Letnik XXX.
SVEČANOST OB 30-LETNtC! ZMAGE NAD FAŠtZMOM:
Stovenci smo daii časten doprinos
za živtjenje v svobodi in enakopravnosti
Po uvodni besedi predsednika domačega SPD „Vinko Poljanec" Mihe Kapa so navzoči z enominutnim molkom počastili spomin žrtev fašizma, katerim so veljala tudi izvajanja govornikov — predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joška Tischlerja, predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Francija Zwittra ter zastopnika Zveze avstrijskih borcev odporniškega gibanja in žrtev fašizma (KZ-Ver-band) dr. Luke Sienčnika.
Predsednik NSKS je spomnil na %rtve, ki jih je od koroških Slovencev zahtevalo nacistično nasilje, vse od škocijanskega župnika Poljanca kot prve žrtve preko številnih rojakov, ki so trpeli in umirali v zaporih m taboriščih, do tistih, ki so zgubili življenje v oboroženem odporu. Na-Sa dolžnost je, je dejal dr. Tischler, da se spominjamo vseh tistih, ki so s svojim življenjem branili, kar je naše — našo zemljo, naš jezik. Povedati pa moramo to tudi mladini, da bodo tudi bodoči rodovi vedeli, kaj se je dogajalo v naši deželi in da bodo znali braniti pridobitve tega boja in teh žrtev.
Zastopnik KZ-Verbanda je obudil spomin zlasti na težke preizkušnje naših ljudi med vojno, ko so z ljubeznijo podpirali borce proti fašizmu, hkrati pa bili izpostavljeni stalni nevarnosti, da jih odvedejo v zapor in v taborišče smrti. Spomnil je na pre-;ovor, ki pravi, da je narod vreden e toliko, v kolikor časti svoje velike može in junake. Zato je prav, je naglasil dr. Sienčnik, da počastimo tiste, ki so za našo boljšo bodočnost padli z orožjem v roki ali pa dali življenje v zaporih in koncentracijskih taboriščih.
Svečanosti ustrezajoč kulturni okvir so pod vodstvom pevovodij Jožeta Starca, Joškota Wrulicha in Hanzija Kežarja prispevali pevski zbori domačih in sosednjih prosvetnih društev. V sestavu moškega in mešanega zbora so izvajali spored, ki je veljal slovenski zemlji od Soče in Triglava do Roža, Žile in Podjune; pozival je na zvestobo narodu in jeziku (Dva žlahtna bisera imam) in spominjal na junaški partizanski boj (Na oknu glej), predvsem pa se s Prešernom priznaval k načelom miroljubnega in bratskega sožitja med narodi.
1.
Več sto ljudi se je zbralo minulo nedeljo dopoldne v Škocijanu na spominski svečanosti, da se ob 30-letnici smrti domačinov, ki so zgubiii življenje v nacistični dobi, poklonijo spominu vseh številnih žrtev, ki smo jih doprinesli koroški Slovenci v boju proti nasilju — za boljše življenje v svobodi in enakopravnosti.
Uvodni maši za žrtve nasilja, ki jo je daroval domač) župnik Koglek ob asistenci rebrškega komen-datorja dr. Turnška, je sledilo polaganje vencev ob križu pred cerkvijo. Ob žalostinkah moškega in mešanega pevskega zbora so položili vence predstav-
niki SPD „Vinko Poljanec" v Škocijanu in SPD .Danica" v Št. Vidu v Podjuni, jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter Zveze koroških partizanov.
Osrednji del svečanosti pa je bil v farni dvorani, ki so jo do zadnjega napolnili udeleženci, med katerimi so bili tudi svojci žrtev nacističnega nasilja, jugoslovanski generalni konzul Bojan Lubej, predstavniki narodnih organizacij koroških Slovencev ter zveze avstrijskih borcev odporniškega gibanja in žrtev fašizma.
PREDSEDNiK ZSO NA SVEČANOST! V ŠKOCUANU:
Člen 7 ne zahtevamo kot darilo marveč kot^priborjeno pravico
Zbrati smo se, da se poktortimo v spoštovanju in gtoboki hvatežnosti spominu žrtev, ki so dale svoje življenje v boju proti nasilju — za botjše življenje v svobodi in enakopravnosti, je dejat na nedeljski svečanosti v Škocijanu predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter in potem nadatje-vat: Ni slučaj, da smo se zbrati prav v Škocijanu, saj je bila prva žrtev nacizma, ki so ji sledite še mnoge poznane in nepoznane med koroškimi Stovenci, dotgotetni po-stanec in predsednik Slovenske prosvetne zveze župnik Vinko Poljanec. Do danes ni znano niti ni bito mogoče ugotoviti, kaij je bil vzrok
njegove smrti; dejstvo je, da so ga kot orjaka in zdravega odpeljati uktenjenega v zapor, od koder se je po nekaj tednih vrnil botan in zaznamovan smrti, dobesedno umirat na kraj svojega dotgotetnega ptodnega detovanja za naše tjud-stvo. Vsi, ki so ga poznati, vedo, kaj smo koroški Stovenci zgubiti z njegovo osebnostjo; nacisti so znati udariti prav tam, kjer je bilo za nas najbolj usodno.
Za njim je dala škocljanska oko-tica še nadaljnje težke žrtve, ki jih skoratj ni mogoče doumeti v vsej gtoboki tragiki in nepopisni surovosti nacističnega režima: pred 30
teti vest o obglavljenju Mičejeve matere in hčerke Rezike ter Ročič-jctkovega očeta in hčerke Lizike ni prizadejata žatosti te obema težko prizadetima družinama, ampak je odjeknita po vsej koroški zemtji, kjer živi naše tjudstvo in še preko Karavank, ki tedaj niso bite naravna, neprekoračljiva meja, marveč .povezovalno, združujoče gorovje" z Gorenjsko razširjene .Vetike Koroške".
Ne da bi kakorkoti hotel zmanjševati ali omatovaževati moških žrtev, je v mednarodnem letu ženske te umestno, da še prav posebno opozorimo na te žrtve, ko sta s stovensko materjo dati življenje dve mtadi dekteti, vneti prosvetni delavki, katerim so stedite še Angela Sadnikar, ki so jo kot partizanko ujeli nacistični rablji in jo pognali v smrt, ter mati Helena Mohor in njena hčerka Marija, ki se nista več vrniti iz nacističnega taborišča smrti)
Kje, v kateri severni koroški pa tudi avstrijski občini, je dato 6 žena svoje živtjenje v borbi proti nacizmu, za svobodo in boljše živtjenje v enakopravnosti? To je treba vedno spet omenjati in prikazati, ko tudi najvišji predstavniki naše države omalovažujejo doprinos koroških Stovencev v protifašističnem boju. V tem primeru še prav posebno, ker so bile Mičejeve in Ročičjakove žrtve vključene v odporniško gibanje avstrijskih patriotov — v tako imenovano Ka-
tttmtumuttmmttntntHHUtHunmmiumtrmmmnnn S	E
]	Opozorilo	!
[ Avstriji	]
= Jugoslovanski veleposlanik v E = Avstriji inž. Gustav Vlahov je § E prejšnji teden obiskal general- E E nega sekretarja avstrijskega zu- § 5 nanjega ministrstva Heinricha E = Heymer!eja.
E Med razgovorom, ki se je E E nanašal na dvostranske odnose = E med Avstrijo in Jugoslavijo, je E E veleposlanik Vlahov posebej E 5 vztrajal pri tem, da mora Av- E E strija dati odgovor v zvezi z = = dovoljenjem za izročitev odli- E E kovanj avstrijskim borcem, ki E E so se borili v vrstah narodno- E E osvobodilne vojske Jugoslavije E E in ki jih je Jugoslavija odliko- E E vala že ob 25-letnici osvobo- E = ditve. Prav tako pa je velepo- E E slanik Vlahov zahteval odgo- E E vor tudi v zvezi z zahtevo po = E obnovitvi spomenika padlim E E partizanom v Robežu na Koro- E E škem, ki so ga nacionalisti raz- E E strdili leta 1973.
E Veleposlanik Vlahov je pou- E E daril, da sta omenjeni vpraša- E E nji še posebej pomembni letos, E E ko proslavljamo 30-letnico E E zmage nad fašizmom.
ittmnHtmmtimtmmttmHmmmmmncmmmumtli
ferjevo skupino iz Etfendorta in je fu vidna povezava slovenskega in astrijskega gibanja, katerih obeh citj je bita osvoboditev izpod nacističnega jarma in s tem svoboda domovine.
tn za resnično svobodo domovine so padli v borbi proti nacizmu iz te okotice še trije Rojakovi sinovi, sta dala svoje življenje v taborišču smrti predsednik domačega prosvetnega društva Janez Mohor in domačin kaplan Anton Kutej ter končno ni se vrnit iz partizanov Lado Picej. Šest žena in sedem mož, torej 13 žrtev iz neposredne okoiice — to je tako časten doprinos v boju prof) nasiiju, da se vsi še premaio zavedamo pomena in vrednote tega doprinosa, ki nas majhno narodno skupnost napravi
(Dd/je na #. sfrdm)
Skupen posvet
koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov
V soboto 12. apriia 197$ so se v Brucku ob Muri sestaii na skupnem posvetu in izmenjavi izkušen) predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev — Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev — ter Hr-vatskega kuiturnega društva na Gradiščanskem.
Po izčrpnem posvetovanju o trenutnem poiožaju sioven-ske manjšine na Koroškem in hrvatske manjšine na Gradiščanskem je prišio pri oceni dosedanjega izvajanja čiena 7 državne pogodbe v vseh bistvenih vprašanjih do poine skiadnosti in do sogiasnih skiepov giede bodočih skup-, nih ukrepov ter koordiniranega nastopanja.
Opera SNG iz Ljubijane gostuje spet v Ceiovcu
aaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaBaBaaaaaaaaaaaBaaBaaaaBBBHBaBBBBBBBBBaBBBaBBBaBi
a a
a a a a a
aaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaBHaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaBaaaaaaaaaHHaaaaaaaaaBaaa
a
Na povabiio Siovenske prosvetne zveze bo ansambei Opere SNG iz Ljubijane v nedeijo 27. apriia 197$ gostova) v Ceiovcu ter ob 1$. uri v Mestnem giedaiišču uprizori)
komično opero Bedriha Smetane
Prodana nevesta
Ljubitetji operne umetnosti prisrčno vabijeni na to jubiiejno $00. predstavo .Prodane neveste" v izvedbi ijubijanskega opernega ansambia!
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v pisarni Siovenske prosvetne zveze ter eno uro pred predstavo pri biagajni Mestnega giedaiišča. Za dijake siovenske gimnazije izreden popust (vstopnice po 10 šiiingov).
S/ovens&d prosvefnd zvezd
!Bi
Manjšine naj bodo most
ki vodi k miru in sodeiovanju
Odbor OZN za odpravo ra:ne di$krimi nacije,, ki obravnava tudi diskriminacijo narodnih manjšin in o katerega teiošnjem zasedanju smo poročati že v zadnji števiiki našega ksta, je razpravijai prejšnji teden o poročiiu jugosiovanske viade o izvajanju dotoči] mednarodne konvencije o odpravijanju vseh obiik rasne diskriminacije.
Statni jugostovanski predstavnik v Združenih narodih Jakša Petrič je dejat, da Jugo-stavija dostedno izvaja dotočita omenjene konvencije tako v svoji zakonodaji kot tudi v praksi. Pri tem je ztasti opozorit na nove ustave jugostovanske federacije in posameznih repubtik ter pokrajin, v katerih je uzakonjena skupnost enakopravnih narodov in narodnosti.
Jugostovanski predstavnik pa je opozorit tudi na nevarne pojave v raznih drugih državah ter dejat, da živimo v času, ko se v svetu in v Evropi po eni strani krepijo procesi medsebojne odvisnosti, pa tudi dostedna potreba po mirotjubnem sožitju; po drugi strani pa smo tudi priče oživtjanja fašistične dejavnosti. Vse obtike rasnega sovraštva kratijo pravice narodov, narodnosti, narodnostnih manšin, hkrati pa je to sovraštvo tudi piodna podtaga in instrument reakcijskih sit, vojne in podcenjevanja, ki ga narekujejo znane fašistične metode nasitja in terorja.
„Zato pozivamo vsako državo," je nagtasit Jakša Petrič, „naj doma, pa tudi na mednarodni ravni, v cetoti izvaja napredna načeta in konvencije, saj bodo te države te tako tahko zmanjšate moč fašističnih sit. S tem tudi ne bodo dovotite, da bi ravnanje z nekaterimi narodi, narodnostmi in manjšinami postato vzrok napetosti in sovražnosti, temveč bo vse botj postajato most, ki vodi k miru in sodetovanju."
Smo zavedni Stovenci
in iojaini avstrijski državijani
Letno zborovanje avstrijskih katoliških publicistov, ki je bilo ob koncu minulega tedna v linijah, se je seveda moralo precej obširno baviti s koroškim manjšinskim vprašanjem, kaijti sicer ne bi bilo dovolj zanimivo, tzgieda, da postaja manjšinska problematika vsebolj manevrsko-taktično področje določenih krogov, da bi z ustreznimi izjavami spravili koroške Slovence pod pritisk manipuliranega javnega mnenja.
Če smatra Kleine Zeitung tinijsko zborovanje za „pokušnjo" po deželnem glavarju Wagnerju zasnovanega koroškega omizja, potem je bilo zelo v redu, da smo koroški Slovenci — razen redkih posameznikov — rekli, da v tako pisano druščino ne gremo, ker so za nas partnerji le tisti, kii so v imenu države podpisali državno pogodbo in s tem naše pravice.
Kako si pravzaprav predstavlja gospod generalni direktor in predsednik zveze kato-tiških publicistov Avstrije Hanns Sassmann (ki je menda nekoč — četudi ironično — izjavil, da predstavlja s svojim imenom SASS-mann SA in SS obenem) rešitev manjšinskega vprašanja, ko pravi, da je to patriotska naloga (za Avstrijo), v isti sapi pa postavlja, da stoji državljanska zavest nad narodno zavestjo. Taiko vrednotenje je za manjšino nesprejemljivo, ker bi na široko odprlo vrata pojačeni asimilaciji koroških Slovencev. Zato moramo tako postavljanje najostreje zavrniti, scdj bi se sicer dnevno znašli pred očitkom naših nasprotnikov: .Niste dobri Avstrijci, ker hočete vaše pravice; sicer je pa že vse preko mere izpolnjeno."
Ravno katoliška publicistika je v zvezi z zakonom o splavu državo ostro napadla in j! — čeprav zakon splava ne zahteva, marveč ga samo dovoljuje — odrekla pravico do takega ravnanja. Fritz Csoklich je 24. 1. 1974 v svotjem listu zapisal, da je bilo na avstrijski sinodi povedano: .Katoličani se po sklepu za terminsko rešitev ne bi mogli več identificirati s to državo." Od koroških Slovencev pa naj bi se po subjektivnih merilih v prvi vrsti zahtevata državljanska zavest in šele potem noj bi se smeli zavedati tudi svoje narodnosti. Taka teza bi dejansko rešila naše vprašanje v smislu množičnega splava naše narodne skupnosti. Vsaka narodnost in torej tudi slovenska je kakor jezik dobrina, zato ne moremo dopustiti takega vrednotenja, kot si ga je dovolil predsednik Sassmann. Če že hoče vrednotiti, potem bi moral nujno postaviti narodno in državljansko zavest enakovredno na isto raven. To dela tudi avstrijska ustavo, ko (vsaj na papirju) določa, da so vsi državljani ne glede na raso, jezik ali veroizpoved pred zakonom enaki. Ker je jezik spoznaven det narodnosti in s tem osebnosti posameznika, nikakor ne more stati pod državljansko zavestjo. To zavest pa more država okrepiti s tem, da vestno izpolni to, kar je podpisala.
Zaradi nekega idealiziranega .Usterreich-Bewuf)tsein" povedati z očitnim namigom na slovensko narodno skupnost no Koroškem, da ranžira .Staatsbewuf)tsein vor dem Volksbewul)tsein", je potemtakem — ker za nemško govorečega Avstrijca v tem ni razlike — samo dobro postavljena trditev v smeri ustrahovanja in nadaljnjega pospe-
ševanja raznarodovalnega procesa. Za koroške Slovence velja, da so s tem, da ostanejo Slovenci, tudi svoje prispevali k zahtevi, biti dobri državljani; eno predpostavlja in dopolnjuje drugo. Za Avstrijce nemške narodnosti — če je dr. Sassmann morda le menil tudi te — pa se sme trditi, da bi se njihova državna zavest utrdila, če bi bile v
Avstriji izpolnjene vse prevzete obveznosti do narodnih manjšin po črki in duhu člena 7 državne pogodbe. Tedaj bi namreč tudi spoznali, da je bila usodna napaka, da so merodajni politiki tako klavrno kapitulirali pred nemškim nacionalizmom in s tem podprli njegov razmah.
Ob takšnem zadržanju, kot ga trenutno kažejo v parlamentu in v deželnem zboru zastopane stranke do manjšine, bi — kakor je pred nedavnim ugotovil bivši predsednik koroške delavske zbornice dr. Paul Truppe — po letu 1945 nikakor ne prišlo do podpisa državne pogodbe. Določen del zasluge ali bolje krivde pri izoblikovanju takšnega zadržanja strank pa imajo zaradi oblikovanja javnega mnenja tudi množična občila, predvsem časopisi. Zlasti desničarskemu nemškemu tisku na Koroškem ni mogoče prihraniti očitka, da nikdar ni kazal naklonjenosti do upravičenih zahtev manjšine, marveč je bila manjšina le tarča stalnim napadom s te strani.
