Poštnina plačana v gotovini. 93. V Ljubljani, dne 5. oktobra 1925. Letnik VII. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske m mariborske oblasti. Yb el» in a.: Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». Izpremembe v osebju. 308. Pravilnik za državni izpit za učiteljsko službo na moških obrtnih, strokovnih obrtnih, občih obrtnih in obrtno-trgovskih šolah. 309. Pravilnik o poslovanju v kemijsko-tehničnem laboratoriju za pospeševanje industrije in obrtstva v Beogradu. 310. Tarifa za kemijsko-analitična dela v laboratoriju državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrtstva v Beogradu. 311. Odločba glede postopanja ob izplačevanju kupona št. 1 obveznic 21/20/one vojne škode onih oškodovancev, ki so dobili svoj čas posojila iz sekvestriranih imetij ali drugače. 312. Razpis o pobiranju in predajanju carinskih davščin v efektivnem zlatu, o zaokrožanju zneskov na prvo večjo edinico in o povračanju dohodkov od noše-vine, statistične in luksusne takse. 313. Izprememba § 8. uredbe ministra pravde, kako je postopati pri oddajanju oseb v prisilne delavnice. 314. Dopolnitev razpisa o.ustanovitvi izvoznih odsekov pri carinarnicah. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 216 z dne 22. septembra 1925.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. septembra 1925.: Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani so postavljeni v stanje pokoja po členu 118., točkah 1. in 2., zakona o državnem prometnem osebju: Ivan Hirsch, Alojzij O c s k o, Anton Sedej, Josip Logar, Ivan Gross, Fran Pregl, Ivan Lipovšek, Josip Gospodaric, Matevž Šeme, Anton Š u 1 e r, Jakob K r i s t i a n, Mihael Pepe v n j a k, Adolf Zor, Jakob M e n c e j, Peter Kresnik, Fran Brinovec, Alojzij S y k o r a, Fortunat Kurnik in Peter Železnik, uradniki v 1. skupini HI. kategorije; po členu 127. zakona o državnem prometnem osebju: Emerik M a 1 a v e r h, uradnik v 5. skupini I. kategorije, Karel D o r n heim in Ivan L o k a y, uradnika v 2. b) skupini II. kategorije. Številka 217 z dne 23. septembra 1925.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. septembra 1925.: V območju direkcije državnih železnic v: Ljubljani so postavljeni: v 5. skupino I. kategorije: za šefa odseka za vzdrževanje proge pri gradbenem oddelku Ivan Müller-Petri č, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije in šef sekcije za vzdrževanje glavne ljubljanske proge; za šefa odseka za nabavljanje materiala pri ekonomskem oddelku Rudolf Kavčič, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije in šef odseka za nabavljanje in porazdeljevanje gradbenega materiala pri gradbenem oddelku; v 6. skupino 1. kategorije za šefa sekcije za vzdrževanje ljubljanske glavne proge, Fran Zelenko, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije in vodja odseka za nabavljanje materiala pri ekonomskem oddelku direkcije v Ljubljani (po službeni potrebi); v 2. skupino II. kategorije, podskupino a), v strojnem oddelku Karel Skala, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije pri delavnici v Mariboru; v 2. skupino, H. kategorije, podskupino b), pri kurilnici v Mariboru Ivan Ki tak, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije in vodja postaje v Rogatcu; v 1. skupino 111. kategorije na postaji na Fali Ivan Pavlin, dosedanji uradnik v isfi skupini iste kategorije na postaji v Medvodah; za komercialno službo na postaji v Ljubljani, glavni kolodvor, Ivan Čuček, dosedanji uradnik v isti skupini, iste kategorije in blagajnik prtljage v Ljubljani, dolenjski kolodvor; za blagajnika prtljage v Ljubljani, dolenjski kolodvor, Ivan Vičič, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije in uslužbenec za komercialno službo na postaji v Ljubljani, gorenjski kolodvor; za progovnega mojstra v Drenovem griču na brezoviško-vrhniški progi s stanovanjem v Logu Alojzij J e r š e, dosedanji uradnik v • isti skupini iste kategorije in progovni mojster v Celju; Rudolf Mülle r, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorijo pri kurilnici v Ljubljani L, glavni kolodvor; pri kurilnici v Ljubljani L, glavni kolodvor, Karel Kremžar, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije pri kurilnici v Ljubljani II., gorenjski kolodvor — vsi po službeni potrebi; za progovnega mojstra v Ptuju Janko D e 1 p i n, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije in progovni mojster v Zaprešiču; v strojni oddelek Albert J ager, uradnik v isti skupini iste kategorije pri direkciji državnih železnic v Zagrebu (na prošnjo). Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. septembra 1925.: V stanje pokoja je postavljen po členu 127., poslednjem odstavku, zakona o državnem prometnem osebju Rudolf F mr 1 a n, uradnik v I. skupini III. kategorije. Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 26. junija 1925.: Za upravnika poštnega in telegrafskega urada v Ljubljani 4 v 3. skupini H. kategorije je postavljen Hinko 11 a š, poštni in telegrafski uradnik v isti skupini iste kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Kamniku (na prošnjo). Dekret ministra za gradbe z dne 15. septembra 1925.: Inženjer Adolf Bäum el v Ljubljani sme izvrševati javno prakso v vsej kraljevini, specialno iz gradbenega inženjerstva. Številka 218 z dne 24. septembra 1925.: Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 6. junija 1925. na podstavi razsodbe državnega sveta z dne 6. aprila 1925.: Dr. Ignacij Rutar, direktor podružnice poštne hranilnice v Ljubljani, je preveden v 3. skupino I. kategorije. Številka 219 z dne 25. septembra 1925.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. avgusta 1925.: Na gimnaziji v Celju je postavljen za profesorja s pravicami uradnika 4. skupine I. kategorije Vinko L e v i č n i k, profesor na isti šoli, uradnik v 1. skupini II. kategorije. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. avgusta 1925.: V stanje pokoja je postavljen po členu 141. uradniškega zakona Josip Goročan, učitelj veščin na gimnaziji v Celju. Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 21. junija 1925.: K poštnemu in telegrafskemu uradu v Radomljah je premeščena po službeni potrebi Agata J a n o š, poštna in telegrafska uradnica v 3. skupini II. kategorije v Domžalah. Objava ministrstva za notranje posle z dno 20ega septembra 1925.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet dosedanji ruski državljan Tgnatij N. M a j d e 1 j, docent na univerzi v Ljubljani. Številka 220 z dne 26. septembra 1925.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. septembra 1925.: Postavljeni so na dosedanjih službenih mestih: za inšpektorje finančne kontrole I. razreda I. skupine II. kategorije: pri oblastnem inspektoratu finančne kontrole v Ljubljani Fran Habjan in Martin Kovač, inšpektorja finančno kontrole II. razreda 2. skupine II. kategorije; pri sreski upravi finančne kontrole v Brežicah Ivan Banič, inspektor finančne kontrole II. razreda 2. skupine H. kategorije; pri sreski upravi finančne kontrole v Ljubljani Mihael Amon, inspektor finančne kontrole II. razreda 2. skupine II. kategorije; pri sreski upravi finančne kontrole v Mariboru Miro Ribarič, inspektor finančne kontrole II. razreda 2. skupine It. kategorije; za inšpektorja finančne kontrole IT. razreda 2. skupine II. kategorije pri finančni kontroli v Šmarju pri Jelšah Josip P o g o r e u c, podinspek-tor finančne kontrole 3. skupine II. kategorije; pri oblastnem inspektoratu v Ljubljani za inšpektorja finančne kontrole 1. skupine IH. kategorije Lovro K a 1 a š i č, podinspektor finančne kontrole 2. skupine III. kategorije. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. septembra 1925.: Za stalno učiteljico s pravicami uradnice 2. skupine II. kategorije v Radovljici je postavljena Alojzija Bäbler-Delak, učiteljica na Bledu, uradnica v isti skupini iste kategorije. Odloka ministra za pošto in telegraf z dne 18. in 24. junija 1925.: Premeščeni sta poštni in telegrafski uradnici v 3. skupini II. kategorije Brigita B o r 1 a n iz Ljubnega k poštnemu in telegrafskemu uradu v Ljubljani 1 (na prošnjo); Štefanija Šib o ve c od poštnega in telegrafskega urada v Ljubljani 1 v Ormož (po službeni potrebi). Odlok ministra za notranje posle z dne 22. septembra 1925.: List «Ujsdg» (Budimpešta) je v naši državi dovoljen, ker je bila njegova dosedanja pisava proti naši državi vedno korektna. Številka 221 z dne 28. septembra 1925.: Ukäz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. septembra 1925.: Z redom Belega orla V. vrste je odlikovan dr. Oton Pape ž, predsednik deželnega sodišča v Ljubljani, ter z ukazom z istega dne na lastno prošnjo po členu 141., zadnjem odstavku, postavljen v stanje pokoja. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. septembra 1925.: Z redom sv. Save IV. vrste sta odlikovana Anton Koželj in dr. Pavel B r e ž n i k, profesorja na realki v Ljubljani. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. septembra 1925.: Pri velikem županu dubrovniške oblasti je postavljen za prosvetnega inšpektorja s pravicami uradnika 3. skupine I. kategorije Josip C i -čin, direktor III., realne, gimnazije v Ljubljani, uradnik v isti skupini isto kategorijo. Odlok ministra pravde z dne 15. septembra 1925.: Premeščen je notar Fran B u r g e r iz Radeč v Celje. Postavljena sta: notarski kandidat dr. Mile Jenko v Litiji za notarja v Kostanjevici in dr. Peter J e -r o b v Mariboru za notarja v Radečah. Odlok ministra pravde z dne 5. marca 1925.: Postavljeni so: notarski substitut Anton Kraigher v Ilirski Bistrici za notarja v Šoštanju, notarski kan- didat dr. Emerik L o 5 n i k v Ljubljani za notarja v Žužemberku, notarski substitut dr. Ludovik G r o -b e 1 n i k v Ptuju za notarja v Ribnici, notarski kandidat dr. Fran I v a n š e k v Ljubljani za notarja v Rogatcu. — Z istim odlokom so premeščeni notarji: Karel Pleiweiss iz Novega mesta v Ljubljano, Matija Marinček iz Šoštanja v Novo mesto, Avgust D r u k a r iz Laškega v Celje, dr. Fran Prislan iz Ribnice v Laško, Anton Carli iz Žužemberka v Ptuj in Lavoslav Sevnik iz Rogatca v Ormož. Odlok ministra pravde z dne 2. julija 1925.: V stanje pokoja je postavljen Rudolf S e r t i č, ravnatelj v 7. skupini L kategorije kaznilnice v Mariboru. Odloki direktorja pošte in telegrafa v Ljubljani: Premeščeni (premeščene) so po službeni potrebi poštni in telegrafski uradniki (poštne in telegrafske uradnice) v 4. skupini 11. kategorijo: Konrad Dvorak od X. terenske telegrafsko-telefonske sekcije v Mariboru k III. terenski telegrafsko-telefonski tehnični sekciji v Ljubljani; Pavla Anders iz Novega mesta v Stražo; Natalija L in gel j iz Maribora 1 v Ruše, Angela F a z i n i iz Celja v Ljubno, Dušica Škerl iz Maribora 2 k Zgornji Sv. Kungoti, Marija U s t a r iz Maribora 1 v Rogatec, Pavla A n -d er s iz Straže v Novo mesto, Ivan Novak iz Radovljice v Kranjsko goro, Vera Jan iz Ljubljane 1 v Moravče. Odlok ministra za notranje posle z dne 27. junija 1925.: V 7. skupino I. kategorije je pomaknjen dr. Radovan Brenči č, komisar železniške in obmejne policije v Gornji Radgoni. Objava pisarne generalne direkcije carin z dne 22. septembra 1925.: Josip Pitami c, carinski posrednik carinarnice v Dravogradu, je dne 7. septembra 1925. umrl. Številka 223 z dne 30. septembra 1925.