Posamezna številka velja 6 v.
Posamezna številka velja 6 v.
DOMAČIN.
DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. - Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. - Uredništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit-vrsta pri enkratni objavi 12 v, pri vsaki nadaljnji objavi 8 v, pri dvostopni petit-vrsti v reklamnem delu stane vrsta 20 v. Cela stran 30 K, pri večkratnem objavljanju po dogovoru znaten popust. - Upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr.
Štev. 9.
V	Ljubljani, dne 9. maja 1914.
Leto II.
Jugoslovanski sanjači.
Odkar so po dolgih, krvavih bitkah in bratomornem pobijanju tam doli na Balkanu Srbi premagali Turka in Bolgara in si pridobili novega ozemlja in novih pokrajin, od tega časa je opažati na Kranjskem in Štajerskem, seveda ne med preprostim kmečkim prebivalstvom, ampak med takozvanimi naobraženimi sloji, med nezrelimi mladeniči, nekako protidržavno gibanje in stremljenje, kojemu hočemo posvetiti nekoliko pozornosti. Vsakdo se bo še spominjal, kako navdušeno je gotovo slovensko časopisje za časa balkanskih homatij pozdravljalo zmage onih Srbov, ki bi vsled svoje trme in ošabnosti kmalu izzvali svetovni požar, ki naj"bi uničil našo državo. Za časa balkanske vojne so gotovi slovenski listi bili tako prepojeni s srbskim duhom, da je človek, prebirajoč v njih slavospeve na zmagoslavne Srbe, mislil, da čita kak srbski časopis iz Belgrada, bodoče jugoslovanske prestolice. Dan na dan so ti slovenski časopisi prinašali dolgovezna podrobna poročila, v katerih so s slastjo slavili srbsko junaštvo, junaštvo in požrtvovalnost bratskega srbskega naroda, in ko je naša država odločno zagro-
zila Srbiji, je ravno to slovensko časopisje na vse mogoče načine blatilo ugled one avstrijske države, V kateri se vsem narodom dele pravično njih pravice.
In od tega časa je opažati, kakor smo že omenili, med naobraženimi sloji nekako gibanje, ki teži,za tem, da se ustvari ujedinjenje jugoslovanskih narodnostnih skupin v en narod jugoslovanski, ki naj bo politično avtonomen in kulturno svoboden. 2e zadnjič smo v uvodnem članku obrazložili, da goji to stremljenje jugoslovanska akademična mladina v Pragi in neke ljubljanske osebe, ki dobivajo svojo protidržavno hrano zastonj iz Belgrada, so v najožjih stikih z voditelji velikosrbske propagande. Ta združena srbsko-hrvatsko-slovenska akademična omladina v Pragi je sklenila na svojem zaupnem sestanku, da hoče odrešiti slovenski narod večnega trpljenja in mu zagotoviti boljšo in lepšo bodočnost na ta način, da ga hoče iztrebiti iz svetovnega površja in ga preustvariti skupno s Hrvati in Srbi v eno jugoslovansko narodno skupino pod srbskim žezlom. Zanimivo je utemljevanje potrebe ustvaritve jugoslovanskega naroda, ki je objavljeno v glasilu teh prenapetih akademikov.
„Ustvaritev jugoslovanskega naroda, pravijo, je za nas logičen zaključek dolgotrajnega zgodovinskega
Podlistek.
Pomota.
Povest. — Slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska.
Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Martin ne zahaja rad med nje. Toda njegova družina si najde v njih krogu zabavo, po kateri prihaja ž njo v njih skupno stanovanje nekako pobit in osramočen... Ondi se zbuja v njem koprnjenje po rojstni vasi, nadalje ga napadajo predstave čistih, jasnih slik...