Tudi sofistično posfavtjanje sinodala slovenske narodnosti dr. Valentina Inzka z zatrjevanjem, da koroška slovenska manjšina ni jugoslovanska manjšina (.ker živimo koroški Slovenci v Avstriji in nikdar nismo živeli v Jugoslaviji"), je nesprejemljivo in napeljuje vodo na mlin tistim, ki hočejo onemogočiti vsak stik z matičnim narodom in njegovo državo. Koroški Slovenci smo, ker živimo v Avstriji, jasno Avstrijci, smo pa, ker živi naš matični narod v Sloveniji in je Slovenija del Jugoslavije, ne samo po jugoslovanski terminologiji, temveč po vseh mednarodnih pravilih pravtako tudi jugoslovanska manjšina. Deželni glavar Wagner je na neki tiskovni konferenci dejal, da ni svetovalec manjšine. Do tega pomembnega spoznanja bi se moral dokopati po malem tudi sinodal dr. Valentin Inzko.
RK
,Ersatzjuden'
Na nedavni prireditvi „Ustni časopis" v Siovenj Gradcu je — kakor smo kratko že poročati — sode-iovai tudi predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, ki je o aktuainih vprašanjih in o poiožaju siovenske narodne skupnosti na Koroškem povedai nasiednje:
Morda boste najbotje razumeti današnji položaj no Koroškem, če prikažem raziike med vašo današnjo siavnostjo tukaj v Siovenj Gradcu, ko ste se spomniti $0. obtetnice antifašističnega boja in odprti razstavo, ter spominskimi prestavami pri nas na Koroškem. Pri nas v Avstriji sptoh je tako, kot da ne bi bito nikdar okupacije naše države, kakor da zavezniki ne bi nikdar zahtevati, da mora tudi Avstrija sodelovati v antifašističnem boju, če hoče doseči spet svojo neodvisnost. Pri nas ne praznujejo uspehov antifašističnega boja, ampak se zbirajo $0 tet po osvoboditvi bivši esesovci na zborovanjih; pri nas ne odkrivajo spomenikov borcem za svobodo, ampak razstretjujejo in poganjajo v zrak spomenike padtim partizanom.
To je današnja stika Koroške in v tem vzdušje smo se znašti koroški Stovenci pri zadnjih votitvah. Vsa borba koroških strank se je vodita na hrbtu stovenske narodne skupnosti; meščanske stranke i" socialistična stranka so tekmovate, kdo je botj nacionalističen in kdo botj odtočen in botj neizprosen v odrekanju pravic koroškim Stovencem. Tako tahko trdim, da je današnji potožaj koroških Slovencev podoben potožaju teta 1920 ati teta 1957 in 1958 in končno v tetu 1945, ko imamo spet strnjeno fronto vseh nemških strank in nemških si! proti slovenski narodni skupnosti, ki je nočejo priznati kot det avstrijske družbe, marveč jo dotžijo nezvestobe do države in iredentizma ter jo s tem potiskajo v absotut-no izotacijo in v geto, kakor so nekdaj nacisti potisniti v geto Žide. Danes smo v Avstriji za nemške nacionatiste in neonaciste koroški Stovenci in gradiščanski Hrvati ..Ersatzjuden".
Takšna je resnična situacija danes na Koroškem — ne samo med votitvami, tudi po votitvah. Saj je žeto značitno, da je ob otvoritvi novega dežetnega zbora sodit predsednik za potrebno, da je ponovit besede bivšega dežetnega gtavarja Wedeniga pred $ti teti, ko je po prvih votitvah v Avstriji govorit, da je posebno vese! in ponosen, ker se je samo nekaj nad 1000 Stovencev odtočilo za iredentistično stranko. Pri tem je poudarit, da se mu zdi potrebno opozoriti na to izjavo „ob danem povodu", to je po votitvah, česar ni mogoče razumeti drugače, kakor da ima ..Koroško enotno tisto", za katero je bito danih 41!0 gtasov, za ..iredentistično". To je demokracija na Koroškem. To pomeni nov hud pritisk na manjšino, pomeni njeno izobčenje iz avstrijske družbe, pomeni odrekanje njene vtoge posrednice med sosednjima narodoma in sosednjima državama, pomeni netenje šovinističnih čustev, ki so v zadnjih tetih okužita vzdušje na Koroškem, da se koroški Stovenci v resnici čutijo ne te zapostavtjeni, marveč resnično tudi ogroženi.
To smo povedati na zadnjem sestanku tudi zveznemu kaneterju Kreiskemu, ko nas je ponovno vabit, da bi se dogovoriti o nadatjnji obtiki reševanja. Pri tem je poudarit, da so se stranke, predvsem socia-tistična z najmočnejšo opozicijsko tjudsko stranko in nacionatistično svobodnjaško stranko dogovorite, da bodo brezpogojno izvedte tako imenovano ^preštevanje posebne vrste". To pa je za nas ..ugotav-tjanje manjšine", ki ga koroški Stovenci absotutno odktanjamo.
V normatnem vzdušju bi brez dvoma bita tudi taka obtika možna in morda četo demokratična, v prikazanem pa je taka obtika reševanja odprtih vprašanj manjšine hudo nedemokratična in namenjena te na-datjnjemu desetkanju stovenske narodne skupnosti. Koroški Stovenci vedno spot poudarjamo, in to je tudi dejstvo, da je iz zgodovine znano, kje koroški Stovenci avtohtono živimo. To je bito avstrijskim po-titikom znano in jasno od nekdaj in ztasti tudi po tetu 1945, ko je što za meje naše repubtike. Tudi tedaj so točno vedeti, kje živimo koroški Stovenci. Tedaj so v vseh občinah, kjerkoti živi tudi te majhen de! stovensko govorečega prebivatstva, uvedti dvojezičen pouk v šotah in se na to svojo obtiko reševanja posebno skticevati tudi na mednarodnih konferencah, ko je što za meje. Koroški Stovenci smo od vsega začetka vedno spet poudariti, da je treba v vseh tistih občinah, v katerih je Avstrija tedaj uvedta dvojezično šotstvo, uresničiti tudi vsa dotočita iz 7. čtena državne pogodbe. Pri tem pa ne smemo tudi prezreti vptiva bivše antistovenske po nemčevatne šote in zgodovinskega pritiska na koroške Stovence, ki sta kriva, da se tudi de! naših zavednih tjudi še danes, $0 tet po fašizmu in nacizmu, ne upa svobodno izreči o svoji narodni pripadnosti. Travme izsetitvo in pregona z domače zemtje naši tjudje še niso preživeti in že spet stišimo grožnje pregona, kakor smo jih čuti ob izgredih zaradi dvojezičnih napisov, ko so šovinistične site grozite in kričate: ..Proč s Stovenci, horuk čez Ljubetj z njimi!"
Očitek nezvestobe državi, ko detijo po eni strani nezavedne Stovence ati, kakor jih imenujejo, Vindi-šarje v tako imenovane domovini zveste in po drugi strani Stovence v domovini sovražne in ireden tistične, je nadatjnji vzrok, da v takem vzdušju od koroških Stovencev ni mogoče pričakovati svobodne odtočitve o tako važnem vprašanju, če bi končno koroški Stovenci danes pristati na tako ugotavtjanje manjšine, bi s tem praktično priznati vso dosedanjo ponemčevatno potitiko oziromo rezuttate te potitike in vsa tjudska štetja, ki jih do danes nikdar nismo priznati, ker niso nikdar potekata v taki obtiki, da bi jih tahko priznati. Končno bi tako ugotavtjanje tahko ponavtjati vedno in bi po vsakih 10 ati morda že po vsakih treh tetih imeti ponovno ugotavtjanje, ponoven ptebiscit in bi se naše tjudstvo ponovno morato izreči o svoji narodni pripadnosti.
To so — mimo dejstva, da v državni pogodbi tako ugotavtjanje nikjer ni predvideno in da je za reševanje 7. čtena odtočitno stanje ob podpisu državne pogodbo maja 1955 — momenti, to so vzroki, zakaj koroški Stovenci take obtike reševanja naših živtjenj-skih oprašanj ne moremo oprejoti in da jo bomo absotutno odktoniti; če pa bi ugotavtjanje ktjub naši odktonitvi resnično izvodti, bomo tako obtiko privedi! do absurda.
Kmetijski sejem v Kranju
Do nedelje še traja na razstavišču v Kranju XIV. mednarodni spomladanski kmetijski sejem, ki je bil odprt pred tednom dni. Na njem sodeluje skupno nad 90 razstavljavcev, od tega 25 tujih, pi zastopajo lepo število podjetij iz Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Združenih držav Amerike, Japonske, Indije in drugih dežel, tako da predstavlja obiskovalcem sejma svoje proizvode več kot 200 proizvajalcev iz Jugoslavije in inozemstva.
Spomladanski kmetijski sejem v Kranju postaja vse bolj prireditev, ki je namenjena kmetijskim proizvajalcem, ki želijo modernizirati svojo delovno opremo in sredstva ter urediti svoj dom. Ni več sejem, na katerem bi svoje izdel-
ke razstavljala in prodajala samo podjetja iz Gorenjske in Slovenije, temveč je to že prireditev, na kateri se predstavljajo proizvajalci iz cele Jugoslavije in predvsem tudi iz številnih tujih držav. Pa tudi obiskovalci prihajajo iz cele Slovenije in celo iz drugih jugoslovanskih republik, zlasti iz sosednje Hrvatske.
Sejem iz leta v leto napreduje tako po obsežnosti razstavnih površin, kakor po izbiri blaga. Letos so zasedene tudi vse stranske hale, ki v preteklosti za ta sejem še niso bile izkoriščene poleg tega pa je s kmetijsko mehanizacijo zasedenega nad 2000 m? več zunanjega razstavnega prostora. Tako je na skupno 7500 sejemskih površin v zaprtih pro-
storih razstavljeno blago široke potrošnje, kot so pohištvo in dekorativa, metrsko blago in konfekcija, gospodinjski stroji in akustični aparati, prehrambeni izdelki, potrebščine za šport in razvedrilo itd. Poleg tega je tu še razna drobna kmetijska mehanizacija, orodje in razni obdelovalni stroji, primerni za domačo uporabo in obrt. Precej večja je tudi izbira gradbenega materiala. 8000 m? zunanjega razstavnega prostora pa je zasedenega z vsemi vrstami kmetijskih strojev, z motornimi vozili in opremo za gospodarska poslopja.
Tako sleherni kmetijski proizvajalec in potrošnik lahko najde na sejmu nekaj za svoje potrebe, in to ob pestri ponudbi in po ugodnih cenah.
Graški sejem in ..Leto ženske"
Graški sejem se /ahko ponaša s tem, da je v/ogi žene v pok/icnem živ/jenja (kot podjetnic; na industrijske??;, trgovskem in okrtnem področja j in v zaseknem živ/jenja (kot gospodinji in materij vedno izkazoval do/žno spoštovanje in je njenim nakavnim potrekam pri vsakem sejma odreja/ astrezno važno mesto, pri čemer izjemoma enkrat ne ki se opira/i na ta- in inozemske števi/ke, ki izkazajejo ko/j a/i manj merodajne odstotke o tem, kakšen de/ež dražinskega dokodka a/i okratnega dokička žena aprav/ja, na/aga a/i izdaja.
„7.eto ženske", ki ga primerno okkajajo na ce/em sveta, apravičaje vprašanje, kaj v poseknem primera stori graški sejem za dostojno pros/avitev tega dogodka.
Če pastimo enkrat ok strani ženo v pok/ica, katere s podjetjem povezane investicije so vendar prav tako /akko zadeva moškik, potem se /ahko omejimo na ženo v za-seknem živ/jen ja.
Kot gotpod;n/a in mati izpo/njaje na/oge in oprav/ja de/a, ki jih ni mogoče stisniti v 40-ari teden; ona nosi g/avno kreme za k/aginjo njene dražine in ima pravico do tega, da se njeno de/o prizna in o/ajša/ Ta o/ajšava predstav/ja že zdavnaj sta/no programsko točko v koncepciji graškega sejma, ki vse v to področje spadajoče pro-dakte, aparate, naprave, ce/e kahinjske opreme itd. že /eta sem predstav/ja v čeda/je kogatejši izkiri, v komaj še prekos/jivi mednarodni ponadki, naj gre potem za področje prehrane (kahinjske stroje in naprave najnovejše tehnične perjekcije in mnogo dragega več) a/i za področje stanovanjske potreke mehanične zvrsti (sesa/ce za prah, čisti/ne naprave itd.J.
Vsi v okvira „raja gospodinje" zdraženi predmeti so namenjeni izk/jačno tema, da ki gospodinji o/ajŠa/i vsakdanje živ/jenje in ji vsaj pri/ožnostno zagotovi/; prost čas in oddih, /n kar zadeva mater; žena naj ne ki v prostem časa samo svojema moža ir; svoji dražini nadi/a oddih in adokje, marveč ima tadi sama pravico do tega. Tej zahtevi astreza v Gradca tradiciona/no kogata strokovna razstava pohištva in stanovanjske opreme, takaj najde vse, kar s/aži mira in adoknosti, razam/jivo tadi peri/o vseh vrst, zavese, preproge, sveti/a in ne nazadnje komp/eten izkor možnosti za o/epša-nje prostega časa (g/askene instramente, te/evizorje, radio aparate, stereo, Joto Ji/m itd.J.
PRED- GOSTOVANJEM LJUBLJANSKE OPERE:
Miše! „Prodane neveste"
kot narodnega in umetniškega de!a
..PRODANA NEVESTA' Rajko Koritnik v vtogi Tanka
..Prodana nevesta" — to najbolj veselo Smetanovo delo — je že po ^vojem nastanku pravi poletni cvet. Smetana ga je ustvarjal v prvem yzponu svojih dramskih moči, ko je jjrpal iz še nedotaknjenih izvirov, ^ato je ustvaril tako sveže delo, ki ga zmore samo mladost. Tudi radost tega dela je izvirala iz prav tako čistih virov. Hotel je ustvariti tipično češko narodno delo, ki je že zaradi narave češkega naroda moralo biti veselo. Vse pa je bilo še okrepljeno ? tem, da je imelo to delo vsebino 'z kmečkega življenja. Takrat so bi-
*a češka mesta še pod močnim nem-sktm pritiskom, narodna zavest pa je med ljudstvom ostala nedotaknjena.
Narodna češka opera je potemtakem črpala iz ljudskega življenja. Poleg tega pa je vas Smetano vedno privlačevala ne le zaradi svoje češkosti, temveč tudi zaradi svoje veselosti, ^di se, da je v njegovih mislih o češki vasi vedno sijalo sonce, ki je osvetljevalo ne le naravo, temveč tudi ljudi, kt so v njej živeli, in jih barvalo z zlatom. Tako mu je vas bleščala v polnem sijaju in ga ogrevala s posebno toplino. Zato mu je bila tudi ope-ta iz vaškega življenja početje radosti.
Končno pa ga je to delo veselilo tudi po umetniški plati. Znano je, kako je v Weimarju delovala nanj misel o ustvaritvi moderne komične opere. To je bila tudi po umetniški strani privlačna naloga, saj je bil njen pomen v tem, da je bilo sodobno romantično ustvarjanje — skoraj izključno tragično — dopolnjeno s humorjem novega človeka. Tako je ob komponiranju „Prodane neveste" v Smetani mnogo pobud zbujalo ta radostni ton, s katerim nas ta opera najbolj neposredno očara.
Poleg tega vidimo, da je bila vsa ta radost, izvirajoča iz narodnega, osebnega ali umetniškega vira, mišljena in doživeta resno. „Prodana nevesta" ni niti za hip burleska in ni hila ustvarjena le zaradi zabave občinstva. To umetniško dele je kljub vsej veselosti v vseh pogledih resno. Njegovo veselje ni rojeno iz šal, ve-
selih prizorov in podobnih pomožnih sredstev tako imenovane komike. Če nekatera manjša, zlasti nemška gledališča ..Prodano nevesto" uprizarjajo tako, da bi ugodili zahtevam občinstva po ceneni komiki, je to popolna poneverba dela tako z umetniške, pa tudi ljudske in narodne plati. Smetana je bil preresen umetnik, da bi služil tako nizkim nalogam.
Zato ga je tudi navdihnila misel sveimarskega kroga, da bi ustvaril novo, moderno glasbeno komedijo, toda nikakor parodistično, ki bi karikirala in pretiravala po običaju stare buffo opere, temveč življenjsko, realistično, resnično, z notranjim, čustvenim, toplim humorjem. Humor v ,,Prodani nevesti" izvira iz srečnega, jasnega pogleda na svet, ne pa iz zasmehovanja tega sveta. Vsi ti ljudje, ne le Janko in Marinka, temveč tudi dobričina Vašek, trpijo, kakor je to pač v življenju, vendar pa je vse oblito s srečnim pogledom na svet in ogreto s toplino sočutja, tako da ta podoba tudi nas ogreje in osreči. To je poglavitna skrivnost Smetanovega humorja, v tem pa je tudi njegova velika umetniška vrednost.