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. septembra 1925.: Na IH., realni, gimnaziji v Ljubljani je postavljen za direktorja s pravicami uradnika 3. skupine I. kategorije Josip Ciči n, prosvetni inspektor dubrovniške oblasti, uradnik v 4. skupini L kategorije. Odlok ministra za narodno zdravje z dne 3. julija 1925.: Odlok z dne 9. aprila 1925., s katerim je bil Fran S e 1 a n, računski svetnik pri računovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani, postavljen za računovodjo inšpektorata ministrstva za narodno zdravje, je razveljavljen, ker se Fran Selan do danes ni javil na službo. Izpremembe v osebju. Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dno 17. septembra 1925., Z. br. 39.573, je postavljen dr. Aleksander R i t u p e r za zdravnika-pri-pravnika v splošni bolnici v Ljubljani. Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 19. septembra 1925., Z. br. 40.1 (Xi, je postavljen dr. Zdenko Tominšek za zdravnika-priprav-nika v splošni bolnici v Ljubljani. Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 19. septembra 1925., Z. br. 40.107, je postavljen dr. Ljudevit C e r n e j za zdravnika-pripravnika v javni bolnici v Celju. Dr. Katičić s. r. 308. Pravilnik za državni izpit za učiteljsko službo na moških obrtnih, strokovnih obrtnih, občih obrtnih in obrtno-trgovskih šolah (določen v členu 54. zakona o uradnikih).* Člen 1. Strokovna sposobnost za učiteljsko službo na moških obrtnih, strokovnih obrtnih, občih obrtnih in obrtno-trgovskih šolah se dokaže z državnim izpitom pred izpraševalnimi komisijami, ki se ustanavljajo v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 19. septembra 1925., št. 214. (LI. — 1925.) Člen 2. Izpiti se vrše dvakrat na leto, in sicer začetkom meseca septembra in začetkom meseca marca. Člen 3. Izpit za stalno postavitev v učiteljski službi na moških obrtnih, strokovnih obrtnih, občih obrtnih in obrtno-trgovskih šolali se sme dovoliti samo onemu začasnemu strokovnemu učitelju, ki je uspešno služboval na oni izmed navedenih šol najmanj dve leti ter ima z zakonom predpisano kvalifikacijo za strokovnega učitelja. Člen 4. Prošnje za opravljanje izpita se pošiljajo izpraše-valni komisiji po uradni poti. Šolska uprava napiše na prošnjo svojo oceno, t. j. mnenje o uspehu pro-silčevega službovanja. Člen 5. Kandidat mora pri izpitu dokazati, da pozna načela pouka na obrtni ali strokovni, obči ali obrtno-trgovski šoli in da popolnoma obvladuje tvarino, predpisano za te šole. Člen 6. Kandidat mora v prošnji izjaviti, iz katere skupine hoče po. predhodni izobrazbi opravljati izpit. Člen 7. Izpit se smo opravljati: 1. ) za učitelja dela, in sicer za enega izmed teh obrtov: za ključaničarski, kovaški, gvadbeni, ka-menoseški, elektrotehnični, mizarski, kolarski, stru-garski (za kovine), tesarski, strugarski obrt (za les); 2. ) za učitelja risanja po strokah obrtov. Člen 8. Izpitni program je ta-le: a) Za učitelja dela: 1. ) Kandidat mora dokazati, da je strokovno izobražen v vseh delih obrta, za katerega opravlja izpit. V ta namen mora izdelati predmet, ki je primeren za dokaz o njegovi strokovni sposobnosti. Predmet za izdelavo odredi izpraševalna ko-1 misija. 2. ) Sposobnost za predavanje. Sposobnost za predavanje dokaže kandidat z najmanj enournim predavanjem v delavnici. 3. ) Strokovno risanje. Kandidat mora izdelati nariske, ki so potrebni za izdelovanje v delavnici, po strokah obrta. Nalogo za izdelavo odredi izpraševalna komisija. 4. ) Znanje o materialu. Znanje o materialu se mora dokazati po stroki obrta. b) Za učitelja risanja: 1. ) Učna tvarina. Kandidat mora izdelati po en narisek iz prostoročnega in geometričnega risanja, iz opisne geometrije in iz strokovnega risanja. 2. ) Sposobnost za predavanje. Sposobnost za predavanje dokaže kandidat z najmanj enournim predavanjem v razredu. c) Za vse stroke: Šolska administracija. Kandidat mora dokazati znanje o voditvi šolske administracije, delavniških knjig in znanje o zakonskih predpisih za moške obrtne, strokovne obrtne, obče obrtne in obrtno-trgovske šole. Člen 9. Kandidati morajo opravljati izpit prvikrat do konca tretjega leta svoje državne službe. Kandidati, ki se zaradi neuspeha odklonijo pri izpitu, ga smejo ponavljati v enem izmed prihodnjih izpitnih rokov, najkesneje pa do konca četrtega leta svoje državne službe. Izpit se sme ponavljati samo enkrat. Kandidatu, ki zaradi bolezni ali iz drugih ne-odložnih razlogov ne more o prijavljenem roku opravljati izpita, se ta čas ne šteje v rok. Člen 10. O uspehu izpita izda izpraševalna komisija s svojim pečatom izpričevalo, ki ga podpišejo vsi člani komisijo. V izpričevalo se točno vpišejo ocene uspeha iz poedinih izpitnih predmetov z dostavkom, da se kandidat proglaša sposobnim za stalno postavitev za učitelja na omenjenih šolah. Obliko izpričevala predpisuje minister za trgovino in industrijo. Člen 11. O izpitu se vodita: 1.) zapisnik, v katerega se vpisujejo vsa vprašanja, dana poedinim kandidatom, in 2.) imenik-seznamek. kandidatov s pokazanimi ocenami iz poedinih predmetov. Člen 12. Člani izpraševalne komisije so: odposlanec ministrstva za trgovino in industrijo kot predsednik, direktor ali upravnik ene izmed omenjenih šol v kraju, kjer se izpit opravlja, in potrebno število izpraševateljev za vsako stroko kot člani. Clane izpraševalne komisije postavlja minister za trgovino in industrijo za dve leti. Člen 13. Predsednik izpraševalne komisije predloži koncem vsakega izpitnega roka ministrstvu za trgovino in industrijo poročilo o uspehu izpitov. Člen 14. Članom izpraševalne komisije pripada kot honorar od kandidatov po 100 dinarjev. Honorar obremenja državni proračun. Člen 15. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Minister za trgovino in industrijo: dr. I. Krajač s. r. 309. Na podstavi člena 10. zakona o ustanovitvi in organizaciji državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrtstva v Beogradu in po oblastih predpisujem nastopni Pravilnik o poslovanju v kemijsko-tehničnem laboratoriju za pospeševanje industrije in obrtstva v Beogradu.* Člen 1. Kemijsko-tehnični laboratorij je sestavni del državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrtstva; zato se bavi v prvi vrsti z vprašanji, ki so obče vrednosti za industrijo in obrtstvo in ki se morejo uvrščati med posle, navedene v členu 2., točkah L), 2.) in 3.), zakona o zavodu. Dela v zavodu se raztezajo potemtakem, razen analitičnega preiskovanja, še na izdelovanje mnenj o novih delovnih metodah, o dajanju nasvetov glede izboljševanja starih in uvajanja novih metod, nadalje o tem, kako se ukoriščajo industrijski odpadki ali kako se napravljajo za neškodljive, in na preiskovanje sirovin in proizvodov kemijske industrije glede kvalitete in njih praktičnega uporabljanja. Člen 2. Kemijsko-tehnični laboratorij je pod upravo državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrtstva; vodi pa ga, podaja predloge za njega pospeševanje in odgovarja za njegov inventar šef laboratorija, pod čigar vodstvom se vrše vsi posli v laboratoriju. Člen 3. Skupno občevanje z nadrejenimi oblastvi se vrši po direkciji zavoda, šef zavoda pa občuje z občinstvom, kolikor se nanaša to na delo v laboratoriju. Člen 4. Šef laboratorija ima dolžnost, vpisovati v knjige vsa prispela naročila, jih potem dajati v delo osebju, skrbeti, da se vestno in točno izvršujejo, ter voditi blagajniško knjigo za vse denarne prejemke in izdatke. Člen 5. Kemiki laboratorija imajo pravico, delati v laboratoriju iz lastnega nagiba, če bi jim bilo to delo potrebno zaradi pojasnjevanja njih specialnih del, znanstvenih vprašanj ali vprašanj občega pomena; toda na privatno zahtevo ne smejo delati mimo zavoda ničesar. V specialnih primerih se dovoli z odo- * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 5. septembra 1925., št. 201. (XLVH. — 1925.) britvijo zavodskega direktorja delo v laboratoriju tudi onim kemikom ali drugim strokovnjakom, ki niso uradniki zavoda ali ministrstva za trgovino in industrijo. člen 6. Za evidenco strokovnega dela v laboratoriju se vodi «Knjiga analiz», v katero se vpisujejo vsa analitična in druga dela z izidi vred, izvršena v tem laboratoriju, in sicer takoj. Člen 7. Vsa strokovna mnenja in preiskovalni certifikati se izdajajo v imenu zavoda, podpisujeta pa jih direktor zavoda in šef laboratorija. Ta mnenja in ti certifikati so lastnina naročiteljeva ter se smejo objaviti ali izdati v duplikatu drugim osebam samo z njegovo dovolitvijo. Laboratorij prevzema odgovornost samo glede onih ogledkov, ki so se mu izročili v preiskavo. Člen 8. Taksa za kemijsko-analitična in druga dela se ustanovi s posebno tarifo. Vselej, kadar se ne more naprej točno ustanoviti velikost posla, se priobči naročitelju na njegovo zahtevo približna maksimalna vsota stroškov. Taksa se mora plačati po navadi naprej ali pa ob prejemu strokovnega mnenja ali certifikata.