Najbolj se navdušijo šele v 2. ali 3. letniku, ker spoznajo, daje krojenje pravi užitek. Od učenke, ki je delala moški telovnik, sem izvedela, da bo študij nadaljevala na fakulteti, kar je že ena izmed možnosti te šole. Shranila sem nekaj njihovih brošur, se zahvalila predstavnici in učenki za izčrpne odgovore. Resnično, poklic usnjar -krznar me je prevzel in navdušil. Delo z usnjem je zanimivo in spoznaš lahko, kako si iznajdljiv. Iz "modnega" oddelka sem odšla v kovinarskega. Soba je bila polna strojev in aparatov. In ker smo bile v prejšnjem oddelku dekleta, so bili tukaj fantje. Morda bo prav kdo izmed njih v bodoče postal ključavničar, orodjar ali kovinar. Prišel je čas, ko je pred nami težka odločitev, kam v srednjo šolo. Takšni naravoslovni dnevi so zelo poučni in nam lahko pomagajo pri tej pomembni odločitvi. Vsak ima pač svoje interese, ki jih želi uresničiti. Jaz sem se sicer odločila za gimnazijo. Nataša Resnik, 8. B, OŠ T. Okrogarja Zagorje V kegljišču V torek, 24. septembra, smo učenci 5. razreda skupaj s tovarišico Slavico Pavlič obiskali kegljišče. Kegljali smo na vseh štirih progah. Krogla je težka 3 kg, zato sem težko podrl vseh 9 kegljev. Uspelo pa mi je podreti kar 6 kegljev istočasno. Fantje smo tekmovali med seboj in proti deklicam. Bili smo uspešnejši. Ugajalo mi je, zato bom na kegljišče še šel. Jasmin Dizdarevič, 5. r,, Hrastnik V kegljišču Bili smo v kegljišču. Mika, Biserka, Matej, Jasmin, Sebastjan in tovarišica Slavi Pavlič. Videla sem 4 steze in keglje. Kegljali smo z žogo. Z žogo lahko kegljamo, ne smemo pa j e metati. Mika, Biserka in jaz smo podrle 191 kegljev. Všeč mi je. bilo. Tja bom še šla. Petra Balaša, 5. r., Hrastnik Na Lokah Moj dom je na Lokah. Živim ob potoku GraŠčica. V hiši živi deset prebivalcev. Pod nami je trgovina Condor. V našem stanovanju so štirje prostori. Kuhinja, kopalnica, dnevna soba in spalnica. Na Lokah je lepo, ker izvira studenček. Če greš ob potoku Graščica, prideš v Zavine, če pa gre še naprej od Za vin, prideš na Klančiše. Lepo se je sprehoditi do Dolaijevega hriba. Od tam je lep razgled na Kisovec in Siporex. Mi otroci najraje igramo nogomet v šolskem vrtu, kjer imamo tudi gole. Lepo se je tudi sprehoditi do Štirca, večkrat pa tudi vidiš, kako pristanejo padalci. Zelo rada imam svoj dom. Obdaja ga gozd Dolaijevega hriba. Sanela Medič, 5. e Kisovec Pesniška delavnica s Francijem Lakovičem V četrtek, 10. oktobra, smo na šoli pripravili pesniško delavnico z gospodom. Lakovičem. Program je bil zelo pester. Vodili so ga štirje voditelji, med njimi sem bil tudi jaz. Gospodu Lakoviču smo zastavljali razna vprašanja. Vmes so nastopili recitatorji, ki so recitirali pesmi našega gosta. Tovarišica Cvetka je pesnikovo pesem Jeseni uglasbila. Skupaj z našim gostom smo napisali pesem Moj kuža. Žal smo se kmalu razšli. Moji vtisi so lepi, upam, da tudi pesnikovi. Črt Podlogar, 5. d Kisovec Na trgatvi Bila sem na trgatvi v Podčetrtku pri sestri mojega deda. Prvi dan. ko smo prišli, smo začeli trgati grozdje. Moj očka je nosil brento, mama in jaz pa sva obirali grozdje. Ta dan so prišli tudi naši sorodniki in tudi oni so obirali grozdje. Ura je bila 19.30 in odšli smo večerjat. Ta dan je bil zelo naporen. Zadaj hiše smo zakurili ogenj in pekli ražnjiče, čevapčiče in krompir. Pozno je bilo in otroci smo odšli spat, starejši pa so sedeli ob ognju. Zjutraj smo se zbudili in odšli zajtrkovat. Po zajtrku smo spet obirali. Drugi dan je bilo zelo v redu. Poslovili smo se in odšli domov. Ta dva dni mi je bilo zelo prijetno, čeprav je bilo zelo naporno. TinaHriberšek 4. b Dol mm: MULTIMA d.o.o., Rudarska cesta 9, 1412 Kisovec, tel.: 0601/71-544, fax: 0601/71-571 10. POHOD PO LEVSTIKOVI POTI V soboto, 9. novembra, bodo pohodniki krenili po tradicionalni Levstikovi poti, in sicer med 6. in 9. uro od Valvasorjevega trga v Litiji. Ne glede na vremenske razmere. Obvezne prijave bodo organizatorji sprejemali na startu od 6. do 9. ure, kjer vas bodo olajšali za 400 tolarjev prijavnine. Ker smo o sami poti v Zasavcu že pisali, tokrat dodajamo samo še nekaj zanimivosti. Osrednja prireditev ob letošnjem pohodu bo ob 13.00 uri na osrednjem vaškem trgu na Čatežu. Gost letošnje prireditve bo literarni zgodovinar prof. dr. Matjaž Kmecl. Za kulturni program sta poskrbeli ZKO Litije in Trebnjega, za gostinsko ponudbo pa TD Čatež. Fotografi, pozor! Letos so izdali posebno barvno razglednico Resnkove kašče s hišo Tone Zidarjeve, katere avtorica je Marina Sturman iz Trsta. Fotografirala je na lanskem pohodu. S pomočjo Občine Litija pa so izdali še eno fotografijo, s katero želijo prikazati nekaj zanimivosti litijske občine. Tako načrtujejo tudi za prihodnje leto. Zato vabijo vse, da na naslov Rudija Bregarja v Litiji pošljete fotografije z motivi Levstikove poti. Ne pošiljajte fotografij udeležencev, temveč prikažite krajino, arhitekturo, dediščino, življenje na tem območju... Fotografijam priložite svoj točen naslov s telefonsko številko in podrobnim opisom fotografije. Vaše kreacije pričakujejo do pomladi '97. Kmetijsko svetovalna služba Jesensko zatiranje plevelov v žitih V jeseni lahko plevel v žitu zatiramo takoj po setvi, pred vznikom žit. Uporabimo lahko pripravka Quartz super ali Dicuran Forte. vendar ker pleveli še niso vidni, to pomeni bolj škropljenje na pamet. Bolj kot škropljenje pred vznikom priporočamo uporabo herbicidov po vzniku žit in plevelov. Za zatiranje enoletnih plevelov kot so njivski lisičji rep, navadni srakorepec, divji oves, ljulke, uporabimo Dicuran 500, ki slabo deluje na smolenec. Zato kadar je problem v žitih smolenec, uporabimo Satis 18 WP. Za zatiranje travnatih plevelov in smolenca uporabimo Dicuran Forte ali Stomp 330 E. Pri zatiranju plevelov pazimo na razvojno fazo plevelov, kajti delujejo samo na majhne plevele v fazi dveh pravih listov, kasneje pa je njihovo delovanje bistveno slabše. Pripravke lahko uporabimo do pozne jeseni, saj nizke temperature ne omejujejo njihove uporabe. Marija Čebin-Prašnikar Ponedeljek, 30. december 1996 Odhod iz Trbovelj ob 5.00 uri zjutraj. Sprejem z dobrodošlico nam bodo pripravili v hotelu Hadik s tremi zvezdicami v Budimpešti. Torek, 31. december 1996 naslov: 1420 Trbovlje Trg revolucije 12 telefon: 0601/26 202 ali 0601/22 144 interna: 466, 216, 291 telex: 35 148 yu npa telefax: 0601/20 202 Zajtrk v hotelu. V dopoldanskih urah boste spoznali čare madžarske prestolnice Budimpešte. Silvestrovanje nam bodo pripravili v eni izmed tipičnih čard v Budimpešti. Sreda, 1. januarja 1997 Po poznem zajtrku vožnja ob severni strani Blatnega jezera. Postanek v čudovitem mestecu Tihany in slovenskem Jeruzalemu (kosilo). Povratek v Trbovlje v poznih večernih urah. Cena izleta: 199 DEM po osebi Vsi udeleženci, ki se bodo prijavili s kuponom Zasavca, imajo 5 odstotni popust in so vključeni v nagradno žrebanje (brezplačen izlet za enega udeleženca). Cena izleta vključuje: avtobusni prevoz na omenjeni relaciji, 2 polpenziona v hotelu, silvestrovanje v Čurdi (aperitiv, 1 1 vina, kozarec šampanjca), ogledi in vstopnine po programu, lokalni vodnik, kosilo na Jeruzalemu, vodstvo in organizacija izleta. Prijave in informacije na naslovu Turistična agencijaM&P, Trg Svobode 12 (na tržnici, I. nadstropje), Trbovlje, tel.: 0601/ 22-789. Zagorska dolina bo postala spet zelena Na svetu je malo tako lepih in bogatih držav kot je Slovenija. Na tako majhnem prostoru, kot ga zasedamo na našem planetu, so prostrani gozdovi, prelepe gore, ravnice in morje, raznovrstno rastlinstvo in živalstvo. Zagorska občina, ki se nahaja skoraj v geografskem središču Slovenije, kar žari od te naravne lepote. V njej so valovita gričevja in strma pobočja, med njimi pa ozke dolinice kjer izvirajo bistri potoki. Vse to je začelo sredi prejšnjega stoletja degradirati z intenzivnim izkopavanjem premoga, antimona, svinca, gline in apnenca, ki seje pričelo s prihodom železne ceste - južne železnice. Razrile so se doline, onesnažili prej čisti potoki, reka Medijaje postala od separacije premoga naprej črn odvodni kanal. V 20. stoletju, posebno po 2. svetovni vojni, je postalo celo Zasavje surovinski bazen za vso Slovenijo. Zalagalo jo je s premogom in električno energijo, s cementom in apnom pa velik del severne Jugoslavije. Posledice tega grobega izkoriščanja narave pa so ostale doma. Prenaseljene doline so postale najbolj degradirano območje v Sloveniji, zrak v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku je bil dolga leta najbolj onesnažen v Sloveniji, predvsem z žveplovim dioksidom in dimom. Posledica tega je bila velika obolevnost prebivalcev, predvsem otrok, ki je za mnogokrat presegla slovensko povprečje. Celo Zasavje je postalo in je še stagnirajoče območje, odkoder mladi in sposobni prebivalci bežijo, tisti, ki ostajamo, pa se staramo in nazadujemo. Šele pred dobrim desetletjem je-maloštevilnim ekološko razgledanim uspelo doseči določene rezultate v osveščanju-ljudi. Dosegli smo, da se je pričelo merjenje onesnaženosti zraka, vode in zemlje ter hrupa, organizirali smo prve ekološke organizacije v Zasavju. Največji uspeh j e bil osveščanje samih prebivalcev. To se je pokazalo med prvimi svobodnimi volitvami, ko smo dobili Zeleni Zagorja dovolj glasov, da smo štirje prišli v občinsko skupščino. Tu smo lahko odločilno vplivali na vzpostavitev ekološke politike v občini Zagorje, kar je bil naš pogoj za sodelovanje v občinski skupščini. Prvi, a ne majhni uspehi so bili zelo hitri. Predvsem seje za nekajkrat izboljšal zrak v Zagorj u in Kisovcu, začelo seje urejevati gospodarjenje z odpadki, vodo in drugo. Ne mislimo, da imamo zaslugo za to samo Zeleni. Rezultat je predvsem posledica splošne osveščenosti prebivalstva, katero morajo doslej upoštevati vse slovenske stranke in to tudi razglašajo. K temu prispeva tudi osvojena ekološka zakonodaja, ki jo je po predlogu Zelenih Slovenije sprejel slovenski parlament ter ekološka politika v Evropi. Neekonomičnost izkopavanja premoga v Zagorju je pred tremi leti botrovala zaprtju rova v Kisovcu in rova Kotredež v Zagorju, iz katerega so leto s pripelj ali zadnje tone premoga. Zagorski rudnik se je s tem začel dokončno zapirati. Samo zapiranje bo trajalo še nekaj let. Po zakonu slovenskega parlamenta mora za to ustanovljeno podjetje, ki izvaja zapiralna dela rudnika, opraviti vse ukrepe za dolgoročno varnost na rudniškem območju. Rudniške površine mora spraviti v tako naravno stanje, kot je bilo pred rudarjenjem. To pomeni, da se ne bodo na opuščenih rudniških površinah odlagali razni odpadki, iz termoelektrarn pripeljan pepel in podobno, temveč, da bodo te površine zasejane in kultivirane. Izgled površin, težko ranjenih zaradi rudarjenja, pa po dokončnem zaprtju rudnika enak kot pred rudarjenjem. Zame j e važno, da se ob sanaciji rudnika spet pripelje na površino topla voda, kjer je bila nekdaj, saj se zaradi nje del Zagorja imenuje Toplice. Te tople vode je nekajkrat več kot v Medijskih toplicah (preko 100 1/sek) in še toplejša je (preko 30° C). Zaradi te tople vode bi Zagorje lahko postalo zdraviliško mesto, kot so na primer Laško, Rimske Toplice ali druga zdravilišča. Prednost toplic v Zagorju in sevedaMedij skih je ravno v tem, da sta ti dve, glede na ostale toplice, najbližji glavnemu mestu države. Izlake in Zagorje bi lahko s skupnim razvojem in nastopom ter vključevanjem svoje okolice, ki se šele v zadnjem času razkriva v vsej lepoti in bogati zgodovini, postale zanimiv turistični kraj. Še pomembnejše se mi zdi to, da bi s tem postala zagorska občina zanimivejša in prijetnej ša za njene prebivalce, da bi raje ostajali in se skupaj z njo razvijali in rasli. S tem se bo razvijalo tudi njeno gospodarstvo in perspektiva. Za Zelene pravijo ljudje, da smo nekaka slaba vest družbe, ki opozarja ljudi na najbolj grobe ekološke napake in grehe in da znamo samo kritizirati. Vendar nimajo prav. Zeleni Zagorja smo mnogokrat zahtevali, kaj moramo narediti za boljši jutri in seje izkazalo, da smo imeli prav. Uspehe so si velikokrat lastili drugi, mi pa smo kljub temu veseli, da se je naš predlog realiziral in pokazal svoj dober rezultat. Tudi v tej predvolilni kampanji ne obljubljamo samo kritik in opozoril glede ekološkega stanja v zagorski občini. Obljubljamo, da bomo tudi vnaprej intenzivno sodelovali in delali za boljši jutri! Vaš kandidat Marjan Skok, dipl.ing.str. (Za Zelene Zagorja) Levo zgoraj združeni ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov m V KOALICIJI Z VOLILCI Verjamem, da na mladih svet stoji. Da pa bi bil ta svet trden, moramo imeti mladi odprte poti do šolanja in potem zaposlitve, moramo nekje stanovati in imeti možnost, da živimo polno brez raznih zasvojenosti. Ne verjamem v tisti stari rek, da