Vse to je še okrepljeno z vsem drugim, kar je vplivalo na Smetano pri ustvarjanju ..Prodane neveste". V češki umetnosti je povsem neznan ton, ki se pojavlja v umetnosti drugih narodov, to je zasmehovanje kmečkega človeka kot manj vrednega, ne preveč bistrega in v obnašanju neotesanega. To je bilo v češki umetnosti povsem izključeno, saj je bil kmečki človek jedro naroda. Nasprotno, v češki umetnosti bomo srečali kvečjemu zasmehovanje meščana zaradi njegove izrojenosti in drobnjakarstva, katerim je kot ideal postavljeno nasproti zdravo življenje in prepričanje kmečkega človeka. In zato „Pro-dana nevesta" ni mogla biti in ni ka-
rikatura in zasmehovanje kmečkega življenja, temveč nasprotno — njegovo poveličevanje.
To moramo zlasti poudariti, ker v tujini zaradi nerazumevanja zelo mnogokrat prenarejajo najbolj komični figuri dela — Kecala in Vaška. Iz prvega delajo postavo, kise zdi, kakor da bi morala biti vsej okolici za bebca, iz drugega pa skoraj duševnega degeneriranca in idiota. To je nemogoče ravnanje ne le umet-
izraz solidarnosti
s Slovenci v zamejstvu
O proslavah ob 30. obletnici osvoboditve v Sloveniji je predsednik ljubljanske mestne konference SZDL Jože Smole dejal, da udeležba na teh proslavah ni pasivno dejanje, pač pa manifestacija, ki ima tako notranjepolitični kot zunanjepolitični pomen. Vsebina prireditev bo izraz dosežkov tridesetletnega razvoja, bo obramba resnice o narodnoosvobodilni borbi, bo protest proti dviganju fašizma v mnogih deželah, bo pa — kakor je naglasil Jože Smole — fudi izraz solidarnosti s Slovenci v zamejstvu kakor tudi podpora vsem narodom po svetu, ki se borijo za politično enakopravnost in pravičnejše ekonomske odnose.
niško, ker kvari umetniški slog dela, njegovo naravnost in plemenitost, temveč zadeva tudi Smetanovo ljudsko občutje, ki mu tuja nesreča ali celo duševna motnja ne bi mogli biti smešni. V češki interpretaciji je Vašek povsem naravna postava: mladenič, ki mu narava resda ni podarila preveč pameti, je pa dober fant, ki zares doživlja vse, kar se z njim dogaja. Tudi Kecal v češki interpretaciji deluje ravno s svojo resnostjo in dostojanstvenostjo, s katerima želi ugajati svoji okolici in zato na koncu njegov poraz še močneje učinkuje. To češko obravnavanje je neločljivo povezano s celotnim umetniškim umevanjem Smetanovega dela in ga zato ni mogoče svojevoljno zamenjavati z drugim, če nočemo skvariti sloga tega dela. Tako bomo spoznali, kako sijajen, človeški, prisrčen in topel je Smetanov humor v tej operi.
Iz značaja tega humorja raste tudi celotna zgradba dela. Njeno dramsko jedro je ustvarjanje živih, jasnih, konkretnih tipov: taka sta srečna zaljubljenca, taki sta obe komični figuri, pa tudi manjši liki so vsi jasno oka-rakterizirani. Ravno tako živo so ustvarjeni ljudski prizori, pa naj bo to ljudstvo v veselem razpoloženju na križpotju, ali pa v dramski akciji ob navidezni prodaji neveste. Imenitna je Smetanova veščina, s katero nas pridobi za svoj humor, hkrati pa nas zna pripraviti do tega, da mu podležemo brez odpora.
To dokazuje že mojstrska uvertura, ki nas ne osvoji toliko s svojo idejno vsebino, kolikor s svojo živostjo, in to tako, da sploh ne razmišljamo in se povsem nagonsko predajamo čaru te brezmejno radostne glasbe. Ta umetnost pa je še bolj zanimiva, ker je bila rojena v dobi, ki se je izogibala temu popolnemu vplivanju. Smetana z glasbo docela do-
.OKROGLA M)ZA' V BEOGRADU:
Koroški Slovenci nimajo pravic
ki jim pripadajo po državni pogodbi
V	Beogradu je bita prejšnji teden „okrog!a miza" o odnosu evropskih držav do držav v razvoju, v deiu katere je sodeiovaio 71 predstavnikov 41 komunističnih, sociaiističnih, sociaidemokratskih in deiavskih strank Evrope ter deiegacije fronte narodne osvoboditve Aižirije.
V	tridnevnih razpravah so ugotoviti, da nove ob-iike izkoriščanja v svetu pogiabijajo že desetietja trajajoči prepad med razvitimi državami in dežeiami v razvoju in je zato naioga vseh naprednih sii v Evropi in v svetu, da skušajo s skupnimi močmi najti pot za nove, enakopravnejše in pravičnejše odnose med manjšino in večino čioveštva. Poudariti so, da je boij enakopravno in učinkovitejše sodeiovanje Evrope z dežeiami v razvoju objektivno mogoče in poiitično nujno, kajti nadaijnje pogiabijanje raziik
med gospodarsko razvitimi in dežeiami v razvoju nosi v sebi veiiko nevarnost za popuščanje napetosti in sporazumevanje ter za mir in varnost v svetu.
Po spiošnem prepričanju kapitaiistične države še zdaieč niso storite dovoij, da bi s pomočjo dežeiam v razvoju nadoknadite vse tisto, kar so iz teh deže) izkoriščate za iastni razvoj in hkrati sejaie tam revščino, iakoto in zaostaiost.
Predstavnik KP Avstrije dr. Kurt Weiss je na zborovanju govori) o pomoči, ki jo državam v razvoju daje Avstrija. Ob tej priiožnosti pa je opozori) tudi na potožaj koroških Siovencev. Poudari) je statišče svoje stranke in deja), da je te ta vedno podpirata pravice stovenske manjšine; ugotovi) pa je tudi, da koroški Stovenci 30 iet po zmagi nad fašizmom še vedno ne uživajo pravic, ki jim pripadajo po državni pogodbi.
..PRODANA NEVESTA"
Vilma Bukovčeva v vlogi Marinke
seže cilj. To velja tudi za prvi zbor „Zakaj veseli bi ne peli, dokler bog nam zdravje da". Že besedilo je za Smetano značilno. V njem je izražena preprosta, pa zdrava narodna filozofija, ki je skladatelju omogočila dati glasbi ton čistega, srečnega veselja, ki preide tudi na nas in nas imenitno pripravi na vse veselo, kar bo prišlo. Pomembni so tudi zaključki dejanj. V njih veselje, ki narašča med celotnim dejanjem, doseže vrhunec — zlasti v prvem dejanju, kjer se tako rekoč vsa vas prepusti viharnemu plesu. In na koncu, po ganljivem prizoru sprave med očetom in sinom, vse sence resnosti hitro splahnijo in topla radost zajame vse sodelujoče — na odru in v avditoriju.
To je misel „Prodane neveste" kot narodnega in umetniškega dela. V narodnem smislu je to prenos češke radosti, češke demokratičnosti, češke življenjske filozofije v živo in realistično podobo življenja. Čehi vidijo v „Prodni nevesti" več kot le zabavno delo. Čeprav v njej ni nobene direktne besede o patriotizmu ali o čeških težnjah, je „Prodana nevesta" zlasti v času boja za narodov obstoj naredila neprecenljivo uslugo vsem, saj jim je dajala radost in zaupanje in tako krepila za boj potrebno moč. Zato so Čehi z navdušenjem gledali to delo ravno takrat, ko jim je bilo najbolj hudo. Tujec ni mogel razumeti, kaj vse je mogoče razbrati in kakšne ideje je mogoče črpati iz nedolžne zgodbe o Marinki in Janku, Kecalu in Vašku, toda češkemu narodu je govoril duh češkega ljudstva, njegova najvišja beseda, ki ga je obdržala v vseh viharjih zgodovine: ne obupajte, bodite veseli, ker boste tedaj nepremagljivi.
Vendar pa je humor ..Prodane neveste" tudi v svetovni glasbeni kulturi dobil pomembno mesto. Od Mozarta naprej ni bilo dela, ni bilo mojstra, ki bi s toliko umetniške elegance, a tudi sveže neposrednosti znal osrečiti svet s tako toplim, iskrenim in milim humorjem, kot je to storil ustvarjalec ^Prodane neveste".
TONE SVETINA	275
Nekaj kilometrov za vasijo sta našla brigadni štab. Sprejel ju je visok komandant, košat major. Greif mu je komaj dokazal, da je tudi on major, poveljnik komande mesta, in da je s te strani pot prosta, ker ni več sovražnika. Toda ni Jima zaupa). Bila sta v civilnih oblekah, z nemškim orožjem. Toliko da ju ni dal razorožiti. Začetne težave, je pomislit Blisk. Kakašen hudič bo šele potem, ko pridejo Angleži!
Naposled sta ga le prepričata, da lahko z brigado krene v mesto.
Nazaj grede sta se srečala z enotami Bazoviške brigade in bataljoni KNOJ. Izvedela sta, da skupaj s Tržačani zavzemajo justično palačo in zapore Coroneo. Tam so se esesovci zatekli v labirint kletnih prostorov, od koder so se obupno branili. Vijugasti rovi so onemogočali miniranje.
.Zakaj pa imamo gasilce?" se je spomnit Greif. .Celo organizirani so v četah odpora!"
V dobri uri so bili gasilci s svojimi brizgalnami na prizorišču boja. Eksplozije so utihnite. Gasilci so privlekli nešteto cevi in jeli kletne prostore polniti z vodo. Kmalu so se nekateri esesovci premislili: utopitev ne bi bila junaška smrt... Brez orožja so prihajali drug za drugim iz rovov z dvignjenimi rokami. Nekateri pa so se v rovih sami ustrelili. Brizgalne so pele, voda je klokotata in vse bolj zalivala
betonske prostore. Se preden so pridrdrali v mesto angleški tanki, so kriki utopljencev zamrli v betonskih obokih. Na gladini so se razblinjali mehurčki, odsev poslednjih vzdihov . ..
Brigade IV. armade in 30. divizije so se že spuščate v mesto, čeprav je na obrobju mesta na Opčinah še vedno divjala bitka s tri tisoč Nemci. Po ulicah so zaškripale gosenice tankovske brigade. Hitela je proti Svetemu Justu, močno utrjeni postojanki, ki se ni hotela vdati Jugoslovanom.
Po mestu je gorelo nešteto kamionov, votli poki eksplozij so naznanjali razkroj in agonijo prej tako ohole .najboljše" armade sveta. Topničarji IV. armade so kar izza vogalov tolkli v zidove kasarn in juriša!! skozi nastale luknje, dokler se niso dvignile bele zastave.
Blisku se je zdelo, da se vse dogaja kot v filmu. Videl je, na stotine ujetih Nemcev. Videl je partizanske borce, ki so imeli do komolcev ročnih ur. Veselje, opoj zmage in obup premaganih ...
Pod noč sta se z Greifom sestala s komandantom 30. divizije, Bavcem. Povedal jima je, da je Bazoviška brigada pretrpela na Opčinah hude izgube. Med naskokom na zagrizene Nemce je padel brigadni komandant Nemgor. Tokrat se ni bil napit, čeprav je bilo vina na pretek in so bite podzemske utrdbe mnogo bolj grozne kot v Gorenji vasi. Z njim vred je padlo mnogo dobrih borcev, ki so prestati v hosti po dve ali tri zime In izkrvaveli zadnji dan pred obalami slovenskega morja... Več ko dvesto jih je padlo...
Bavec ni bil nič kaj dobre volje. Medtem ko so se njegovi vojaki objemali s pešaki, topničarji in tankisti z juga, z Bosanci, Srbi, Hrvati in Črnogorci ter vzklikali bratstvu, svobodi in revoluciji, je doživel nekaj neprijetnega.
I Topničarji nekega diviziona so bili napak usmerili naval ter
udarili namesto po Nemcih po njegovih. Ko se je šel pritožit v divizijski štab, ga komandant — polkovnik kot kapetana sploh ni maral sprejeti in poslušati. Zavedel se je: voditelji redne vojske jih imajo za gverilce in jih podcenjujejo. Prva grenka kaplja mu je orosila jutro svobode ...
16
Kraško vasico nad Soško dolino je zagrnil mrak. Zažarele so luči mesta. Gorica, je pomislil Perne. Stal je zamišljen ob oknu in čakal na komandante brigad, da bi se pogovorili o napadu. Bil je zadovoljen, da je divizija vzdržala najhušjo preskušnjo. Vrzeli v njej so zapolnili novi borci, ki so hoteli sodelovati vsaj v končnih bojih. Nekateri so jim rekli .majski hrošči", toda Pemcu so bili vseeno dobrodošli.
Kapetan Svoboda mu je poročal, da se vrste sovražnikov razkrajajo, četniki pa so kljub temu še zelo nevarni. 2e nekaj dni so se valile njihove kolone proti Soči. Čez nekaj dni bo zavladala tišina miru. Utihnilo bo orožje. Perne je računal, kako bi izvedli napad, da bi izgubili čim manj ljudi. Na pragu svobode se mu je zdelo škoda vsakega borca bolj kot kdajkoli prej.
Pri vdoru v dolino je bil v boju s četniki prestreljen skozi pljuča divizijski komisar Iztok. Zaman se je veselil, kako bodo osvobodili Gorico. Na polomljenem vozu so ga odpeljali v zasilno bolnišnico.
Prihajali so komandanti in z njimi operativni oficirji. Prišel je tudi komandant Prešernove kapetan Mirko In z njim poročnik Orlov. Kar visela sta na konjih. Priskrbela sta si ju, ko so se vračati čez progo, kjer so bili oddali ranjence. Bila sta zdelana in neprespana.
Orlov se je bil odlikoval v boju s četniki. Ko so jih v Bukovju napadli ob spremljanju divizijske godbe, je prvi

Visoko število žrtev fašizma na območju Škocijana in Št. Vida
Slovensko kulturno društvo v Globasnici vabi na
3. kulturni festiva!
30-LETN!CA KONCA )!. SVETOVNE VOJNE 20-LETNtCA PODPiSA DRŽAVNE POGODBE
ki bo od 1. do 4. maja 1975 pri Šoštarju v Giobasnici
9 V četrtek 1. maja ob 20. uri: Moiiere: ..Mojster Zgaga ati Vedno ob nepravem času" — komedija v petih dejanjih; nastopa SKD Giobasnica, režija Anita Hudi.
$ V petek 2. maja ob 20. uri: Koncert narodno zabavne giasbe; nastopajo ansambei ..Toneta Kmetca" in Ptujski moški kvintet.
0 V soboto 3. maja ob 15. uri iutkovna predstava giedaiišča DPD „Svoboda" Ptuj; ob 20. uri: Foikiorna prireditev; nastopa foikiorna skupina OSS Medeiišče iz Hrvatske.
# V nedeijo 4. maja ob 14.30 uri: Siavnostna prireditev ..Vmrii so, ko je cvete) maj"; sodeiujejo Oder 73, mešani zbor „Peca" SKD Giobasnica, moški zbor .Franc Leder Lesičjak" SPD .Edinost" v Stebnu in miadinske toikiorne skupine iz Preddvora in Giobasnice.
Ob 20. uri piesna zabava, igra ansambei .Fantje iz Podjune".
Na 3. kuiturnem festivaiu bo tudi razstava siikarjev-amaterjev. Vsi od biizu in daieč prisrčno vabijeni!
Za obisk vseh predstav popust pr! vstopnini!
Pomagajmo južnovietnamskemu tjudstvu
Na spominski svečanosti ob 30-ietnici smrti Mičejevih in Ročičnja-kovih v nedeljo 13. aprila v Škoci-janu, smo se spomnili tudi drugih žrtev fašizma, katerih je na območju Škocijana in Št. Vida v Podjuni — torej na majhnem področju — skupno 17. To število predstavlja ogromen doprinos za osvoboditev izpod fašističnega jarma.
Zadnja smrtna obsodba, ki jo je Izreke! sodnik In krvnik Freissler, je bila izvedena 12. januarja 1945 v Gradcu. Med temi žrtvami so bili takrat tudi štirje koroški Slovenci — Mičejeva mati In Ročičnjakov oče s hčerkama. Vsi štirje so sodelovali tudi v avstrijski odporniški skupini imenovani Kafer-Gruppe. Gestapo je odkrila to skupino. Prišlo je do procesa, pri katerem so nad 10 članov te skupine obsodili na smrt z obglavljenjem. Krvnika Freissler-ja je kmalu za tem ubila bomba, tako da je pravični kazni, ki mu je bila namenjena, ušel.
Poteg Mičejevih In Ročičnjako-vih pa so v bdju proti nasilju za boljše življenje in enakopravnost, žrtvovali svoja življenja, bodisi v partizanih, taboriščih in zaporih še drugi domačini. Tako so takoj po priključitvi Avstrije k fašistični Nemčiji aretirali župnika Vinka Poljanca, predsednika domačega prosvetnega društva iz Škocijana, ki
je kmalu po vrnitvi iz zaporov na posledicah nečloveškega ravnanja, dne 25. avgusta 1938 umrl. Naslednja žrtev je bil kaplan Anton Kutej iz Grabalje vasi. Odvedli so ga v taborišče smrti, od koder se ni več vrnil nazaj. Prav tako so odvedli v taborišče tri člane Mohorjeve družine, ki so prav tako tam našli smrt. Sin Hanzej je bil predsednik društva, sestra Marija pa knjižničarka. Mohorjeve so pognali v smrt zaradi tega, ker so nič hudega sluteč, dali .raztrgancem" (v partizane preoblečeni policisti in gestapovci), ki so jih obiskali, hrane. Zato so jih nekaj ani kasneje aretirali
Pokaganje vencev
ob spominski svečanosti v škocijanv
in odvedli v taborišče smrti. Partizanko Angelo Zadnikar so ujeli in jo odvedli v celovške zapore, kjer so jo strahotno mučili. Nadaljnim mučenjem se je izognila s tem, da je planila skozi okno nekega višjega nadstropja in si tako prostovoljno vzela življenje. V boju s fašističnimi vojaki in domačimi izdajalci so padli tudi trije Rojakovi fantje iz Pogrč — dva sta pokopana na šenfvidskem pokopališču, eden pa v Maloščah. Domačina Vouk Pepi iz Št. Lovrenca in Mauc Fridi iz Žirovnice, sta po priključitvi Avstrije k Reichu pobegnila v Jugoslavijo in se pozneje po napadu Nemčije na Jugoslavijo, priključila partizanom, kjer sta žrtvovala svoji življenji za svobodo. V partizanih je padel tudi domačin Vlado Picej iz Nagetč; Staneja p. d. Podoma iz Grabalje vasi, pa so po aretaciji (bit je povezan s partizani), ko je hotel pobegniti, ustrelili.