** O izvršenem izplačilu se izda vselej potrdilo. Za denar, poslan po pošti, velja poštno potrdilo kot priznanica. Od predpisane takse niso dopustni nikakršni odbitki. Drugi mogoči stroški (prevoz, carina in podobno) se vračunavajo posebe. Zaradi rednega vodstva računov se mora predati vsako naročilo pismeno. Člen 9. Od vsakega poslanega ogledka, ki dovoljuje daljše hranjenje, se hrani vzorec v laboratoriju tri mesece zaradi eventualne kontrole, tle bi zahteval naročitelj vnovično analizo shranjenega vzorca, se pobere zanjo vnovična taksa, ako se točnost prve analize potrdi. Člen 10. V posebnih primerih, kjer zahteva vrsta posla odpošiljati nameščenci laboratorija, in sicer z odobritvijo zavodskega direktorja, če je treba odsotnosti krajše od treh dni, če pa je daljša, samo z odobritvijo ministra za trgovino in industrijo.** Stroški teh potovanj se zaračunavajo po predpisih, ki veljajo za državne uradnike. Trpi jih naročitelj. Stroški izvršenih del se zaračunavajo po predpisani tarifi. Člen 11. Če vzame laboratorijskega uradnika kot strokovnjaka sodišče ali katerakoli druga uradna stranka, ima uradnik pravico, uporabiti za ta posel laboratorij. Tudi taka dela še vpisujejo v knjigo analiz in zanje se pobirajo, ne glede na to, da prejme strokovnjak za svoj trud posebno nagrado, takse, določene s členom 6. tega pravilnika. Člen 12. Prejeta naročila se jemljejo v delo v istem redu, v katerem so dospela. Izjema od tega se sme dovoliti samo v nujnih primerih z odobritvijo zavodskega direktorja.** Člen 13. Dohodki od pobranih taks se stekajo v državno blagajno, predajajo pa se po veljavnih finančnih predpisih. Člen 14. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga odobri minister za trgovino in industrijo. * Odobrujem ta pravilnik in odrejam državnemu zavodu za pospeševanje industrije in obrtstva v Beogradu, naj se ravna po njem. V Beogradu, dne 18. avgusta 1925. Minister za trgovino in industrijo: dr. S. Krajač s. r. ** Ta odstavek kakor tudi odstavka v členih 10. in 12., označena z **, so priobčeni po popravku v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. septembra 1925., št. 212. (L. — 1905.) 310. Tarifa za kemijsko-analitična dela v laboratoriju državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrtstva v Beogradu.* A. Obča tarifa. T,. Dinarjev 1. ) Delna kvalitativna analiza anorgan- skih preprostejših teles...............20 do 50 2. ) Celokupna kvalitativna analiza anor- ganskih preprostejših teles .... 100 3. ) Celokupna kvalitativna analiza anor- ganskih redkejših teles..............150 4. ) Kvantitativna določitev anorganske sestavine vobče.........................50 5. ) Kvantitativna določitev redkejše an- organske sestavine ali take, ki se teže določa..................................60 do 10O 6. ) Celokupna kvantitativna analiza an- organskih teles........................150 do 250 7. ) Kvalitativna analiza organskih teles — po sestavini..........................50 do 200 Po obči tarifi je treba plačevati dela, ki niso obsežena v specialni tarifi. Preračunavanje po minimalnih postavkah se uporablja samo, če gre za večje število enovrstnih določitev po šablonskem enostavnem načinu in s posebnimi aparati in metodami. Skupni stroški ene analize se smejo znižati pod vsoto stroškov za izvršene posamične določitve samo, če naj se izvrše poedine določitve v enem strnjenem delovnem procesu. Pri posebno nujnih delih, pri preiskavah, ki zahtevajo kakor silikati, rude itd. dolga pripravljalna dela ali razkrajanja, ali pri preiskovanju jako ma- lih količin se uporabljajo posebe zvišane ali podvojene tarife. B. Specialna tarifa. Cena Potreb- Predmet V ni ma- 1. Voda. dinarjih terial Popolna tehnična preiskava vode Preiskava vode glede sposobnosti za napajanje parnih kotlov in označba reagenc, potrebnih 200 81 za prepariranje** 100 31 Določitev trdote vode .... Oddaja mnenja o vodi, določeni 100 11 za tehnične svrhe . 200 41 Preiskava rudninske vode . . . 2. Goriva in grafit. Trdno gorivo. Po pogodbi. Za določitev vlage 20 50 g Za določitev pepela 30 100 g Za določitev celokupnega žvepla 50 500 g Za določitev toplotnega učinka . 100 1 kg Za določitev dušika v premogu . Za elementarno analizo z dolo- 40 1 kg čitvijo pepela in vlage . . . 200 1 kg Za preizkušnjo koksiranja . . Za celokupno kvantitativno ana- 50 500 g lizo 300 1 kg Za določitev fosforja .... Za destilacijo pri nizki temperaturi : a) v malem aluminijskem apa- 50 500 g ratu . . . 50 1 kg b) v rotacijski peči .... Za preiskavo destilata na vodo, fenole, nasičene in nenasičene 150 .30 kg ogljikovodike Za preizkušnjo briketiranja pre- 100 11 moga in koksa Petrolej. Kvantitativna preiskava sirove- 50 do 200 10 kg ga petroleja Grafit. 100 do 200 21 Za določitev ogljika in pepela . Za celokupno kvantitativno ana- 100 200 g lizo 250 1 kg * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 5. septembra 1925., št. 201. (XLVII. — 1925.) ** Ta točka kakor tudi točki pod 5. in 6., označeni z **, so priobčene po popravku v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno 17. septembra 1925., št. 212. (L. — 1925.) Cena Potreb- Predmet V ni ma- dinarjih terial 3. Kovinske rude. Za določitev skupne količine že- leza 50 500 g Za določitev železovega oksidula Za določitev hroma v njegovih 50 500 g rudah Za določitev cinka, mangana, ži- 50 500 g vega srebra, svinca in bakra PO 50 1 kg Za določitev kobalta in niklja v • njiju rudah 80 500 g Za določitev silicijeve kisline 60 200 g Za kvantitativno določitev srebra 50 500 g Za kvantitativno določitev zlata 60 4. Glina, cement, žlindra in ne- zgorljive rudnine. Za kvantitativno preiskavo žlin- dre: bakrove, svinčeve in iz plavžev po 200 1 kg Za preiskavo gline glede neraz- topnosti v ognju Za določitev trpežnosti v ognju 200 1 kg s Segerjevim stožcem . . . Za kvantitativno preiskavo ce- 100 do 200 1 kg menta 200 1 kg Za preiskavo hitrosti, s katero se veže cement 50 1 kg Za kvantitativno analizo magne- žita, dolomita, malca, kremenjaka, apnenca, kremenjako-vega skrilavca, peska, gline, laporja itd. po 200 1 kg 5. Topilniški produkti. Za določitev celokupne količine ogljika v železu Določitev celokupnega oglja,** 70 500 g grafita, fosforja, žvepla, silicija, mangana, arzena, bakra v sirovem železu in jeklu —. od vsake sestavine po ... . 50 1 kg Za določitev aluminija, hroma, niklja, volframa, vanadija (v železu in jeklu) po ... . 100 1 kg Za posamično določitev sestavin v zlitini 50 do 100 500 g Preizkušnja srebra 100 Preizkušnja zlata Za kvantitativno analizo sirovega 150 ali rafiniranega bakra, svinca, antimona, bismuta, niklja in cinka po 70 200 g Destilacijski preizkus živega srebra ' . . . Za preiskavo ogledka za pozla- 100 500 g titev in posrebritev .... 50 6. Soda, jedki natron in pepelika. Soda: Določitev skupne alkalitete in vlage 50 500** g Določitev natrijevega hidroskida 30 500 g Jedki natron: Določitev skupne alkalitete . . 30 500 g Določitev karbonata .... 60 500 g Pepelika: Določitev skupne alkalitete in vlage • 50 500 g Popolna analiza 150 500 g 7. Rudninske barve. Kvalitativna preiskava ene barve 100 200 g Preiskava na svinec Preiskava na arzen v barvi, pro- 50 100 g sti antimona 50 50 s Preiskava na arzen v barvi, ki ima v sebi antimon .... Preiskava na trpežnost v svet- 100 50 g lobi • Preiskava razmerja proti viso- 50 100 g kim temperaturam .... 150 200 g 8. Analiza plina. Za kvantitativno določitev ene sestavine po metodi absorbcije Za določitev z eksplozijo ali zgo- 30 11 revanjem preko paladija itd. . Določitev skupne toplotne vred- 50 11 nosti 100 51 Cena Potreb- Predmet v ni ma- dinarjih terial 9. Toliče, olja, voski. Za določitev gostote .... 30 500 g Za določitev saponifikacije . . 50 200 g Jodovo število.......................... 50 200 g Za določitev proste kisline . . 30 200 g Za določitev celokupne kisline . 50 200 g Strdišče tolščne kisline ... 70 300 g Tališče tolšče.......................... 30 200 g Določitev nesaponificirajočega ostanka......................60 do 100 200 g Določitev vode.................. 30 ' 100 g Kvantitativni dokaz pocdinih sestavin .........................30 do 50 200 g Ekstrakcija — po sestavini . . 50 200 g Turško rdečilo (skupna količina tolšče)........................ 50 100 g 10. Rudninska olja in asfalti. Viskoziteta.................... 30 500 g Plamtišče v odprti posodi... 30 200 g Isto v Abelovem in Penskega aparatu...................... 50 200 g Plamtišče in vžigališče v odprti posodi....................... 50 200 g Prosta kislina................. 30 100 g Celokupna kislina.............. 50 200 g Določitev parafina po Holdeju . 100 200 g Asfaltne substance............. 30 300 g Direktna določitev saponificira- jočih sestavin.............. 80 200 g Določitev zgostišča...................... 30 300 g 11. Terpentini, smola in pokosti (firneži). Frakcijska destilacija .... 50 do 100 500 g Dokaz petroleja v terpentinovem olju 50 300 g Preiskava z refraktrometrom 30 100 g Polarizacija 30 100 g Preiskava sposobnosti pokosta za sušenje 30 100 g Metoda s kavčukovim nitrozitom 200 200 g Določitev žvepla po Cariusu . . 50 50 g 12. Mila. Določitev celokupne kisline in smole 60 500 g Izločitev tolščne kisline in smole 80 500 g Celokupna alkaliteta .... 30 500 g Prosta in karbonatna alkaliteta 30 500 g Določitev skupnih tolšč . . . Izločitev alkalij Določitev vode (glej: Olja) (glej: Olja) 30 500 g 13. Klej. Določitev vode 50 50 g Viskoziteta 15%ne raztopine pri temperaturi 33° C 50 100 g Določitev pepela 30 20 g Določitev žveplenaste kisline . 50 20 g Določitev glutina (titriranje s ta-ninovo raztopino) 80 50 g Kvalitativna preiskava pepela — po sestavini 30 50 g 14. Tekstilno blago. Numeriran j 0 prediva .... 100 100 g Določitev niti v osnutku in votku 50 10 g Kvalitativna preiskava nebarva-nega prediva 100 do 150 100 g Kvalitativna preiskava barvanega prediva 150 do 250 100 g Vzporeditev dveh tkanin . . . 100 do 200 100 g Določitev teže tkanine .... 50 100 g Preiskava na dinamometru . . 