naj žena podpira tri hišne vogale, četrtega pa da bo mož. Vogale in vse drugo, torej pravice in obveze, velja pošteno razdeliti. Ne verjamem, daje mogoče plače poljubno zviševati, še manj pa verjamem, da jih je moč zniževati pod mejo dostojnega življenja. Verjamem pa, da znamo delati tako in toliko, da se podjetja morejo razvijati, in da smo delavci z zaslužkom zadovolj Verjamem v uspešno in pravično Slovenijo zadovoljnih ter srečnih ljudi. In imam dovolj moči, da se za takšno borim. Nataša Lipovšek 'M: Trbovlje so na zadnjih volitvah ostale brez svojega poslanca. Ob tem pa je mesto sredi Slovenije vse bolj odrinjeno na gospodarsko in socialno obrobje. Ker se ob postopnem odmiranju premogovništva težave še zaostrujejo, sem sprejel izziv volitev. Kot zdravnik se vsakodnevno spopadam s težavami posameznikov, zdravstvenimi in onimi drugimi, socialnimi in okoljskimi. In zadovoljstvo, ko rešiš določen problem, greni dejstvo, da stotine drugih problemov ostaja, da nastajajo vedno novi. Te pa je moč reševati z drugačnim zdravljenjem, tistim, kije dano politikom. Ker veliko poklicnih politikov živi v steklenem zvonu, brez teh vedenj in izkušenj, se mi zdi dobro, r, , če se med nje prikrademu tudi ljudje iz resničnega sveta, tisti, ki se vsakodnevno spopadamo z nenamišljenimi težavami. r' Mojih 58 let govori o zrelosti, dosedanje delo o zvestobi socialni mi s doslednosti pri njeni uveljavitvi, poslanska kandidatura o volji, da pošteno in ustvarjalno delam v korist ljudi tudi v prihodnje. V tem sklicu parlamenta sem bil med najaktivnejšimi poslanci, pri tem sem posebno skrb namenjal razvoju Hrastnika in revirjev sploh. Ob moji pomoči je bilo ohranjenih veliko delovnih mest, posodobljenih cest, šol in drugih objektov, prizadeval sem si, da bi se DZ še v tem sklicu dokončno odločil za gradnjo novega TE objekta v Trbovljah in s tem ohranitev delovnih mest v rudnikih. Glasovi za ZLSD so glasovi za takšno B oblast, ki bo zagotavljala gospodarsko uspešno in socialno pravično Slovenijo-Bg Z mojo izvolitvijo ne boste kupili mačka v Žaklju. Dobili boste poslanca, ki j^kaj hoče in zna to tudi narediti. Dr. Tomaž Vahtar mm Miran Potrč Zakaj bomo tokrat volili Republikance^ Ker so Republikance pred volitvami 1. 1992 prika^splFlot • 1 - Av!vXvXy'' _ na stara leta razmišljati, kaj bodo dali v usta in kako bodo preživeli iz meseca v mesec. Zato bomo priviligirane pokojnine ukinili, ostalim upokojencem pa pošteno plačevali, kar jim pripa-:: da. negativce imatalc onetnc^iii vstop ,*** Ravno zaradi tega so lahko brez večjih težav croplhm ponižal: lasten ,:|£li gCspodar!t^f|flradi slabih zakonov, saj dopuščajo narod. Seda, je jasno, da niso jp^egativci Republikanci inJ^jojaJ, konkurenco, ki ni obdavčena, razliko pa plačujejo njihov predsednik, temvče^ so s prstom kazali na nj|||r po^!p|j;W. Raznl podjet||ki iz republik bivše države še Republikanci bomo opragi revizijo zakona o drzaHjagp veiiy|||iajn brez plačevS|^ davkov delajo v naš, državi, in se odločno uprli načrtni||alkamzaciji Slovenije. N|po se |!6t^«|ne b: Slovenija nikj olcepila od Jugoslavije. osamosvoji jili zato, da bi bili drugorazredni državljani v l državi in bi še naprej molče ||enašali nasilje prisej||Ecev. Republikanci bomo opravili revizijo stanovanjskega zakona, J||Jevajo bol kot kSficoli preileveda brez delovnih dovoljenj po katerem .o ^^mso Jkol^delali v ^državi, kupiUJ^ Zaklftej državi veljajo in tolčejo po samo nasjSlovence. Uvedli bomo finančno disciplino in d-«#1 £ '— na astm :1||||PI|||parih ca ob vseh državnih praznikih nastopajo estir.adni umetnik: iz drugih regiiblik, ki nam v svojem jeziku ta^ceno. kot ti stis ki . stanovanja pod enakimi pogojlin za en. so desetletja garali in oddvajali v stanov^pjsko izgradnjo. Naše mladedružinenimajokjestanovž|| č||pavson||p|||ši;|^pii- jsjas mečejo na ceste, na naša mesta pa zaposlujejo tujce. 1, s„=ov„,, poltttk, p, sc ,th po^idi ^.voliti*! li „ Nihče vdlžavi šeni pripravijln javno pogovarjati o ponižujočem hhpnpei.alttgtepebitk bivše Jugoifcije. ig^ .. spdiK zta.blj.nju L* , Lnl vod.tl.h delaj, kot ipz,z,s,dbJJ«s|Pohcmt,„,,u,8,a„o™,s,m,s„. Republikanci bomo stopili za vrat lik ''ki®5'' Fo zakonu so to h uiti. kazniva dejanja, vendar takšnih Republikanci bomo stopili za vrat vset||atovom, ki so si ob J: pokvarjenih koritnikS roka pravice v tej državi ne doseže, podpori političnih botrov prilastili tovarnS|||s pa zmetali na Ker smo na Svegl Miklavža dan, leta 1992 zaupali napačnim strankam in ljudem, bi bilo prav, da letos na Martinovo nedeljo ceste. Vse se bo lastninilo, vendar na pošten fjičin. Opravili bomo pošteno denacionalizacijo za vsi^:!jne:gS|ho za najožje sodelavce vladajočih strank. 100.000 političnih upokojencev s svojimi priviligiraraimi pokojninami prazni pokojninsko blagajno. Čeprav ti ljudje niso nikoli delali, njihove mesečne pokojnine dosegajo več sto tisoč tolarjev. Pošteni delavci, ki so desetletja dolgo delali, pa morajo to napako popravimo! Pridružite se nam v demokratičnem boju za pravice vseh nas! Nam še bombe ne morejo do živega! SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA MILAN KOLAR KANDIDAT SNS V OBČINI HRASTNIK IN OBČINI TRBOVLJE Zakaj kandidiram v občini HRASTNIK in občini TRBOVLJE^ Ker sem neobremenjen s politično preteklostjo, ponosen, da sem Slovenec, želim s svojim delom v Državnem zboru Republike Slovenije, vkolikor bom izvoljen kot poslanec SNS, prispevati k uresničevanju stoletnih želja SLOVENCEV - BITI GOSPODAR, NE HLAPEC NA SVOJI ZEMLJI. Ponos, ki sem ga pridobil v tej zasavski dolini med delavci, rudarji in občani mi daje neizmerno voljo, da se potrudim za vas, poštene in pridne ljudi, da bi nam bilo jutri življenje v naši sredini bogatejše. SPOŠTOVANE VOLILKE IN VOLILCI. SVOJ GLAS BOSTE DALI ZA TISTE, KI IMAMO SLOVENIJO RADI. Anton Ahac Kandidat Zelenih Trbovlje Zakaj sem prepričan, da bom najboljši trboveljski poslanec? V se življenje že živim-v Trbovljah, otroci pa so odšli drugam, ker tu niso videli svoje prihodnosti. Vrnili sta se vnučki, za kateri si iskreno želim, da tu tudi ostaneta, pa ne zato, ker ne bi imeli iti kam drugam, ampak ker jima bo pri nas všeč! Marsikdo med vami je že ostal sam, z otroki in vnuki si le še telefonirate in se včasih tudi obiščete. Upokojenec sem, ne iščem prehitrega poslanskega upokojevanja. Ker tu živim, me boste srečevali na ulici, na tržnici, pri upokojencih. Že sedaj so vrata stranke ZELENIH na široko odprta vsem s težavami in tako bo ostalo tudi potem, ko bom izvoljen v parlament. Trdoživ sem in vztrajen, prav tako kot regratov cvet, kije simbol stranke ZELENIH, saj uspeva na še tako slabih tleh - in vendar j e pri vseh najbolj težko pričakovan in zaželen znanilec pomladi! SKUPAJ NAREDIMO TO MESTO ZDRAVO. LF.PO. PRIJAZNO. PREDVSEM PA SPRT MLADO! ■ ČZ2 ',S ■IB Slovenska ljudska stranka I PODRUŽNICA ZAGORJE OB SAVI Janez Skrinarj Rojenje hil 24. decembra 1940 v kmečki družini na Selu pri Zagorju ob Savi. Ob tradicionalni vzgoji si je že v mladosti pridobil delovne navade in pozitiven odnos do drugih ljudi, kar mu je bilo v življenju trdna opora. Ob delu na družinski kmetiji in kot samostojni podjetnik - obrtnik nadaljuje družinsko tradicijo in vodi žago, kjer mu pomaga starejši sin. Druga dva otroka še študirata. Življenjske potrebe in razmere v času njegove mladosti so zahtevale, da je po končani obrtni šoli, kjer se je izučil za mlinarja in žagarja, ob delu končal še strokovno usposabljanje za poklicnega voznika in vozniškega inštruktorja ter za strugarja. Prepričan je, da je njegova izobrazba pomanjkljiva in da je izobraževanje potrebno vsakomur, posebno še družbeno dejavnemu človeku. Njegovi življenjski spremljevalci so poleg družine in prijateljev tudi harmonika in domača slovenska pesem, ki jo ima nadvse rad. Je tudi član številnih domačih društev in aktivno dela v vodstvu svoje KS. Kot udeleženec ustanovnega zbora SLS leta 1988 v Ljubljani je bil pobudnik za ustanovitev Podružnice SLS v Zagorju. Letos je bil izbran za predsednika Kmečke zveze pri SLS v Zagorju in potrjen za kandidata SLS na volitvah za DZ. ZAGORJE VOLILNA ENOTA 6, VOLILNI OKRAJ 11 1 BRANKO ALBREHT - REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE -roj. 28.3.1958, rudar, rudar 2. SAŠO ANŽUR - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI roj. 31.12.1951, dipl. ing. gradbeništva, vodja projekta 3. JANEZ DRNOVŠEK - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE roj. 17.5.1950, dr. ekonomskih znanosti, predsednik vlade 4. AVGUST GABRIJEL - NACIONALNA STRANKA DELA roj. 12.9.1923, ekonomist, upokojenec 5. DRAGICA JAZBEC - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE roj. 21.10.1950, medicinska sestra, direktorica 6. NATAŠA LIPOVŠEK - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV roj. 7.1.1964, dipl. ekonomistka, direktorica sektorja 7. MARIJA MIKLIČ -STRANKA ENAKOPRAVNIH DEŽEL roj. 19.3.1954, pravnica, uslužbenka 8. ROMAN PERKLIČ - DEMOKRATI SLOVENIJE roj. 4.8.1953, elektrikar, predsedniksindikata 9. VILJEM PŠENIČNV - SLOVENSKO OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA roj. 16.1.1955, dipl. ekonomist, preds. uprave Gea Col lege 10. MILENA PODOBNIK - ZELENA ALTERNATIVA SLOVENIJE roj. 23.10.1951, učileljica slovenščine, knjižničarka 11. STANKO RADAN0VIČ- SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA roj. 7.4.1955, zidar, nezaposlen 12. MIHELA ROTA - SLOVENSKI FORUM IN DEŽELNE STRANKE roj. 24.10.1966, kolporlerka, raznašalka 13. MARJAN SKOK -ZELENI SLOVENIJE roj. 27.4.1931, dipl. ing. strojništva, upokojenec 14. JANEZ ŠKRINJAR - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA roj. 24.12.1940, strugar, poklicni voznik 15. TRAJKOVTRAJČO RAJKO - KRŠČANSKOSOCIALNA UNIJA roj. 30.6.1951, gostinec, gostinec 16. ALIS TURK - LIBERALNA STRANKA roj. 8.1.1967, elektrotehnik, relerenl 17. BOGOMIR VRABL -SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA roj. 7.11.1977, krnelijski tehnik, računalniški oblikovalec 18. RAFAEL ŽAG ER - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV roj. 17.11.1928, višji pravni delavec, upokojenec TRBOVLJE VOLILNA ENOTA 6, VOLILNI OKRAJ 10 1. ANTON AHAC - ZELENI SLOVENIJE roj. 15.1.1929, ing. organizacije dela, upokojenec 2. ANDREJ BRATUŠA - STRANKA ENAKOPRAVNIH DEŽEL roj. 22.11.1965, ekonomski tehnik, poslovodja 3. STANISLAV DEŽMAN - SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA roj. 11.10.1943, tehnik, direktor 4. JANEZ DRNOVŠEK - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE roj. 17.5.1950, dr. ekonomskih znanosti, predsednik vlade 5. AVGUST GABRIJEL - NACIONALNA STRANKA DELA roj. 12.9.1923, ekonomist, upokojenec 6. FRANC JAN - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV roj. 2.3.1933, rudarski tehnik, upokojenec 7. MARKO KASTELIC - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA roj. 25,1.1954, dr. veterinarske medicine, veterinar 8. SLAVKO KMETIČ - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE roj. 24.11.1951, strojevodja, strojevodja 9. MILAN KOLAR - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA roj. 11.10.1952, monlerogrevanja-plastičar, vzdrž.ogr.nap. 10. DOMINIK KUŽNIK - LIBERALNA STRANKA roj. 7.8.1955, gimnazijski maturant, referent 11. ALEŠ MATKO - ZELENA ALTERNATIVA SLOVENIJE roj. 21.8.1974, kuhar, luristični referent 12. MARJAN RAMŠAK - DEMOKRATI SLOVENIJE roj. 24.1.1951, rudarski tehnik, upokojenec 13. MIHAELA ROTA - SLOVENSKI FORUM IN DEŽELNE STRAN, roj. 24.10.1966, kolporlerka, raznašalka 14. JANJA ŠKERBEC - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI roj. 7.1.1964, gimnazijski maturant, sistemski ing. 15. TRAJČO RAJKO TRAJKOV - KRŠČANSKO SOCIALNA UNIJA roj. 30.6.1951, gostinec, gostinec 16. ANTON UREK -SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA roj. 6.4.1969, strojni tehnik, samostojni podjetnik 17. TOMAŽ VAHTAR - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV roj. 6.5.1940, zdravnik, vodja otroško-šolskega disp. 18. MATKO VERHOVNIK - REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE roj. 3.2.1959, rudar, rudar HRASTNIK VOLILNA ENOTA 6, VOLILNI OKRAJ 9 1. JURIJ BANTAN - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI roj. 25.4.1962. strojni tehnik, samostojni podjetnik 2. PAVELBAURHEIM -ZELENISLOVENIJE roj. 27.2.1963, farmacevtski tehnik, farmacevt 3. PETER CESTNIK - LIBERALNA STRANKA roj. 5.9.1938, dipl. el. ing., podjetnik 4. STANISLAV DEŽMAN - SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA roj. 11.10.1943, tehnik, direktor 5. IVAN FLIS - DEMOKRATI SLOVENIJE roj. 4.7.1949, mehanik, vzdrževalec 6. MIRAN JERIČ - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE roj. 6.6.1958, elektrotehnik, poslanec DZ 7. MARKO KASTELIC - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA roj. 25.1.1954, dr. veterinarske medicine, veterinar 8. MILAN KOLAR - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA roj. 11.10.1952, monter ogrevanja-plasličar, vzdr.ogr.nap. 9. JOŽE LJUBIČ - SLOVENSKI FORUM IN DEŽELNE STRANKE roj. 14.9.1953, elektrikar, podjetnik 10. SANJA LOGAR BOČKO - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE roj. 21.11.1960, dipl. ing. geologije, direktorica 11. ALEŠ MATKO - ZELENA ALTERNATIVA SLOVENIJE roj. 21.8.1974, kuhar, turistični referent 12. PAVEL NAD OH - NACIONALNA STRANKA DELA roj. 14.6.1950, elektrotehnik, vzdrž. TKA naprav 13. MIRAN POTRČ - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV roj. 27.3.1938, dipl. pravnik, poslanec DZ 14. JASMINA ŠABOTIČ -STRANKA ENAKOPRAVNIH DEŽEL roj. 3.5.1976, osnovna šola, manekenka 15. NATAŠA ŠETINC - SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA roj. 19.8.1966, dipl. ing. strojništva, profesorica 16. ANTON ŠTIBERNIK - KRŠČANSKO SOCIALNA UNIJA roj. 3.3.1958, gradbeni inženir, vodja projekta 17. MATKO VERHOVNIK - REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE roj. 3. 