Iz naših primerov je jasno razvidno, koliko je samo na tem majhnem koščku naše zemlje naše ljudstvo žrtvovalo za osvoboditev izpod fašističnega jarma. Koroški Slovenci smo lahko ponosni na naš doprinos, to pa zato, ker smo z njim dosegli, da se nas je upoštevalo v avstrijski državni pogodbi, zlasti v členu 7, ki nam ni bil podarjen, temveč smo si ga krvavo priborili.
Vz'cf?M7?!S^O IjaJstVO yod CodsfVOTM začasne revolaelonarne vlade /ažne-ga Vietnama sc nagaja v mogočnem osvobodilnem boja, baferega podpirajo vsi rTdrof/K^TM In demokratični narod: sveta.
Pred nedavnim so vietnamske osvobodilne sl/e osvobodile več kot tri četrtine /tržnega Vietnama In zadajajo kade adarce protlljadskema Pblea-jevema režima, ki se drži samo še od pomoči Zdraženlb držav dme-rlke. Osvobodilne sile sedaj stojijo tik pred šalgonom. Pblea-jeva vojska je na paničnem arnika sramotno zapa-stlla svoje Ijadsivo, to je civilno prebivalstvo, katerega je ostalo nad štiri milijone na osvobojenem ozemlja. Pl Ijadje sedaj trpijo lakoto (osvobodilne sile Imajo brane komaj za lastne potrebe) In so podvrženi raznim boleznim. Mastal je obapen položaj, s katerim vietnamske osvobodilne sile seveda niso račanale.
Zato se začasna revolaclonarna vlada v Vietnama obrača na vse demokratične In svobodoljabne sile sveta, da bi pomagale tem Ijadem na osvobojenem ozemlja. Pa pomoč naj bi bila v obliki brane, medlkamentov In denarne podpore, kajti vse to je življenjsko važno, da bi se obapnl položaj teb Ijadl normaliziral.
Večje število avstrijskih demokratičnih organizacij je v ta namen organiziralo nabiralno akcijo. Afed temi organizacijami je zastopan tadl X7ab slovenskih štadentov na Da-naja, ki se prav tako prizadeva olajšati trenatnl neznosni položaj civilnega prebivalstva na osvobojenem ozemlja /ažnega Vietnama.
Vsi, ki so tem Ijadem pripravljeni pomagati, naj prispevke plačajo na konto; 2420.200 pri poštni hranilnici — Posfsparkasse, pod naslovom Vletnam-Solldarltat.
Siovensko prometno društvo .Danica" vabi na agentsko komedijo v dveh dejanjih
STROGO ZAUPNO
v nedeijo 20. apriia 1975 ob 19.30 uri pri Vogiu v Št. Primožu. Nastopa .Oder 73" — Dramska sekcija SPD .Edinost" v Piiberku. Režijo ima Anita Hudi.
Ljubiteije odrske umetnost) posebno pa zdravega humorja vabi k števiini udeiežbi
odbor
Koncert rožanske ljudske pesmi v Bilčovsu
izredno slabo vreme v nedeljo 6. aprila je bilo vzrok, da ni moglo priti do objavljenega pevskega koncerta šentjakobskega pevskega zbora .Rož' pri nas v Miklavževi dvorani. Zato pa je koncert tem bolje uspel naslednjo nedelja 13. t. m., kjer so nam tako dovršeno in originalno predvajali rožanske pesmi, da jih je naše občinstvo z velikim navdušenjem sprejelo in nagradilo z dolgotrajnim aplavzom. Mladi mešani pevski zbor pod vodstvom spretnega zborovodje Mitisavljeviča, ki se specializira v glavnem na rožainske ljudske pesmi, je tudi tokrat dokazal, da je med zborom in zborovodjem tesna in harmonična povezava, ki rodi tudi temu primerne uspehe. Tudi oba napovedovalca sta nas s svojimi pristnimi in šaljivimi izvajanji med posameznimi pesmimi tako navdušila, da aplavza kar ni hotelo biti konca. Zelo smo hvaležni šentjakobskemu zboru, da nos je posetil s svojo pristno rožansko pesmijo in ker smo si sosedje, lahko tudi rečemo z našo pesmijo, ki je podedovana od naših prednikov, da je sedaj zopet živo zaživela med nami. Iz srca čestitamo
mladim pevkam in pevcem, uspešnemu pevovodji in seveda tudi obema napovedovalcema za njun humorja polni nastop. Hkrati se vam prisrčno zahvalimo za ta nepozabni obisk.
Ker je bit predsednik našega društva zadržan, je številne goste, ki so do zadnjega kotička napolnili Miklavževo dvorano, pozdravil podpredsednik, ki je med drugim omenil, da so Šentjakobčani prvi, ki nastopajo na novem odru in da so bili leta 1912, ko so Bilčovščani postavili svoj prvi oder, tudi Šentjakobčani prvi, ki so z igro .Tri sestre" nastopiti v Bilčovsu. Takratni govornik Šentjakobčanov je bil mladi kaplan — sedanji starosta slovenskih duhovnikov župnik Vauti iz Sel. Kako se časi dopolnjujejo. Po šestdesetih letih so bili spet Šentjakobčani tisti, ki so prišli s svojo pesmijo da nos navdušijo, podobno kakor so nas pred dolgimi leti navdušiti s svojo igralsko spretnostjo.
Naj velja Šentjakobčanom ponovna zahvala za lep večer z željo, da bi nas še večkrat obiskali.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
vdrt v vas in s četo pobil polovico članov četniškega bri-gadnega štaba, ki so bežali kar v spodnjem perilu skozi okna in vrata šole. Zato ga je Mirko vzel iz čete naravnost v brigadni štab, kar je bila že davno njegova želja. Četniki so se Grlovu vražje zomeriti. Naslednje dni, ko je bita megla, so zajeti patruljo njegove čete. Prevarali so jo, preoblečeni v partizane. Takoj zatem je četnike napadel cel bataljon, toda napad se je pred premočno branjenimi položaji izljolovit. Med bojem so bradači zaklali vseh petero njegovih borcev. Slišal je krike. Še njemu, vajenemu marsičesa, je ledenela kri. Ves gozd je trepetal od njihovega grozotnega umiranja. Šele s tretjim jurišem so jiih pregnali in našli svoje umorjene tovariše — gole. imeti so iztaknjene oči, odprte trebuhe, na prsih pa peterokrake zvezde, vrezane v meso. Enega pa so našli globlje v gozdu, razpetega med dvoje dreves, obsojenega na počasno, še bolj grozno smrt. Ta je bil tisti, ki je najbolj kričal... Kakšen hudičev izum, si Ije mislil Orlov, ko je dal posekati obe drevesi. Četniki so bili namreč upognili dvoje dreves in mednju privezati jetnika. Ko sta se skušali zravnati sta privezanemu potrgali kite. Kdove kako bi trpet, če jih ne bi pregnali! Tako pa so sneli nezavestnega. Pozneje, ko se je zavedel, jim je povedal, kaj vse so počeli z ujetniki.
Tudi Perne si je ogledal zmrcvarjene žrtve. Ko [je na nekem štoru zagledal človeško srce, je v njem vse vzkipelo ...
Zdaj je bila Gorica potna teh podivjancev, ki so klali ijudi od Srbije do Soče ...
Med pogovorom, kako bi napadli mesto, je dežurni naznanil Borisa Kidriča. Vstopil je mednje veder, nabit z voljo zmagovalcev. S fanatičnim žarom v očeh jim je spregovori) nekaj besed o položaju in njihovih nalogah. Na koncu pa je dejal:
.Jutri mora Gorica pasti!"
Perne in komisar Iztok sta se z drugimi vred na tihem bala pouličnih bojev v mestu. Premalo jih je bito in vedeli so, da četniki nočejo priti njim v roke. Toda Kidrič jim je razpršil strah, ko je povedal, da je IV. armada že v Trstu in da jim bo pomagalo njeno topništvo.
Zjutraj navsezgodaj je brigada Franceta Prešerna napadla železniško postajo in začela vdirati v mesto. Pokalo je na vseh straneh neba, kot bi se odprla zemlja...
Perne se je priplazil v štabno opazovalnico, kjer sta sredi pobočja v stari avstrijski kaverni čepela kapetan Mirko in poročnik Orlov ter z daljnogledi spremljala napad. Topništvo, ki je res prišlo ponoči, jim je bilo dobrodošlo.
.Kako gre?" je vprašal Perne.
.Upirajo se, pa jih počasi le lomimo, tovariš komandant," je raportiral Mirko.
Perne je dvignil daljnogled. Pod njim se je lesketala od talečih se snegov narasla reka, čeznjo pa se je vzpenjal obokani most, prek katerega se morajo slej ali prej prebiti. Rekla je bila svetlo modra kot nebo nad daljnimi gorami. Na vzhodu je vstajal rumenkast svit. Po bojišču pa je ležal sivkasto črn dim.
Iznenada se je spodaj na cesti prebil skozi dimne zavese tank. Slišali so škripanje gosenic in drobeče se kamenje. Pripeljat je na sredo mostu in obstal.
.Kdo pa naj bi to bil?" je pomislil Perne.
.Ncjbrž so naši," je menil Mirko. Orlov pa je dodal: .Debro bo, če nam odpro pot naprej!"
Medtem se je odprla kupola. Nekdo je skočil iz tanka in kdove kaj je počel. Takoj se je vrnil v vozilo in zdrvel z njim naprej.
.Saj ima nemški križ?!" je razočarano vzdihnil Orlov. Tedaj pa je že odjeknila strahovita eksplozija. Pred njiho- j vimi očmi se je dvignit oblak kamenja in se prelomit. I
Drobci so frleli na vse strani, prav do njih so žvižgali po zraku. Potem je vsa kamnita gmota zgrmela v vodo. Dvignila je peneče curke in za hip zaustavila reko. Voda se je potem divje zagnala v nenadno zapreko in jo preplavila s penečimi se valovi ...
Presenečenje je bilo popolno. Obrazi so se jim razpotegnili v užaljenost.
.Mirko, kljub temu moramo v mesto! Ce ne, ne smeva pred oči Kidriču!" je rekel Perne.
Premaknili so se na ugodnejše položaje. Nemci so se silovito branili s Kalvarije, na železniški postaji pa so bila okna naježena z mitraljezi tipa MG 42. Sele ko jo je topništvo spremenilo v ruševine in se je zavila v dim in prah, je Mirko zapovedal brigadi juriš. Z vzklikom .hura* so prek mrtvih četnikov vdrli za bežečimi Nemci in četniki v mesto.
Orlov je pobesnel. V pouličnih bojih so je tolkli z Nemci in bradatimi četniki. Toda brigado so podprli domačini, delavci in aktivisti, ki so nažigali na umikajoče se Nemce in četnike s streh in iz kletnih oken, kjer se jih je sovražnik najmanj nadejal.
Komandantu Mirku so prišli poročat, da je napad terjal od brigade šestintrideset mrtvih in mnogo ranjenih.
.Torej je najbolje, da najprej zavzamemo bolnišnico," je dejal Orlov.
Sovražnik se je umikal. Vdajale so se zdaj večje, zdaj manjše skupine, ki so jih sproti razoroževali. Po uticah so vse križem ležali mrliči in se plaziti ranjeni. Domačini so kar med bojem razobešali rdeče in slovenske zastave z rdečo zvezdo in parole:
.Živela Jugoslavija!" .Živeli osvoboditelji!"
Major Perne je še pred nočjo sporočit štabu korpusa in Borisu Kidriču, da je naloga opravljena in mesto zavzeto. Gradnikova brigada pa je tega dne zavzela Tržič.
Jubilejni občni zbor Kluba prijateljev lova dobro uspel
Zvonarji odgovarjajo .kritikom'
V nedeljo 6. aprila je jubilejni občni zbor Kluba prijateljev lova (10 le) obstoja) zasedal v poslopju Zveze slovenskih zadrug v Celovcu. V novi dvorani .auta stovenica" je bile premalo sedežev, tako velika je bila udeležba zelene bratovščine. Slovenski lovci so bili zastopani iz vsega ozemlja, kjer prebivajo Slovenci na Koroškem.
Občnega zbora so se kot gostje udeležili tudi lovski tovariši iz Jugoslavije. Tako je občni zbor pozdravu predsednik Lovske zveze Slovenije Lojze Briški, nadalje podpredsednik LZ Maribor Ivo Sker-tovnik in še drugi predstavniki LD Iz Slovenije. Naše lovce je pozdravil tudi bivši koroški partizan nadučitelj iz Medvod in predsednik lovskega društva Polhov Gradec iovariš Marjan Tavčar. Posebno
V našem listu smo že poročali o razgibanem kulturno prosvetnem delu Slovenskega prosvetnega društva "Edinost" v Pliberku, ki ga je v zadnjih mesecih razvilo. V tem času je Priredilo vrsto kulturnih prireditev rako z lastnimi kot tudi skupinami ^sednjih prosvetnih društev. Svojo nejavnost je posebno razvilo na pevskem področju, zdaj pa ima tudi ?Yojo dramsko sekcijo „Oder 73", kt pravkar z uspehom gostuje pri sosednjih prosvetnih društvih, pripravlja pa se tudi na tekmovanje dramskih skupin področja Maribor.
Slovensko prosvetno društvo „Edi-nost" v Pliberku je preteklo nedeljo yabilo v dvorano pri Schwarzlu, kjer Je imelo v gosteh pevce in trio Korotan Slovenskega prosvetnega društva .Danica" iz Št. Vida v Podjuni, ki so v Pliberk prišli s spevoigro ..Vasovalci" ter s sporedom narodno zabavnih viž in melodij, pod vodstvom neumornega prosvetaša Hanoja Kežarja, ki je steber kulturnega pogajanja šentvidskega društva, saj je režiser, zborovodja, organizator 'n celo aranžer skladb za svoj ansambel v eni osebi. Tu ne bomo zapisali nič novega, če ponovno povemo, °a je ansambel izredno kvaliteten in to tako pevci-igralci, kot trio Korotan, saj ga poznajo po vsej Kolški, kot tudi v matični Sloveniji. Zato smo na kulturne dosežke naših Prosvetašev ponosni, to zlasti zvesti obiskovalci naših prireditev. To zvestobo so potrdili tudi preteklo nedeljo, ko so do zadnjega kotička napolnili dvorano pri Schvvarzlu, kjer so prisluhnili izredno lepim glasovom
razveseljivo je bilo, da so pevci LD Št lij ob Dravi občni zbor pozdravili z venčkom slovenskih narodnih pesmi.
Predsednik Kluba prijateljev lova Kare! Prušnik - Gašper je nato imel govor, v katerem je med drugim povedal, da je KPL za 10-!et-nico obstoja izdal lepo ilustrirano knjigo .10 let prve slovenske lovske organizacitje na avstrijskem Koroškem" ter izdal tudi jubilejno značko. Povedal je tudi, da je klub skrbet za strokovno izobrazbo članov, za kakovostni lovski naraščaj, za gojitev lovske tradicije in za to, da so slovenski lovci organizirano dosegli nekaj, kor bi individualno ne mogli. Slovenska lovska organizacija je svojim članom nudila lov po skoro vsem slovenskem ozemlju. Tovoriš predsednik se je zaključno
šentvidskih pevcev, ki so najprej uprizorili spevoigro .Vasovalci" v kateri so prikazali že minule vaso-valske navade na vasi. Vendar se starejši ljudje — ko so bili še fantje in dekleta dobro spominjajo lepih večerov, ko so fantje hodili pet podoknice, dekleta pa so poslušala fantovsko snubljenje. V drugem delu je trio Korotan s pevci izvaja! spored koroških narodnih pesmi s katerimi so pravtako navdušili številno občinstvo.
Nedeljska prireditev v Pliberku bo obiskovalcem gotovo dolgo ostala v spominu. Besede zahvale je v imenu društva in občinstva spregovoril predsednik SPD .Edinosti" Joško Hudi.
zahvalil vsem tistim tovarišem, ki so požrtvovalno sodelovali pri radijskih oddajah „Po lovčevih stezah" in vsem tistim, ki so prispevali svoj delež k izidu jubilejne lovske knjige.