50 Vam Določitev vlage 50 100 g Določitev pepela 50 100 g Kvalitativna preiskava pepela — od sestavine po 30 100 g Preiskava obtežitve 50 do 100 100 g Določitev, koliko se platno usko-či po pranju 50 100 g 15. Barve, apreture in «mor-danti». Kvalitativna določitev aluminija 60 50 g Identifikacija nemešanih barv . 50 20 g Identifikacija mešanih barv — po sestavini 50 20 g Vzporeditev dveh barv —. po iz-datnosti 200 20 g Vzporeditev dveh barv glede izpravnosti 100 20 g Cena Potreb- Predmet V ni ma- Identifikacija mordanta in barv na tkaninah in predivih — po dinarjih terial sestavini Preiskava in vzporeditev glede 50 100 g pristnosti — po vzorcu . . . Kvalitativna določitev anorganskih sestavin v apreturi — po 50 do 100 100 g sestavini Kvalitativna določitev organskih sestavin v apreturi —- po se- 30 100 g stavini Kvantitativna določitev — po se- 60 200 g stavini 60 do 100 500 g Mikroskopska preiskava . . . 16. Strojila za kože in podobno. Določitev koristnih substanc v 50 do 100 50 g svežem ali izluženem materialu Določitev drugih sestavin v 50 do 100 Ikg strojilih Določitev asiditete v tekočini ali 50 do 100 1 kg v ekstraktu Analiza strojilnega ekstrakta (določitev strojilne materije, materij, ki nimajo strojilne moči, določitev vode, neraztopnih 50 Ikg teles in pepela) Kvalitativna določitev pepela — 100 do 200 500 g po sestavini Preiskava strojilnega materiala 30 500 g na strojilno moč Mikroskopska in bakteriološka 200 5-10 kg preiskava strojilnih materij . 250 500 g Isto za kože Dokaz materij za konserviranje 300 1 koža in obtežitev Preiskava na apno in za sredstva 100 do 200 1 koža za odpravljanje dlake . . . 50 do 100 y2 m Preiskava laka, črnila in apreture Kvantitativna preiskava strojilne 200 500 g tolšče 100 do 2(X) 1 kg Preiskava ribjega olja za uporabo strojenja (določitev gostote, kisline, jodovega števila, saponifikacije, preizkušnja ma- zanja) 150 1 kg Preiskava stearina za uporabo strojenja (tališče, preizkušnja mazanja) 70 Ikg Preiskava loja za uporabo strojenja (tališče, kislina, vsebini loja in preizkušnja mazanja) . 150 1 kg Preiskava turškega rdečila (na vsebino tolšče in kisline) . . 100 Ikg Določitev nesaponificirajočih se-stavin 70 500 g Analiza kože: določitev vode, pepela, izgubek pri izpiranju . . • 100 0-5 m2 Isto, obenem z določitvijo sred-štev za obtežitev 100 0-5 m2 Določitev maščobe v koži . . . 50 0-5 m2 Določitev proste kisline . . . 30 0-5 m2 Za preiskavo na dinamometru . 50 500 g Analiza in ocenitev vrednosti odpadkov pri strojenju . . . 150 do 300 5 kg 17. Gnojila. Za določitev celokupne fosfor-jeve kisline 60 500 g Za določitev raztopne fosforjeve kisline v superfosfatih . . . 50 500 g Za določitev amoniakovega dušika 50 500 g Za določitev organskega dušika 60 500 g Za določitev nitratnega dušika . 60 500 g Za določitev kalija v kainitu, kalijevem superfosfatu itd. . . 100 500 g Za določitev perhlorata v čilskem solitru 100 500 g Izčrpna mnenja, ki se nanašajo na izide analize in se izrečno zahtevajo, se računijo posebe. Glede vseh del, za katera je treba natančnih nadrobnih preiskav (preizkušenj), kakor ustanovitve izvestnih loščev (glazur), mase ongobe,. porcelanskih in emailnifT barv itd., se morajo skleniti posebne pogodbo, prav tako pa tudi glede vseh drugih del, ki niso določena v tej tarifi. Na podstavi člena 4. zakona o ustanovitvi in organizaciji državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrtstva v Beogradu in po oblastih in člena 8. pravilnika za poslovanje v kemijsko-tehnič-nem laboratoriju omenjenega zavoda predpisujem prednjo tarifo in odrejam državnemu zavodu za pospeševanje industrije in obrtstva v Beogradu, naj se ravna po njej. V Beograd u, dne 18. avgusta 1925.; št. 1497. Minister za trgovino in industrijo:. dr. Krajač s. r. 311. Odločba glede postopanja ob izplačevanju kupona št. 1 obveznic 2/270116 vojne škode onih oškodovancev, ki so dobili svoj čas posolila iz sekvestriranih imetij ali drugače.* V zvezi s predpisom člena 1. zakona o izpre-membi v zakonu o izplačevanju vojne škode z dne 29. novembra 1922., po katerem se izdajajo osebam, ki so dobile posojila od sekvestriranih imovin ali drugače zaradi obnove svojih poškodovanih imovin .ali obratovalnic, obveznice z vsemi kuponi, tudi s kuponom št. 1, odrejam direkciji državnih dolgov to-Ie postopanje ob izplačevanju kupona št. 1 takih obveznic; Da si da lastnik izplačati neprejete kupone št. 1 svojih obveznic 2y2!%ne vojne škode, se mora obrniti na direkcijo državnih dolgov z vlogo, ki ji morajo biti pridodani ti-le dokumenti: 1. ) Potrdilo naprave, ki mu je dala posojilo, z označbo: a) katerega dne jo bilo posojilo dano, v koliki vsoti in zaradi česa; b) koliko je na to posojilo odplačanega, pri čemer je treba navesti datum in znesek vsakega odplačila; in c) če je vse posojilo izplačano, je treba navesti datum, ko se je položilo poslednje odplačilo. 2. ) Overovljen prepis razsodbe, na katere podstavi so bile obveznice vojne škode prejete. Overovitev dd policijsko (politično) oblastvo, če je razsodba že zamenjana za obveznice; prepis overovi pristojni občinski urad, čigar podpis potrdi policijsko (politično) oblastvo. 3. ) Potrdilo občinskega urada, ki je izdal obveznice vojne škode, iz katerega je razvidno to-le: a) na podstavi katere razsodbe so se izdale obveznice: ime sodišča, številka in dan razsodbe; b) katerega dne so se izdale obveznice; c) serije in številke izdanih obveznic; č) da se niso po tej razsodbi prej izdale obveznice na podstavi člena 12. zakona o izplačevanju vojne škode, ker lastnik ni vrnil posojila, ki ga je bil dolžan; d) koliko je odpisano od razsodbe, če znašajo posojila manj nego 5000 dinarjev. Odločbe o prispelih vlogah izdaja generalni direktor državnih dolgov ter jih odpremlja, če imajo prijavljene osebe pravico, da si dado izplačati prvi kupon, likvidaturi v izvršitev. Likvidatura vzame od vsake osebe izpolnjeni obrazec št. 1 ter priloži kupone iz tresorja. Ko označi te kupone s posebno štampilijo, jih likvidira, kakor je predpisano s pravilnikom za izplačevanje vrednot pri blagajni direkcije državnih dolgov. Natančnejša navodila za likvidiranje teh kuponov naj izda direkcija dolgov svojim odsekom: knjigovodstvu, blagajni in likvidaturi. V Beogradu, dne 2. septembra 1925.; D br- Minister ra finance: dr. M. M. Stojadinović s. r. 312. Razpis o pobiranju in predajanju carinskih davščin v efektivnem zlatu, o zaokrožanju zneskov na prvo večjo edinico in o povraćanju dohodkov od noševine, statistične in luksusne takse.** Da bi carinarnice in centralne carinske blagajne vedele, kako naj postopajo ob pobiranju, vknjiže- * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. septembra 1925., št. 212. (L. —-1925.) ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. septembra 1925., št. 208. (XLVIII. —1925.) vanju in predajanju dohodkov, ostvarjenih v efektivnem zlatu po Členu 4. predloga zakona o obči carinski tarifi; kako naj vknjižujejo dohodke, dobljene ob zaokrožanju skupnega zneska za plačilo davščin po členu 5. istega zakonskega predloga, in kako naj postopajo, če je treba povrniti davščine na račun noševine, statistične in luksusne takse, ki niso omenjene v predlogu zakona o obči carinski tarifi, sem odredil na predlog generalne direkcije carin in na podstavi člena 23. predloga zakona o obči carinski tarifi v zvezi s členom 273. carinskega zakona: 1. ) V kovanem zlatu se smejo pobirati davščine po deklaracijah vobče samo, če izjavi deklarant na prvi strani deklaracije pismeno, da jih želi plačati v kovanem zlatu. Če tega ne označi, se smatra, da jih želi plačati v srebru z doplačilom nadavka (ažije), ki ga predpisuje minister za finance. Če izjavi deklarant v deklaraciji željo, da bi plačal carinske davščine v zlatu, izvršita angažirana uradnika po deklaraciji izračun po veljavnih predpisih. Glede na to, da se pobirajo po veljavnih predpisih pri carinarnicah nekatere davščine v zlatu, nekatere pa v srebru, morata postavljati angažirana carinska uradnika po teh deklaracijah, s katerimi je izražena želja, da bi se plačale carinske davščine v kovanem zlatu, takoj pod izračunom nalog: «Pobere naj se: V zlatu..................dinarjev. V srebru.................dinarjev. Skupaj....................dinarjev». V Ui nalog morata postaviti vsoto, ki se sme izplačati v kovanem zlatu. Na ostanek vsote carinskih davščin, ki jih je treba plačati v kovanem zlatu, za katere pa ni plačilne edinice kovanega zlata, izračunita nadavek po stopnji, ki jo predpisuje minister za finance, ter izkažeta v nalogu za izplačilo njen znesek skupaj z ostalimi davščinami. ki jih je treba po dotičnih deklaracijah plačati v srebru. Plačila v nalogu se morajo vselej sešteti in njih vsota mora biti vedno enaka vsoti «Skupaj» iz izračuna ali vsoti, ki je napisana na deklaraciji s črkami. 2. ) Skupni znesek carinskih davščin po deklaracijah vobče se zaokroža po pojasnilu, razloženem v točki 7. razpisa ministra za finance C br. 29.299 z dne 20. junija 1925. To zaokrožanje vrše angažirani uradniki tako, da zapišejo v poslednji vrsti, pred vrsto «Skupaj» besedi: «Na zaokrožanje» ter postavijo v dotičnem razpredelku število, ki ga je treba pobrati za zaokrožanje. Dohodki za zaokrožanje sc izkažejo v knjigi o dohodkih v posebnem razpredelku, ki se prav tako otvori v ta namen in ki ima naslov: «Na zaokro-žanjc». Ti dohodki se izkažejo kakor ostali dohodki, ki se izkazujejo po dokumentih in knjigah. 