2.1959, rudar, rudar 18. RAFAEL ŽAGER - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJEN, roj. roj. 17.11.1928, višji pravni delavec, upokojenec Putoltsate Sttvtt naslov Po odlični uvrstitvi v Londonu še zmaga na evropskem prvenstvu v kombinaciji standardnih in latinsko ameriških plesov Salzburg, 26. oktobra -Katarina Venturini in Andrej Škufca, ki sta 6. oktobra osvojila že tretji zaporedni naslov državnih prvakov v standardnih plesih, sta na nedavnem tekmovanju International Championship v Londonu osvojila izvrstno peto mesto in osupnila svetovno plesno javnost. Na tekmovanju, ki v plesnem svetu velja za enega od treh najprestižnejših in najmočnejših turnirjev v sezoni in na katerem sodeluj e prek dvesto plesnih parov, sta se uvrstila v finale, kjer sta za seboj pustila še dva para. Uspehje bil za plesalca in njuna trenerja (poleg Fredija Novaka in Daniele Škofič Novak vsako leto trenirata tudi z Angležinjo Carol MacRaid) pričakovan, večje presenečenje je bil za konkurente in sodnike. Po tekmi sta Katarini in Andreju med drugim osebno čestitala tudi Donnie Burns in Gaynord Fairvveather, ki sta že trinajst let zapored svetovna prvaka v latinsko ameriških plesih med profesionalci - med plesalci veljata za alfo in omego športnega plesa - in tudi s tem pokazala, da spoštujeta delo in uspehe našega najboljšega športnoplesnega para. Da njuni uspehi niso kratkega diha, sta Katarina in Andrej ponovno dokazala v soboto, ko sta v avstrijskem Salzburgu osvojila naslov evropskih prvakov v kombinaciji desetih plesov. Za seboj sta pustila danski par Erickson - Eihilt, italijanski par Dino - Buchiarelli in lanska ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o., Zagorje ob Savi 1411 Izlake Izlake 40 tel.: 0601 73 696 fax: 0601 74 024 je plačilna kartica, ki sta jo izdali Slovenska zadružna kmetijska banka, d.d., Ljubljano in Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije, p.o., Ljubljana. nadomešča plačevanje z gotovino, kadar želimo kaj kupiti oz. plačati, omogoča nam varnost pri denarnem poslovanju, ker gotovine v žepu pravzaprav ne potrebujemo več. se lahko uporablja na prodajnih mestih (zadružne in ostale trgovine, gostinski lokali, turistične agencije, hoteli), ki so označeni z nalepko. Dodatne informacije lahko dobite na blagajniških mestih * Dol pri Hrastniku, tel.:41-616, odprto 6.00-14.00 * Izlake, Izlake 40, tel.: 73-696, odprto 7.30-14.30 * Zagorje, cesta zmage 33, tel.: 64-058, odprto 7.30-14.30 sreda 7.30 -18.00 VESELILO NAS BO, ČE NAM BOS1E IZKAZALI ZAUPANJE IN SE OBRNILI NA NASI evropska prvaka nemški par Montanarro - Skarpil. Sodniki iz Švice, Rusije, Norveške, Nemčije, Anglije, Danske in Italije so jima v standardnih plesih prisodili tri tretja in dve drugi mesti, v latinsko ameriških pa vseh pet prvih mest, kar je bilo več kot dovolj za gladko zmago. Tako je par Venturini - Škufca osvojil vse štiri letošnje naslove v kombinaciji latinsko ameriških in standardnih plesov (evropski in svetovni pokal, evropsko in svetovno prvensto), kar je tudi v svetovnem merilu prej izjema kot pravilo. Najpomembnejše pa je dejstvo, da veljata mlada Slovenca trenutno za edini par na svetu, ki je izredno uspešen ne le v kombinaciji desetih plesov, ampak se je sposoben uvrstiti na prva mesta tudi med pari, ki so izraziti specialisti za posamezne plese. Do sedaj je namreč veljalo pravilo, da je par lahko uspešen le v eni disciplini (ali samo latinsko ameriških ali samo standardnih ali samo v kombinaciji). Katarina in Andrej sta dokazala, da lahko s pametnim in trdim delom dosežeš odlične uspehe tako v kombinaciji kot tudi v obeh posamičnih disciplinah. Nace Junkar in njegova plesna šola Nace Junker se na letošnji narečni popevki ni pojavil kot tekmovalec, ampak kot gost v revijalnem delu, kjer je zapel nekaj melodij skupaj s Heleno Blagne Zaman. Povabila gaje Helena, da se pridruži v pesmi Prijatelja za vedno, ker je imel v bližini Maribora snemanje. Kot je dejal, seje z veseljem odzval, ker je ta dvorana naredila iz njega pravega pevca pred 10 leti. Na festivalu je do sedaj nastopil trikrat in vsakič dobil glavne nagrade. O festivalu je dejal, daje ob pogledu na "listo" nastopajočih v finalu ugotovil, da jih več kot tričetrtine ne pozna in bi festival moral imeti več znanih imen. Trenutno Nace pripravlja Vi kompaktne diskete, eno skupaj s Heleno. Ta naj bi izšla še pred novim letom. Zagotovo pa je pika na i Nacetovega dela v lanskem letu pričeto poučevanje petja. Kot je povedal, je bil interes za to šolo izredno velik, tako da se v tem trenutku pri njem uči šest učencev. Tako naj bi iz teh nadebudnežev nastalo nekaj novih pevcev zabavne in morda tudi klasične glasbe. Poleg tega Nace rade volje svetuje vsakomur, ki ga vpraša za nasvet. Rudi Špan Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; tax: 64 660 Priključite te na INTERNET in ti zagotovite prostor med najboljšimi. Na INTERNET te lahke priključijo pravne kot fizične osebe. Na INTERNETU lahko odlašate, reklamirate ali izveste o svtareh, ki vat zanimajo. Poskrbite, da bo vas glas segel v deveto vas. Za vse informacije pokličite od ponedeljka de petka med 7. in 15. ure. M Živio lenuhi in 1®n.uv1 m IcnuKimc P.dMjo, da |c vsega lepega enkrat konec. Tako je konce jesenskih počitnic, ki so bile vsekakor prekratke. Pred počitnicami se je marsikaj dogajalo, zato vas moramo spet Ermelo in njene cilje. v «j vam p,»< plMjm ljubezensko zgodbico, ki jo je napisala Eva. To bi bilo zaenkrat vse. Upam, da ste sc spočil, od knjig in ste popravljeni na nov zalet med zvezke m stare dobre učilnice. No pozabite na nas. iilllliil Spela Naša predsednica V nedeljo, 10. novembra, bodo polnoletni državljani Slovenije volili poslance v Državni zbor. Študenti v Mariboru in Ljubljani so svoje poslance že izvolili. Predsedniki razrednih skupnosti Gimnazije in Ekonomske šole Trbovlje so tudi izvolili svojo predsednico. To je dijakinja 2. letnika ekonomske šole Ermela Hajrič. Ermela je zasedla to mesto predvsem zaradi smisla za organizacijo, komunikativnosti, ter močne želje za boljši jutri trboveljskih dijakov. Pravi, da se bo borila za izboljšanje rezultatov pri maturi, zaključnih izpitih, za razne novitete in povezavo z drugimi šolami po Sloveniji. Obiskuje dijaški parlament v Ljubljani. Njegove predloge poskuša oziroma bo poskušala uvesti tudi na Brez slovesa Noč je. Bolje je tako. Ponoči sem sama s svojimi mislimi in samo z njim. Z njim, kije odšel, ne da bi se poslovil. Kar šel je. Ne da bi rekel adijo. Ostro, globoko je zasadil nož; ne da bi vedel, ko je šel. In ni se niti poslovil. Zanj je to storil nek tuj glas, ki mi je rekel, da seje zgodila nesreča in ga jutri več ne bo. Ne jutri, ne pojutrišnjem, ne čez teden, ne mesec, ne leto... Nikoli več. Zato imam rada noč. Ponoči me obišče in se v temi pogovarja z menoj. Opravičuje se mi, ker je odšel brez slovesa. Poljublja me, me ljubkuje. Igrava se in se smejiva. Ponoči ga ne sovražim. Spet ga ljubim. Kot prvič, kot vedno, s tisto pravo, močno, silno ljubeznijo. Zjutraj pa se spet zbudim sama. Ko pijem kavo, ko zajtrkujem, ga spet sovražim. Ker me je pustil samo. Ker je šel. Ne da bi se poslovil. Ne da bi rekel adijo. Eva naši šoli. Če pa Ermelo še drugače predstavimo, lahko rečemo, da je kozoroginja. Rojena je 18. januarja. Obožuje glasbo, orient in angleščino. Rada slika in bere. Njen pogled je zazrt v prihodnost. Šolanje bi rada nadaljevala na pravni fakulteti ali pa študirala psihologijo. Ta študija jo privlačita zaradi ljubezni do dela z ljudmi. Dijakom sporoča, naj se postavimo na svoje noge, saj smo ljudje, ki se borimo za svoje pravice. Seveda pa se bo za izboljšanje v prid dijakov in učiteljev borila tudi sama. Petra Krompirjev ples V sredo, 30. oktobra, smo imeli dijaki Gimnazije in Ekonomske šole tradicionalni krompirjev ples. Organizirali smo ga člani televizijsko novinarskega krožka z veliko pomočjo mentorjev Janija Pajka in Majde Majdič - Škrinar. Pomagale so nam tudi trgovine, ki so prispevale pijačo, s katero smo okrepčali zagrete plesalce. Ples smo pričeli s kulturnim programom. Predstavili so se nam naši vrstniki. Janja Ribič nam je pela ob spremljavi kitare. Novo plesno koreografijo so odplesale Romana, Stanka, Polona, Vesna in Špela. Kasneje pa še Ana in Aleš v latinskem ritmu. Obiskala nas je zagorska skupinaGD? in navdušila množico. Vrhunec večera pa je bila skupina Orlek, ki jo vsi radi poslušamo. Seveda pa nismo pozabili na naše manekene in menekenke. Svojo jesensko - zimsko kolekcijo so predstavile trgovine Big Star, Salon M in KEA. Po uradnem delu seje pričelo tisto "ta pravo". Ples, žuriranje. Plesali smo do onemoglosti, saj so fantje poskrbeli za dobro glasbo. Torej vsi, ki ste krompirjev ples zamudili, vam je lahko žal. Toda ne belite si glav in se udeležite naslednjih plesov. Špela Ha, pa smo jih dočakali tudi Hrastničani. Karaoke, namreč. In to tiste prave, Dejinc. Oddaja, ki združuje stare in mlade, velike in majhne, temne in svetle, suhe in debele. Vendar imajo vsi eno skupno lastnost: karaoke spremljajo ljudje, ki so radi dobre volje, ki radi poslušajo in prepevajo slovenske pesmi, in nenazadnje so to ljudje, ki imajo radi simpatično voditeljico, pevko in žensko z dušo, Dejo Mušič. Tudi mene so privabile. Najprej zato, ker sem rada sproščena, dobre volje in se rada zabavam. Potem tako, iz čistega firbca. In seveda zato, ker sem si želela poklepetati z Dejo. No, pa gremo lepo po vrsti. V soboto, 27. oktobra, so mi že doma po glavi rojile prav čudne misli. Skrbelo me je, da bom, stara kokoška, precej zviševala starostno povprečje obiskovalcev, zato sem za vsak slučaj vzelas seboj mamico. Potem sem se ubadala s tem, da zaradi škrtosti matere narave pri odmerjanju moje višine, ne bom prav ničesar videla. Da bi s seboj prinesla pmčko, pa ne bi bilo ravno pametno. Najbolj pa meje skrbelo to, da bo po končani oddaji Deja preveč utrujena, da bi z mano še kakšno rekla. Kako sem se zmotila. V vseh žleb slutnjah. V hrastniško Tekst: Jerca Vučetič, foto: Branko Klančar KARAOKE V HRASTNIKU KARAOKE V HRASTNIKU KARAOKE V HRASTNIKU KARAOKE V HRAŠ Deja Mušič Vsaka tazadnja se na pravi stol usede "Veš kaj, počakaj me v garderobi. Bova šli na pijačo in se v miru pogovorili," mi je rekla Deja, ko sem jo pocukala za rokav. Do lokala naju je zapeljal DJ Bučo, član skupine Gimme 5. Z intervjujem sva tako začeli že kar v vozilu. Marcedesa je kar razganjalo od Dejine pozitivne energije. Ko sva pred lokalom kar precej časa čakali, da so nama odklenili, se ni preveč jezila. Ker vem, da si sedajle utrujena, me zanima, kako ti uspe, da si vedno tako sproščena, nasmejana in predvsem polna energije? To je stvar, ki je ne pridobiš z leti, ampak ti je prirojena. To ti je dano takrat, ko te položijo v zibelko skupaj z darili dobrih vil. Mnogi žal ne najdejo teh svojih bogastev. Jaz sem srečnadeklicate matere narave, ker sem to kmalu ugotovila. To, kar leži v meni, moram vzgajati, krepiti in tudi negovati. Koliko časa delate oddajo Karaoke in zakaj ste se odločili, da pridete dve oddaji posnet v Hrastnik? Karaoke delamo od marca 1994 in posneli smo stoštirideset oddaj, za nastop v Hrastniku pa smo bili domenjeni že dolgo časa nazaj. Karaoke niso le zbiranje nekih dobrih pevcev, ampak je to predvsem združevanje dobre volje in ljudi, ki so se že precej po strani gledali. To je edina oddaja, ki da nekaj na slovensko pesem in je združila Slovence tudi doma pred televizijo. Ljudje navadno pravijo za Zasavčane,da smo zaprti, hladni, včasih mogoče celo zoprni. Kakšni se zdijo tebi? Zoprni ne, zaprti pa