Koprneč po boljši okolici, se je podal v krčmo druge vrste. Tu se nahaja že drugo, čistejše ozračje. Tla so prevlečena z lepilom, mize pokrite s pomizni-cami. Gostje vsaj po zunanjosti pripadajo k boljšim vrstam. Toda navzlic temu mu pivo ne tekne. S pomladnim razpoloženjem prebujena duša koprni po drugačnem užitku, po drugi čistosti, katera bi jo splaknila, dvignila iz umazanih tal: iz lastnega blata.
K sosedni mizi se je vsedel nov gost. Elegantno vrhnjo suknjo je pogrnil preko stola, malomarno slačil
si rokavice ter se oziral po navzočnih. Njegove zbadljive oči obstanejo končno na Martinovem licu — in žu mu nudi s prstani obloženo roko.
Martin ostrmi. Nima časa premišljevati, ali naj seže v ponudeno desnico ali ne, prišlec že sedi pri njem ter mu oveseljen stavi razna vprašanja.
„Čudiš se, da sem v „cibilu“ (civilni opravi) reče, prižigajoč si svalčico. Plamen vžigalice osvetli njegovo lice, spretno kvišku zavihane brkice so ga delale dokaj zalega. Obrvi kakor bi mu bile narastle, lice je bilo videti bolj polno, toda na licu so se kazali rdeči madeži pijanca ... Stopil sem v pokoj, ker mi je jelo presedati pasje orožniško življenje. Niso me hoteli pustiti, imenovali so me celo stražmojstra, toda nisem hotel služiti dalje... Sedaj sem agent, ker iz mene, brate, lahko narediš vse. Prodajam slike, svete in ne-svete, te prve lepo po paru. Svetega očeta obenem z Lutrom, nadangela z Luciferjem, devico Marijo s sveto Magdaleno. Cinično se je nasmejal svojemu dovtipu in dodal: to poslednjo si moraš kupiti, tovariš!"
Toda Martin se ni smejal; ni razumel, kam je meril tovariš. Pogostoma si je predstavljal, kako bi izgledalo, ko bi se slučajno sešel s tem človekom. Vsekdar si je predstavljal, kako bi ga nabil, napljuval
procesa, ki vodi neizogibno k ujedinjenju krvno sorodnih skupin, ki jih veže drugo na drugo skupen živ-ljenski interes, predvsem pa skupna borba za eksistence in za ohranitev individualnosti. Fakt je (?), da so te skupine (Hrvati, Srbi in Slovenci) že od nekdaj predstavljale etnografično en narod, ki se je le po naključju vsled neugodnih političnih razmer in pod vplivom različnih kulturnih središč razcepil v več samostojnih elementov, ki pa nikdar niso predstavljali narodov v pravem pomenu besede. — Neizogibna nujnost, koncentrirati vse sile v odpor proti navalu germanskega in madjarskega elementa nas sili k ujedinjenju in sankcionirala je to stremljenje že neštetokrat jasno izražena narodova volj a,“ tako pravi člankar.
Res človek, ki pozna le količkaj dušo slovenskega naroda, dušo in zdravo mišljenje preprostega slovenskega kmeta, se mora čuditi taki budalosti, da je to stremljenje sankcionirala neštetokrat jasno izražena narodova volja!
Kje in kdaj je slovenski narod izrazil to voljo? Mi pravimo, nikdar in nikoli in nikjer. Ta neštetokrat jasno izražena volja obstoja le v možganih nekaterih Velesrbov, ki bi radi spravili slovenski narod pod srbski jarem, ter ga popolnoma usužnjili in poteptali.
Mi pa pravimo: Volja slovenskega naroda je, v avstrijski državi samostojno kot vsem narodom enakopraven narod živeti, napredovati in procvitati. To je resna in edina neštetokrat jasno izražena volja slovenskega naroda. In komur ta narodova volja ni po godu, ta si lahko pomaga s tem, da pobere svoja šila in kopita in se preseli v državo, ki jo hoče ustvariti na naših avstrijskih tleh.