3. ) Ker se s pojavom zlata za plačevanje carinskih davščin izpreminja dosedanji način vknjiže-vanja, odrejam: A. Carinarnicam: a) V svoji knjigi o dohodkih morajo takoj pred razpredelkom «Skupni dohodki» uporabljati oba prazna razpredelka v zaglavju, in sicer: za prvega «Skupaj plačano v zlatu», za drugega pa «Skupaj plačano v srebru». Dohodki se vknjižujejo v knjigi o dohodkih kakor doslej, po vrsti dohodkov, kakor so izkazani po deklaracijah. Vsote, plačane v zlatu, se vknjižujejo v razpredelek za zlato, vsote, plačane v srebru, pa se vknjižujejo v razpredelek za srebro. Vsota obeh razpredelkov se vknjiži v razpredelek skupnih dohodkov. b) Koncem meseca morajo carinarnice skladno z veljavnimi predpisi zaključiti knjigo o dohodkih ter sestaviti na osnovi stanja, ki se pokaže, «Izpisek dohodkov» za centralno carinsko blagajno. V izpisku se postavi pod vsoto skupnih dohodkov pripomba, koliko se je od skupne vsote plačalo v zlatu in koliko v srebru. B. Centralnim carinskim blagajnam: a) V kontrolniku prejemkov morajo otvoriti centralne carinske blagajno ista razpredelka kakor carinarnice v knjigi o dohodkih. Iz izpiska o dohodkih vknjižujejo v tej knjigi dohodke po oblikah, izkazo-vaje za vsako carinarnico v novootvorjenih razpre-delkih plačano vsoto v zlatu zase in dohodke iz plačane vsote v srebru zase. b) Ko sestavljajo obračun za generalno direkcijo državnega računovodstva, vpisujejo blagajno dohodke tako, kakor so jih vpisovale doslej. Toda pod Vsoto dohodkov morajo označiti, koliko se je od celokupne vsote plačalo v zlatu in koliko v srebru, osebe v prisilno delavnico, pristojni občini in onemu Prav tako morajo na strani izdatkov izkazati v obračunu, komu so se izročili dohodki v kovanem zlatu in v koliki vsoti. 4.) Dohodki od tlakarine, pobrani v kovanem zlatu, se predajajo, ker se ne morejo ločiti od dohodkov, plačanih v srebru z doplačilom nadavka, v srebru z nadavkom, ki jo veljal za mesec, v katerem so bili ti dohodki pobrani. Prav tako se mora del poslovne davščine, ki je namenjen za razdelitev med carinske uradnike in ki se je pobral v zlatu, uvesti v depozit v srebru z ustreznim nadavkom. oblastvu, ki vodi kazenski register o dotični osebi. Ce se ugotovi, da se pogojno odpuščena oseba zopet vdaja nerednemu življenju, zaradi katerega je bila tudi prej obsojena, sme ministrstvo pravde pogojno odpuščeno osebo zopet oddati v prisilno delavnico, kjer se pridrži do konca prekinjenega roka, odrejenega v prvem odstavku tega paragrafa. Za novo odejajo ni treba novega sodnega izreka. V Beogradu, dne 15. septembra 1925.; št. 60.039. Minister pravde: M. S. Gjuričič s. r. 5. ) Dohodki, pobrani v kovanem zlatu, se po-vračajo analogno členu 23. postopnika za vračanje davščin, plačanih pri carinarnicah, v isti valuti, v kateri so bili pobrani. Ce carinarnica nima v svoji blagajni kovanega zlata za povračilo, se mora brzojavno obrniti na svojo centralno blagajno, da ji v ta namen pošlje potrebno vsoto v kovanem zlatu. Ce centralna carinska blagajna ne more ugoditi zahtevi carinarnice, da bi ji poslala zahtevano vsoto, ker tudi sama nima v svoji kasi kovanega zlata, zahteva potrebno vsoto brzojavno od generalne direkcijo državnega računovodstva ter jo naprosi za naredbo, da se ji pošlji potrebna vsota. 6. ) Carinske davščine po pogojnih ekspedicijah pobira carinarnica v srebru z doplačilom predpisanega nadavka. To pa zato, ker je v prilog dekla-rantom, da dobe ob definitivni ocarinitvi pogojnih ekspedicij takoj povračilo davščin, do katerega imajo pravico, in da jim ni treba dolgo čakati na to povračilo, če ne bi bilo v kasi dotične carinarnice kovanega zlata za povračilo. 7. ) Dohodki od luksusne takse, noševine in statistične takse, ki so ostvarjeni v tekočem proračunskem letu. ki pa se kot taki ne pobirajo več na podstavi predloga zakona o obči carinski tarifi, se po-vračajo na posebne priznanice. Vsote, izdane na te priznanice, se ne odbijajo od rednih dohodkov, nego se pošiljajo generalni direkciji državnega računovodstva kot gotovina s pripombo, da se taki dohodki pri carinarnicah več ne zbirajo, in računovodstvo se naprosi, naj vknjiži te izdatke v breme dohodkov od noševine ali statistične ali luksusne takse, ki se vodijo pri računovodstvu iz časa, ko so obstajali. Carinarnicam in centralnim carinskim blagajnam se naroča, naj se povsem ravnajo po razloženih navodilih. V Beogradu, dne 2. septembra 1925.; C br. 38.671. Minister za finance: dr. M. M. Stojadinović s. r. 313. Izprememba § 8. uredbe ministra pravde, kako je postopati pri oddajanju oseb v prisilne delavnice.* Po izkazani potrebi in na podstavi 14. uredbe ministra pravde z dne 26. junija 1923., št. 34.745,** kako je treba postopati pri oddajanju oseb v prisilne delavnice, odrejam: § 8. navedene uredbe s izpreminja ter se mora glasiti: § 8. V prisilni delavnici ostane redno oseba, ki je bila po tej uredbi tja oddana, prvič tri leta; ona pa, ki je prišla tja več nego dvakrat, pet let. Ce se pokaže pred tem rokom, da se je oseba poboljšala, sme ministrstvo pravde po utemeljenem predlogu uprave prisilne delavnice pred označenim rokom pogojno odpustiti posamezno osebo iz prisilne delavnice. Predlogi za pogojni odpust takih oseb se podajajo ministrstvu pravde po razpisu ministrstva pravde z dne 30. oktobra 1922., št. 55.838, o pogojnem odpustu za kaznjence; vendar pa mora, če se je izdala odločba o oddaji v prisilno delavnico po višjem državnem pravdniku v zmislu točko 2.) § 3. iste uredbe, poslati uprava svoj utemeljeni predlog ministrstvu pravde po višjem državnem pravdniku, ki spremi ta predlog na priloženem obrazcu s svojim mnenjem. O izpustitvi dotične osebe na pogojni odpust naj poroča uprava prisilne delavnice sodišču, ki je poslednjič izreklo razsodbo o dopustnosti oddaje te * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. septembra 1925., št. 218. (Lil. — 1925.) ** Uradni list z dne 14. julija 1923., št. 236/65. 314. Dopolnitev razpisa o ustanovitvi izvoznih odsekov pri carinarnicah.* Razpis C br. 42.041 z dne 2. septembra 1955.,** s katerim so se ustanovili izvozni oddelki pri carinarnicah, se razširja na carinarnice v Novem Sadu, Smederevu, Velikem Gradištu in Vinkovcih in njen oddelek v Vukovaru. Iz generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 19. septembra 1925.; C br. 45.192. Razglasi osrednje vlade. Cenovnik, po katerem se mora vrSiti zavarovanje valnte ob izvozu blaga po člena 16. pravilnika o prometa z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.*** Velja od dne 1. do dne 15. oktobra 1925. Imenovanje predmetov Količina Cena In domačih proizvodov v dinarjih 1 Pšenica, natovorjena na po- stajah v Srbiji in Bosni . . 100 kg 240 •— na ostalih postajah .... 100 » 250 • — 2 Rž 100 » 180-- 3 Ječmen 100 » 170' — 4 Oves 100 » 160-- 5 Koruza 100 » 170-- 6 Koruza 1 defektna (30 "/o de' Koruza j fektnih zrn) . . . 100 » 100- — 7 Bela moka za luksusno pecivo, zdrob 100 » 410' — 8 Bela moka za luksusno pecivo št. 0 100 » 400 • — 9 Bela moka za luksusno pecivo št. 2 100 » 380 • — 10 Krušna moka št. 4 in 5 . . . 100 » 330 ■ — 11 Črna moka št. 6 100 » 260 •- 12 Črna moka št. 7 100 » 200 • — 13 Obloda 100 » ISO' — 14 Otrobi 100 » 140-- 15 Koruzna moka 100 » 160’ — 16 Konji za klanje vsak 300 • — 17 Konji težki za vprego (slo- 5.000-- venski) » 18 Konji lahki za vprego .... n 4.000 • — 19 Konji hribovski mali (Južne 1.800-— Srbije) » 20 Osli > 900 • — 21 Mezgi > 1.800- — 22 Krave vsaka 2.700 •- OQ { par do 700 kg J » od 700 » do 900 kg D1K1 l » » 900 » navzgor . vsak 3.000-- LO » 3.800-— > 4.800 • — 24 Teleta f do 30 k8 reieia ^ od 30 do 70 kg vsako > 600 •— 800 •— 25 Ovni vsak 200" — 26 Jagnjeta vsako 100- — 27 Pra- / par od 140 kg do 220 kg vsak 1.000- — šičl \ » » 220 » navzgor . » 1.500 ■ — 28 Koze vsaka 240 • — 29 Mast 100 kg 2.200 • — 30 Suho svinjsko meso (rebrca) . 100 » 2.100-- 31 Salame turistovske (poletne) . 100 » 2.100-- 32 Salame (zimske): iz debelo razsekanega mesa 100 » 3.500 •- iz drobno razsekanega mesa 100 » 4.500 •— 33 Slanina nasoljena 100 » 2.100" — 34 Slanina sveža 100 » 2.100" — 35 Slanina povojena 100 » 2.100- — 36 Gnjati 100 • 2.700-- 37 Zaklani prašiči razpolovljeni . 100 . 1.700- — 38 Svinjsko meso sveže .... 100 » 1.500" — 39 Goveje meso sveže 100 » 1.500- — 40 Ovčje meso sveže 100 » 1.500-— 41 Jagnječje meso sveže .... iuu * 1.700" — 42 Domača klobasa (mesena) . . 100 » 1.9001 — * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca» z dne 24. septembra 1925., št. 218. (Lil. — 1925.) ** Uradni list z dne 10. septembra 1925., št. 282/85. *** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 29. septembra 1925., št. 222. ff “sz Imenovanje predmetov in domačih proizvodov Količina Cena v dinarjih 100 kg 900 ■ — 100 . 150- — 100 » 900- — 100 » 900- — 100 » 300-— 100 » 3.500 •- 100 » 200" — 100 » 1.300-— 100 » 1.400" — 100 » 1.400 - — 100 » 1.400 ■ — 100 » 3.000 • — 100 . 2.800- — 100 » 5.500-— 100 . 2.800 • — 100 » 3.500 •- kos 12" — » 70- — a 100 — » 100 • — » no-— > 280 • — » 750 •- » 750 • — » 750 • — 100 kg 4.500-— 100 » 2.600 ■ — 100 » 1 1 100 » 420 ■ — 100 . 400 • — 100 . 1 1 100 » 380 • — 100 » « 100 » 150- — 100 » 200-— 100 » 2.000 • — 100 . 1.000- — vsaka 40-- » 40" — a 20-— • » 15- — 100 kg 1.500- — 100 » 2.000 • — 100 . 1.800- — 100 » 1.600" — zaboj 2.000 • — 100 kg 20 • — 100 . 1.000-— 10.000 kg 1.300 — 10.000 » 1.800-— 10.000 » 7.000 • — 10.000 » 1.000-— m* 500' — a 300-— a 250 • — a 380 •- a 750 • — a 400-— a 600-— a 300-- a 1.300- — a 400 •- kos 30- — a 50- — m1 1.500-— kos 25-- m* 1.200- — a 700-— a 900-— vedro 80-- kos 50-— 10.000 kg 5.500 • — 10.000 » 5.500 • — 10.000 » 5.500 • — 10.000 » 3.500 •- 10.000 » 200"— 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 Krvave, jetrne klobase. . . . Bohi slanine { | ; Kozje meso nasoljeno . . . . Notranjščina glave, debela koža Suha čreva (1 lopta = 100 sež- njev = l1/, kg).............. Osoljena čreva................. Suhi slepiči, suhi sečni mehurji itd., svinjski in goveji . . . bušak iz Koža goveja sirova Koža kravja sirova Koža junčja sirova Južne Srbije in Bosne' 20«/. ceneje Koža telečja sirova Koža jagnječja sirova . . . . Koža kozlovska sirova .... Koža ovčja sirova.............. Koža kozja sirova.............. Koža zajčja sirova............. Koža dehorja sirova............ Koža jazbečja sirova........... Koža divje mačke............... Koža volčja.................... Koža lisičja................... Koža kunja..................... Koža sobolja................... Koža vidrna.................... Koža goveja suha............... Koža konjska suha.............. Slive suhe 70/„, vložene v vrečah .......................... Slive suhe "“/st. vložene v vrečah .......................... Slive suhe ,,/1oo (stotinke), vložene v vrečah................. Slive suhe ,00/no (uzanca), vložene v vrečah................. Slive suhe ,,0/uo (merkantilne), vložene v vrečah ..... Slive suhe (etuirane), vložene v zabojih................... Suhe hruške.................... Suha jabolka................... Konservirano / s sladkorjem . sadje l brez sladkorja Pure žive...................... Gosi žive...................... Race žive...................... Kokoši žive . .'