verjamem, da so, ker je tudi samo Zasavje zaprto. Je nekako vkleščeno v dolino Save. To so v bistvu rudarska naselja in vsi vemo, da danes biti rudar ni lahka zadevščina in velikokrat se dogajajo tragedije. Ko ljudje trpijo, navzven ne kažejo veselja. Vendar je to samo videz in videz vara. Tukaj sem srečala ogromno dobrih ljudi, pripravljenih na odprtost, ampak do tebe so takšni, kakršni si ti do njih. In prav je, da čakaš nekaj trenutkov, preden daš svoje srce na dlan. Včasih se mi zgodi, da se kaj zaplete in ni nič čudnega. Vem, da tisti, ki doma gledajo Karaoke in še niso bili na snemanjih, ne vedo, da sem jaz tri ure in pol neprestano na odru, velikokrat ne dobim niti požirka vode, ker ni časa. Tudi jaz sem samo človek. In ljudje smo res včasih takšni, dalo vimo druge samo na napake. Kako ohranjaš fizično in psihično kondicijo? Joj, ne vem. Poleg Karaok je nastal tudi bend Gimme 5, ki je sedaj tako uspešen in smo po cele dneve od doma. Prava norišnica, sedaj še posebej, ko smo ravno posneli material za novo ploščo (izšla bo 15. novembra). Če nisem napoti zaradi Karaok, sem pazaradi koncertov, intervjujev na radijskih in televizijskih postajah. Naj bolj me utrujajo nastopi po diskotekah in sedajle grem iz Hrastnika še v Čateške Toplice na koncert. Ponavadi semob nedeljah bolj tako, 'horizontala'. Ampakjutri to ne pride v poštev, ker imamo še en nastop na televiziji. Res, ne vem, od kje črpam energijo. Mogoče je res, da sem nekje pri bogovih dobro zapisana in da malo popazijo name, ampak to ni normalno. Verjetno se moram zahvaliti tej naši božji energiji, ker to res od srca delam. Če bi blefirala, verjamem, da ne bi več zmogla. Kako to, da si iz rokerskih voda zajadrala v dance glasbo, Gimme 5? V teh glasbenih zvrsteh sem bila že prej (Dejaje bila prvaD.J. ženska v Jugoslaviji, op.a.) in sem vrtela glasbo v internacionalnih klubih, tako da mi ta glasba sploh ni bila tuja. Po duši pa sem bolj rokerica. Mislim, daje ta naša dance glasba, kijevčasihbolj vodena,ravno zaradi moje energičnosti in energije dobila nov pridih kvalitete. Pa tudi zato, ker so fantje v bendu Gimme 5 s mm športno dvorano Kulturno-rekr eacijskcga centra j e priromalo več kot tisoč ljudi in marsikdo med njimi bi lahko bil tudi moj dedek ali babica. S tribun se je na oder tako dobro videlo, da bi mi bila pručka le v napoto. Kako je bilo z Dejo, pa napišem kasneje, za posladek. Da imamo Slovenci dobre pevce in pevke, se ve. Če je kdo v to podvomil, se je lahko na lastna ušesa prepričal tudi v Hrastniku. Kajti niti za enega samega ne bi mogla reči, da je, po domače povedano, zares zafušal. Namen tele reportaže ni, da bi naštevala, kdo vse je pokazal svoje vokalne sposobnosti, dobro voljo in mogoče tudi malo treme. Posneti sta bili dve oddaji in v prvi je zmagala Domžalčanka (naj mi, pozabljivki, oprosti, ker sem si pozabila zapisati ime). Taje zapela Faraonovo Sem takšen, ker sem živ. Daje bilo presenečenje večje, so se med pesmijo na odru prikazali sami Faraoni, kar malce šokirani nad njenim dobrim vokalom. V drugi oddaji pa je zmagal aHrastničanka Agnes Kumlanc. Domačini so jo nagradili z aplavzom, ki se je verjetno slišal tja do Trbovelj. Nagrade so bile luštne in praktične ter od istega sponzorja, kot v prejšnjih oddajah (ne smem delati reklame!). Deja je s svojim vodenjem dokazala, da se res spozna na te stvari. In kar je najvažneje, da zna razvedriti in združiti ljudi. Po končanem nastopu je prav rada, pa čeprav utrujena, privolila v intervju Branko Žagar, diiavni prvak v spustu po divjih vodah, je delil srečo. za Zasavca. Ko je s podpisi razveselila nemalo nadebudnežev in z nasmeškom pozdravila vse obiskovalce, se je za dobro urico posvetila spodaj podpisani radovednici. Faraoni na hrastniških karaokah. KARAOKE V HRASTNIKU KARAOKE V HRASTNIKU KARAOKE V HRASTNIKU KARAOKE V HRAŠ srcem pri stvari. Pri vsej tej poplavi novih glasbenih bendov mislim, da so eni redkih, ki se resnično zelo dobro spoznajo na svoje delo, niso prevzetni, so lepo vzgojeni. Če ne bi bili takšni, jaz ne bi bila z njimi. Kaj seje zgodilo z Deja Mušič Bandom? Deja Mušič Band je dobil novo ime, Wodoo X in "krivec" vsegaje bil v bistvu Vili Resnik, ki mi jih je nekako prijateljsko speljal. Ampak sem rekla'veš kaj, Vili, če jih rabiš, tukaj jih imaš, ni problema, jaz se bom že znašla'. Potem pa seje tako zgodilo, da so tudi oni sami nekako "zabluzili", niso znali počakati še kakšen mesec ali dva in dokler smo preigravali moj stari album Luna, je vse še nekako bilo, potem pa seje vse čudno razpletlo. Vilijihje toliko angažiral, dasemi enostavno nismo več našli. Naposled so nehali spremljati tudi Vilija in sedaj spremljajo Sasho (Vrtnarja).Žal mi je, da se je tako končalo. Sicer pa sama ljudem na tem svetu želim samo dobro in se raje sama umaknem, kot da bi se kregala. Škoda je energije za negativne stvari, ker že tako same pridejo. Raje se prepustim toku misli in načelu dobrega: Dobro rodi dobro, zlo pa vedno zlo. Si kdaj šolala glas, ali je tudi to dar matere narave? V bistvu je. Edino, kar sem naredila v Londonu, ko sem tam še živela (Deja je štiri leta živela v Londonu, kjer se je uk valjala z glasbo, op. a.), sem šla na preizkus k zelo strogi učiteljici petja popa. Ko sem prišla k njej, je rekla, da me nima kaj naučiti, ker že vse znam. Takrat sem pridobila na samozavesti. Brez težav zapojem nekako tri oktave, potem pa še s falsetom eno zraven. Imam naraven alt, sicer z možnostjo tudi visokega petja. Opažam, da me kakšna dekleta kar težko pojejo, tiste, ki pa, so pa tudi po naravi že zelo dobre pevke. In sem prav vesela, da me poskušajo posnemati, prav tako jim rada pomagam. Sama nisem imela takšnega vzornika. Lažje bi bilo, če bi mi kdo ponudil roko. Ko sem bila smrklja, se te spominjam, ko si vodila Videogodbo, pa še z mnogimi drugimi stvarmi si se ukvarjala. Ja, vodila sem Videogodbo, pa tudi Lestvico slovenskih diskotek, imela sem skupino De Gazelas in moram povedati, da sem, kar se tiče bendov imela srečo. Vedno sem pela v dobrih bendih ne glede nato, da nisem bila ne vem kako popularna. V ta posel se nisem podala zaradi popularnosti, ampak predvsem iz veselja. Če imam petnajst ljudi okrog sebe, ki jim lahko nekaj zapojem, in oni čutijo, kar čutim sama, mislim, da sem naredila nekaj dobrega. Ampak opažam, da jih je več kot petnajst. Nisem parada vedno prva, ne glede na to, da kakšen reče 'zdaj si pa takšna zvezda postala'. Nič nisem postala zvezda, ti ljudje me sedaj tako gledajo. Jaz sem še vedno enaka, takšna kot sem bila, še bolj z nogami na tleh in še bolj preprosta, kot sem bila na začetku. Povej mi, Deja, znaš načitati ljudi in ugotoviti, kdo ti ne želi dobro in kdo je do tebe dvoličen? Znamja, in veš, da sem do takšnih ljudi še bolj prijazna kot sem do sebe, in potem v bistvu nobena klofuta ni tako močna. Če ni sam takšen, da bi sebi privoščil dobro, kako bi šele meni. Takšne ljudi imam rada, ker jih skušam nekako prevzgojiti in velikokrat mi uspe. Za konec - bi še kaj povedala bralcem Zasavca? Naslov oddaje Dobra volja je najbolja ni izbrana kar tako in mislim, da se ravno z dobro voljo da premagati marsikatero težavo, čeprav vem, da se samo z dobro voljo vsega ne da rešiti. Ne smemo se preveč sekirati, kaj j e bilo včeraj, ampak je treba misliti, kaj bo jutri. Je pa res, da današnjega dne ne smemo preskočiti. Vsaka "tazadnja" se na pravi stol usede. Danes je treba sesti na pravi stol. In tako pravim: Ne želi nikomur tistega, česar sebi ne želiš, potrudi se padati drugim tisto, kar bi rad tudi sam dobil. Z Dejo sva se poslovili. Hitela j e na'špil'. Še prej pa, kakšno naključje, sva se ob stisku roke ozrli v luno - in bila je polna. Paintball v Zasavju Olsl® pravi Ki@lSiWBi$e Spomnim se otroških let. S prijatelji smo bili najbolj srečni, kadar smo se igrali kavboje in indijance, ali pa partizane in Nemce, čeprav je tu nastopila težava, ker nihče ni hotel biti Nemec. Oboroženi z otroškimi pištolami, palicami, fračami in kamni, smo se podili okrog hiš in uprizarjali prave bitke. Seveda je tu in tam kdo staknil tudi kakšno buško ali modrico, a na koncu smo se vedno pobotali kot Čuki v svoji pesmi. Potem smo nekoliko odrasli in sčasoma pozabili na otroške norčije, dokler nismo nekje prebrali o neki novi igri za odrasle, kjer se vsi streljajo, pa vsi ostanejo živi. In otroške sanje so v trenutku privrele na dan, saj kako že pravijo, da je razlika med odraslimi in otroki le v ceni njihovih igrač? Govorimo seveda o paintballu, taktično strelski igri, kije na mah osvojila Ameriko in se nato preselila tudi na stari kontinent. V Sloveniji je trenutno šest posameznikov, ki organizirajo paintball in na srečojeeden izmed njih iz naših krajev. To jeStane Rožanc, doma iz Trbovelj. Zaenkrat ima v ponudbi dva poligona, prvega v Planinski vasi nad Trbovljami in drugega v kraju Turje nad Dolom pri Hrastniku. Slednjega smo preizkusili tudi mi. Ob prihodu na poligon, ki je v bistvu ograjen 100 x 100 m velik del gozda, smo si najprej razdelili celotno opremo. Ta obsega puško, zaščitno masko za obraz ter podloženo zaščitno obleko, tako, da udarci krogel niso preveč boleči. Med oblačenj emnasj e Rožanc s svojim pomočnikom seznanil še z zadnjimi podrobnostmi. Puške so polavtomatske, tako, da je potrebno le pritisniti na petelina. Strelivo so plastične kroglice, napolnjene z barvo, ki se ob udarcu v trdno oviro razlije. Tako ni nobenih problemov z ugotavljanjem, kdo je zadet in kdo ne. Seveda so zadetki barvnih kroglic - paintball - nenevarni, a le dokler nosiš vso varnostno opremo, zlasti masko. Popolnoma opremljeni smo se zdeli sami sebi precej bojeviti in nevarni, skratka, pripravljeni na boj. Vse, kar smo morali še storiti, je bila izbira igre. V vsakem primeru igrata dve ekipi s po 5 člani. Prva možnost je naj enostavnej ša. Ekipi kreneta vsaka iz svojega kota, pri tem pa je važno le zadeti nasprotnika. Zmaga tisti, ki "ubije" vse nasprotnike. Pri drugi možni igri dobi vsaka ekipa s voj o zastavo, ki jo zapiči v svoj kot. Naloga igralcev je, da ugrabijo zastavo nasprotnika in jo prenesejo v svoj tabor. Obstaja sicer še tretja možnost igre z eno samo zastavo, ki se zapiči na sredo poligona, a je zaradi možnih prepirov med igralci ne priporočajo. In potem se je končno začel boj. Ne boj, mesarsko klanje, bi dejal naš veliki pesnik. Plaziš se med grmovjem, krogle ti žvižgajo okrog ušes, obupno iščeš kritje. Namestiš se za drevesom. Opaziš sovražnika. Bum, bum, bum! Zadet je! Eden manj, gremo naprej, vse dokler nisi zadet sam. Vstaneš in zapustiš igro. Da, kot v otroških sanjaj. Prava bitka, a brez poškodovanih. Po koncu prve igre nam ob polnjenju pušk Stane Rožanc pove še marsikatero zanimivost. V Ameriki je paintball nepogrešljiv sestavni del vojaškega urjenja, saj je praktično enak pravi bitki, prav tako pa se da simulirati prav vse vojaške situacije (obrambo, napad, diverzijo, itd.). Ob vsem tem se vse bolj uveljavlja tudi kot športna panoga, kjer ni toliko pomemben vsak posameznik, temveč cela ekipa, izbira pravilne taktike, medsebojno pokrivanje in pomoč. Tako v ZDA že poteka svetovno prvenstvo v igri zbarvnimi kroglami. Kot zanimivost naj povem, da so ameriški marinci, ki so bili letos julija na Pokljuki, za svoje urjenje zahtevali in dobili prav opremo za paintball, ki jo je posodilo vseh šest slovenskih izposojevalcev, saj je slovenske oborožene sile zaenkrat še ne premorejo. Roko na srce, zadeva ni poceni, saj stane popolna oprema za 10 udeležencev 20.000 DEM, tako, da nekaj tisoč tolaij ev, kolikor jih boste odšteli za dopoldne ali popoldne, niti ni veliko. Medtem smo se pripravili na novo igro. Zamenjali smo položaje in že smo bili sredi spopada. In tako naprej in naprej, dokler ne zmanjka moči. Igra je namreč utrudljiva, a zabava odtehta vse napore. Vsem. ki bi se radi igrali moderne kavboje in indijance, lahko izdam še tel. št., pokličite 24-101 in se pozanimajte. Tekst in foto: Primož Kostajnšek sveti m ar cin pRAznuje Martin Tourski, galsko-frankovski narodni svetnik, je bil rojen leta 316 v Sabariji (današnji Szombathely, Madžarska) v času velikega duhovno in cerkveno zgodovinskega preloma. Ob njegovem rojstvu so minila ravno tri leta, ko je krščanstvo v Milanskem ediktu cesarjev Konstantina in Licinija dobilo popolno svobodo in priznanje, kristjani pa dosegli svojo politično, državljansko in socialno enakopravnost. Martin je z dvanajstimi leti zaprosil za sprejem v katehumenat (priprava na krst), vendar se je moral na krst pripravljati (in čakati) kar šest let, saj je s petnajstimi leti stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Iz tega obdobja je poznan dogodek, ko je Martin svoj častniški plašč delil z napol golim revežem. Zaradi tega dogodka ter skromnosti in plemenitosti je Martin že kot mlad častnik postal zelo priljubljen med ljudmi. Ko se je poslovil od cesarske službe, se je posvetil študiju svetega pisma, kasneje postal duhovnik in živel puščavniško življenje. Leta 371 je bil izvoljen za škofa v Touru (današnja Francija). Nastopal je z milino in ljubeznijo do bližnjega, pa tudi s trdoto in ostrino, kadar se je zavzemal za interese krščanske vere in Cerkve. Martin, ki je vse življenje živel skromno, je zelo nasprotoval lagodnemu in udobnemu življenju tistih, ki so se navadili živeti razkošno ob bogatih darovih aristokracije. Celo svojo škofovsko obleko sije nadel le ob večjih slovesnostih in praznikih. Vendar škof Martin ni bil le pošten in strog zagovornik prave krščanske vere. Obsodil je Prisciljanove zmote, a seje kljub temu zavzel za njegove privržence, ki jih je cesar Maksim obsodil na r""~""T o/j ■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Tibovlje, Trg svobode 11a, 1420 Trbovlje, | I do torka v tekočem te*tu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45. 