Slovenci pa so bili, so in bodo ostali Slovenci, zvesto vdani svojemu avstrijskemu vladarju!
mu v oči, ga poteptal kakor hrošča. Sedaj pa sedi z njim pri eni mizi in celo roko mu je podal. Sram ga je bilo, toda duševna potrtost ni dopustila, da bi dvignil prst proti njemu. No, čemu tudi — sedaj?
In mirno, kakor bi ne bilo ničesar, mu odgovarja na vprašanja. Povpraševal ga je po Katarini, šalil se s tovariševo zaupljivostjo in se mu drzno smejal v oči.
„Toda ti si vendar nalopridnež," mu reče polu-šaljivo, poluresno. „Ali pa si bedast kakor oven. Imeti takšno ženo — pa se pridružiti k tej debeli vreči!... No, ne huduj se, brate, ko bi bil jaz na tvojem mestu, pa bi radi te donde opljuval samega sebe. Pa tudi na to vrečo bi pljunil ter šel po kolenih odtod tjekaj — in tako bi jo prosil!“
Martin je zardel, toda ni se mogel braniti proti tej drznosti. Da, namesto jeze se ga je polaščevala žalost. „Postal sem babež“, si je mislil in najrajši bi se bil razjokal kakor otrok. „Kajti, ti si imel zalo ženo, fant!“ nadaljuje bivši orožnik že povsem resno, igrajoč se s prstani, ki so izgledali kakor bi bili zlati. „Zalo in vrlo. Vedno sem si želel, da bi moja bila takšna!"
„A vendar je nisi hotel", reče s težavo, že gotov, da mu ničesar ne dokaže. Ta ga presunljivo pogleda, ne znajoč, kaj si ima misliti. Da sta se razšla radi njega, o tem se mu ni niti sanjalo — a ona, ali se ni
Politični pregled.
Bolezen našega cesarja.
Poročila o zdravstvenem stanju našega cesarja so dan za dnem ugodnejša. Cesarjevo ozdravljenje počasi napreduje. Njegov telesni zdravnik dr. Kerzl je že konstatiral, da kašelj, ki je dozdaj cesarja zlasti ponoči mučil, ponehava. Cesar je bil zadnje dni čil in dobre volje ter je opravljal svoje navadne posle. Tudi apetit je dober. Cesar se je že tudi nekaj časa izpre-hajal v mali galeriji. Oba zdravnika upata, da bo sedaj o lepem vremenu ozdravljenje hitreje napredovalo.
Predarlski deželni zbor.
Predarlski deželni zbor se sestane 11. maja h kratkemu zasedanju.
V	Epiru še ni miru.
2e pretečeni teden so zapustile na povelje grške vlade čete Epir. Sedaj pa je dobila albanska vlada obvestilo, da so osvojili vstaši Kolonio. Baje so vstaši po zavzetju pomorili otroke in žene in zažgali mesto. Vstaši prodirajo dalje.
Koliko je stala tripolitanska vojska?
Italijanska vlada je sedaj obelodanila stroške tri-politanske vojne. Skupni stroški za to vojno znašajo 1149,75 milijonov lir. V vojski je bilo 3506 častnikov in 96.416 mož. Sedaj je še 2178 častnikov in 69.441 mož v Tripolitanji.
Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 4. maja 1914.
Deželni glavar poroča, da je glasom poročila z dne 25. aprila t. 1. ravnateljstvo deželnega mu-
pohvalila s tem,, kar je bilo...? Rad bi se bil pobahal.
„Kaj, meni so	vse enake.	Po vojaško: pošaliti se,
pa	iti	dalje. Toda	tvojo sem	spoštoval, primojdunaj,
resnica!"
„Imela sta se rada!" izbruhne jezno iz Martina, da	so	se navzočni	jeli ozirati	po njima. Rdeč, tresoč
se	na	vsem životu,	je gledal	orožnika — toda ta se
je spustil v veseli smeh.