............... Pure zaklane................... Gosi zaklane................... Race zaklane................... Kokoši zaklane................. Jajca sveža (zaboj s 1440 jajci) Konoplja v povesmih (sirovo predivo).................... Predivo.................. . . . i odpadki pod 10 cm v Drva ’ premeru................. J razklana polena in l okrogla polena. . . Lesno oglje.................... Lesno oglje (odpadki — prah) Stavbni les jelkov in smrekov, razžagan (deske, letve, kolči, plohi, grede)................ Stavbni les jelkov, obtesan (grede) od 8/s do ‘7m............. Stavbni les jelkov okrogel (ja-drenikl, koli za hmelj, lan-tene = drogi za brodove): do 25 cm srednjega premera ............................ preko 25 cm srednjega premera................. Stavbni les borov, razžagan . Stavbni les borov, obtesan . . Stavbni les bukov, razžagan, obtesan in okrogel (hlodi): oparjen................... neoparjen................. Stavbni les hrastov, razžagan Stavbni les hrastov okrogel (hlodi)..................... ( 1 '60 do 2 • 20 Hrastovi pragi { 2’50 do 2-70 l specialni . . Pragi bukovi.................. Stavbni les, razžagan, orehov in drugih plemenitih dreves Stavbni les, lipov............ Stavbni les, razžagan, brestov in jesenov................. Doge.......................... Telegrafski drogi, od 7 do 9 m dolgi...................... Cement iz Srbije.............. Cement beočlnski.............. Cement hrvatski in slovenski Cement dalmatinski............ Bavksit (dalmatinski) .... * Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za slive v vrečah. Pripomba. Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno izpolnjevati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti še težo kubičnega metra. Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda. Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža. Ce so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvalitete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specifikacija blaga. Ce je v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred generalnemu inspektoratu, ne da bi se zadrževalo blago od izvoza. Potrdila o zavarovanju valute, izdana po pooblaščenih bankah, veljajo dva meseca dni od dne, ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko se blago vtovori. Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odpošiljalne (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Če so v potrdilih označene cene višje nego v cenovniku dotičnoga polmesečja, taka potrdila veljajo. Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 25. septembra 1925.; št. 28.300 Razglas o kurzih listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za čas od dne 1. do vštetega dne 31. oktobra 1925.* Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je določil gospod minister za finance z odločbo I br. 23.330 z dne 23. septembra 1925., ker se menjava vrednost listin, izdanih na zlato in inozemsko valuto, proti dinarju, nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki slovejo na zlato ali inozemsko valuto: 1 napoleondor...............Din 217— 1 turška lira v zlatu . . . » 245— 1 angleški funt.............» 272-50 1 ameriški dolar............» > 56-23 1 kanadski dolar............» 56— 1 zlata nemška marka ...» 13-30 1 poljski zlat..............» 10-— 1 avstrijski šiling . . . . » 7-90 100 francoskih frankov ...» 265— 100 švicarskih frankov ...» 1085— 100 italijanskih lir.............» 230-— 100 belgijskih frankov ...» 245-— 100 nizozemskih goldinarjev . » 2260-— 100 romunskih lejev . . . . » 27-15 100 bolgarskih levov . . . . » 40-90 100 danskih kron..............» 1375— 100 švedskih kron . . . . . » 1510— 100 norveških kron . . . . » 1177-— 100 španskih pezet............» 810— 100 grških drahem.............» 82— 100 češkoslovaških kron ...» 166-50 1,000.000 madžarskih kron . . . . » 788-— Ti kurzi morajo veljati za čas od dne 1. do dno 31. oktobra 1925. Po teh kurzih se pobirajo tudi luške takse. Iz pisarne generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 28. septembra 1925.; I br. 23.330. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Vet. br. 793. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti z dne 2. oktobra 1925. Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. 8 u s t a v e c. Radovljica: Bohinjska Bistrica (Lom 1 dvorec). Svinjska kuga. Brežice: Pišece (Pišece 5 dvorcev). Črnomelj: Suhor (Dole 1 dvorec). Krško: Škocijan (Brinove 1 dvorec, Telče 6 dvorcev). Radovljica: Lesce (Lesce 1 dvorec). * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 28. septembra 1925., št. 221. Svinjska rdečica. Kastav: Kastav (Starci, Zorziči po 1 dvorec). Laško: Marija Gradec (Trojno in Gabrno po 1 dvorec), Sv. Krištof (Debro 1 dvorec). Litija); Bukovica (Št. Pavel 1 dvorec), Dedni dol (Peščenik 1 dvorec), Žalna (Maina Žalna 2 dvorca). Ljubljana, okolica: Brezovica (Vnanje gorice 2 dvorca), Dobrova (Stranska vas 1 dvorec, Osredek 2 dvorca), Dobrunje (Sostro 1 dvorec, Stepanja vas 2 dvorca), Grosuplje (Grosuplje 1 dvorec), Horjulj (Horjulj 1 dvorec), Preserje (Goričica, Podpečjo po 1 dvorec), Slivnica (Veliko Mlačevo* dvorec), Št. Vid (Brod in Št. Vid po 1 dvorec, Vižmarje 2 dvorca), Vrhnika (Mirke 1 dvorec, Vrhnika 4 dvorci), Želimlje (Želimlje, Setnik in Suša po 1 dvorec). Novo mesto: Mirna peč (Št. Jurij 1 dvorec), Prečna (Bršljin 1 dvorec). Radovljica: Lancovo (Lancovo 1 dvorec), Leše (Leše 1 dvorec). Perutninska kolera. Ljubljana, okolica: Medvode (Svetje 6 dvorcev). V Ljubljani, dne 2. oktobra 1925. Za velikega župana ljubljanske oblasti: Tekavčič s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Vet. br. 871/41. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 3. oktobra 1925. Opazka: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad. Konjice: Zbelovo (Zbelovo 1 dvorec). Ptuj, mesto: Ptuj 1 dvorec. Garje konj. Konjice: Vitanje (Vitanje 1 dvorec). Svinjska kuga. Dolnja Lendava: Beltinci (Beltinci 19 dvorcev), Dolnja Lendava (Dolnja Lendava 66 dvorcev), Gan-čani (Kraščica 3 dvorci). Maribor, desni breg: Loka (Planica 1 dvorec). Maribor, levi breg: Gradiška (Gradiška 3 dvorci), Jarcnina (Jareninski dol 2 dvorca, Vajgen 1 dvorec), Lajtersberg (Košaki 3 dvorci, Lajtersberg 1 dvorec, Meljski hrib 2 dvorca, Počehova 2 dvorca), Na Ranci (Ranca 4 dvorci), Plavč (Plavč 5 dvorcev), Sv. Peter (Vodole 4 dvorci), Vrtiče (Vrtiče 4 dvorci), Vukovski dol (Vukovski dol 2 dvorca), Zgornja Sv. Kungota (Kozjak 2 dvorca). Ptuj: Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (Mostje 4 dvorci). Šmarje pri Jelšah: Rogatec (Rogatec 2 dvorca), Sv. Florijan (Spodnje Svino 3 dvorci). Maribor, mesto: Maribor 1 dvorec. Svinjska rdečica. Celje; Sv. Rupert (Sv. Peter 3 dvorci). Maribor, desni breg: Cigonca (Cigonca in Videz po 2 dvorca), Orehova vas (Hotinja vas 1 dvorec). Maribor, levi breg: Ciglence (Ciglence 1 dvorec). Ptuj: Sv. Barbara v Halozah (Bore 1 dvorec). Slovenjgradec: Topolščica (Sv. Vid in Topolščica po 1 dvorec), Velenje (Podkraj 1 dvorec). V Mariboru, dne 3. oktobra 1925. Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Rajar s. r. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani, Št. I B 3966 ex 1925. Razglas o razpisu nadomestnih volitev v pridobninske komisije v Sloveniji, razen Prekmurja. Po § 22. zakona o osebnih davkih se izloči koncem leta 1925. polovica voljenih članov in namestnikov pridobninskih komisij, ki so bile sestavljene na podstavi tukajšnjega razpisa z dne 19. aprila 1922., št. A 1 987/2 (Uradni list 41 z dne 25. aprila 1922). Od lihega števila se izloči sedaj večji del. Kateri člani in namestniki naj izstopijo, o tem odloči žreb. Pred potekom poslovne dobe se izločijo po citiranem § ä2. oni člani in namestniki, ki izgube po izvolitvi pasivno volilno pravico, n. pr. če niso več zavezam občni pridobnini ali če izgube državljanske in politične pravice itd. Ti predčasno izločeni člani in namestniki se vštejejo pri žrebanju v polovico tistih, ki se morajo izločiti. Da se izvrše volitve namesto predčasno izločenih in izžrebanih voljenih komisijskih članov in namestnikov, so sestavila davčna oblastva I. stopnje volilne imenike, ki navajajo imena vseh pripadnikov posameznih davčnih družb. Ti volilrd imeniki bodo v času od dne 16. do dne 31. oktobra 1 925. v uradnih prostorih davčnih oblastev I. stopnje razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem. Celotni volilni imeniki za davčne družbe I. in II. razreda bodo razgrnjeni le pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru in pri davčni administraciji v Ljubljani, pri ostalih davčnih oblastvih I. stopnje pa le delni volilni imeniki onih pripadnikov teh družb, ki izvršujejo samostojna podjetja in opravila v njih področju. Vpogledati smejo imenike samo pridobnini zavezane osebe dotičnoga priredbenega okraja med navadnimi uradnimi urami. Voliti bodo smele le osebe, ki so vpisane v imenik. ne glede na spol, če uživajo vse državljanske in politične pravice, in one, ki si izposlujejo vpis v imenik na podstavi reklamacijskega postopanja. Rok za vlaganje reklamacij je določen od dne 16, do dne 31. oktobra 1925. Vsak davčni zavezanec sme vložiti reklamacijo le zase. Reklamacije se vlagajo pri davčnih oblastvih I. stopnje in so proste kolka. O njih odloča končnoveljavno delegacija. Vložitev reklamacij sama na sebi ne zavira izvršitve veljavnih volitev. Po preteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpogledati imenik še nadalje do vštetega dne 5. novembra 1925. samo, če se primerno legitimirajo, da se jim na ta način omogoči, izbrati kandidate izmed volilnih upravičencev. Volitve sc bodo vršile v nedeljo dne 1 5. n o -v c m b r a 1 9 2 5. od 8. do 13. ure. Število komisijskih članov in njih namestnikov, ki jih je voliti, potem kraj in način volitve objavljajo davčna oblastva I. stopnje v svojih okoliših na