1 .-3. SLO DANCE PROJECT - Med zvezdami (2) 2. -4. D.J.VALENTINO KOCJANČIČ - Poišči me (4) 3. -2. ČUKI - Daleč si (5) 4. -5. POP DESIGN - Zatreskan sem vate (3) 5. -/. ZASAVCI - Dokler ljubiš (1) 1. -5. ALKA VUICA- Što mi radlš (2) 2. -4. PET SHOP B0YS - Se a vida e (3) 3. -1. E-ROTIC - Gimme good sex (5) 4. -3. DEEP BLUE SOMETHING - Breakfast at Ti«any’s (4) 5. -/. PETER ANDRE - Mysterious girl (1) 8 Glasu]cm za: ^ J Moj naslov: I * smrt, in dosegel njihovo pomilostitev. S takimi postopki si je pridobil tudi spoštovanje pri nasprotnikih, ljudstvo pa gaje še bolj vzljubilo. Ostal je v spominu kristjanov kot usmiljeni Samarijan, kije delil z beračem svoj plašč; kot zgled dobrega voditelja, ki je znal v največji notranji ali zunanji stiski pokazati svojo ljubezen do bližnjega. Ljudstvo gaje kmalu po njegovi smrti (8. novembra 397) začelo častiti kot svetnika. Umetniki ga upodabljajo predvsem v dveh različicah. Najpogosteje je upodobljen kot škof, ob katerem je tudi gos, marsikje pa je upodobljen kot vojak na konju, ki z mečem reže plašč in ga daje revežu. Sveti Martin je v Sloveniji zelo priljubljen svetnik, saj mu je posvečenih kar 80 cerkva, med njimi tudi sta tudi župnijski cerkvi v Trbovljah in Šmartnem pri Litiji. V času njegovega godu mošt dozori v vino, pa tudi letina je že pod streho. Zato so se praznovanja jesenskega zahvalnega praznika povezala z godom sv. Martina (nekakšen "jesenski pust"). Ko bomo letos martinovali, ne pozabimo na zgled velikega moža iz 4. stoletja. Tudi okoli nas so ljudje, ki potrebujejo "polovico plašča" ali košček "gosi" na mizi. In teh ljudi je zaradi ekonomske situacije precej. Pa na zdravje in po pameti ob "krstu" novega vina! Branko NIMAC Blagoslov orgel V nedeljo, 10. novembra, ob 15.30 uri bo v župnijski cerkvi sv. Martina v Trbovljah blagoslovitev in predstavitev novih orgel. Vsi, ki radi prisluhnete zvoku orgel, vabljeni. T.P. TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 !it@l im WMd Nedelja. Noč. Proti Čebinam nad Trbovljami se v strogi konspiraciji pomika kolona avtomobilov. Naključni opazovalec bi nesrečno pomislil: "Oh ne, že spet bojo ustanavljali kakšno partijo," in že naslednji trenutek bi olajšano ugotovil, da je kolona avtomobilov oddrvela mimo osamljene cerkvice na osamljenem ovinku. Kljub strogi konspiraciji in sila podobni poti, avtomobili in ljudje v njih niso bili namenjeni na Čebine. Bili so namenjeni na Planino, na Partizanski vrh. In niso se šli ustanavljanja stranke. Šli so prisluhniti največji slovenski anti zvezdi - Iztoku Mlakaiju. Iztok Mlakar nima rad velike publicitete. In ne mara nastopati po velikih, z reflektorji osvetljenih dvoranah delavskih domov širom Slovenije. Raje ima domače, prisrčno vzdušje kakšne skrite gostilnice ali v tem primeru planinski dom na Planini. Tja gor seje oglasil na povabilo prijateljev iz skupine Orlek, ki so vso zadevo tudi malo poorganizirali. Pretirano bi bilo govoriti o koncertu. Nastop Iztoka Mlakarja je koncert, gledališka monodrama, pantomima, komedija, satira združeno v nastop, ki pripravi vsakega, da poči od smeha, da si podzavestno še dneve in dneve mrmra Mlakarjeve skladbice, da se zamisli nad izrečenimi besedami in jih v glavi premetava sem ter tja. Iztok Mlakar je dramski igralec, pevec, avtor svojih skladb in človek, ki ni zadovoljen z drugim kot z najboljšim. Ni mu do velikega občinstva. Raje ima malo ljudi. Z njimi lažje vzpostavi dialog, popije kozarček dobrega (primorskega) rdečega in vse skupaj, čeprav j e v svojih nastopih izredno profesionalen, vzame bolj za hec. Primorci so veseli ljudje. In po Iztoku Mlakarju sodeč, to ni le stereotip, temveč živa resnica. Od šaljivih pesmic, ki ti mimogrede lahko natočijo tudi pelina, do dramske igre, vse je ful kul. Njegove štorije in baldorije, balade in štroncade pa nekaj edinstvenega. In ko večer zaključijo še izštekani Orleki, si mirno lahko rečeš: "Klinc pa Čebine in partije, vse je le pršut in teran." J. N. mwms iMrni is it iajj Po dolgem, predolgem času, so se zopet zganili Šklabovci in pripravili v domu Svoboda v Trbovljah prijeten večer s kopico piva, glasbe in... Skratka, žur. Po uvodnih zapletih z ozvočenjem, ki pa niso skalili dobre volje in veselja do življenja nastopajo- čih in na žalost maloštevilnega občinstva, so se predstavile zagorske Antle. Njihov prvi nastop v zaprtem prostoru jim ni povzročil prevelike klavstrofobije. Igranje jim je nemara kazilo dokaj apatično občinstvo. Vendar niso bili edini. Tudi druga skupina, X ray, z občinstvom ni imela prevelike sreče. "Hej, pa saj nismo na volitvah, saj smojanažuru," bi človek najraje zavpil. Pa verjetno ne bi kaj prida pomagalo. Tolažba mladim bendom, ki so imeli tokrat res zahtevno nalogo, namreč oživiti precej ohlajen folk je, da tudi taglavni večera, Big FootMama, niso imeli pod odrom ravno na tone ljudi. Kljub temu, da na slovenski sceni s svojim dokaj pravovernim rockom, pomenijo čisto soliden žur s kvalitetno glas-bno. Večer definitivno ni bil naklonjen rock'n'rollu. Pa nič hudega. Šklabovci se ne dajo. Naslednjič bodo udarili s Šklab bolom. In to z dvoransko varianto. Kmalu pa bo tudi njihova letna skupščina. Na njej pa ne bodo samo čvekali, temveč bodo znova poskrbeli za žur. Zaenkrat je v igri že kar nekaj dobrih kandidatov, o končni odločitvi pa je še prezgodaj govoriti. Aja, da ne pozabim. Afera je ime bendu, kateri načrtuje v kratkem raz-drmati ne samo Zasavje, temveč kompletno državico pod Alpami. J.N. Devet mesecev NIne Momhs, ZDA, 1995, Fox/KarantanIJa Samuel (Hugh Grant) in Rebecca (Julianne Moore) imata popolno razmerje. Se odlično razumeta (bolje kot večina poročenih parov), sta uspešna v službi, živita v prekrasnem stanovanju, imata dober avto in si privoščita prave vikende. Imata celo mačka. Skratka, njuno življenje je popolno. Zakaj bi torej zaradi otrok in družine spreminjali nekaj, kar je že popolno? Odgovor je na dlani. Zato, ker nobena zaščita ni stoodstotna (v tem primeru samo 97-odstotna, tako vsaj piše na škatli) in ker nesreča nikoli ne počiva. Kljub temu, da je Sam otroški psiholog, se mu podre svet, ko izve, da bo postal očka. Zlato pravilo za bodoče mamice: nikoli ne povejte, da ste noseče, če se vozite v avtu ali čem podobnem. Moške reakcije na stavek "Noseča sem", so lahko sila nepredvidljive. Prične se torej postopek prilagajanja na nova dejstva, predvsem v Samovi glavi, ki ga zajame panični strah pred spremembami. Kljub naporom, pa se jima počasi popolni red spremeni v totalni kaos. Še posebej, ko spoznata Martyja (Tom Arnold) in Gail (Joan Cusack), dobronameren par, ki pa gaje zelo težko prenašati. Imata pa tudi kup otrok. Sam družino oceni z eno samo besedo: "Razplojevale!." Stvari se dodatno zapletejo, ko Rebecca pade v roke skrajno nervoznemu ruskemu ginekologu (Robin Wil-liams), kije svoje zdravniške izkušnje do tedaj nabiral le na štirinožnih strankah. Zaplet je neizogiben, rezultat pa zabaven. Duhovit in na trenutke romantičen film, je bil ena boljših komedij leta '95. Zgodba temelji na zelo popularnem francoskem filmu Patricka Braoudea "Neuf Mois" (kot vse kaže, hollywoodskim piscem resno primanjkuje svežih idej). Pod režijo pa seje podpisal Chris Columbus, avtor hitov Sam doma in Očka v krilu. °cena: ★★★★?'? Santini v*• • ■ v "1 ...... VIDEOTEKA NANO Sallautitiites 8 (no bazenu) tel« 26-441 .. ................./».............»**. ....................................... to, da bo na novem projektu samo ena bcsedikpa .y., delo Tatjane, .la,,e/.a Zmazka priredba. Pesen, Crazvbtmromn Noro, kot in Miše Čennak. sojo prevedli Zasavci. Večino novih pesmi Naslednja novica sicer ni več tako sveža, bosta tudi tokrat podpisala Milan Ktider ter pa vendarle. Pred kratkim je Maria Louisa Nande Razboršck. Cicchone, alias Madonna, rodila prvega m: !zm;:;::;!!!isl|j!!!!!!!ll|!|!!!l!||||||||l||l Otroka. In sicer deklico. Agencije poročajo, || glasbenike, Tako so morali popularni Čuki daje porod dobro prestala. Na lestvice pa prestaviti snemanje nove plošče. Čeprav že prihaja njena na,novejša uspešnica. You ... n,c,. nap.mdovali » love ...oje „,e„ novi,,,. 6,c pa za nosilno temo filma Evita, v katerem Madonna igra glavno vlogo. ..:,:--:r-9S Guki namreč ogromno nastopajo Pred kratkim pa je imela težave tudi na strankarskih shodih, Imajo mdt po dva prikupna pevka Toni Hrastom Med ali tri nastope na dan /ato jim je seseda snemanjem videospota za pesem Secrets zmanjkalo: časti za snemanje pesmi, ' p e se je pomanjkljivo oblečena "nastavljala" Poročalo smo /c o izidu nove plošče kameram pod tušem. Uboga reva. Mar hi v tj : skupine l.aibach Fantje so za pesem God težkih trenutkih pomislila na nas moške... is god že posneli odličen videospot. Vse bolj vztrajno krožijo govorice, da se Pojutrišiijetn pa se odpravljajo ua cvrppsko bo spet zbrala originalna zasedba skupine turnejo. Žal zaenkrat še ni znano, kdaj (če ; The Hangk-s. N jihova pevka Sussane Hofis sploh) bodo nastopih tudiph nas Zagotovo ,e v enem izmed inlervujev zatrdila, da bi pa bodo koncertirali v Združenih državah s skupino rada posnela nov album Smrkci so mlada in obetavna skupina, o kateri' smo v Zasavcu že pisali. Verjetno se tega še dobro spominjate. Pa vendar. Tadej, Aleš in Sten so se odločili, da bodo posneli tudi svojo debitantsko kaseto in CD ploščo. A ugotovili so, da bi morali poiskati tudi pevko, da bi bile vokalne sposobnosti skupine res popolne. In to seje tudi zgodilo. Smrkci so našli svojo smrketo, ki sliši (ne boste verjeli) na ime Viki. Ja prav ste prebrali, naša Viki prepeva s Smrkci. Fantje menijo, da ima res izjemne vokalne sposobnosti in da sami ne bi zmogli izvesti tako popolne interpretacije, kot jim je to uspelo z Viki. Smrkci skupaj z Dušanom Zoretom v studiu Napoleon končujejo snemanje njihove kasete in CD. Kot se spodobi, bodo skupaj z RTV Slovenija in studiom Omega posneli tudi videospot za pesem Sončen dan, s katero so sodelovali na letošnjih Melodijah morja in sonca. Smkci torej delajo z vso paro, mi pa že čakamo, da jih bomo srečali tudi v Zasavju. Saša Grobljar - iltTEORAL ^ .NTEdttAL ^ INTSCfiAl. INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 Zel/a vsakega je potovati INTEGRAL Zagorje d.o.o. vaš prijatelj vam nudi DNEVE NAKUPOV V PLIBERK LENTI LENTI 29.11.96 16.11.96 80.11.96 /Cm , . n Oglasite se v naši *"""**■ «#* “SS tv MK Slftf-Zštroimtl, pomagali z nasvetom. Pokličite 0601 64 443 nvuoBiK.-r ix>aa3±H.-^ -mroatiu-r- HONDA /VS DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/714-100, fax: 061/721-804 GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES ^HONDA AVTOPRALNICA Ul||| VULKANIZ6RSTVO MHfl d.o.o. Cesta zmage 51a, Zagorje, tel.:64-064, faks:64-164 NA ZAL0CI UELIKA KOLIČINA ZIMSKIH CUM MATADOR, SAUA, SEMPERIT, MICHELIN, NOKIA, (obnovljene gume z Metno garancijo). Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o. y/.v.