Na občnem zboru KPL je bilo potrjeno staro oz. na novo izvoljeno sledeče predsedstvo:	Predsednik
Karl Prušnik, 1. podpredsednik Kru-šic Pavle iz BUčovsa, 2. podpredsednik Mirko Kumer iz Blata pri Pliberku, 3. podpredsednik Franci Beguš iz Sveč in 4. podpredsednik Tomaž Ogris iz Radiš. Za tajnika je bil izvoljen Mirko Kelih, za bla-
Slovensko prosvetno društvo v Borovtjah vabi čiane in prijatelje na
REDN! OBČN! ZBOR
ki bo v soboto 26. apriia 197$ ob 19. uri v gostilni pri Cin-geicu na Trati.
Na dnevnem redu bodo poročita, voiitev odbora in siu-čajnosti.
Po občnem zboru bo Sioven-ska prosvetna zveza predvajata barvni tiim .Cvetje v jeseni".	Or%or
gajnika pa Marica Pradetto, oba iz Celovca ter še 10 odbornikov.
Občni zbor je sklenil, da bo KPL v prihodnosti posvečal več pozornosti slovenski strokovni lovski literaturi in da se v njegovih pravilih zamenja beseda slovenska manjšina z besedo slovenska narodna skupnost.
V	14. števitki ..Našega tednika" (5. oprita 1975) so..zaspani dijaki" objaviti..objektivno in stvarno kritiko" Zvona, gtasita sociatističnih dijakov stovcnske gimnazije. Objektivna je ta kritika samo do konca drugega stavka, potem stedijo samo še podtikavanja in precej nesramne trditve, ki jih pisci nikjer ne dokažejo (očitno tega niso zmožni). Nekatero njihovih ..ugotovitev" pa so enostavno ziagane.
Do zdaj so izšie tri števiike Zvona. Ko smo ga ustanoviti, smo si staviii v giav-nem te natoge: ..Zbuditi hočemo dijake iz njihove poiitične zaspanosti, ustvariti hočemo napredno (sociaiistično) gibanje med dijaki. Zato jih bomo informiraii o šotskih, poiitičnih in kuiturnih vprašanjih in jih seznaniti s sociatističnimi idejami".
V	nastovu omenjene ..kritike" pa nam pisci očitajo, da ..ribarimo v katnem". V ceiotnem spisu čtovek išče kakšen dokaz ati pojasnito, kje in zakaj da Zvonarji ..ribarimo v katnem". Nadatje nam očitajo, da rušimo temetje gimnazije in da smo podvomiti o verodostojnosti naše šote, seveda ne da bi pojasniti katere temetje, kako in zakaj jih ..izpodbijamo" oz. kje da smo podvomiti o verodostojnosti naše šote. ..Kritiki" odkrivajo protistovja, kjer jih dejansko ni in nam podtikavajo, da škodujemo ugtedu naše šote. Dokaz za to je najbrž če! ..po Dravci dovta". Zaspanci pa so ..pozabiti" omeniti, da smo v drugi števitki zavzeti jasno statišče do tistih, ki hujskajo proti naši šot! in prikazati nacistčni značaj transparenta ..Das groOe Gitt..Prav tako so pozabiti omeniti, da smo v tretji števitki zapisati stedeče: .Braniti bomo ugted naše šote in podpirati vsako tozadevno prizadevanje naših profesorjev. Prepričani smo, da moramo enotno nastopiti proti hujskačem." Od kod so naši zaspanci te zvedeti, da je v Rusiji potožaj ..prav gotovo" stabši kot v čitu? ..Prav gotovo" so biti že v obeh državah in spoznati razmere. Novo nam je tudi, da je Rusija ..naš prag", pred katerim naj pometamo. Zares čudovito, vetika Rusija ..prag" Zvona!
Da nam ktičejo na pomoč boga, je sicer gantjivo početje, vendar dvomimo, da bi nam bog moge! podetiti nekaj, česar menda nimamo. Kar pa zadeva Otipovo po-ročito o seji odbora šotske skupnosti, je treba ugotoviti, da je bito poročito jezikovno nesprejemtjivo, zato je tovariš Mohar (tokrat brez narekovaja) čtanek znova napisat, ga pokazat Otipu, ki ga je prebrat in se z njim strinja! in mi smo ga nato objaviti (brez podpisa). Očitno je Otip mato pozabtjiv in se tega ni več pravočasno spomnit.
Nato naši ..kritiki" pišejo: ..Hujskanje proti profesorjem se nadaijuj* v čtan-ku ...". Kje pa se je sptoh začeto, dragi zaspanci? Bratce bi to gotovo zanimato.
!z ..Kteine Zeitung" smo zvedeti, da je gospa Spieter umaknita tožbo proti inž. Stouracu. Njeno ravnanje smo v Zvonu obsoditi. Priznati pa moramo, da je bi! očitek, da prof. Spieter hoče napraviti korie-ro, provokanten in krivičen in ga s tem prekiičemo.
Zaspanci nas tudi kritizirajo, ker upo-rabtjamo psevdonime. Sami pa se niso upati podpisati s svojimi imeni. To je že višek primitivnosti. Vrhu tega pa sami pojasnjujejo, zakaj jih uporabtjamo: ^Zavedajo se (Zvonarji, op. p.) da bi tahko dobiti v šoii težave". Ne vemo, ati se zaspanci ^zavedajo", da so s tem pošteno mahni!! po naših profesorjih. Da!je pišejo: *Po en! stran! jih zmerjajo (Zvonarji, op.
o ), po drugi strani pa se jim prilizujejo". Zares mato čudno: prvič nit! enega primera ne morejo navesti, po drugi strani so se pa čisto gotovo zdaj sami pristiniti, da boij ne gre. Kdo trdi, da je miset !o-gična, mora imeti precej raztreseno podstrešje!!!
..Brez ktadivarjev tist ne bi moge! izhajati", tako sktepajo zaspanci; seveda napačno. Zvon nam razmnožujejo ktubaši na Dunaju predvsem zaradi tega, ker ga hitreje in ceneje zgotovijo, kot bi to zmo-gti mi v Cetovcu. Razen tega imajo več tehničnih možnosti. Po tiskovnem zakonu mora pri vsakem časopisu nekdo odgovarjati za vsebino. Ker nihče izmed urednikov še ni star 19 tet (to je predpisana starost), odgovarja za vsebino Dušan Schtapper. V cetem odstavku nam nato očitajo stvari (..izgrede" v votitnem boju), za katere zvonarji nikakor ne odgovarjamo. Da zaspanci še ne vedo, kaj je akcijska enotnost, nam je znano. Nekajkrat smo jim to že poskusiti raztožiti, kaže pa, da so res mato ..zaspani" in še vedno niso doumeti bistva akcijske enotnosti.
Zaspanci nam med drugim če očitajo, da se ..postužujemo fraz, besednih šabton, ki se razbtinjajo v nič, č e (!) jih anatizi-raš". ..Če" jih anatiziraš, torej! Zakaj tega niste napraviti, drag! zaspanci? „V Zvonu se vse ponavtja" tako pravijo naši ko-tegi — pišemo kotegi, ker bi rabiti za besedo tovariši še narekovaje. — No kdor je brat vse tri števitke, ve kaj se ponavtja oz. ne ponavtja. Zaspancem pa tega spodrstjaja ne zamerimo, saj so ^prede-tati" te 5. števitko in še to ne popo!noma.
Ob koncu nam naši ^kritiki", hvata jim za to, še priznajo, da smo aktivni. Vedeti moramo namreč, spoštovani bratci,
Siovensko pročelno društvo .Obir" na Obirskem vabi na predvajanje
siovenskega barvnega fiima CVETJE V JESEN!
v četrtek 24. apriia 197$ ob 20. uri pri Kovaču na Obir-:kem. Fiim .Cvetje v jeseni" je po:net po istoimenskem romanu pisatetja tvana Tavčarja.
tirabite to edinstveno priiož-nost in pridite v čim večjem iteviiu. Fitm bo predvajata Siovenska prosvetna iveia.
DrK?;vew;' od^or
da nekate.i utednikt Zvona ekrbtjo tvd) iaDi)a4kig)as. VJstem.tavkupaotna-iijo Zvon ko! pube.totne Mtvo. To )e poč pribHino tako. kako. če bi dihu. dihe.jo očitat, da smrdi. Po vsem svete ocenjujejo kritiki revije tako. da si ogiedajo čia-nok ia čiankom in napHejo, kaj se jim sdi pravitno in kaj napačno. Zaspanci imajo tu pač drugačne metode, ts siepega antikomunizma se zaietavajo v Zvon, ne da bt nam stvarno in nepristransko d o k a n a -i) morebitne napake.
UrednUki odbor
Pričujoča pomtad nudi fotoamaterjem spet obitico motivov, zato razpisuje Štovenski titmski ktub Ceiovec
NAGRADNO TEKMOVANJE V FOTOGRAF!RANJU Vetjajo nastednja pravita:
1.	Sodetuje tahko vsak; skupinrf A do 20. teta starosti, skupina B od 20. ieta naprej. Vsak tahko odda do $ siik
2.	Fotografirajo na) se pomtadanski motivi južne Koroške
3.	Siike so iahko črno-beie, barvne aii pa diapozitivi. Stike naj imajo veiikost 9x13 cm, diapozitivi pa $x$cm
4.	Deia bo ocenjevaia posebna strokovna komisija (za vsako skupino posebej)
$. Najboijia deia bodo primerno nagrajena 6. Siike pošijite do 22. junija 197$ na nasiov: Siovenski fiimski kiub, 9020 Ceiovec-Kiagenfurt, Gasometergasse 10
Vabimo vse fotoamaterje k sodeiovanju
Uspešno gostovanje Šentvidčanov v Pliberku
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: !
2e proti večeru so pridrle rta tankih in avtomobilih predhodnice angleške novozelandske divizije. Prešernovci so jih zaustavili. Orlov se je razkoračil sredi mostu, kar je Pomenilo: nikamor naprej, razen čez moje truplo!
Angleškemu polkovniku Je povedal, da je mesto že osvobojeno. To so Angleži lahko tudi sami videli, salj je vihralo na hišah morije zastav, na mostu pa je bilo nekaj metrov dolgo geslo, napisano z rdečimi črkami: TUKAJ ^ JUGOSLAVIJA. TU SMO SLOVENC)!
Toda Anglež tje imel drugačno povelje. Zahtevat je komandanta. Orlov je dat poklicati Mirka. Pripeljal se je z zaplenjenim nemškim avtomobilom. Angleški polkovnik in jugoslovanski kapetan sta si segla v roke. Mirko ije skušal s pomočjo tolmača dopovedati Angležu, da jih ne sme pustiti v mesto, ker je že zavzeto — razen če se poveljstva sporazumejo drugače. Angleški polkovnik je ne glede na ukaz obrnil svotje vozilo. Strinjal se je s predlogom, naj Di se poveljstva sporazumela.
.Otej jih, hudiče!" se je penil Orlov. .Če ne bi bilo rtas tukaj, bi šli do Ljubljane! To so zavezniki, ha!"
Čez noč so se poveljstva sporazumela. Zaradi nekega višjega sporazuma v preteklosti, ki ga niso mogli razumeti, so morati spustiti zjutraj Angleže čez most...
Reka vozil se 'je razlila v mesto. Angleži, Novozelandci in Američani s črnet...
Med jugoslovanske in slovenske zastave so se začele Doječe spuščati — posebno v centru mesta — posamezne italijanske trobojnice. Ljudje so vreli na ulice.
Prvo srečanje partizanov z zahodnimi zavezniki je blio skoraj veselo. Posebno črnci so med civiliste in partizansko vojsko metali čokolado in jih vihravo pozdravljati.
.Kaccno je, da so od vseh teh črni še najboljši," je me-Ttil Orlov, ko je patruljiral po mestu in čutil, da jih Angleži, Posebno olicirji, nekam nestrpno gledajo. .Bili smo norci!
Prav je imel minerec Marko! Le čemu smo jim lajšati (ronto! S kolikšnimi žrtvami smo rušili Nemcem proge in jim preprečevali dovoz enot na bojišča! Čim dlje bi Jih bili Nemci držali v Italiji, tem kasneje bi prišli do sem!"
.Prav imaš," je menil komandant Mirko. .Res je, Marko bi se razpočil od jeze, če bi jih videl. Kdove kje je? V zadnji ofenzivi je izginil kot kafra, ko so ga poslali minirat cesto. Najbrž je padel. Ta ne bi kar tako zapustil bri-gode."
,Ne boj se zanj. Kopriva ne pozebe. Je že našel mišjo luknjo za zadnje, najbolj vroče dni!"
Z divizijskim štabom je bil v Gorici tudi načelnik kor-pusnega štaba podpolkovnik Kajtimir. S Pemcem sta imela dovolj opravila, ko sta pomagala političnim aktivistom vzpostavljati ljudsko oblast. Časa za spanje ni bilo. Vsako uro se je dogodilo kaj novega. Takoj za zavezniško vojsko so začeli prihajati njeni višji štabi.
Pred poslopjem, kjer je bil divizijski štab, se je ustavila kolona džipov, iz katerih je izstopilo nekaj višjih ameriških oficirjev. V sobo je oholo vstopil general s svojim namestnikom. Pozdravit je po vojaško. Dal je Kajtimiru roko in se predstavit. Kazati je užaljen obraz, kot bi v postelji svoje žene našel drugega. Njegovo prvo vprašanje je bilo:
.Ali imate vzpostovljeno svojo civilno oblast?"
.Seveda, gospod general)" je samozavestno odvrnil podpolkovnik Kajtimir. Povabil ga je k oknu In mu pokazal nasproti stoječe poslopje, kjer je bilo na veliki tabli s svežimi barvami napisano:
POKRAJINSKI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR GORICA.
Tam je visel tudi slovenski grb s Triglavom in zvezdo. Pred vhodom so vrveli ljudje in bilo je očitno, da nova oblast že deluje.
General se je vzvišeno nasmehnil in komaj opazno pokimal:
,Good."
Drugo, kar ga je zanimalo, pa je bilo:
.Ali je pot do Trsta prosta?"
.Prosta je in ni," je dejal Kajtimir. .Lahko se zgodi, da vas kakšna razbita skupina Nemcev pozdravi s streljanjem. Sicer pa je bilo to ozemlje skoraj osvobojeno že dve leti."
Ko so Američani odšli, je dejal major Perne:
.Nič kaj ljubeznivi niso ti gospodje in ne vem, kako se bodo razumeli z nami, tovariši!" Doumel je, da sla trčila skupaj dva svetova. Tistega, ki so ga rušili, so poznatL Tega pa še ne ...
Zvečer je pokrajinski narodnoosvobodilni odbor z go-riškimi aktivisti in kulturniško skupino divizije priredi) v mestni veliki dvorani miting. Po četrt stoletja je spet zadonela v mestu slovenska pesem. Ljudje so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Gromovito je odmevalo: REKA, TRST, GORICA, NASA JE PRAVICA!
Zbrani so navdušeno poslušali slovenske besede svojih velikih mož, Prešerna, Zupančiča, Bora in Kajuha ter svojih dveh rojakov Kosovela In Bevka. Ljudstvo kaplana Čedermaca ni hotelo umreti.
Ljudje so ploskali, vzklikali in jokati. Kljub negotovi prihodnosti so bili srečni.
Sredi programa je nekje v meslu odjeknila vatla eksplozija. Ljudje so se vznemirili, toda program se je nadaljeval.
Major Perne je po posebnem kurirju dobil sporočilo:
.Na gradu so saboterji zaminirali prostor, kjer so nastanjene naše enote, in ugonobili celo četo."
Poročnik Orlov je bil ta večer dežurni oficir. Vse mesto je bilo vznemirjeno. Ljudje so proslavljali zmago, ne-
Zgodba o Burji
Ko se je preselit Drejček tisto pomlad z mamico in očkom v beto hišo ob morju, sprva kar ni moget verjeti, da je vse skupaj res. Valovi so žgečkati drobne kamenčke ob bregu, visoke ciprese, ki so venomer šepetale z vetrom in mogočne ladje, ki so plule v pristanišče — vse je bilo kot v pisanih razglednicah, ki jih je zatikala babica za kredenco v kuhinji. Rad je imel tiste razglednice in pogosto je sanjaril ob njih, posebno pozimi, ko je okrog hiše zavijal veter in je pletla babica za dedka debele, temnosive nogavice. Vendar Drejček ni nikoli pomislil, da je tudi zares kje tako kot na razglednicah. Še manj pa je pomislil seveda, da bo nekoč prav on, Drejček, stanoval v taki beli hiši, ob takole modrem morju.
Onkraj zaliva so bili dimniki velike tovarne, kamor odhajata zdaj na delo očka in ma-mamica. Prej so stanovali ob tovarni v mestu.
Uganke
Vsa je stama izgorela, hiša je ostata ceia.
fodjd)
Pod istim hribom brata dva, enaka oba čepita, nikoii se ne vidita, po če sto tet živita.
(!?0)
Za teboj je znanka, pred teboj neznanka.
(!*oupot)ud-rso])tet9jd)
že zaspanec, je ienuh, vsikdar debei, nikdar suh: ko se zjutraj dan stori, v dupiu on žete zaspi, ko pa iuna zre z neba, se zbudi dremuh iz sna in potem vso noč bedi, brez prestanka se gosti.
(m°d)
že kuhana in pečena,
pa je že iivai ne mara nobena.
(o[}d;)
Tisti dimniki se Drejčku niso zdeli veseli. Bili so čemerni in pusti in kar bal se jih je. Toda kadar odsevajo dimniki v morju in tekmujejo s cipresami, kdo se bo pognal višje pod nebo — potem je seveda to nekaj čisto drugega, in dimniki niso več čemerni in grozeči. Drejček jih ima zdaj skorajda rad.