običajni način. Volilna komisija bo sestavljena iz predstojnika davčnega oblastva ali davčnega urada in dveh pri-sednikov, ki ju imenuje pred volitvijo predsednik (predstojnik davčnega oblastva ali davčnega urada) izmed davčnih zavezancev, kateri niso državni nameščenci. Ako določena prisednika ne prideta o pravem času h konstituiranju komisije, sme predsednik imenovati dva druga prisednika, če pa tudi takih ni, sme voditi volitve sam. Volilni okraji so sedeži davčnih uradov, v katerih območju izvršuje volilec samostojno podjetje ali opravilo, zavezano občni pridobnini. Volitev bo osebna in ustna z izključitvijo katerihkoli pooblastil; le nedoletniki in osebe pod varstvom morajo izvrševati svojo volilno pravico po zakonitih zastopnikih. Več sodružbenikov onega podjetja ima le en glas, ki ga odda eden izmed njih. Posebne legitimacije in volilne glasovnice se ne razpošljejo; za to je tudi volitev po pošti, kakor je bila dovoljena v času, ko so se legitimacije in glasovnico še razpošiljale, izključena. Volilci, katerih ne pozna niti predsednik niti člani volilne komisije, se morajo legitimirati s plačilnim nalogom ali na drug verodostojen način. Po § 20. navedenega zakona se smejo voliti le občni pridobnini zavezane osebe moškega spola, ki so izpolnile 24. leto ter uživajo vse državljanske in politične pravice. Pridobninski zavezanci I. in II. razreda so po § 16., odstavku 5., 1. c. upravičeni, izvoliti v davčni komisiji namesto enega člana teh davčnih družb tudi vodilnega obratnega uradnika, ki je po tem členu izrečno pooblaščen za to. Po § 20., odsUvku 2., 1. c. se ne smejo voliti osebe, ki so zakrivile davčni prestopek po §§ 239., 240., 242. in 243. 1. c., če ni minilo pet let po pravnomočnosti razsodbe. Izid volitve objavi predsednik volilne, komisije takoj po volitvi ustno s pristavkom, da ugotovi celotni izid za davčne družbe I. in II. razreda davčno okrajno oblastvo v Mariboru, odnosno davčna administracija v Ljubljani, za davčno družbe HI. in IV. razreda pa pristojno davčno okrajno oblastvo, odnosno davčna administracija v Ljubljani. Izvoljeni so kandidati, ki dobe v priredbenem okraju relativno največ glasov; ob enakem številu glasov odloči žreb, ki ga potegne predsednik volilne komisije na sedežu davčnega oblastva I. stopnje. Komisijski člani in jih namestniki se volijo po § 22. 1. c. za dobo osmih let. Pritožbe zoper volilno postopanje, odnosno zoper izvršene volitve, se po § 4L, odstavku 2., volilnega predpisa (priloga D iz vrše vatnega predpisa I. k zakonu o osebnih davkih) lahko vlože v osmih dneh po volitvi pri davčnem oblastvu I. stopnje. O njih odloča delegacija ministrstva financ v Ljubljani. S takimi pritožbami se ne ovira konstituiranje komisije. Nadomestne volitve v pridobninsko komisijo za priredbeni okraj Mursko Soboto se sedaj še ne bodo vršile. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 29. septembra 1925. Delegatov namestnik: Bonač s. r. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Št. 10.796. Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Sloveniji. Ime bolnice Datum i Število oskrbovancev v vseh oskrbovalnih razredih Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško o bolnico) Cl 524 Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani 77 Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani O 259 Blaznlca-hiralnica v Ljubljani . . . 200 Bolnica za duševne bolezni na Studencu 394 Splošna bolnica v Mariboru .... h. 264 Javna bolnica v Celju ?0 190 Javna bolnica v Brežicah .... E3 84 .lavna bolnica v Slovenjgradcu. . . 64 Javna bolnica v Murski Soboti. . . n> 102 Javna bolnica v Ptuju nT 36 Hiralnica v Ptuju 3 106 Hiralnica v Vojniku 164 Ženska javna bolnica v Novem mestu S 68 Bolnica usmiljenih bratov v Kandijl to 82 Javna obča bolnica v Krškem . . . 48 Skupaj . • 2662 V Ljubija n i, dne 19. septembra 1925. Inspektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Katičič s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Prcds. 837—5/21—2. Razglas. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo drja. Frana Novaka, profesorja v Ljubljani, Rimska cesta št. 20/11, za tolmača latinskega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani. Višje deželno sodišče v Ljubljani, dne 30. septembra 1925. Št. 1643/25. 1781 3—1 Razpis za gradnjo centrale in električnega omrežja v mestu Derventi. Na podstavi projektov in načrtov, pregledanih po gradbeni direkciji v Sarajevu z dne 1. septembra 1925., št. 7070/25, in odobritve velikega župana vrba-ske oblasti br. 7371 z dne 28. septembra 1925. na-merja mestna občina v Derventi postaviti električno centralo in zgraditi električno omrežje v mestu Derventi. Za izvršitev tega dela se bo vršila po odredbah členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu pri mestnem poglavarstvu v Derventi ofertna licitacija, in sicer vsredodne4. novembral92 5. ob enajstih. Preračunjena vsota za vsa dela znaša 1,090.000 Din. Vsak dražitelj mora položiti po členu 88. zakona o državnem računovodstvu pred licitacijo pri tukajšnji mestni blagajni kot kavcijo 5 % preračunjene vsote, tuji državljani pa 10 % preračunjene vsote, in sicer najkesneje na dan licitacije. Pogoji in načrti za izvršitev razpisanega dela se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami pri podpisanem mestnem poglavarstvu. Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku najkesneje do enajstih na dan licitacije. Brzojavne in naknadne ponudbe se ne jemljejo v poštev. Mestno poglavarstvo v Derventi, dne 1. oktobra 1925. Razne ubjave. Br. 24.100—1925. 1747 Natečaj. Po sklepu upravnega odbora osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu z dne 17. septembra 1925. pod členom 1307. sejnega zapisnika se razpisuje natečaj za popolnitev nastopnih izpraznjenih mest: 1. ) za štiri mesta referentov konceptne stroke, kategorije A, položaja IV., z letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo 24.600 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 2. ) za eno mesto referenta inženjerske stroke, kategorije A, položaja IV., z letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo 24.600 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 3. ) za dve mesti referentov konceptne stroke, kategorije A, položaja V., z letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo 21.000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 4. ) za dve mesti referentov konceptne stroke, kategorije A, položaja VI., z letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo 15.000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 5. ) za eno mesto referenta matematične stroke, kategorije A, položaja VI., z letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo 15.000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 6. ) za dve mesti uradnikov knjigovodstvene stroke, kategorije B, položaja IV., z letno sistemizirano plačo 10.800 Din, z letno položajno plačo 24.600 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 7. ) za eno mesto uradnika knjigovodstvene stroke, kategorije B, položaja V., z letno sistemizirano plačo 10.800 Din, z letno položajno plačo 21.000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 8. ) za štiri mesta uradnikov knjigovodstvene stroke, kategorije B, položaja VI., z letno sistemizirano plačo 10.800 Din, z letno položajno plačo 15.000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 9. ) za dve mesti uradnikov knjigovodstvene stroke, kategorije B, položaja VIL, z letno sistemizirano plačo 10.800 Din, z letno položajno plačo 12.000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 10. ) za tri mesta uradnikov pisarniške stroke, kategorije C, položaja Vlil., z letno sistemizirano plačo 9.600 Din, z letno položajno plačo 9000 Din in s pripadajočo krajevno rodbinsko doklado; 11. ) za tri mesta uradnikov posarniške stroko, kategorije C, položaja IX., z letno sistemizirano plačo 9600 Din, z letno položajno plačo 7200 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 12. ) za eno mesto višjega služitelja služiteljske stroke, kategorije D, položaja IX., z letno sistemizirano plačo 8400 Din, z letno položajno plačo 7200 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado. 13. ) za eno mesto služitelja služiteljske stroke, kategorije D, položaja XI., s sistemizirano plačo 8400 Din, z letno položajno plačo 3600 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado. Pogoji za namestitev so: 1. ) Prosilec mora biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter mora biti vešč srbsko-hrvatskemu ali slovenskemu jeziku; 2. ) imeti mora telesno, duševno in moralno sposobnost za službo osrednjega urada za zavarovanje delavcev vobče; 3. ) dovršiti je moral 18. leto in star ne sme biti nad 40 let, razen če je bil prej v službi osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali drugega zavoda za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi; 4. ) biti ne sme pod skrbstvom ali v konkurzu, ne v preiskavi zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja in obsojen ne sme biti pravnomočno s sodbo rednega sodišča zaradi hudodelstva ali pre-greška iz koristoljubja, nadalje ne obsojen na izgubo službe ali političnih pravic za čas, določen s sodno sodbo; 5. ) službovanje pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali drugega zavoda za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi mu ni smelo prestati iz vzrokov, omenjenih v § 112. in v točkah 5.) in 7.) § 113. službenega pravilnika za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev, 6. ) imeti mora a) za mesta pod točkami 1.), 3.) in 4.) popolno fakultetno izobrazbo, če pa je nima, mora dokazati sposobnost za samostalno opravljanje konceptnih poslov, popolno znanje zakonskih predpisov o zavarovanju delavcev kakor tudi občo orientacijo o socialnem zakonodajstvu, obče znanje o organizaciji, upravi, knjigovodstvu in računovodstvu osrednjega urada ali okrožnih uradov za zavarovanje delavcev in potrebno inteligenco za uradno občevanje s strankami in uslužbenci; b) za mesto pod točko 2.) popolno fakultetno izobrazbo na visoki tehnični šoli z vsemi