š-.;X‘.v' * najem osebnih vozil * kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor 1000kg) ‘avtovleka 1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601/27-386 NOGOMET Katastrofalna igra Zagorje - Dravograd 2:0 (0:0) Zagorje, igrišče Proletarca, gledalcev 500, sodnik Vozlič (Kristan Vrh), strelca: 0:1 Majcenovič (46), 0:2 Pranjič (62). Zagorje: Bantan, Repovž, Šink, A. Kurež, A. Kurež, M. Kurež, Kranjc, Rižnar (Grden), Breznikar, Druškovič, Petru šič (Kovač), Grčar. Dravograd: Hrovat, Prednik, Damiš, Čavnik, Šket, Doler, Gluho vič (Omerovič), Pranjič, Kolar (Živanovič), Dobreva, Majcenovič (Šturm). Po 4 tekmah doma so bili Zagorjani še neporaženi, toda neugodni Dravograd je bil prvi, ki j e prekinil to zaporedje. S ama tekma ni bila v prvem planu, za kar sta poskrbela sodnika Vozlič in Krajnc. V1. polčasu smo imeli priložnost videti uspavanko, priložnosti za gol sta imela le Šink in Repovž. Že v 32. sekundi nadaljevanja pa je nepazljivost domače obrambe kaznoval hitri Majcenovič in to je Zagorjane tako zmedlo, da so začeli delati še večje napake. V 51. minuti so Zagorjani s šestih metrov izvajali indirektni prosti strel, a je Repovž streljal čez gol. Usodo Zagorjanov je v 62. minuti zapečatil Pranjič. Glavni sodnik Vozlič je izključil Šinka in pokazal še 8 rumenih kartonov. P.M. Solidno, a brez učinka Drava - Zagorje 2:0 (1:0) Ptuj, športni park, gledalcev 800, sodnik Žurič (KR), strelca: 1:0 Emeršič (16), 2:0 Čeh (66). Drava: Lešnik, Volk, Fanedl (Plošnik), T. Vršič, Karanovič, Čeh, Emeršič, Zec (Vesenjak), Bloudek (Vogrinec). Zagorje: Bantan, Repovž, Ibrič, A. Kurež, M. Kurež, Kranjc, Rižnar (Kovač), Breznikar, Druškovič (Guna), Petrušič, Grčar. Na Ptuju smo bili priča pravemu nogometnemu prazniku in solidni predstavi obeh moštev, žal pa Zagorjane že kronično muči neučinkovitost, saj že več kot 360 minut niso zadeli. Že v 16. minuti je Drava vodila. Bantan j e "zaplaval" v prazno, žoga je prišla do M. Emeršiča, ki mu ni bilo težko zadeti praznega gola. Toda prav Bantan se je v nadaljevanju izkazak saj je ubranil nekaj nevarnih strelov, ko smo žogo že vsi videli v mreži. V 1. polčasu velja omeniti še vratnico strelca 1. gola in prosti strel Rižnerja. Iz prve prave priložnosti v drugem polčasu so domači rezultat povišali. Vse je napravil Čeh, kije preigral obrambo gostov in ukanil še Bantana. Edino priložnost za Zagorjane pa je imel A. Kurež, a so njegov strel domači izbili iz gotove črte. Prva zmaga v gosteh Mengeš-Litija 2:3 (0:2) Strelec vseh gotov za Litijo je bil Sašo Andjelič Litija: Grošelj, Karamarkovič, Props, Begič, Guček, Uršič, Zajc, Vehabo vič (Agatič), Žganec (Žust), Mele, Andjelič. Kar Litijanom ni uspelo v dosedanjem delu prvenstva niti na domačem igrišču, so tokrat napravili na gostujočem terenu. V 1. polčasu so povsem nadigrali domačine in vknjižili prvič letos cel komplet točk. Lepo prednost dveh golov so domači v drugem polčasu izničili, kar jim je dalo krila, imeli so še nekaj priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. Domačim pa je veselje pokvaril Sašo Andjelič, ki je s svojim tretjim golom dosegel klasičen "bat trick" in zagotovil zmago Litijanom, kar je dober obet pred sobotnim težkim srečanjem v Litiji proti vodilni ekipi na lestvici Radia Krka. S.K. Sodniki krojili končni rezultat Litija- Radio Krka 1:2 (1:1) Igrišče Litije, gledalcev 200, sodnik Blatnik (LJ), strelci: 0:1 Gruden (9), 1:1 Mele (30), 1:2 Gruden (87, 11-m). Litija: Pograjc, Agatič, Props, Guček, Begič, Uršič, Žganec, Žust, Andjelič, Vehabo vič, Mele. Krka: Pavič, Milanovič, Jurečič, Adrovič (Zamida), Perše, Žagar, Plevnik, Gruden, Sever, Kostrevc (Veličanin), Bracovič. Ponovno moramo naš prispevek s prvenstvene tekme v Litiji pričeti s sojenjem, v kar sta nas prisilila sama sodnika. Nekaj minut pred koncem srečanja sta imela mejni sodnik Drnovšek, ki ni označil nedovoljenega položaja kar dveh JfMSC m gostujočih igralcev in glavni sodnik Babnik, kije nasedel gostujočemu igralcu in dosodil kazenski strel, imela glavno vlogo in sta neposredno vplivala na končni izid. Seveda je Gruden darilo (beri 11-m) izkoristil in zagotovil nove 3 točke gostom, ki z ničemer niso opravičili vloge favorita zaosvojitev 1. mesta. Srečanje so bolje pričeli gostje, ki so s prostega strela s 17 metrov preko Grudnti zasluženo povedli. Po zadetku pa so domači prevzeli pobudo in kar nekajkrat izigrali novomeško obrambo. Priložnosti, ki so jih imeli Žganec, Mele in Žust, je gostujoči vratar ubranil. V 30. minuti so Litijani izenačili, potem ko je Mele s strelom s strani ukanil Paviča. Tako smo prišli do zadnjih minut tekme, ki smo j ih že opisali v uvod u. Nadaljevanje je sledilo po srečanju pred garderobo, kjer je morala posredovati policija. Gostje, ki so igrali športno (to je treba poudariti) pač z vsem tem nimajo veze. Odnesli so le 3 točke in to je za njih v lem trenutku najvažnejše. S.K. ROKOMET Končno domača zmaga Inženiring Šarbek - Ajdovščina 31:28 (12:15) Športna dvorana Litij a, gledalcev 150, sodnika Čeak (LJ) in Babič (Domžale). Inž. Šarbek: Jere, Peterlin J. Peterlin L., KogovšekT., Kogovšek B., Smeje, Gradišek, Dobravec, Gorišek, Zupan, Verbaj s, Doblekar. Ajdovščina: Krt, Cenčič, Slabe, Štor, Vidmar, Rozman, Kranjc, Žvokelj, Blaško, Ostojič, Kovšča, Dominko. Pa smo dočakali končno domačo zmago. Kot, da bi veljalo pravilo, da gre v tretje rado, se je to tudi zgodilo. Čeprav skoraj tri četrtine srečanja na to ni kazalo. V srečanju lanskih prvoligašev so bolje pričeli gostje, ki so izkoristili začetno nervozo domačih ter povedli s 3:1. Domači so v 14. minuti izenačili na 6:6. V minuti odmora, ki sojo vzeli gostje, je bito precej vročih besed s strani njihovega trenerj a, kij e zatem zapustil klop ter se preselil med gledalce, a se j e na začetku 2. polčasa vrnil. Tudi njegov odhod ni pomagal, saj so domači v 19. minu ti prvič in edinkrat v 1. polčasu povedli z 9:8. Nekaj napak domačih je bilo Primorcem dovolj, da so ob polčasu imeli tri gole prednosti. Začetek 2. polčasa je pripadel gostom, a sojih domači v 37. minuti spet ujeli in tri minute kasneje prvič povedli z dvema goloma prednosti. A so ponovno storili nekaj napak, z igralcem več so prejeli dva gola in gostje so izenačili. To pa so bili zadnji znaki za morebitni uspeh gostov. Trener gostov Kokalj je sicer poiskušal z dvema igralcema, kiju je poklical s tribune, a tudi to ni pomagalo. Njegova barkaje počasi začela toniti. V 52. minuti so se domači končno odlepili od gostov, saj so povedli s 3 goli, predvsem po zaslugi odličnih obramb vratarja Doblekarja in v napadu razpoloženih bratov Kogovšek ter Verbajsa. Kako se lahko srečanje odsodi brez težav, bi si morali tokrat ogledati nekateri sodniki, ki so že bili v Litiji v letošnji sezoni. Pa to ne pišemo zaradi domače zmage, tudi gostje kljub številnim izključitvam niso imeli pripomb na sojenje. S.K. Zmaga za konec ŽRK AQUA Zagorje - ŽRK Mlinotest B 20:16 (8:4) Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 100, sodnika Jerala in Kneževič. Zagorje: Peško,BolteS, Klopčič 3, Čibej, Zupančič, Renčof, Cukjati 4. Nedeljko, Bajda, Urankar 7, Remic, Klinc. Mlinotest: Černigoj, Rustja, Uršič 4, Troha, Mavri 3, Kodelja 1, Likar 2, Travar 5, Troha M. L Rokometašice Zagorja so zasluženo slavile zmago že drugo zmago zapored. Domačinke so ves čas kontrolirale izid, kar pa ne moremo reči za gostujočega trenerja, ki je v 37. minuti prejel rdeč karton, ker je ob prekinitvi stopil na igrišče. Ob lem j e ves čas tekme pritiskal na sodnika, kar pa nista dovolila in mu zasluženo pokazala pot v slačilnico. P.M. KOŠARKA Poraz po podaljšku Triglav Kranj - Iskra Litus 87:80 (74:74) Kranj, športna dvorana na Planini, gledalcev 300, sodnika Plut in Povše, oba LJ. Triglav: Lojk 22, Damjanovič 2, Eržen 18, Benič 19, Jankovič 8, Švare 11, Tropan 8. Iskra Litus: Merčon 3, Juvan 8, Japič 15, Kandžič 29, Bassin 2, Čeko 13, Kalinger 8. Litij ani so v tekmi s starimi znanci iz lanske sezone začeli odlično, saj so v 10. minuti vodili že s 13:19. V nadaljevanju so popolnoma popustili in dovolili gostitelju, daje v 13. minuti izenačil na 24, a več mu ni uspelo in tako so Lilijani odšli na odmor s prednostjo 37:43 za nadaljevanje tekme. V drugem delu so Lilijani do 34. minute zapravili vso prednost, v 36. minuti je bilo 64:65 in v zadnji 73:71 za Triglav. Do konca je Japiču uspelo realizirati vse tri proste mete, Erženu pa le enega. V podaljšku so Lilijani popustili, naredili 5 osebnih napak, domačini pa le 1, kar jim je prineslo zmago. Med 4. in 5. kolom so Lilijani odigrali dve prijateljski tekmi. Obe so zmagali, prvo z Republiko iz Postojne z izidom 87:100, drugo s Smelt Olimpijo pa z 71:47. K.Š. KEGLJANJE Litija - Radenci 8:0 (5190:4811) Novak - Drvarič 897:841, Tkavc - Hojnik 856:803, Šijakovič - Steržaj 836:828, Lebeničnik - Marinič (383)+Šalamun (372) 892:755, Poglajen - Mausar 840:801, Jerič - Emeršič (400) + Kos (383) 869:783. V 4. kolu 2. slovenske kegljaške lige vzhodna skupina in v drugem zaporednem domačem nastopu, so litijski kegljači popolnoma deklasirali tekmece iz Prekmurja, na čelu katerih je nastopil legenda slovenskega kegljanja Miro Steržaj. Prav srečanje med njun in Litijanom Šijakovičem je bilo posebej zanimivo. Pobudo je v začetku imel gost, nato pa je Šijakovič z vse boljšimi meti ujel in nato še premagal spoštovanega nasprotnika. Sicer pa o samem rezultatu veliko pove tudi končna razlika379 klinov in pa sam rezultat domače ekipe, to je 5190 klinov na kegljišču, ki velja za enega težjih v Sloveniji. V 5. kolu se bodo Lilijani odpravili v Šoštanj, kjer se bodo pomerili z domačo ekipo. S.K. 21 klinov dovolj za zmago Šoštanj - Litija 3:5 (5106:5127) Kramar - Tkavc 823:870 (0:1), Glavič - Lebeničnik 872:821 (2:1), Križovnik - Šijakovič 832:885 (2:2), Fidej. L. - Lebeničnik 815:843 (2:3), Hasičič - Novak 880:857 (3:3). Litijski kegljači so na gostovanju osvojili dve veliki točki v boju za vrh lestvice, kjer so se po tem srečanju "zasidrali". Tokrat je odločala malenkost, točneje rečeno 21 klinov, ki sta jim morala v zadnjem obračunu ob eni zmagi obdržati Novak in Lebeničnik. Tokrat je manj od pričakovanj podrl Novak, ki je naletel na močnega nasprotnika, človek odločitve pa je bil naj starejši član ekipe Šijakovič, kije podil 885 klinov. Naslednje, 6. kolo, bo lahko odločalo o marsičem. V Litijo prihaja ekipa Dravograda, ki tudi meri v sam vrh lestvice. Srečanje bo na sporedu v soboto ob 16.00 uri. S.K. TRBOVLJE Fidej S. - Jerič 884:851 (1:1), mfi 3 m BORILNE VEŠČINE Karateisti na pripravah Trbovlje - V nedeljo, 27. oktobra, so bile v Sevnici priprave državne reprezentance za mlajše kategorije. Vodil jih je trener otroških selekcij Jurij Orač. Povabilu se je odzvalo 40 tekmovalcev iz 10 slovenskih klubov - nosilcev medalj iz državnega prvenstva. Iz Trbovelj so bili povabljeni Miha Kovačič, Jernej Simerl, Franci Ceferin in Poldi Herman. Zaradi poškodbe sc priprav ni udeležil Miha Kovačič, ostali trije pa so prikazali dobro telesno pripravljenost in formo, zato jih je trener uvrstil na seznam tekmovalcev, ki naj bi zastopali Slovenski karate na Odprtem prvenstvu Bavarske v začetku decembra. Zaradi odličnih rezultatov zadnjih let je na seznamu tudi poškodovani Miha Kovačič, če se mu bo uspelo v tem času pozdraviti in dobro pripraviti. F.G. Zagorjani v Garda... Zagorje- V soboto, 2. novembra, je ekipa Pon-Do-Kwan Zagorje sodelovala na mednarodnem tekmovanju v mondenem okolju Gardskega jezera Riva del Garda v Italiji. Tokrat so ekipo sestavljali Klemen Buzina, Darko Vukovič, Primož in Andrej Bračič ter Igor Kalšek. Tekmovanjasejeudeležilo približno 150 tekmovalcev. Naši so se odrezali zadovoljivo. V kategoriji do 63 kg sta nastopila Vukovič in Buzina, slednji je izgubil že prvo borbo, Vukovič pa je po 3 zmagah izgubil s Ptujčanom, ki bo letos v državni rang listi postal njegov nasprotnik in tako zasedel 4. mesto. V kategoriji do 74 kg seje podobno godilo Primožu Bračiču, kije prav tako po 3 zmagah izgubil in pristal na nehvaležnem 4. mestu. V kategoriji do 84 kg sta nastopila Igor Kalšek in Andrej Bračič. Slednji je zasedel 4. mesto, kar je glede na njegov prvi nastop po daljši odsotnosti odlično. Kalšek pa je osvojil 1. mesto. Blestelje predvsem v finalni borbi, kjer je pred iztekom časa nasprotnika "poslal" iz ringa zaradi razlike 10 točk. Nastop v 500 km oddaljenem 'Riva del Gardo nam je omogočil Rent-a-Car Kržišnik, za kar se mu zahvaljujemo. ŠAH Rudartudi hitropotezno Trbovje- V soboto, 2. novembra, je bilo v Grižah hitropotezno prvenstvo 2. lige vzhod. Med 15 udeleženci je ekipa ŠK Triglav Krško 2 izven konkurence osvojila prvo mesto. Hitropotezni prvak 2. lige vzhod je ŠK Rudar Trbovlje. Zmagovalci 2. lige vzhod v aktivnem šahu so postali tudi hitropotezni prvaki. Za ŠK Rudar 1 so igrali Zalokar, Jazbec, Drobcž inKotnik. Druga je bila ekipa Griž. Ekipa Rudarja 2 v postavi Skobe, Bajda, Dušak in Novak je zasedla 4. mesto. Šahisti Zagoija so bili 5., ckipaZagorja2pa 12. Ekipa Milana iz Sevnice je zasedla 8. mesto. Po končanem hitropoteznem turnirju je bila uradna razglasitev 2. lige vzhod. V letu 1997 bodo šahisti Rudarja nastopili v 1. slovenski šahovski ligi. M.V. ELEKTRONSKI PIKADO Zmaga Zupana v Litiji Zasavje - V zasavski ligi v elektronskem pikadu so odigrali 4. kolo. Največje presenečenje kola je porazJolly bar a na domačem terenu z ekipo Okrepčevalnica Zupan, izid je bil 7:9. V dramatični tekmi so imeli bolj mirne roke gostujoči igralci, ki so vodili od začetka