In kako toplo je tu, ob morju! Že v aprilu
je čofotal ob bregu in nabiral školjke. In brž po prvem maju so izvlekli iz omare njegove kopalne hlačke in mu jih nataknili. Prav do oktobra se ni več ločil od njih. Črn je bil pa še bolj od najbolj zagorelih mornarjev. Da, to so bile počitnice! Drejček je bil zares zadovoljen. Vse je bilo na moč imenitno.
V novembru pa je zapihal po hribu navzdol hladen veter in listje na drevju se je pričelo vrtinčiti k tlom. Drejček je pogledal na moč debelo: Poglej no, tudi sem je prišla jesen. Kdo bi si mislil?
Potem je prekrila nebo žalostna sivina. Morje ni bilo več modro. Drejčku se je zdelo kot kos umazane, valovite pločevine. In neke noči je po bregu navzdol pridivjala Burja. Zatulila je okrog hiše in se hudobno zakrohotala, potem pa je premikastila drevje in grmovje, da so se zvrtinčili v divjem plesu še poslednji zlati listi.
Prišla je zima.
Drejček je hudo slabe volje posedal ob toplem štedilniku in prav zares ni vedel, kaj naj bi počel. Z zavistjo je premišljeval o sankah in smučeh, ki so že švigale v dolino iz bližnjih hribov. In na sneženega moža, ki ga je znal napraviti imenitno, kot noben drug fantiček v ulici. Sem seveda snega ne bo. Novi sosedje pravijo, da ob morju ne zapade nikoli. Le tu pa tam poplešejo v Burji osamljene snežinke, tako, ravno za skomine. Le počemu je prinesel s seboj sanke? Samo razjezi se, kadar jih ugleda za vrati v kleti.
Potem pa mu je neke noči šinilo v glavo TISTO. Pravzaprav je bila misel neumna, toda Drejček se je vseeno ni in ni mogel otresti. Burja je tulila še huje kot prejšnje dni. Drejček je za ped odškrtnil okno. Zapuhalo je in zacvililo in v sobo je planil mraz. .Burja," je zaklical Drejček in strašansko ga je zeblo, — „hej, Burja! Ljuba Burja, jaz sem Drejček in prišel sem iz mesta pod hribi in zelo mi je dolgčas po snegu. V sosednji dolini, pod prvim hribom ga je ndmedlo menda precej. Vse belo je na tisti strani! Prinesi mi ga no od tam! Sli-šišj Burja? Kar odpihaj ga iz doline in ga naloži po pobočju za našo hišo! Veš, grozno rad bi se sankal!"
Burja je zvrtinčila njegove besede visoko v zrak in odhitela z njimi proti morju.
Kdo ve, — morda se je Drejček prikupil Burji takrat, ko ji je rekel: .Ljuba Burja," morda se je razveselila Burja nove vragolije. Bilo je namreč tako, da je proti jutru zaplesal okrog Drejčkove hiše pravcati snežni metež. Burja je dvigala sneg v sosednji dolini in ga nosila na hribe ob morju. Do večera ga je na-medlo že preko kolen. Sosednja dolina pa je žalostno onemela z rjavimi, pustimi rebri. Le tu pa tam je še samevala pozabljena bela lisa. Drejček je veselo zavriskal. Juhej, zdaj ima še zimo ob morju. Odhitel je s sankami na vrh
najvišje vzpetine in se pognal navzdol. Šlo je kot veter.
Drugi otroci so ga otožno opazovali izza vežnih vrat. Nihče ni imel sank. Saj je bilo vendar prvič, da je tod okrog zapadel sneg! Žalostni so bili tudi otroci v sosednji dolini, ki se niso mogli več ne sankati, ne smučati. Drsati se pa itak niso imeli kje.
Naposled je prišla od juga Pomlad. Stajala je sneg tudi okrog Drejčkove domačije in na mandljevcih je vzbrstelo cvetje.
In nekega toplega opoldneva si je Drejček spet nataknil kopalke in se napotil k morju. Toda pri bregu je osupnil: Morje je mrmralo in grgralo in Drejčku se je zazdelo, da se plazi nekam proti vzhodu. Da, prav gotovo, morje je odtekalo v sosednjo dolino!
Močno se je prestrašil. Kaj se ne bi! Morje bo vsak čas izginilo za hribom in Drejček se vse poletje ne bo imel kje kopati! .Kam pa greste?" je zbegano zaklical valovom. .V sosednjo dolino," so pojasnili valovi. .Otroci tam preko so bili vso zimo brez snega, poleti se pa tudi nimajo kje kopati. Obiskali jih bomo, da jim napravimo veselje!"
.Pa jaz?" je obupano zaklical Drejček. Potem pa je nenadoma utihnil. Začutil je, kako se mu plazi v obraz vroča rdečica. In pri srcu ga je nekaj prav neprijetno zaščemelo.
Kot blisk je urno stekel domov. Z mamico sta imela dolg razgovor. Vmes je Drejček celo zajokal in sram ga je bilo, kot še nikoli. Potem se jima je utrnila imenitna misel. Pravzaprav je bila misel mamičina.
Drejček je vzel pot pod noge in se odpravil v sosednjo dolino. .Dober dan," je voščil otrokom, ki so se zbrali ob robu vasi. Skupaj so sedli v travo in Drejček jim je povedal vse po pravici. No, otroci so bili dobrega srca in mu niso nič zamerili. Na koncu jih je Drejček povabil, da ga obiščejo poleti za nekaj dni. „Ču-
AL4NKO GOLdR
Kaj je s potžkom?
Kaj ni po/že^ še kočije vprege/? ^aj že sonce sije; zgodnji sneg se onegavi in se enter: fant v dobravi.
Kaj še ča^a poiž s bočijo?
V gozda zvončki več ne spijo — in pontiad zva/hia v svate je na poija nt/ade trate.
OZ), ti poižeh, ti zaspanec/
Kdaj pognal se /*oš spet v ^/anec? Kaj /e ča^aš še s bočijo,
^o vse trate ze/enijo?
šle zZ?adi/ je po/že^ v grmi.
Že pogna/ se v Z?reg je strmi.
Že me vozi po/ž s bočijo ^ čmr/ja v gozd na gostijo.
dovito!" so se razveselili otroci iz sosednje doline, „ti pa prideš k nam na zimske počitnice!" .Velja," se je zasmejal Drejček veselo, kot že dolgo ne.
Razveselilo se je tudi morje. Valovi se niso nič več mrščili in godrnjali in tudi misel na potovanje so zaenkrat opustili. Tista pomlad je bila potem čudovita, kot že zlepa ne.
v grosfe/?
Nekega dne je pismonoša prinesel od babice pismo. Vabila jih je, naj pridejo čez nedeljo k njej in natj s seboj pripeljejo tudi Piko. Mamica je ugovotfjala:
.Kdo pa je že videl, da bi se mačka vozila v avtu na obiske?"
No, pa so jo vseeno vzeli. Piko je vožnja uspavala in kmalu je zadvoljno predla.
Pri babici so Tončka že čakali topli kroti; te ima Tonček najratje; Pika pa je dobila velik kos jetrc. Potem Ije babica rekla, da je Pika zelo lepa muca in jo vzela v naročje. Piki pa to ni bilo prav nič pogodu. Hotela je čimpreje na podstrešje. Od nestrpnosti je nekajkrat zamijavkala in stekla k vratom.
Tonček ije zaklical:
.Babica, ne spusti muce. Zgubila se bo!"
.O, pobič, muca pozna vsak kotiček v hiši. Pojdi za njo, gotovo bo šla na podstrešje."
Babica se ni zmotila. Pika je že bila tom in je zadovoljno migala z repkom:
.Mn, mn, po miših diši! Oh, kako bi zdajle pojedla kako mastno miško." Eno bi kmalu ujela, pa j! je ušla v luknjo. Pika pa, ne bodi lena, se usede pred luknjo in čaka. Čaka pet, deset minut, pol ure. Še malo in — hapsa. Miška že cvili v njenih krempljih. Pika se z miško poigra, nato pa jo odnese Tončku.
.Poglejte! Pika je ujela miško," zakliče Tonček, mamica pa Piko jezna odpodi.
.Kdo pa je že kdaj videl, da bi mačka nosila miši v sobo?"
.Uh, kakšni so ljudje," pravi Pika, .da ne marajo tako dobrih mišk?" in miško s slastjo pohrusta, ter se odpravi na lov za drugo.
No, pa ji sreča ni bila mila. Vse miške so se poskrile v luknje in so prišle na dan šele, ko je Pika v Ljubljani že zadovoljno sanjala o miškah, ki so tako zelo dobre.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
kateri pa objokovali poraz. Usodna negotovost, kdo bo ostal v mestu, je ležala nad ulicami kot oblak dušečega prahu.
Aktivisti niso mirovali. Mladinci so z rdečo barvo z velikimi črkami pisali po zidovih:
TITO, JUGOSLAVIJA!
TU SMO SLOVENC)!
ŽIVELA KOMUNISTIČNA PARTIJA!
ŽIVELA OSVOBODILNA FRONTA!
Orlov je dremal pri telefonu, ko ga je prebudit vrišč na ulici. Z brzostrelko v rokah je planil k vratom. Po cesti je vrešče bežala skupina napol golih deklet, za njimi pa so se podili pijani črni votjaki. Orlov je takoj vedel, za kaj gre. Nekaj deklet so črnci ujeti in izginjali z njimi za vogale.
Dekleta so pritekla do stražarja in po italijansko vpile in prosile zaščite. Orlov jim je na stežaj odprl vrata. Pred črnimi ameriškimi vojaki so se vrata spet zaprla, skoz okna pa so pokukole cevi mitraljezov.
Črnci so besni in užaljeni ostali sredi ceste. Zmerjali so po amerikonsko, mahali s šopi dolarjev in odpirali hlače . ..
.Kakšen hudič pa je to, da deklet ni premamil denar?" se je vprašal Orlov. Pritekli so tudi drugi. Pred njimi je bil cvet goriških cip, prek katerih je šlo baje že vse razen ruskih tankov. .Kako to, da so se ustrašite črnih?"
Orlov se je razkoračil pred njimi in se krohotal na vse
grlo.
Prav nič jih ni razumel, ko so razburjene čebljale. Gledal jih je, kako so nebogljene — z ostanki raztrganih cunjic na sebi ali celo brez njih. Z rokami so si zakrivale najnežnejše dele telesa, ne da bi se nehale pritoževati.
Poklical je tolmača, ki je bil z Itatiljani v Afriki, da bi razvozlat zadevo. Le-temu italijanski bordeli niso bili novost. Brez zadrege je nagovoril dekleta in tolmačil odgovore Orlovu. Dejal je, da se črncev niso zbale samo za-
radi borve in vonja. Vse to bi prenesle za dolarje. Toda polagali so jih kot na tekočem traku na mize in vse trgali z njih ... Pa tudi to bi še prenesle. Toda tisto one med nogami imajo takšno kot bajonet!
.Ohoho!" se je zarežal Orlov!" .Povej jim, da jih do jutra lahko prenočimo. Potem pa se bodo morale same čuvati."
Določil jim je prazno sobo, prinesli so jim nekaj žimnic in odej in še dolgo poslušali njihovo razburjeno ščebe-tanje. Orlov ne bi bil Orlov, če jim pred vrata ne bi postavil tolmača z nalogo, da prisluškuje, o čem se pogovarjajo.
Vsakih nekaj minut je fant pritekel k Orlovu poročat.
.Razočarane so nad Američani. Mislile so, kakšni gentlemani bodo prišli, pa so prišli zamorci, kot bi jih sneli s palm . .. Skozi ključavnico sem videl, kako je ena pokazala obgrizeno zadnjico in rekla, da so nemara med njimi ljudožerci in da nimajo toliko dolarjev, da bi se dala požreti ..."
Ko se je vrnil s ponovnega prisluškovanja, je poročal:
.Pravijo, da so partizani zanič, ko ni nobenega k nijim. Nič ne bi računale, ker vedo, da smo brez denarja in da smo se zastonj boriti. Tebe so omenjale, tovariš poročnik. Tisti visoki ufficiale je lep in ima najbrž kar v redu tisto one ..."
.To pa to," se je zarežal Orlov, .ampak mene ne bodo! Prav nič mi ni do tega, da bi staknil kakšen sicilian-ski čankar ali pa berlinski sifilis! To naj kar prodajo za funte in dolarje! Sicer pa bom pred vrata postavil stražo, da ne bi koga zamikalo!"
17
Ljubljana je bila zattpana z begunci. Po ulicah so se trumoma valile skupine civilistov in vojske in se razlivale
po mestu kot umazana voda po nevihti. Mestni promet je bil omrtvičen. Glavne ulice belega mesta so bile zamazane, polne konjskih in volovskih vpreg in nepregledne množice. Z ljubljanskega gradu so neprestano bobneli tepovi, nekje pred mestom je rohnela bitka. Čez nebo so se vlekle srebrne niti zavezniških bombnikov z zadnjimi tovori smrti za Nemčijo. Vlažno ozračje je zaudarjalo po človeški stiski.
Stotnik Vatjhun se je prebijal skozi trume begajočih, kot bi bredel reko proti toku. Srečaval je tudi domobranske enote z Dolenjske, ki so vlekle s seboj družine. Na vozeh se je cijazilo staro in mlado, celo domače živali.
Saj so ponoreli, si je dejal Vatjhun. Za zasluge v zadnji otenzivi so ga povišali v stotnika, česar je bila mati mnogo bolj vesela kot on. Njemu pravzaprav to ni pomenilo nič več. Posebno neljubo pa mu je bilo, ko se je ob njegovem napredovanju raznesel glas, da ni varčeval s č!oveškimi glavami. Družno z enotami, ki so skupaj z Nemci prebijale obroč, je krvavo obračunaval z rdečimi. Poveljeval je nekaterim pokolom Ujetnikov in požiganju hiš partizanskih družin. To so eni poveličevali, drugi pa so mu zdaj, ko je vse razpadlo, očitati. Kaj je hotel? Izvrševal je povelja . . .
Bolelo ga je, da ga ni nihče več pozdravljal. Zblaznet bi spričo teh zbeganih in očitajočih pogledov. Kaj jim more pomagati? Mesto so preplavljali že nekaj dni, da je šumelo kot v čebelnjaku podnevi in ponoči. Videl jih je, kako so spali po umazanih pločnikih, vse javne zgradbe so jih bile polne, zatekli so se tudi v cerkve. Tu so jokali, molili in prosili boga usmiljenja. Tistim, ki niso imeli ničesar s seboj, so patri delili kruh in juho in božji blagoslov ...
Duhovnike je našel zbrane v škofiji. Osebno je prinesel škofu ukaz poveljnika mesta, esesovskega polkovnika von Sulerja — le-ta je nadomeščal generala — naj se pripravijo na umik čez Karavanke, če hočejo, da jih bo varovala nemška vojska. fMrdc/jefdnjf v prihodu;;
LU!G[ MAN!P)ERR)
Moja sreča
Sedet sem v veži vetikega hotela nervozno kadit. Ura je bita že štiri. Pričakovat sem nekega svojega Prijatelja iz mtadosti. To pot sva se srečata čisto stučajno. Moj zatožnik
„Ze!et sem je pozabiti, toda v vsaki ženski, ki sem jo srečat v raztič-nih mestib Itatije, sem mistit, da vidim njo. Dada je bita prva ženska, ki se je izgubita, preden sem bit sit
"ti je postat pismo. Rokopis mu je bit njene tjubezni. Da, uganit sem, kaj znan. „Z največjim zadovoljstvom mistiš. Srečata sva se nekega dne či-sem prebrat Tvoj najnovejši roman.
Tako sem zdaj prepričan, da Te bom paše]. Ti si Dario Severi, moj prijatelj 'Z prvih otroških tet. Spozna! sem Te, čeprav si se skrit za drugačnim imenom."
Odgovorit sem založniku in tako sva se dogovorita, da se bova našla v tem starem, velikem hotelu, v kate-tem sem tolikokrat stanoval in nisem pedel, da živi v bližini moj stari prijatelj Vittorio Landi.
Neki kapetan, velik, suh in svetlolas mi je prišel nasproti. Brez besed sva se objela. Pozorno sva se gledata.
Ko sva se zadnjič videla, sva bila še mlada, zdaj pa sva zrela možakarja.
Deset let je preteklo in v tem času sva se precej spremenila.
.Bit sem prepričan, da te bom nase! takega, kakršen si bit tedaj."
.Kaj praviš, Vittorio? Leta, življenje, raztični dogodki in življenjski boj so morali pustiti stedove! Na telesu in v duši."
.Morda. Toda sijaj tvojih oči je Isti. Eh, zdaj bi ti mogel tako mnogo Povedati. Deset tet. . ."
Vzdihnit sem. Nadaljevat je:
..Spominjam se. Pred desetimi teti si bit nesmrtno zaljubljen."
,,Jaz?!"
„Da, da, zelo dobro se spominjam.
Pripovedoval si mi o neki svettotasi dami, ki ji je bito ime Dada, če se ne motim."
"Res je. Toda zakaj si se spomnit tega. Življenje me je potegnilo na drugo stran. Že več let se posvečam gledatišču. Se spominjaš, da sva se tazšla, ko sva stopita iz šole za rezervne oficirje? Ne da bi vprašal domače, sem jih postavil pred dejstvo.
Imet sem pogodbo v žepu, ljubezen v srcu in vetik kup spominov."
,,In nato?"
,,Nato . . . Nato je prišlo življenje.