„Noriš? Kdo ti je to rekel. Nemara ona? No, sedaj ti pa povem, samo enkrat sem jo hotel poljubiti, pa le malo je manjkalo, da mi še to pot ni izpraskala očes", je končal smejaje se, kakor bi pravil posrečeno šalo.
Daljše pripovedovanje je Martin poslušal kakor v sanjah. Težavno, drago poplačano vprašanje se je rešilo tako enostavno. Sramoval se je v duhu in žalost se ga je polaščevala za tem, kar je po tem sledilo, dozdevalo se mu je, kakor -bi se bila odpirala pred njim vrata nebeška.
Kar ušel je začudenemu orožniku in stekel v svoje stanovanje. Ni še vedel, kaj bo, toda ena misel mu je jasna: Domov!
Stanovanje je bilo prazno. Po sobi je bila razmetana obleka: preoblekla se je in šla tudi ona na zabavo. Med „kšeftarje“, kjer se je čutila doma.
(Dalje prihodnjič.)
žeja — izvršujoč nalog deželnega odbora z dne 26. januarja t. 1. — uredilo galerijo slik v deželnem muzeju, ki je bila s 3. majem otvorjena obisku občinstva. Uredba galerije je, kakor se je gospod deželni glavar osebno prepričal, umestno in glede na razpoložljive nedostatne prostore spretno izvršena. Deželni odbor je sklenil izreči svoje posebno priznanje asistentki deželnega muzeja dr. Ani Schiffrer, ki je kot brezplačna volonterka izvršila določitev slik in napravila ves materijal za katalogiziranje, vsled česar se je omogočila ureditev galerije v od deželnega odbora določenem roku. — Sklene se naprositi c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, da izterja od ljubljanske mestne občine doklado na užitnino za čas od 1. do 14. marca. — Vloži se priziv proti razsodbi c. kr. okrajnega sodišča v Novem mestu v zadevi plačila odškodnine za avtomobilsko nesrečo Vene.
— Vpokoji se načelnik deželnega pomožnega urada Fran Pečnik. — Odobrita se načrta vladne naredbe k zakonu glede zlaganja in delitve zemljišč. — Odobri se okrožnica na vsa županstva v zadevi pospeševanja interesov društva „Rdeči križ“. — Otvoritve belokranjske železnice, ki se vrši 25. t. m., se udeleži dežela po svojih zastopnikih. — Vzame se na znanje poročilo o zaključitvi živinozdravniškega tečaja na Grmu, ki se je s prav dobrim uspehom dovršil. — Vzame se na znanje dopis deželne vlade, s katerim se podeli deželi Kranjski koncesija za zgradbo elektrarn. — Dobava železnih oken za strojnico pri elektrarni ob Završnici se odda tvrdki Žabkar & Komp. — Vzame se na znanje dopis deželne vlade, da je zadobil zakonski načrt za zgradbo ceste Črnomelj—Vinica Najvišjo sankcijo. — Vzame se na znanje dopis hrvaške deželne vlade, s katerim odklanja vsak prispevek za zgradbo mostu čez Kulpo pri Blaževcih. — Ker je hrvaška deželna vlada zagotovila polovico stroškov za most čez Bre-gano v Vel. Dolini, se druga polovica pokrije na podlagi določil novega cestnega zakona. — Deželni banki se dovoli, da izplača občini Vipava 1 milijon kron posojila. — Dovoli se 33% podpora za most na progi Breznica—Žirovnica. — Zgradba vodovoda za Stari trg in okolico se odda tvrdki G. Rumpelj. — Dovoli se podpora za pogorelce v Podhosti, občina Toplice.
— Sklene se nadaljevanje premovanja telet, ki se z letošnjim letom dokonča. — Deželnemu zboru se predloži poročilo v zadevi potrebne poprave gledališkega poslopja. — Razveljavi se sklep občinskega odbora v Ovšišah radi izplačevanja dijet občinskim odbornikom.