tekme. Da je liga izenačena, govorijo tudi drugi izidi, saj so se kar 4 tekme končale z minimalnimi zmagami -7:9. Rezultati: Gostilna Košenina -Cvenk bar 7:9, Bar '91 - Viktorija 9:7, Gostilna Lovec- Gostilna Rajka 9:7, Mojčin Hram-Gambrinus 11:5, ŠD Jevnica - Okrepčevalnica Kos 13:3. Lestvica po 4. kolu: 1. Gostilna Lovec 8,2. Cvenk Bar Zagorje 7, 3. Kava bar Jolly Litija, 4. Mojčin Hram Trbovlje, 5. Bar '91 Trojane (vsi po 6 točk), 6. Gostilna Rajka Kisovec 4, 7. ŠD Jevnica, 8. Okrepčevalnica Zupan Trbovlje, 9. Okrepčevalnica Viktorija (vsi po 3 točke), 10. Gostilna Košenina Zagorje 2 točki, brez točk sta na 1L mestu Gambrinus Zagorje in 12. Okrepčevalnica Kos iz Kresnic. Litija - ŠD Partizan Litija je na praznični četrtek organiziral kar dve preizkušnji za rekreativce in tekmovalce z vzponom na G EOS S v S podnj i Sli vni. Tekači so se lahko pomerili v gorskem teku. tisti, ki prisegajo na smuči, pa so se na isti progi pomerili še v teku z rolkami. Dolžina proge je bila za obe tekmi 7.5 km, višinska razlika pajc znašala dobrih 400 m. Za vse kategorije je bil štart v Spodnjem Hotiču, le v teku zrdlkami za mlajše kategorije je bil štartna Vačah, dolžina proge pa 2,5 km. Preko 100 tekmovalcev je uživalo v pravem pomladanskem sončnem vremenu, za nameček pa jihje nacilju čakalaše topla malica in lepe praktične nagrade, ki so jih izžrebali med vse tekmovalce. Najboljši trije v vseh kategorijah so prejeli medalje, najboljših šest v absolutni konkurenci pa pokale. Organizatorje s pokali nagradil tudi najboljšega domačega tekmovalca - Lojza Čarmana, najstarejšega Lada Černivca, ki ima 63 let, ter zadnja dva v obeh kategorijah, moški in ženski. Sicer pa je v absolutni kategoriji v teku na cilj najhitreje prispelBoštjan More (Idrija), pri ženskah pa Veronika Bohinc iz ŠD Krašnja. V teku z rolkami kot zanimivost zapišimo, daje bil "rolkar" za slabe tri minute hitreje na vrhu kot najhitrejši tekač. Najboljši čas je dosegel znani tekač Marko Dolenc iz SK Brdo, med dekleti pa Tina Hižar. GORSKI TEK, moški do 30 let: More (Idrija), Vovk (TIP LJ), Pečnik (Sevnica); 31-40 let: Kalan (Šmarnogorskanaveza), Bokalič (Dolsko), Koprivc (Viator); 41-50 let: Čarman (Litija), Sitar (Jarše), Poberžnik (Dravograd); nad 51 let: Kocjančič (Kočevje), Stopar (Triatlon Ll), Rozman (Gorenje); absolutno: More, Vovk, Kalan; ženske, do 35 let: Logonder (Proloco Scot), Pungerčar (Domžale), Brvar (Olimpija); nad 35 let: Bohinc (ŠD Krašnja), Miklič (Dol), Horvat (LJ); absolutno: Bohinc, Logonder, Miklič. TEK Z ROLKAMI: moški do 12 let: Bočko (Olimpija), Bajec (Vrhnika), Kogovšek (Vrhnika); 13-14 let: Jesenovec, Brvar (oba TSK Olimpija), Grad (Jub Dol); 15-16 let: Mohar (Jub Dol), Ponikvar,Mehle(obaTSKOlimpija); 17-18 let: Plahutnik (Vrhnika), Petraš (Brdo), Berginc (Vrhnika); 19-30 let: Dolenc (Brdo), Rebolj, Pavlič (obaDol); 31-40 let: Turšič (Kovinoplastika Lož), Rupnik (Vrhnika), Vodnik (Dol); od 41 let: Sedušak (Tunjice), Dečman (BTC Bauer), Černivec (U); absolutno: Dolenc, Plahutnik, Turšič; ženske do 12 let: Mole, Slavec, Dukarič (vse Vrhnika); 13-14 let: Prinčič (Olimpija), Podvis (Olimpija), Černe (Jub Dol); od 15 let dalje: Hižar (TSK Olimpija), S trasser (Jub Dol), Hižar (TSK Olimpija); absolutno: Tina Hižar, Strasser, Ines Hižar. Gorski tek in tek na rolkah GEOSS '96 so omogočili sponzorji: Trgovina Trimček Litija, Avtotehna VIS Ljubljana, Slovenijašport Trbovlje, Opel Mahkovic Sava pri Litiji, Alpina Žiri, Elan Begunje, Radio Trbovlje, Roces Naklo. Centro šport Gorica Italija, Crisport Gorica Italija, K2 Šport Gorica Italija, Spino Ljubljana, Zaslon Ljubljana,Intara Ljubljana, Srečo Skubic Ljubljana, Elea Ljubljana, Gradbeništvo Tiganj Ljubljana, Kolinska Ljubljana. Avtohiša Real Ljubljana. Ljubljanske mlekarne, Red Buli Ljubljana, Mane Bar Zgornji Hotič, Kmečki turizem Mencin Spodnja Slivna, ZOO Center Ajka Trbovlje, Mesarija in prekajevalnica Litija, Kmetijska zadruga Litija, Horton Design Litija, Bogo šport Trbovlje in Zasavc Zagorje. Organizator TVD Partizan Litija se zahvaljuje vsem sponzorjem. S.K. S.G. Piše: Primož Kostajnšek Prvi naslov za Zupančiča Avtomotodrom Rijeka, kot Hrvati ponosno imenujejo svoje edino dirkališče na Grobniškem polju, je gostil zadnjo dirko za slovensko cestno hitrostno preizkušnjo. Edina kandidata za naslov prvaka, Mišel Zupančič (BMW 320) in Martin Črtalič (peugeot405), sta bila pred dirko povsem izenačena, tako, da so se obetali napeti boji, še posebno, če si prikličemo v spomin vsa nesoglasja med omenjenima tekmovalcema v letošnji sezoni. V sončnem in za ta letni čas kar presenetljivo toplem vremenu, seje v boksih, ki so gostili v svojih najboljših časih že tudi svetovno motociklistično smetano, zbralo 30 slovenskih dirkačev. Že jutranji trening je poskrbel za prve zanimivosti. Simpatični Miško Kovič se je s precej obtolčenim cliem kmalu privlekel s steze. Še preden smo ga uspeli vprašati, na katerem delu proge je "ustrelil", nam je v eni sapi razložil, kako mu je najprej razneslo gumo, kijerazbila prednji odbijač in blatnik. Ko ju je zamenjal, je zaradi teh poškodb pri največji hitrosti zračni pritisk dvignil motorni pokrov, kije razbil še vetrobransko steklo. A spretne roke mehanikov so s pomočjo nekaj deset metrov lepilnega traku pokrpale prednji del avtomobila in Ko vič j e popoldne dosegel s 7. in 5. mestom svoji praktično najboljši uvrstitvi letos. A največ zanimanja je bilo prav gotovo za uvrstitve na vrhu. Pole position sije sicer priboril Črtalič, a že v prvi vožnji je najhitreje s štarta potegnil Zupančič, ki vodstva do cilja ni izpustil. V drugi vožnji je povedel Črtalič, ki seje zavedal, da mu le zmaga še prinaša naslov prvaka. Zupančič mu je kar nekaj krogov dihal za ovratnik, nato pa ga je na koncu ciljne ravnine le uspel prehiteti. Pri tem se je Črtalič že zavrtel in izgubil dodatne sekunde. V naslednjih krogihjesiceruprizoril divji lov, med katerim je postavil tudi najhitrejši krog dirke, a se je moral na koncu zadovoljiti z drugi mestom, tako na dirki kot tudi v skupni razvrstitvi državnega prvenstva. Veselje vZupančičevem taboru je bilo seveda veliko, saj so z naslovom državnega prvaka poplačani vsi stroški in trud. "Sedaj gre motor nazaj v tovarno, kjer ga bodo temeljito pregledali in pripravili za naslednjo sezono, v katerim želim s še bolje pripravljenim avtomobilom braniti osvojeno in nastopiti tudi na kakšni mednarodni dirki," so bile Zupančičeve besede po dirki. Slavko Dekleva je tokrat prvič nastopil z lanskim Črtaličevim peugeotom 405, tretjim avtomobilom razreda superturissmo. Tretje mesto v prvi vožnji je lep dosežek, a povsem premočeni Slavko je po dirki spoznal, da vožnja takšnega avtomobila ni mačjikašelj. Lep boj sta uprizorila tudi Stropnik in Šušter, oba BMW M3. Obe dirki sta vozila skoraj povsem skupaj, na koncu pa je bil hitrejši Stropnik. Tokrat je bil za spremembo njegov avtomobil po dirki povsem "čist" in in Šušter ni našel vzroka za diskvalifikacijo. V pokalu clio so slavili Primorci, Klančič pred Zeničem in Belingarjem, v pokalu daihatsu, ki se s to dirko poslavlja, paje zmagal Očko. Maloštevilni gledalci so bili z dirko sicer zadovoljni, a ne morem se znebiti vtisa, da bi na podoben objekt na naših tleh prišli v precej večjem številu. In že smo spet pri večnem vprašanju? Bomo Slovenci splohkdaj dočakali svoj e dirkališče? Proton team sklenil sezono V hotelu Špik v Gozd Martuljku je Protonovo moštvo potegnilo črto nad minulo sezono. V sproščenem ozračju so s pomočjo dokumentarnega filma in pogovora še enkrat predstavili celotno tekmovalno ekipo, ki jo sestavljajo rally posadke Jani Trček, Mitja Češenj, Tomaž Jemc, Franci Bricelj, Peter Trošt, Tomaž Kavčič, "pistaša" Jaka Valant in Nace Ponikvar ter motokrosista Jani Sitar in najmlajši duhovitež Sebastjan Kern. Vrhunec -večera je bila predstavitev prvega "slovenskega" modelčka avtomobila. To je ford escort cosvvorth, letošnji državni prvak v rallyju, obarvan v Protonove bojne barve, ki ga je v seriji 5.000 izdelkov naredilo znano podjetje Burago. Protonovci so imeli letos fantastično sezono, ki jo bo, kot sami priznavaj o, težko ponoviti, az letošnjimi rezultati so si prižgali zeleno luč-tudi za naslednje leto. Fordovi novi modeli Mondeo, prvi fordov "svetovni avto", ob svoji predstavitvi ni požel prevelikih simpatij. Potem pa je postal evropski avto leta 1994 in najbolje prodajani model svojega razreda. Po štirih letih je doživel pomladitev. Polegtemeljitekozme-tične prenovitve, enaka so ostala le vrata in streha, je veliko sprememb tudi pri motorni elektroniki. zavornem sistemu, podvozju,... Druga novost paje povsem novi malček KA, ki se uvršča v nižji-nižji avtomobilski razred, torej nekakšna neposredna konkurenca renaulta vem twingu. Vozilo po besedah fordovih oblikovalcev pomeni pravo revolucijo v oblikovanju avtomobilov, ki zagovarja načelo "diamanti so oglati". Nekoliko futuristična, a všečna ohlika,bo prav gotovo našla svoje kupce tudi pri nas. Promet Hrastnik - 29. oktobra ob 9.05 uri je prišlo do prometne nezgode naBrnici. D. J. se je zaletel v Z.G. in povzročil za 110.000 tolarjev škode. Litija - 30. oktobra ob 143)5 uri je I.F. iz Ljubljane obvestila policiste, daje imela na delovišču ob cesti proti Ljubljani prometno nezgodo. Do nezgode je prišlo zaradi nepravilnega premika voznika delovnega stroja. Pri trčenju je nastalo za 150.000 tolarjev škode. Zagorje - 30. oktobra ob 9.50 uri je prišlo do prometne nezgode v Podvinah. Zaradi neprilagojene hitrosti je V.M. trčila v vozilo, ki ga je vozil V.D. Škode je nastalo za približno 200.000 tolarjev. Zagorje - 30. oktobra ob 12.35 uri je prišlo do prometne nezgode v bližini pokopališča. Voznik S.F. iz Trbovelj je pod vplivom alkohola najprej trčil v citroena ZX, ki gaje naspro ti pripelj al K. M. Od tu j e S. F. odbilo na desno v parkiran opel frontera, last F.A., nato pa je s sprednjimdelomS.F. zadel še pešca na pločniku V.J., ki pa ni bil huje poškodovan. Skupna škoda pa znaša kar 400.000 tolarjev. Hrastnik - 31. oktobra ob 13.45 urije prišlo do prometne nezgode pri kraju Saje.Nczgodojepovzročil mladoletnik J J. Omenjeni je očetu iz garaže samovoljno vzel avtomobil znamke renault clio, z njim prevozil kakšnih 300 metrov, nato pa zapeljal s ceste in se prevračal kakšnih 10 metrov po klancu. Mladenič je dobil lažje telesne poškodbe in bil odpeljan v trboveljsko bolnišnico. Hrastnik -1. novembra ob 8.30 uri je K.I. obvestil policiste, da je prejšnji dan na cesti Trbovlje Hrastnik zapeljal z avtomobilom v obcestno ograjo. Razlog - zaspal je za volanom. Litija - 1. novembra ob 23.25 uri so imeli precej sreče mladeniči, ki so si privoščili nočno vožnjo. Blizu železniškega prehoda v Jevnici so v desnem ovinku namreč zleteli s ceste in z avtomobilom pristali na tirih. Vozniku in dvema sopotnikoma, nihče ni bil Poškodovan, je uspelo zlesti iz vozila. Nekaj minut kasneje pa so uspešno (z mahanjem) ustavili tudi tovorni vlak in s tem preprečili trčenje in večjo škodo. Hrastnik - 3. novembra je U.J. zaradi vožnje po desni strani ceste trčil v zgradbo TVD Partizan na Cesti 1. maja in povzročil za 100.000 tolarjev škode. Kradejo kot srake Hrastnik - 27. oktobra so bili policisti obveščeni, daje nekdo V.J. ukradel iz traktorja motorno žago in kordon. Naslednji dan pa seje tat lotil kolesa z motorjem, kije v lasti G.B. iz Radeč. Lastnika je oškodoval za 5.000 tolarjev. Zagorj e - 28. oktobra sije precej časa vzel neznani ljubitelj koles z motorjem. S treh motorjev, ki so bili parkirani pred gostilno Zaloka, si je nabral precej rezervnih delov. Litija - 28. oktobra ob 6.50 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v litijski Zdravstveni dom. Vlomilec je razbil steklo, vstopil, pobrskal po omari. Vendar ni našel nič uporabnega, saj delavci ZD Litija ničesar ne pogrešajo. Litija - 2. novembraje neznanec vlomil v trgovino Ajda. Iz blagajne je ukradel za okoli 40.000 tolarjev drobiža. Pri dejanju ga je nemara zgrabila silna žeja, saj j e iz skladišča izginilo tudi za približno 200.000 tolaijev žganih pijač in cigaret. Statistika V letošnjih prvih devetih mesecih so zasavski policisti in kriminalisti (LKS) zabeležili 367 kaznivih dejanj, kar je 15 več kot isto obdobje lani. Zaenkrat sojih uspešno raziskali nekaj manj kot 70 odstotkov, lani 66. Policisti opažajo, da se spreminja tudi struktura kaznivih dejanj. Povečuje sc predvsem število oboroženih ropov in raznih nasilniških dejanj, medtem ko število tatvin in vlomov rahlo pada. Zanimiv je podatek, da so v Zasavju kar 47 kaznivih dejanj storili mladoletniki in otroci do 14. leta starosti. 