Hodi! sem iz mesta v mesto. Ploskanje, uspehi, boj!"
"In ljubezen?"
..Ljubezni ni bito. Ne! Nikoti se nisem spustit v avanturo, nikoli nisem zasledovat kake svoje ideje v tem smislu. Moja vest je čista. Nikoli nisem prevaral niti ene ženske, kajti nikoti nisem niti eni šepetat ljubezenskih izjav."
,,To me silno preseneča. No, in kaj je bilo potem?"
,,V mojem življenju ni besede potem. Vse, kar je bilo včeraj, kar je danes ati kar bo jutri, vse to je pri meni povezano. Ljubil sem Dado prav tako kot Ano, Ano prav tako kot Lauro, Lauro prav tako kot Marijo.
Tu ni nobene razlike."
,,Pred dvema letoma sem spoznal neko žensko, ki mi je pravila o tebi.
Pisata se je Danielle Vali."
"Danielle?! Oči je imela pepelnato-sive, njeni lasje so imeli barvo sena.
To je ena izmed redkih žensk, za katero žalujem."
"Ljubila te je."
,,Vem. To je bita hkrati edina ženska, zaradi katere sem trpel. Zakaj je bito tako, ne bi bito tahko povedati .. ."
Umotknil sem za trenutek in nadaljevat:
"Spoznata sva se na ptaži v Riminiju. Isti večer sva skupaj ptesata.
Dva dni kasneje sva se tjubita, ko sva se vozita s čotnom. Ljubita sva se kot dva mtada človeka, ki sta šete prvič občutita strast poljubov. Nato je morala odpotovati. Bila je prva ljubezen, zaradi katere mi je bilo žat, da se morava točiti. Obtjubita sva, da se bova drug drugemu ogtašata s pozdravi in pismi ter da se bova po možnosti sestajata. Nekaj časa sem preživel te v mistih na to dekte. Telefon in brzojav sta mi postata netoč-tjiva prijatetja. O njej sem vedet malo, skoraj ničesar. Čez mesec dni, ko sem že sktenil, da bom odšet in jo poiskal, sem dobil od nje obvestilo, da se ie poročila."
Vzdihnit sem. Nato sem nadatje-vat:
D0M!SL!CE
Zakon je knjiga, v kateri je prvo pogiavje napisano v poeziji, druga pa v prozi.
Najlepši spomeniki niso tisti iz brona ati žeteza, ampak tisti, ki jih imenujemo bolnišnice in šote. Monopol pomeni priti prvi in vzeti vse.
Od zatjubtjene ženske moramo vse pričakovati in vse predpostavijati.
Če znaš prav hoditi, je vsaka pot prava.
Pisatetj daje zabavo tju-dem, ki niso dovotj duhoviti, da bi se sami zabavati.
Kino je zavetišče za tiste, ki so se navetičati iivtje-nja.
Ljubezen ni nič drugega, kakor žeja po uživanju tjubtjene osebe.
Podstrešje je družinski muzej in gasitčeva mora. Večja tjubezen staršev, kt jo izkazujejo svojim mtaj-šim otrokom, je postedica razočaranj, ki so jih doživeti s starejšimi.
Ljubezen je obojestransko zaupanje; čiovek čuti dotžnost živeti za drugega čtoveka in ta natoga ga deta iz dneva v dan srečnejšega.
) Razredčiti pomeni z dodajanjem jemati.
t Stava neumnosti, kajti neumnost je večna.
' Mekateri tjudje so tako neumni, da ne znajo tega nitt izkoristiti.
sto stučajno v vtaku. Povabila me je, naj sedem čisto blizu nje. Spominjam se le, da sem ji zelo mnogo pripovedovat. Odtočno je trdita, da je bolje tako, kot je .. . Zatem je nisem več videt."
,,In zdaj?"
.Zdaj ljubim Lilio, dekle osemnajstih let. Zanjo bi dat vse, toda ves moj trud je zaman. Neka moja prijateljica je postavila na sceno eno izmed mojih dram, neko mojo komedijo. Že drevi moram biti v Torinu, da bi prisostvoval vajam. Nato moram pripraviti roman za časopis, ki ga sam izdajam. Za poletje sem že zaseden: biti moram v Berlinu. Angažirali so me, da bom igral v nekem filmu. Kot vidiš, mi delo vzame vse, tako da nimam prostega časa. Tako zelo sem zaseden, da za ljubezen nimam časa."
,,Bravo! To se imenuje slava!" se mi je začel čuditi. ,,Tudi jaz sem sanjal o slavi!"
Prekini! sem ga:
,,Kaj praviš, slava? Mar je to slava, če prideš nekega večera z vsemi svojimi kovčki v neko mesto? Če hitiš v neki hotel! Nato stečeš na vrat na nos v gledališče, kjer ti je kostu-mer že pripravil obleko, ki jo potrebuješ za ta večer. Nato začneš igrati utrujen in s praznim želodcem ... Ko je trpljenje končano, sledi kratkotrajno spanje v hotelu, nato pa naslednje jutro spet na vtak ... In tako gre iz dneva v dan .. ."
Skočil mi je v besedo:
,,Toda literatura te na vsak način zanima in ti je v vetiko zadovoljstvo."
,,Zelo redko. Zato pa mi prinaša tako zelo mnogo razočaranja. Če si razpoložen in pišeš s srcem tisto, kar čutiš, tisto, kar ljubiš, si lahko prepričan, da te ne bo sprejel noben urednik časnika... Danes hočejo imeti žeto mnogo fantazije . . . Romani in zgodbe morajo biti polni dogodkov, prav tako kot slap, ki pada v globino in povzroča vrtoglavico pri tistih, ki ga gledajo. Ljudje, ki dajejo denar za časnike, se hočejo razvedriti in nočejo niti za trenutek, da bi jim bilo dolgčas. Kaj koga zanima, kaj ti mistiš, kaj čutiš . .."
,,To me preseneča. Torej je vse tisto, kar pišeš, laž!?"
,,Niti to ni resnica, sicer pa — tako je življenje."
,,Na srečo boš poleti odšel malo v tujino. Križarit boš po morjih in se nekoliko odpočil."
"Kakopak! Poleti bom ostat doma! Bom v svoji hišici pri svoji materi.. .
Anekdote
^o/cr je	ameriškega predsednik /ožma F. Kenned;yj%,
kako je posta/ jKHak v vojni.
.Povsem neprostovoljno," je odvrnil predsednik, .moja /at/ja se je potopila, in to je vse."
*
5/atmt dvojčici, plesalki Žlice in Helen Ness/er, ki sta si po-dokni kot jajce jajcn, sta nekega večera sedeli v manjšem kara. Čez čas se jima prikliža lastnik in izdikne.'
"Spoštovani gostji, osekno nimam nič proti dvojčkom, vseeno pa vaja prosim, da ki zapastili moj lokal. Nekateri gostje so namreč nekali naročati pijačo, ker se jim zdi, da že dvojno vidijo."
Slikar /ngres je kil #6 let star, ko ga je prijatelj v njegovem ateljeja zmotil ravno v časa, ko je kopiral neko Giottovo sliko. ,,Zakaj delate to?" ga je vprašal začadeno prijatelj.
,,Učim se," je odvrnil ametnik.
Napoleon je igral v Ferlina karte s svojimi generali. Pri tem je vrgel na mizo polno pest zlatik kovancev in dejal.*
"Prasom zelo agajajo ti majkni Napoleoni!"
..Vsekakor," je meni! Papp, "mnogo kolj kot veliki."
No je ki! še mlad in manj znan, je Ba/zac prinese! nekema založnika rokopis enega svojik romanov. Založnik ga je prekral. Ugaja! ma je in zato se je odločil, da ma ko plačal zanj 3000 Jrankov. Pozanima! se je za Falzacov naslov. No je zvedel, da sta-naje v predmestja v nekem zelo poceni stanovanja, je krž znižal ceno za rokopis na 2000 Jrankov. No je prišel do kiše in zvedel, da Balzac stanaje v šestem nadstropja, je pomislil, da ko z navdašenjem pristal na 1000 Jrankov. No pa je odprl vrata in zagleda! Balzaca, kako piše v okapni laknji, je dejal.*
,,Gospod Balzac, ta imate 300 Jrankov za vaš roman!"
/n Balzac je vzel denar.
zdeto, kot bi mi ničesar ne verjet. Zaradi tega je umotknil. Tako sva se motče spominjata minutih tet. In gledala sva se. Priznam, da se je precej spremenil: postal je bolj okrogel. Zdi se mi, kot bi bil postat še večji, v vsakem primeru pa je bil starejši in resnejši.
Prvi sem prekinil molk:
mora) v kasarno, jaz pa na vlak, kajti pravočasno sem moral priti v Torino. Ob ločitvi sva se objela kot brata.
Medtem ko je vlak peljal proti Torinu, sem sedel v temnem kotu kupeja. Na miset so mi prihajale njegove besede: ,,Kot vidiš, ničesar, kar bi bilo zanimivo. Dva sinova, ženo,
,,In ti, Vittorio, kaj je bilo s teboj? bojeval sem se, imam srebrno medaljo Povej mi, kaj si ti napravil v življe- za hrabrost!" Začel sem se spraševati,
nju, kajti doslej sva govorila te meni."
"Oh, moj primer je mnogo enostavnejši. Postal sem vojak in zdaj sem kapetan. Imam ženo in dva sino-
in dobil
kaj pravzaprav pomeni moje življenje, kaj sem pravzaprav dosegel. Uspehi po vsaki knjigi, občudovanje po vsakem novem filmu! Če to le primerjam z Vittoriovo srečo!
Potoval sem dalje. Kolikor bolj
______	______,........... va. Sodeloval sem v vojni
Križarjenje po morjih! To	se mi še	srebrno medaljo za hrabrost. Zdaj	sem	se bhzat postaj: v	Tortnu, totiko
nikoti ni zgodito. Še nikoti	v živtje-	sem doma. In doma je več kot pri-	botj	mi je bila pred	očmi vse bolj
...............	jetno. Kot vidiš, ni pri meni ničesar,	-.....'*' * * "'** ' *	-
kar bi bilo posebno zanimivo."
,,Da, da, tudi sam vidim!" sem šepetal.
Naposled sva se ločila. Vittorio je
nju nisem potovat dtje kot trideset kilometrov. In vedno sem potoval samo zaradi službe."
Vittorio Landi me je pogledal z ostrim pogledom. Vse se mi je tako
.Senzacionalna f o čira
Mož je čakal na hodniku vetikega cirkusa. Ni bilo videti, da bi ga kdo pričakoval. Matjhen in neznaten je s povešeno glavo hodil sem ter tja pred vrati direktorjeve pisarne. Če je vzdignil glavo, da bi si ogledal katerega izmd velikih lepakov na cirkuških stenah, njegov pogled ni kazal gotovosti ali hitrega dojemanja tistega, kar je prebral. S tem nočem reči, da je bil videti neumen, toda prav gotovo bi bilo treba precej časa in mnogih besed, da bi kdo prepričal ljudi o nasprotnem.
Nič čudnega, da je moral ta mož čakati dlje kot krotilci zveri, požiralci ognja in visokonoge balerine; prišli so za njim, a so bili pred njim poklicani v direktorjevo pisarno. Ko je naposled smel vstopiti in je direktorju slavnega cirkusa nasproti, je v zadregi sukal v roki klobuk.
.Prišel sem ..."
.Ste artist?" je stvarno vprašal direktor.
.Tako rekoč moram reči, da sem."
.Moj program je že popoln. Obžalujem. Morda kdaj drugič."
Artist je bil že spet pri vratih, pa se je ustavil in obrnil.
.To bi bila senzacionalna točka, gospod direktor."
.Moj program je sestavljen iz samih senzacionalnih točk."
.Tega, kar delam jaz, ni še nihče pokazal."
Direktor se je popustljivo nasmehnil.
.Kaj pa pokažete vi?"
.Smrtni skok."
.Nič novega."
.Skočim izpod cirkuške kupole z glavo naprej v manežo."
,Z mrežo?"
.Brez mreže."
.Nemogoče!"
.Skočim izpod visoke kupole z glavo naprej na gola tla iz desk in obstojim na glavi."
Direktor je skoči) kvišku.
.Kje pa ste s to točko že nastopili?"
.$e nikjer."
.Je to vaša prva zaposlitev?"
.Da. Pri vas, če hočete."
.Koliko zahtevate?"
.Sto mark na dan."
Direktor s slavnim cirkuškim imenom si je prižgal cigaro, znamenje, da ima zdaj nekaj več časa. .Pokažite mi svojo točko," je dejal, „če boste izpolnili, kar obljubljate, ste sprejeti v službo."
Oba moža sta zapustila pisarno, šla sta v veliko areno, kjer je bil zgrajen lesen bazen za pantomimo
na vodi in kjer je pravkar balet vadil na suhem. Artist je previdno splezal po strmi lestvi gor pod kupolo.
.Žarometi!"
Žarometi so zasijali.
V vsem cirkusu je vladala silna napetost in ljudem je zastajal dih. Godba je sama od sebe zaigrala krepak tuš z bobni.
.Pozor!"
.Pripravljeni?"
.Pripravljen! Zdaj!"
Mož je skoči). Z glavo ncprej. Letel je kot puščica. Z glavo je pristal na deskah. Ob doletu je trdo zaropotalo. Mož je stal. Stal je na glavi. Direktor je ves razburjen planil k njemu.
.Edinstveno! Sijajno! Sprejeti ste! Pridite po pogodbo. Sto mark od večera!"
Artist je malo omamljen stresel z glavo.
.Dvesto, gospod direktor."
.Dvesto?"
.Dvesto!"
.Poprej pa ste vendar rekli, da sto?"
Smrtni skakalec pa je ponižno dejal:
.Poprej še nisem vede), da to tako boli — tega še nisem bil poskusil!"
živa stika Leite, ki bi me morata čakati na postaji. Čutit sem, da bi me strašno zabolelo, če bi jo izgubil. Bolj kot tedaj, ko sem izgubil Danielle.
Stopil sem z vlaka in pozabil na delo, ki me čaka. Nisem mislil niti na svoje knjige niti na svojo slavo. Iskal sem dvoje svetlih oči.
„Dario, tukaj sem!"
.Oh, moja mala! Komaj sem te opazil v tako vetiki gneči! Dovoli, da te gledam, da te še in še gledam! Poglej, lepša si kot si bita kdaj koli prej!" „	...
„Mar si to šele zdaj opazil, Dario?"
„Ne, tako sem vedno mislil, toda danes, saj niti sam ne vem zakaj, čutim potrebo, da bi ti to povedal. Potovat sem in mistit le nate!"
„Bravo! Mar to pomeni, da ti ni bito dolgčas?"
„Leila, daj mi roko. Nato pa mi povej: mar nikoli nisi mislila na poroko, na svoj dom, na otroke?"
„Vedno! Vedno sem premišljevala o tem!"
„Zakaj pa mi nisi tega nikoli pove-data?"
.Nisem hotela, da bi te vznemirita. Hoteta sem, da bi o tem ti prvi spregovoril."
.Mar meniš, da bi bit jaz tahko mož, ki bi ustreza! tebi in tvoji mladosti?"
Vsa srečna se je nasmejala:
„To sem mislila že takoj prvi dan, ko sva se srečala!"
.Torej bi lahko prišel k tebi na dom in prosil očeta za tvojo roko? Preden pa bi to napravit: bi hotela iti z menoj? Odposlati bi mora! brzojavko."
Vsa srečna me je gledala. Tedaj sem napisal Vittoriu brzojavko:
.Zaroči! sem se z Leilo in čez tri mesece se bom poročil z njo. Niti za trenutek ne bi hotel biti nevoščljiv tvoji sreči..."
V
Člen 7 ne zahtevamo kot darilo
(NdJd/jfMMje $ 7. sTrgMi)
veliko, pomembno in enakovredno v mogočni fronti zavezniških sit, ki so se borite proti fašizmu.
N! namreč velikih )in malih, kadar gre za skupni boj; kadar gre za velike stvari — za svoboda, za mir in bratstvo med narodi — so veliki vsi, ki za te dobrine delajo in umirajo. Zato smo koroški Siovenci v resnici !ako ponosni na ta naš doprinos v borbi proti nacizmu in danes na dan, ko so se pred 33 teti nacisti pripravtjaii, da ponesejo v naše vasi s svojim nasiijem strah, jok in stok in odpetjejo šfevitne naše družine z domače zemije v pregnanstvo in izseije-nišfvo, na ta svoj doprinos že posebno upravičeno opozarjamo!
Veliki na žalost čestokrat ne razumejo ali nočejo razumeti še manj pa priznati žrtev malega in ponižanega. Kaj jim je šele mar za žrtve protifašističnega boja, ko pa praznujejo v svojih .Kameradschaftsbundih" nacistične zmage in obžalujejo, da niso dobili vojne in so bili premagani. Zato so jim partizani in so jim protifašistične žrtve trn v peti; zato razstreljujejo in skrunijo partizanske spomenike in grobove, zato omalovažujejo in sploh zanikajo naš veliki doprinos v borbi proti nacizmu za osvoboditev domovine.
M) pa tega doprinosa ne moremo niti ne smemo pozabiti! Ta doprinos je bii pogoj za dosego veiikega pisma — čiena 7 drž. pogodbe, k) je torej naša pravica. Vse premato je bi!o dos!ej storjenega, da bi zbuditi in obvarovati v zavesti našega in tudi večinskega naroda in ztasti v zavesti miajše generacije zastuge tistih, ki so s svojim neutrudnim in nevarnim prizadevanjem, z izgubo svobode ati tudi svojega življenja šeie omogočiti, da uresničitve enakopravnosti, kot jo vsebuje čten 7, ne zaprošamo kot neko darito, marveč njegovo rešitev terja-
mo kot zastuženo, priborjeno in neodsvoj-tjivo pravico!