— Razveljavi se pogodba občine Slavina radi občinske pisarne in tozadevni pritožbi ugodi. — Dovolijo se podpore gasilnemu društvu v Zg. Tuhinju in na Vrhniki. — Gasilnemu društvu v Vavti vasi se odstopi svet pri novem mostu za zgradbo gasilskega doma. — Odkloni se prošnja občine Senožeče za dovolitev posojila za zgradbo občinske hiše. — Razveljavi se sklep mestne občine Novo mesto, s katerim se odreka posameznim osebam pravica pritožbe zoper sklepe občinskega odbora.___________
Dr. Kerzl, telesni zdravnik našega cesarja.
Ko je naš presvetli, sivolasi cesar Fran Jožef pred nekaj tedni težko zbolel, ga je njegov izvrstni zasebni zdravnik, dvorni svetnik dr. Jožef Kerzl, zopet izvrstno stregel. Leto na leto, dan na dan je telesni zdravnik v bližini našega vladarja. 2e skoz nekaj let ni bilo dneva, da ne bi imel dr. Kerzl službe. Z zvestobo, ki
Generalni štabni zdravnik dr. Kerzl, telesni zdravnik našega cesarja.
ji ni primere, skrbi dr. Kerzl za svojega cesarja ter ga uro za uro skrbno obvaruje vsega, kar bi utegnilo zdravju cesarjevemu le količkaj škodovati. Kadar nastopi naš cesar kako potovanje, vselej ga spremlja doktor Kerzl, kadar gre naš vladar na lov, je vedno poleg njega njegov telesni zdravnik, in pri vseh dolgotrajnih in napornih vojaških vajah in nadzorovanjih je dr. Kerzl vedno ob vladarjevi strani. Njegovi izvan-redni požrtvovalnosti se imamo tudi v prvi vrsti zahvaliti, da je sedaj naš cesar, kakor že preje, nevarno bolezen zmagovito prestal.
Franc pl. Kossuth, ki je nevarno obolel.
Tajni svetnik Franc Kossuth težko obolel.
Ogrski državnik in parlamentarec Fran Kossuth je težko in nevarno zbolel, tako da ni upanja, da bi zopet ozdravel. Fran Kossuth je sin znanega ogrskega prvoboritelja za svobodo Ludovika Kossutha ter je bil rojen leta 1841. 2e v mladih letih je prišel v inozemstvo, se posvetil tehniškemu študiju in se je šele po smrti svojega očeta v moški dobi leta 1894. vrnil na Ogrsko. Kot trezen mož je bil poklican, da doseže visoko dostojanstvo. Kot ogrski parlamentarec je stal na čelu neodvisne stranke, ki je zvesto čuvala tradicije starega Kossutha. Bil je jako naobražen
in olikan mož, ki ni nikdar izustil kake razžaljive besedice. Zaraditega je imel tudi samo politične nasprotnike, a nobenih osebnih sovražnikov.
Pogreb generala pehote barona Fejervaryja.
Z najvišjimi vojaškimi častmi so na Dunaju pokopali bivšega ogrskega ministrskega predsednika, gardnega kapitana, generala pehote barona Fejer-vary-ja. Kot zastopnik avstrijskega cesarja se je udeležil pogreba nadvojvoda Fran Ferdinand. V sprevodu so bili še Ernst Avgust, vojvoda kumber-
Pogreb barona Fejervaryja na Dunaju. Člani avstrijske cesarske hiše v mrtvaškem sprevodu.
I Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. 2 Vojvoda][kumberlandski. 3 Nadvojvoda Peter Ferdinand. 4' Nadvojvoda Karel Albreht. 5 Nadvojvoda Evgen. 6 Nadvojvoda Leopold Salvator.
Dr. pl. Hartmann	Piffl	Dr.	pl. Bettinger
kolonijski nadškof,	dunajski	nadškof.	nadškof	monakovsko-freizinški.