49 kaznivih dejanj pa so pripisali mladoletnikom med 14. in 18. letom starosti. Škoda, ki je nastala zaradi kaznivih dejanj, je ocenjena na dobrih 51 milijonov tolarjev. Upoštevati pa je treba, da v to številko niso všteta vsa kazniva dejanja (npr. rop menjalnice A tka...). Lotil se gaje z izvijačem 2. novembra sta se pred lokalom Vinska klet v Hrastniku zaradi starih zamer sprla U.V. in O.H. Prvi seje nameril stare račune poravnavati kar s precejšnjim izvijačem. Vendar je prisebni lastnik lokala, še preden je prišlo do resnega prelivanja kivi, zadevo preprečil. Madež v Savi 30. oktobra je kar nekaj prebivalcev Litije obvestilo policiste, da po reki Savi plava madež. Policisti so si stvar ogledali in ugotovili, za kakšno onesnaženje sploh gre. Sloje za rabljeno jedilno olje, ki sicer že tako umazane reke ni preveč dodatno onesnažil. Ugotovili so tudi, daje v reko prišel iz odtoka Predilnice Litija. Malomarna podjetnica, ki ima v najemu gostinski obrat v omenjeni tovarni, pa si je zaradi svoje nepazljivosti tokrat prislužila le opozorilo. Medved 27. oktobra so v Hrastniku, v bližini begunskega centra Leše, opazili medveda. Policisti so opozorili okoliške krajane, naj bodo zaradi kosmatinca, ki je pribrundal v naše kraje, previdni. Predvideva se, da bo medved kmalu nadaljeval svojo pot in zapustil Zasavje. Vendar previdnost ni odveč! Smrdelo po plinu 29. oktobra je stanovalce bloka na Trgu NOB v Hr astniku presenetil neprijeten, smrdeč vonj. Ker so mislili, da gre za plin, so poklicali policiste. Ti pašo kasneje ugotovili, da ne gre za plin, temveč za smrdljivo snov, s katero so delavci preizkušali tesnjenje v plinski napeljavi. Snov je sicer neprijetnega vonja, ni pa nevarna. Aufbiks Te dni nimajo polne roke dela samo poslanski kandidati. Tudi aufbiksarji imajo polne roke dela. Nekateri čisto dobesedno. Kandidatom in aufbiksarjem je skupno, da se vsi pripravljajo na 10. november -kandidati bodo prišli na svoj račun do sedmih zvečer, aufbiksarji pa po sedmi uri. Prijetno nedeljo želimo vsem. jli Devetindvajsetega seje sklofala vrla trojicaTrboveljčanov O v ulici Dom in vrt. B.T. in V.G. sta se spravila na M. P. Pa ne, da ju ne bi hotel voliti, ampak z njima ni hotel pili. at Devetindvajsetega j e prišlo tudi do nekaterih družinskih A obračunov. Eden je bil v Trbovljah. Možje pretepel ženo. Verjetno zaradi strankarskega neujemanja. Kakorkoli, do streznitve. Enaintridesetega seje preko mere poveselil v hrastniškem m Henri baru K.A. Verjetno je izumil svojo inačico "Poglej in zadeni". Tudi zdravniški poklic ni več tako varen in cenjen, kolje Ek bil nekoč. Še posebej, če ima U.F. iz Litije pri roki kakšen star bajonet. Tokrat jo je skupil samo zdravnikov avto. jjc Pr vegaj e v spomin na vse preminu le au fbiksarj e zaropotal O M.T. V lokalu Čarli so letele črepinje za srečo. Ja, kaj pa bi drugega, kozarci so bili itak vsi že prazni, jk "Baraba pavijanska", so se pridušali drugega litijski ^ nogometni navijači in sodniku nagnali v kosti precej strahu. Služba za reševanje in varovanje sodnikov je svojo nalogo opravila veliko bolj nepristransko. Sodnika je pospremila do avtomobila in žeje odbrzel novim zmagam nasproti. Tokrat brez modrega kartona. jji Na gostovanju v Hrastniku sta se drugega mudila D.F. in A K.D. iz Rimskih toplic. Ko sta kar dvakrat v Pointu požela silne ovacije, sta se ustavila še v Čaru, nato pa sta turnejo počasi zaključila. Vsaj do streznitve. [ « jjj ližžžgjž^ jjj-lil o-jJ Mali oglasi »Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnic^! ■ in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.jvlija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. 1 Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov 1 | pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. | Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. ■ ■■ mm ■■ mm mm mm mm mm mm mm ^m mm ^m mm mm *i mm J STANOVANJA, PARCELE PRODAM garsonjero, povejte ceno, tel.: 27-321 PRODAM dvosobno stanovanje, 48 m2, tel.: 21-049 PRODAM garažo v Zagorju, tel.: 73-719 PRODAM dvosobno stanovanje v bloku v Trbovljah, tel.: 26-763 NAJAMEM enoinpol ali dvosobno stanovanje v Hrastniku ali okolici, tel.: 41-345 ODDAM poslovni prostor v Zagorju, tel.: 61-584 PRODAM parcelo na Golovcu, 3.000 m2, tel.: 21-841 PRODAM kiosk za prodajo časopisov, v obratovanju, tel.: 22-434 AVTOMOBILI, DELI PRODAM kombi C - 25 D z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332 PRODAM GOLF, 1. '77, motor generalno obnovljen, tel.: 44-112 PRODAM traktorsko prikolico, nos. 2 T, tel.: 44-112. PRODAM Z 750, starejši letnik, cena po dogovoru, tel.: 25-502 PRODAM Z 750, 1. 1984, generalno obnovljen, registriran, tel.: 73-796 PRODAM R 5 campus, 5 vrat, bele barve, ohranjen, 1. '90, reg. do 4/'97, tel.: 61-687, popoldne PRODAM 2 avtomatika, zelen vozen, moder nevozen, tel.: 43-565 PRODAM ALFA 33 1,5, 1. 12/ '90, garažiran, dodatna oprema, prev. 64.000 km, servisna knjižica, cena 9.700 DEM, tel.: 61-891 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 RAZNO PRODAM CD player Samsung, ojačevalec in dva zvočnika, cena 450 DEM, tel.: 77-184 PRODAM računalnik C 128 s kasetaijem, 5 kaset in TV, tel.: 43-565 PRODAM nov pomivalni stroj CANDY, tel.: 27-189 po 15. uri PRODAM bundo, tel.: 75-134 zvečer PRODAM trosed, fotelj in omaro, primemo za opremo manjše dnevne sobe, ter kuhinjsko mizo, tel.: 43-078, popoldan PRODAM SUPER NINTENDO in igrice, tel.: 27-189 PRODAM krajevni leksikon Slovenije, 27-885 PRODAM samostoječi, nemški vrtalni stroj "LEMANTEC", cena 12.000 SIT, tel.: 27-678 PRODAM zamrzovalno skrinjo, 100 1, za tretjino cene, tel.: 44-332 PRODAM stoječo risalno desko ROBOTRON REISS, tel. 44-332 PRODAM obleko za maturitetni ples, ugodno, tel.: 44-332 PRODAM dolgo belo poročno obleko, tel.: 41-498 PRODAM suha drva, tel.: 73-584, med 18. in 20. uro PRODAM hrastove butare in bukove klaftre, možen prevoz, tel.: 61-846 PRODAM otroško posteljico z jogijem in športni voziček, tel.: 24-965 KUPIM avtosedež, skoraj nov, tel.: 61-593 ŽIVALI PRODAM telice simentalke, za rejo ah zakol, tel.: 25-443 PRODAM bikca simentalca, tel.: 71-297 INŠTRUKCIJE ŽELITE boljšo oceno - poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 22-248 INŠTRUIRAM AN za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285. INŠTRUIRAM AN in SL za OŠ in SŠ, tel.: 26-671 INŠTRUIRAM AN za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAMANzaOŠ inSŠ ter nemščino in francoščino za SŠ, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure. INŠTRUIRAM AN za OŠ in SŠ ter nemščino za SŠ, tel.: 24-626, popoldan STORITVE DIJAKI IN ŠTUDENTJE - Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom, hitro, lepo, brez napak - ROM ANIX - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan DIPLOMSKE NALOGE tipkanje - urejanje - vezava, tel.: 64-250, 64-166 OBRTNIKOM kvalitetno in ažurno vodimo poslovne knjige -ROMANIX-Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan STAVBNO kleparske storitve -žlebovi, obrobe, dimniške kape, snegobrani, tel.: 27-885 STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624 ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo - 3 leta garancije, pokličite tel.: 064/ 332-053, mobitel: 0609/624-731 IMAŠ probleme z alkoholom? Tudi mi smo jih imeli - ponujamo izkušnje in anonimnost - ANONIMNI ALKOHOLIKI - tel.: 061/ _________13-38-225________y DELO - IŠČE IŠČEM PRIPRAVNIŠTVO, končala sem srednjo tekstilno šolo, tel.: 43-565 IŠČEM PRIPRAVNIŠTVO ali honorarno delo, končala sem srednjo trgovsko šolo, tel.: 43-476 IŠČEM delo voznika, imam B, C, E kategorijo, tel.: 73-584, od 18.- 20. ure DELO - NUDI POSLOVNA PRILOŽNOST ob redni službi ah samostojno, ne ponujamo gradov v oblakih, pošteno plačilo za opravljeno delo, tel.: 64-033. FANT in DEKLE z gostinsko izobrazbo dobita redno zaposhtev, informacije po 19. uri zvečer, tel.: 62-339, Sandi IŠČEMO več oseb za prodajo na terenu, tel.: 27-386 HONORARNO delo, tel.: 64-166_______________________ ZAPOSLIMO redno ah pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tel.: 063/715-735 POSLOVNI STIKI ZA GOTOVINO poceni prodam certifikat (400.000 SIT), tel.: 65-199 KUPIM delnice raznih podjetij, vpisujemo certifikate, tel.: 43-714 KUPIM delnice raznih podjetij serije G, Krko pa tudi B in E, za gotovino, tel.: 64-608' POTREBUJETE POSOJILO, tel.: 061/220-518 Učenci prilagojenega program O.Š. Tončke Čeč se zahvaljujemo Občinskemu odboru LDS Trbovlje, za finančno pomoč pri izvedbi šole v naravi. s sponzorji NAGRADE za naročnike ZASAVCA 1 . NAGRADA: Vrednostni bon v višini 22.500 SIT GRAFEX TISKARNA. ŠTAMPILJKE, NAPISI Alojz Sešlar s.p. Podlipovico 31,1411 Izlake tel.:0601 -74-180; fax:0601/74-110 2. NAGRADA: Kombi prevozi v vrednosti 18.000 SIT ^ 1410 ZAGORJE ^^ tel.; 0601/63 206 gmM f rent\ telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: X juvan^O—0609/61 0057 3. NAGRADA: /i TRGOVINA r-3s Bon v vrednosti 18.000 SIT —* 1—1 L—J d. o. o. Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 4. NAGRADA: EUMEDIC Komplet prve pomoči za športne ekipe model SP0RT-0-PAL Šmartno pri Litiji, Ivančna gorica tel.: 061-887-390 5. NAGRADA: Prevozne storitve v vrednosti 13.500 SIT AW®IPME¥©MŠW© Srečko Rozman, s.p. Izlake 9, 1411 Izlake, tel.:0601/74-003 6. NAGRADA: Bon v vrednosti 13.500 SIT nn CENTROMERKUR tel.:061 -883-238,fax:061 -881 -209 ■■■■ Valvazorjev trg 25,1270 Litija 7. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 9.000 SIT fcrtlJaSClsIlfe tel.: 080 15 40 Nakup iz naslonjača vaš klic je brezplačen 8. NAGRADA: VValkman S0NY EUFgSRADE Prešernova 37, ZAGORJE, tel.: 0601/61 575 9. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 9.000 SIT OZ■) /> + 1410 Zagorje Cankarjev trg 13 BRODAR d.o.o. tel.:0601-64-353 10. NAGRADA: Storitve v vrednosti 9.000 SIT SoboslikarstVo in pleskarstvo RESNIK Marjan, s.p.,1411 Izlake, Mlinše 12,tel.:0601/75-274 11. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.000 SIT ^ CVCTUČaRNIl Mojca Greben s.p.. Cesta 3.julijo 1 1430 Hrastnik, tel.:0601/44-415 12. NAGRADA: Blago v vrednosti 9.000 SIT po izbiri Trgovina z blagom »CIKCAK « Sitva 'Bizjak Loa 3, 1430 Hrastnik,tel. :0601 /25-535 NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166; fax. 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek ................ kraj ............. poštna št... ulica............. telefon..... datum............ podpis....... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) Trgovina VSE ZA ZIMO: gume, vitrex, hladilna tekočina JEREB akumulatorji... Podvine 30, Ugodne cene, možnost plačila na obroke! Zagorje tel.:61 -601 NOVI DELOVNI ČAS: 0609-642-010 8.00 do 14.00 in 15.30 do 18.00, sobota 8.00 do 12.00 TISKARNA GRAFEX IZLAKE ŠTAMPILJKE in PEČATI $ REKLAMNI NAPISI, TABLE, TRl\NSPt\RE:NTI ® KLIŠEJI ZA BLAGAJNE m TISK PROSPEKTOM IM KATALOGOM GRAFIČNA PRIPRAVIA Z/l TISK VISE IZ EME ROKE OD BELEG/1 P/IPIRJ/I DO DOBRE TISKOMINE m ŠE MNOGO MEČ Tiskarna GRArEX# Podlipovita 31, 1411 Izlake tel.:0601/74-180 (2 liniji), fax: 0601/74-110 OPTIKA JAZBEC tel. 0601 62 505 Pregledi za očala in kontaktne leče vsak: torek od 15. do 18. ure in četrtek od 14. do 18. ure Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do18. ure C 0 W T Ti T v pritličju Zdravstvenega doma v Zagorju. Hitra in kvalitetna usluga vseh cenovnih razredov, tudi svetovno znanih dizajnerjev: ARMAN1, GENNY, YSL, VALENTINO, VOGUE ... in blagovnih znamk: BVBLOS, CAROLL, VVINCHESTER, OLIVER ... Ugodni plačilni pogoji in gotovinski popust! Ob novem letu pripravljamo presenečenje! s II Prvi slovenski eksperimentalni psiholog Mihajlo (1878-1966) ZELO HITRO PONA- VLJANJE TONA, INTERVALA BIVŠI slovenski SKAKALEC NA MUČEH IME ŠVICARSKEGA ALPSKEGA SMUČARJA KAELINA UDO LINDBERG NAVEZANOST HARMONSKE IN MELODIJ SKLADBE RAPOREDDELAZA TEKOČE LETO, KOLEDAR, DNEVNIK DOLGA DOBA, ERA AMERIŠKA GIMNASTIC. DOMINIOUE EDEN OD ČUTOV BEGUNJSKA 'OVA SMI TOVARNA JUČI MAKEDONSKE GOROVJE BIVŠA ODUCNA SLOVENSKA ALPSKA SMUČARKA ZMAGA PRI ŠAHU ANGLEŠKO SVETLO PIVO LJUBIM TE (ITALIJAN.) ANTON NOVAČAN OROSLAV CAF PERJE PRI REPI 1MERIK SIRAR BRITANSKI IGRALEC (ALASTAIR) VRERV SEV. ITALUI SKOTSKO NARODNO GLASBILO AMERIŠKI IGRALEC BALDWIN HRIB NAD HRASTNIKOM PEVEC SLOVENSKE SKUPINE AGORPOP SLOVENSKA MISS BOSTON ITAL OPERNA PEVKA OTTA IVAN NABERNIK SPOŠNO NERAZGLE- DANA MOŠKA OSEBA, TRAP INDIJANSKA PIPA MIRU kompozitor VVOLFGANG AMADEUS NAZIV ZA USPEŠNO SLO. MUZIKOLOG DRAGO EDEN OD TITANOV V GRŠKI MITOLOGIJI, POJMOVANJE ČASA HRIB PRI LJUBLJANI ČISTILNI PRIPOMOČEK RANLJIV ČLOVEK HRVAŠKI KRAJ V SLAVONIJI. ROJSTNI KRAJ JOSIPA BROZA PODTAKNJE-NEC, MLADO DREVO ZELENICA SREDI PUŠČAVE RICHARD NORTON RUDI AHČAN VODNI HUPI V ZRAKU TICO TOPRES SRNE, VEČ SRN V SKUPINI POSEBEN POLOŽAJ PRI JOGI ZAVSE-SPOSNO IPROŠČANJ vx MEDVEDICA / is» 4- r K I -+ k cvvtriot , Č€VL je /6/ •fLcFiS RTVTRBOVUEK.10