V knijtigi o avstrijskem odporniškem gibanju pod naslovom „Das einsame Gewissen" je med drugim rečeno: .Zgodovina je oblika, v kateri podaja narod pred samim seboj obračun. Oživljanje velikonemške miselnosti in nemško-rasisfičnih mitologij v dobi mirne prosperitete in notranje izravnave je postavilo polaganje takega obračuna neodložljivo spet na dnevni red. In v tej zvezi je zgodovina odporniškega gibanja nujno osrednja tema. Hkrati pa je presoja odporniškega boja tudi akt pietete." To vetja tudi za nas še prav posebno, ko so nemški nacionalisti že spet na pohodu in ob kapitulaciji vlade terjajo naše preštevanje! Tako preštevanje ni potrebno in ga odklanjamo. Naj preštejejo fn pretehtajo naše žrtve, naj pogtedojo, kje so grobovi naših padiih partizanov, naj proučijo, kje so biie pregnane naše družine — potem bodo !ahko ugotoviti, kje avtohtono živi naše !judstvo, ki se ni bori!o proti fašizmu zato, da bi še naprej živeio v neenakopravnosti, marveč zato, da bi končno zaiiveio živtjenje v svobodi in enakopravnosti.
Žrtve, katerim se danes klanjamo v globoki hvaležnosti in spoštovanju, so v najtežjem časovnem razpotju pokazale pravo pot za dosego miru, enakopravnosti in prijateljstva med narodi. Posnemajmo jih in na razpotju postavljajmo smerokaze in znake enakopravnosti, ki vodijo do mirnega sožitja, ne trgajmo pa teh znamenj in jih zlasti ne nameščajmo z znaki in idejami nacionalizma, ki nujno ponovno vodijo v sovraštvo, nesvobodo in nadaljnje spore. To smo dolžni žrtvam,"ki so dale življenja v boju proti nacizmu — mi in vsi, ki jim je v resnici za mirno in enakopravno sožitje v deželi!
seeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee.
ŠPORTNI
#	Diisseidorf 75:
Vse po starem
Tudi drugi del 28. povojnega svetovnega prvenstva v hokeju na ledu skupine A v Diissel-dorfu je potekal do sedaj brez presenečenja. Zmagali so favoriti posameznih tekem, svetovni prvak Sovjetska zveza in vicešampion Češkoslovaška pa sta zlahka točkovala v polnem merilu. Naknadno je treba razglasiti še rezultate treh iger iz Munchena, ki pa izvzemši enega, niso prinesli nič posebnega. Češkoslovaška je premagala Finsko s 6:2, Sovjetska zveza pa Švedsko s 4:1. Zanimivejši pa je bil boj med Poljsko in Ameriko, kandidatoma za zadnje mesto. Poljska je v borbeni igri nepričakovano, a zasluženo zmagala 5:3 (3:2, 1:0, 1:1). Američani puške še niso vrgli v koruzo, saj se lahko v Dusseldorfu proti Poljakom re-vanžirajo, a morajo v boju za obstanek zmagati vsaj s tremi goli razlike. Po zmagi sovjetskih hokejistov nad Čehoslovaki (5:2) v prvem medsebojnem srečanju lahko le tem že pripišemo 14. svetovnoprvenstveno lovoriko. Eno možnost še imajo Čehoslovaki, namreč da svetovnega prvaka premagajo v povratni tekmi s 4 goli razlike. V Dusseldorfu so se Čehoslovaki izkazali v tekmi s Švedsko, katero so nadigrali s 7:0 (4:0, 1:0, 2:0). O včerajšnjem vrhunskem spopadu med SZ in ČSSR nam rezultat še ni znan. Takole pa so se končale igre v Dusseldorfu:
Poljska — ČSSR 2:8 (1:4, 1:2, 0:2), Amerika — SZ 1:13 (0:1, 0:2, 1:10), Švedska — Poljska 13:0 (6:0, 3:0, 4:0), Finska — Amerika 9:1 (3:0, 4:0, 2:1), ČSSR — Švedska 7:0 (4:0, 1:0, 2:0), SZ — Finska 5:2 (2:1, 2:0, 1:1), Amerika — ČSSR 0:8 (0:3, 0:3, 0:2), Poljska — SZ 1:15 (0:3, 1:7, 0:5), Švedska — Amerika 12:3, Finska — Poljska 4:1.
#	MiHonig 4. v P!anici
Nekdanja planiška skakalnica velikanka (130-metrska) je pretekli teden imela v gosteh okoli 40 skakalcev iz Avktrije, Švice, Jugoslavije, ZRN, Italije in Poljske, da se pomerijo v dveh tekmovanjih: v tekmovanju za „Pokal Kongsberg" in v tekmovanju za .Poldov memorial". Pokal Kongsberg je dobil 18-letni Avstrijec Innauer pred rojakom Wanner-jem in Jugoslovanom Loštrekom. Ekipno tekmovanje je dobila avstrijska ekipa pred Jugoslavijo in ZRN.
V tekmovanju za Poldov memorial Innauer-ju ni uspelo doseči hattrick, potem ko je dan poprej zmagal še v mladinskem tekmovanju. Zmagal je Avstrijec Ptirst! (109 m/109 m, 216,6) pred Jugoslovanom Norčičem (105 m/
VESTNIK
104	m, 214,3) in Avstrijcem Wannerjem (89 m/ 115 m, 203,0), Innauer pa je bil peti.
Iz znamenite zahomške trojice je na Planici tekmoval le Hanzi Millonig, ki ga je spremljal klubski tovariš Gratzer. Millonig je svojo stvar dobro opravil in zasedel v tekmovanju za pokal Kongsberg 7. mesto (101 m/
105	m, 214,1), v tekmovanju za Poldov memorial pa je zablestel s 4. mestom (95 m/119 m, 200,8). Gratzer je imel v drugem tekmovanju smolo in se je s padcem hudo poškodoval.
# Košarkarice
Slovenske gimnazije zmagaie kvaiifikacijski turnir
Dekliška košarkarska ekipa Slovenske gimnazije v Celovcu je te dni dosegla v kvalifikacijskih tekmah z dekleti dekliške realke iz Celovca, dekleti gimnazije Št. Paul in dekleti celovške trgovske akademije vstop v finalni krog tekem za koroško košarkarsko prvenstvo deklet na višjih šolah Koroške. Dekleta Slovenske gimnazije so tekmovale v skupini A in so dosegle proti vsem trem ekipam zmage:
Slov. gimnazija — trg. akademija 39:11 (16:4) Slov. gimnazija — dekl. realka 17:15 (10:7) Slov. gimnazija — Št. Paul	32:15 (18:8)
Finalne tekme bodo 12. maja 1975 v Celovcu, zmagovalke turnirja pa bodo zastopale Koroško na Zveznem športnem srečanju na Gradiščanskem.
Za Slovensko gimnazijo so igrale sledeče dijakinje: Magda Koren, Silvija Velik, Edit Velik, Veronika Rutar, Marta Rutar, Antonia Haderlap, Sonja Schlapper, Marica Stornik, Urši Brumnik in Geli Ogris-Martič.
^ Namiznoteniško prvenstvo
1.	razred vzhod:
SV Btiro Achatz A — Sele I 3:7
(Oraže M., 3, Schtvajger 2, Falle W. 2);
Sele I — Kenitex Borovlje 4:6 (Oraže M. 2,
Schtvajger lin Falle W.l);
Sele I — SV St. Margarethen 10:0
2.	razred vzhod:
CS Gebietskrankenkasse — Sele II 2:8
(Otip 3, Falle H. 2, Oraže Z. 2);
Sele — HSV Celovec 8:2 [lani 1:9], (Olip
3,	Falle H. 2, Oraže Z. 2);
Frantschach — Sele II 8:2 (Falle H. 2).
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt — Celovec. Gasometergasse 10, te). 52-5-50 — liska: ZaložnUka In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
Siovensko prosvetna zveza obvešča obiskovafce operne predstave .Prodana nevesta" v nedefjo 27. oprita 1975 ob 15. uri v Mestnem g!edaiišču v Ceiovcu, da bosta avtobusa podjetja Sienčnik ta dan vozita iz Podjune v Ceiovec po siede-čem voznem redu:
1.	AVTOBUS
Pribia vas (avtobusna postaja) ob 13.00 uri; Metiova (avtobusna postaja) ob 13.05 uri; Biato (avtobusna postaja) ob 13.20 uri; Piiberk (Zadruga) ob 13.30 uri; Smihet (avtobusna postaja) ob 13.40 uri; Steben (avtobusna postaja) ob 13.45 uri; Giobasnica (avtobusna postaja) ob 13.50 uri; Dobria vas (Sienčnik) ob 14.00 uri; Skocijan (avtobusna postaja) ob 14.10 uri.
2.	AVTOBUS
Št. Lipš (Rečnik) ob 13.00 uri; Žitara vas (Rutar) ob 13.10 uri; Žetezno Kapta (avtobusna postaja) ob 13.30 uri; Mikiavčevo (avtobusna postaja) ob 13.40 uri; Mtinče (Kovač) ob 13.50 uri; Št. Primož (Vogei) ob 13.55 uri; Škocijan (avtobusna postaja) ob 14.10 uri.
AVSTRIJA 1
SOBOTA, 19. 4.; 16.M Mala hišica —
17.00	Gradbišče — 17.50 Pustolovščina v mavrični deželi — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Heinz Conradsova oddaja — 18.25 Televizijska kuhinja — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.50 čas v sliki in kultura — 19.56 šport — 20.15 Sobotni večer na Tirolskem — 21.20 čas z limono — 21.50 Panoptlka — 22.10 Indijsko ogrinjalo. Kriminalka.
NEDELJA, 28. 4.: 16.50 Oddaja z miško — 17.00 Živalski leksikon — 17.50 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.50 Poj z nami — Zgornja Avstrijska — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki in kultura — 19.50 šport — 20.15 Jessica — 22.00 Impulzi.
PONEDELJEK, 21. 4.: 9.50 Oddaja za predšolske otroke — 10.00 Pridem s konca sveta — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dragulji sedmega kontinenta — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ponedeljski šport — 20.45 Ceste San Frančiška.
TOREK, 22. 4.: 9.50 Oddaja za predšolske otroke —
10.00	Jessica — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Gospod Kotnik — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in
Siovensko prosvetno društvo „Trta" v Zitari vasi vabi na
KULTURNO PR!RED)TEV
v nedetjo 20. apriia 197$ ob 14.30 uri v gostitni Ptantev v Goričah.
Na sporedu bo:
Spevoigra: Kovačev študent moški zbor ,Trfa" iz Žitare vasi in trio .Korotan" s pevci
Prisrčno vabijeni!	O<%or
Siovensko prosvetno društvo .Edinost" v Piiberku vabi na
SKiOPTiČNO PREDAVANJE VZHODNA AFR!KA
v četrtek 24. apriia 197$ ob 20. uri v novem hoteiu Breznik v Piiberku. Predavatetj: dr. Joško Buch
Prisrčno vrzMjeH;/
šport — 20.00 Melodrame Douglasa Sirka — 20.45 Melodramatičen opis neke zakonske krize.
SREDA, 25. 4.: 9.50 Oddaja za predšolske otroke —
10.00	Šolska oddaja — 17.00 Povesti iz knjige pesmi
—	17.50 Pinocchio — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Naslednji, prosim! — 18.25 M! — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ljudski komad — 21.25 Vojno in mir.
ČETRTEK, 24. 4.: 9.50 Oddaja za predšolske otroke
—	10 00 šolska oddaja — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Jerome in Isabelle — 18.25 M! — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.50 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Srečanje z živaljo in človekom — 20.45 Novosti iz filma — 21.50 Don Juan —
22.00	Poročila.
PETEK, 25. 4.: 9.50 Oddaja za predšolske otroke —
10.00	šolska oddaja — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Družina Kremenčkovih — 18.25 M! — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Zgodbe iz zgodovine — 20.15 Komisar — 21.15 ..Srečen človek".
		) A V S T R ( J A 2
K		SOBOTA. 19. 4.: 14.00 Hokej — ČSSR r Finska — 16.20 Tarzan in sužnje — 17.3P
Hokej — SZ : švedska — 19.50 Družina Frblich — 20.00 Galerija — 20.15 Festival režiserjev —
21.50	čas v sliki in šport.
NEDELJA, 20. 4.: 15.00 Motokros — 16.20 Dvorni svetnik Geiger — 18.00 Spotlight — 18.50 Gilda. Film — 20.15 Bitka za Francijo — 21.50 Scene z Doloree Schmidinger In Petrom Vogel — 22.00 čas v sliki.
PONED., 2). 4.: 17.55 Elektronske reakcije — 18.25 Novo v znanosti — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Ljudje in miti — 19.45 Mesta strahov na divjem za-podu — 20.00 Vojna in mir — 20.45 čas v sliki in športna diskusija.
TOREK, 22. 4.: 17.55 Uvod v digitalno tehniko — 18.25
Angleščina — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Detektiv! v zraku — 19.45 Mesta strahov na divjem zapadu —
20.00	Ura nič (10- do 15-letni doživljati konec vojne v Avstriji) — 20.45 čas v sliki In kultura — 21.15 šport
—	21.25 Glasbena poročila — 21.50 Veselje ob glasbi. SREDA, 25. 4.: 17.55 Poklicno obrotovodstvo — 18.25
Francoščina — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Iz Dor-wina v Sidney — 19.45 Zadnje divje živali Evrope —
20.00	Ura nič (10- do 15-letni doživljali konec vojne v Avstriji) — 20.45 Stalno omizje kuharja v prominent-nem lokalu — 21.25 Čas v sliki in kultura — 21.55 šport.
ČETRTEK, 24. 4.: 17.55 Tehnika načrtovanja omrežja
—	18.25 Ruščina — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Dediči mistra Watt-a — 19.45 Primeri sakralne gradbene umetnost! romantike v Nemčiji — 20.00 Modra palača — 21.50 Čas v sliki in kultura — 22.00 šport.
PETEK, 25. 4.: 17.55 Fizika za vse — 18.25 Nemščino
—	18.50 Pregled sporeda — 19.00 Kot pilot pri letenju
—	19.45 Mesta strahov na divjem zapadu — 20.00 Zabavne skupine izraelske armade — 20.45 Novo v kulturi— 21.15 čas v sliki in kultura — 21.45 šport.
Prosvetno društvo Veiikovec vabi na
PEVSK! KONCERT ki bo v nedetjo 20. apriia 197$ ob 10. uri (po maši) v gostiini Kočmar na Djekšah.
Nastopajo: Moški pevski zbor graških študentov in trio Korotan iz Št. Vida v Podjuni.
Prisrčno vg/d/en:'/
Siovensko prosvetno društvo „Zar)a" v Zeiezni Kapti vab) na agentsko komedijo v dveh dejanjih
STROGO ZAUPNO
v nedetjo 20. aprita 197$ ob 11.30 uri v farni dvorani v Zeiezni Kapi). Nastopa .Oder 73"; režijo ima Anita Hud!.
Ljubiteije odrske umetnosti posebno pa zdravega humorja, vab) k števiini udeiežbi
odfror
		JUGOSLAVtJA
H		SOBOTA. 19. 4.: 9.15 šoiska oddaja — 15.20 625 — ponovitev — 15.55 Nogomet
— 17.45 Obzornik — 18.00 Učiteljev dnevnik — 18.15 Mozaik — 18.20 Otroški spored — 19.45 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik Gledališče v hiši — 20.50 Moda za vas — 20.45 Boris
—	19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Cavazza in rigle — 21.15 Borvna propagandna oddaja
—	21.20 Kaktusov cvet — 25.00 Dnevnik — 25.15 Nogomet Italija :Poljska.
NEDELJA, 20. 4.: 8.55 Poročila — 10.10 Otroška matineja — 11.10 Mozaik — 11.15 Kmetijska oddaja — 12.00 Poročila — Nedeljsko popoldne — 17.50 Poročila — 17.55 Moda za vas — 17.50 Leonardo da Vinci —
19.50	Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik
—	19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.05 Sledovi časa — 20.40 Postaja — 20.50 Baski — 21.2(2 športni pregled — 22 00 Dnevnik — 22.20 Nogomet
PONEDELJEK, 2J. 4.: 8.10 šolska oddaja — 16.5& Madžarski dnevnik — 17.55 Bremenski muzikantje — 18.40 Mozaik — 18.45 Načrtovanje dietne prehrane —
17.50	Obzornik — 18.05 Pop jazz skupina Ljubljana —
19.05	Odločamo — 19.15 Borvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja —
20.05	Jetniki — 20.55 Kulturne diagonale — 21.25 Mozaik kratkega filma— Dnevnik.
TOREK, 22. 4.: 8.10 šolska oddaja — 16.55 Madžarski dnevnik — 17.55 Otroški spored — 17.50 Spoznavajmo glasbo — 18.05 Obzornik — 18.20 Tutankomort
—	18.45 Mozaik — 18.50 Ne prezrite: ..Gledališče pekarna" — 19.15 Barvna rlsonko— 19.50 Dnevnik — 20.0S Ml med seboj: Delavke Rašice o sebi — 21.05 Borvna propagandna oddaja — 21.10 Brata Loutensock —
22.00	Dnevnik.