predpisanimi izpiti in z inženjersko diplomo; c) za mesto pod točko 5.) popolno fakultetno izobrazbo z vsemi predpisanimi izpiti; č) za mesta pod točkami 6.), 7.), 8.) in 9.) popolno srednješolsko izobrazbo, če pa je nima, mora dokazati sposobnost za opravljanje strokovnih poslov, znanje zakonskih predpisov o zavarovanju delavcev in potrebno inteligenco za uradno občevanje s strankami in uslužbenci; d) za mesta pod točkama 10.) in 11.) je moral dovršiti štiri razrede srednje šole, če pa jih ni, mora dokazati sposobnost za opravljanje strokovnih poslov in potrebno inteligenco za uradno občevanje s strankami in uslužbenci; e) za mesta pod točkama 12.) in 13.) mora imeti najpotrebnejšo pismenost. Če bi se izbrali za zgoraj imenovana mesta tukajšnji uradniki, se razpisuje obenem natečaj za mesta nižjih položajev, eventualno izpraznjena s tem izborom. Prošnji je treba priložiti rojstni list, izpričevala o pristojnosti, o zakoniti zakonski zvezi, o letih otrok, šolska izpričevala, potrdilo o dosedanjem poklicu, o zdravju in o ureditvi vojaške obveze. Zdravje se mora dokazati z izpričevalom zdravnika osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali pa zdravnika državnih ali samoupravnih oblastev in še z izpričevalom, ki ga je izdal državen ali drug javen dispanzer ali zdravnik specialist za tuberkulozo. Vse ostale pravice in dolžnosti so določene s službenim pravilnikom za uslužbence osrednjega urada. Svojeročno spisane prošnje, pravilno opremljene s potrebnimi dokazili, naj se predlože podpisanemu uradu do vštetega dne 2 5. oktobra 192 5. ob dvanajstih. Zakesnele prošnje se ne bodo vpoštevale. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, dne 26. septembra 1925. 1769 Razglas. Dvaindvajseto žrebanje 4V2%nih zastavnih listov in 41/2%nih komunalnih zadolžnic Kranjske deželne banke se bo vršilo dne 15. oktobra 192 5. Izžrebalo se bo nominale 8000 K 4%%nih zastavnih listov in nominale 117.200 K 4%%nih komunalnih zadolžnic. Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani (prej Kranjska deželna banka), dne 2. oktobra 1925. 1773 Objava. Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani naznanja, da bo obrestovala izza dne 1. oktobra 192 5. do preklica a vista vloge na hranilnih knjižicah in v tekočem računu po 5 % p. a., vloge, vezane na tri mesece ali več, pa po 7 % p. a. Vlagatelji se opozarjajo, da si pri vezanih vlogah pridržujemo pravico, vsakočasno izpremeniti obrestno mero. Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, dne 28. septembra 1925. 1766 Naznanilo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani naznanja dodatno k svoji objavi o znižbi obrestne mere vložnih knjižic, priobčeni v Uradnem listu 91 z dne 30. septembra 1925., da je tam navedene vloge na knjižice, kolikor so vezane proti obojestranski odpovedi na gotovi rok, smatrati z dnem 1. oktobra 1925. za odpovedane; objavljena znižba obrestovanja velja po preteku obojestransko dogovorjenega odpovednega roka. Vse vloge brez odpovednega roka obrestujejo Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Brežicah, Celju, Črnomlju, Kranju, Mariboru, Ptuju kakor tudi agencija v Logatcu v zmislu dogovora, sklenjenega med denarnimi zavodi v Sloveniji, izza dne 1. oktobra 1925. po 5 %. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1925. 1756 Objava. Prva hrvatska štedionica, podružnica v Celju, javlja vsem svojim vlagateljem na hranilne knjižice, da tečejo zaradi regulacije obrestnih mer od dne 1. oktobra 192 5. 5%ne obresti na naslednje vloge: številke 2, 8, 9, 17, 18, 19, 20, 21, 25, 29, 32, 33, 39, 40, 44, 45, 48, 50, 51, 60, 61, 70, 75, 76, 77, 81, 82, 91, 98, 100, 101, 102, 118, 120, 122, 124, 125, 127, 130, 135, 136, 137, 139, 143, 146, 147, 150, 152, 154, 156, 157, 158, 159, 160, 163, 164, 166, 167, 170, 175, 177, 183, 187, 188, 191, 195, 196, 198, 206, 211, 216, 223, 224, 228, 229, 234, 235, 238, 246, 248, 249, 251, 261, 262, 263, 264, 266, 268, 269, 270, 272, 275, 276, 281, 285, 292, 294, 295, 298, 299, 302, 305, 307, 312, 316, 317, 319, 323, 326, 328, 329, 331. 332, 333, 334, 335, 336, 337, 339, 340, 341, 342, 345, 349, 350, 352, 355, 358, 359, 360, 361, 362, 363, 365, 367, 369, 374, 379, 383, 384, 385, 387, 390, 394, 396, 397, 400, 402, 403, 405, 406, 411, 413, 416, 420, 423, 426, 430, 431, 432, 433, 435, 438, 439, 442, 445, 446, 450, 453, 458, 459, 460, 461, 462, 463, 464, 465, 466, 467, 469, 473, 476, 478, 481, 486, 492, 497, 501, 502, 506, 507, 510, 511, 514, 515, 517, 518, 520, 521, 523, 527, 528, 530, 531, 533, 536, 537, 538, 539, 540, 541, 547, 549, 550, 560, 561, 563, 564, 566, 567, 568, 570, 572, 574, 575, 681, 590, 591, 592, 593, 594, 599, 606, 609, 611, 614, 615, 616, 619, 621, 622, 625, 627, 630, 638, 643, 645, 653, 658, 659, 660, 662, 663, 664, 665, 670, 671, 673, 674, 675, 676, 679, 682, 684, 685, 686, 691, 692, 694, 695, 696, 697, 698, 699, 700, 702, 705, 706, 707, 708, 709, 710, 711, 713, 714, 715, 716, 717, 718, 719, 720, 721, 722, 723, 724, 727, 729, 730, 731, 732, 736, 737, 738, 739, 740, 741, 742, 745, 746, 747, 748, 749, 750, 755, 757, 758, 759, 763, 767, 768, 770, 771, 772, 773, 774, 775, 776, 778, 779, 780, 781, 784, 787, 788, 789, 790, 793, 796, 798, 799, 800, 801, 802, 803, SW, 805, 808, 809, 811, 815, 816, 817, 819, 823, 825, 827, 830, 831, 832, 833, 834, 835, 836, 837, 839, 843, 844, 845, 846, 847, 848, 851, 853, 854, 862, 867, 868, 869, 870, 871, 873, 876, 878, 879, 881, 882, 884, 885, 886, 887, 894, 895, 8%, 899, 904, 907, 908, 911, 912, 913, 914, 915, 918, 922, 923, 926, 928, 930, 933, 937, 940, 941, 943, 944, 947, 949, 950, 951, 953, 954, 955, 959, 975, 979, 981, 982, 983, 984, 985, 989, 990, 991, 992, 994, 996, 997, 998, 1001, 1004, 1007, 1008, 1009, 1011, 1012, 1013, 1014, 1016, 1017, 1018, 1019, 1020, 1022, 1023, 1024, 1025, 1026, 1027, 1028, 1029, 1033, 1035, 1036, 1037; 6%ne obresti za naslednje vloge: številko 56, 57, 58, 79, 132, 267, 376, 470, 516, 556, 589, 596, 680, 744, 762, 783, 786, 795, 797, 855, 880, 883, 888, 889, 890, 891'892, 898, 903, 906, 927, 934, 935, 936, 939, 942, 945, 952, 958, 976, 980, 987, 1003, 1010, 1015, 1030, 1032, 1034; 7%ne obresti za naslednje vloge: številke 123, 138, 303, 357, 471, 554, 584, 610, 620, 754, 764, 766, 785, 792, 866, 897, 902, 905, 917, 920, 929, 938, 948, 956, 978, 986, 995, 999, 1000, 1006; na hranilne knjižice E. Češke Union-banke, podružnice v Celju, 5%ne obresti za naslednje vloge, številke 294, 410, 428, 468, 739, 755, 841, 856, 888, 988, 1041, 1059, 1100, 1117, 1192, 1198, 1221, 1278, 1281, 1284, 1285, 1292, 1326, 1359, 1379, 1588, 1624, 1645, 1662, 1677, 1690, 1705, 1737, 1773, 1813, 1850, 1856, 1966, 1984, 1988, 1992, 1994, 2015, 2016, 2017, 2018, 2024, 2037, 2047, 2060, 2061, 2064, 2093, 2148, 2153, 2160, 2191, 2194, 2196, 2248; 6%ne obresti za vlogo: številko 2309. Vsi ostali dosedanji pogoji, ki se tičejo gorenjih knjižic, ostanejo še nadalje v veljavi. 1754 Naznanilo. Hranilnica in posojilnica v Kamniku, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo, bo obrestovala izza dne 1. oktobra 192 5. vloge na knjižice po 5 %l (pet odstotkov) netto, kolikor nista posebe dogovorjena druga obrestna mera in odpovedni rok. Hranilnica in posojilnica v Kamniku, r. z. z n. z., dne 30. septembra 1925. 1751 Objava. Slavenska banka, d. d., podružnica v Ljubljani, obvešča svoje vlagatelje, da bo obrestovala po novem sklepu društva bančnih zavodov v Sloveniji vloge na knjižice izza dne 1. oktobra 1925. do preklica po 5%. Vse vezane vloge pa istočasno odpoveduje; obrestovala jih bo po preteku odpovednega roka, kakor je zgoraj navedeno, ako sc^ stranko ne dogovori drugače. V Ljubljani, dne 25. septembra 1925. 1772 3-1 Razglas o likvidaciji. Ker je mariborska podružnica banke Anglo-Austrian Bank Ltd. prestala poslovati in je prevzela njene agende Hrvatska eskomptna banka, podružnica v Mariboru, se je po sklepu ravnateljstva banke Anglo-Austrian Bank Ltd., London, z dne 21. julija 1925. mariborska podružnica te inozemske firme razpustila ter je prešla v likvidacijo. To se objavlja po členu 243. trg. zak. in upniki se pozivljejo, naj se v zakonitem roku zglase pri družbi. V Mariboru, dne 26. septembra 1925. Anglo-Austrian Bank Limited,* podružnica Maribor, v likvidaciji. (Alojzij Maly s. r. in Bogdan Pogačnik s. r., reprezentanta.) 1755 Objava. Hrvatska eskomptna banka, podružnica v Mariboru, javlja vsem svojim vlagateljem na hranilne knjižice, da tečejo zaradi regulacije obrestne mere: 5%na obrestna mera od dne 1. novembra 1 9 2 5. za hranilne vloge proti dnevni odpovedi številk: lastne izdaje: 39.737, izdaje bivšo Anglo-Austrian Bank Ltd., podružnico v Mariboru: 4509, 4544, 4740; 5%na obrestna mera od dne 1. decembra 19 2 5. za hranilne vloge proti dnevni odpovedi številk: lastne izdaje: 0, izdaje bivše Anglo-Austrian Bank Ltd., podružnice v Mariboru: 4725; 7% na obrestna mera za vloge proti trimesečni odpovedi od dno 1. januarja 1926. pri hranilnih vlogah številk: lastne izdaje: 39.651, 39.654, 39.657, 39.660, 39.663, 39.665, 39.682, 39.688, 39.690, 39.695, 39.705, 39.713, 39.716, 39,720, 39.721, 39.724, 39,728, $).729, 39.746, 39.360, 39.366, 39.367, 39.368, 39.369, 39.370, 39.371, 39.373, 39.386, 39.391, 39.393, 39.397, 39.399, 39.402, 39.403, 39.404, 39.405, 39.413, 39.414, 39.415, 39.418, 39.419, 39.420, 39.422, 39.423, 39.424, 39.425, 39.426, 39.427, 39.443, 39.444, 39.445, 39.448, 39.254, 39.258, 39.263, 39.267, 39.269, 39.270, 39.271, 39.272, 39.276, 39.281, 39.286, 39.288, 29.289, 39.290, 39.294, 39.297, izdaje bivše Anglo-Austrian Bank Ltd., podružnice v Mariboru: 4197, 4501, 4519, 4660, 4661, 4687, 4688, 4689, 4690, 4691, 4698, 4737, 4741, 4750, 4757, 4787, 4797, 4727, 4736. Za vse ostale a vista knjižice se bo računalo izza dne 1. oktobra 192 5. 5%. >730 Poziv. Trgovska družba Jakob Paučič in drugi, lesna trgovina, družba z omejeno zavezo v Novem mestu v likvidaciji, pozivlje upnike, naj pri-glase po § 91. zakona z dne 6. marca 1906., št. 58 drž. zak., eventualne terjatve pri likvidatorju Josipu Matku v Gotni vasi. Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.