Novi nemški kardinali.
landski, z dvornim maršalom grofom Grotejem, potem nadvojvoda Peter Ferdinand, nadvojvoda Leopold Salvator, nadvojvoda Karol Albreht, nadvojvoda Evgen. Kot zastopnik nemškega cesarja Viljema se je udeležil sprevoda nemški vojaški pooblaščenec krilni pobočnik podpolkovnik grof Ka-g e n e c k.
Trije novi nemški kardinali.
Papež Pij bo imel 25.majnika tajen in 28.maj-nika javen konzistorij, povodom katerega bo imenovanih trinajst cerkvenih dostojanstvenikov kardinalom, med temi kolonijski nadvladika dr. pl. H a r t m a n n , ki je v 64. letu starosti in je v Miinstru na akademiji študiral modroslovje in bogoslovlje. V mašnika je bil posvečen leta 1874. Nadalje bo postal kardinal dunajski knezoškof Friderik Piffl, ki je še precej mladih let za tako visoko dostojanstvo; Piffl se je porodil 15. oktobra leta 1864. in je vstopil 1.1893. kot samostanski novinec v korarski samostan v Klosterneubur-
gu. Tretji cerkveni knez, ki bo sprejel kardinalski klobuk, je nadškof monakovsko-freizinški dr. B e 11 i n -ger, ki je bil rojen 17. septembra 1.1850. v Land-stuhlu v Pfalciji. V duhovnika je bil posvečen 17. avgusta 1873.
General Wood in življenje v amerikanskih taborih.
Najvišji poveljnik amerikanskih čet v mehikanski vojni je general Leonhard Wood, ki je bil v amerikan-sko-španski vojni brigadni poveljnik in pozneje amerikanski glavni guverner na Kubi. Medtem je postal šef generalnega štaba v amerikanski armadi in je sedaj nadpoveljnik skupnih amerikanskih invazijskih čet v bodoči vojski. Kot vojak in organizator uprave zavzema odlično mesto. Amerikanski vojaki radi služijo pod njim in že sedaj je opažati pri četah zelo živahno vojaško življenje. Na naši sliki je videti oddelek amerikanskih prostovoljcev, ko jim dele hrano.
m
HM?«:: ■
m
&
Vojna Zedinjenih držav severoameriških z Mehiko. Amerikanski prostovoljci na bojišču pri kuhanju. Zgoraj: General Leonhard Wood, poveljnik amerikanske izkrcane vojske.
Tedenske novice.
(Prestolonaslednik in nemški jezik.) Naš prestolonaslednik Franc Ferdinand je pred nedolgim časom obiskal „Nemško domovinsko razstavo" na Dunaju. V sedmograško-saksonskem oddelku se je spustil z voditeljico tega oddelka v pogovor. Pri tem je stavil prestolonaslednik nanjo sledeče zanimivo vprašanje: „Kako pa je pri Vas z negovanjem nemškega jezika?“ Ko je voditeljica odgovorila: „Nemški jezik bomo vedno spoštovali!" je prav živahno rekel prestolonaslednik: „Tako je v redu!“
(Razpis služb.) C. kr. deželna vlada za Kranjsko razpisuje pet mest cestarjev in sicer štiri v ljubljanskem in eno v postojnskem stavbnem okraju z mesečno mezdo 60 kron ter s pravico do osem štiri-letnic po mesečnih šest kron.
(Razglas.) Na podlagi § 7 ces. nar. z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, prepoveduje c. kr. policijsko ravnateljstvo ježo in vožnjo z vsakovrstnimi vozili po Kolizejski ulici v smeri Anton Knezove ulice proti Dunajski cesti. Prestopki se bodo kaznovali po § 11 navedene naredbe z globo od 2 do 200 K, oziroma z zaporom od 6 ur do 14 dni. Ljubljana, dne
1.	maja 1914. C. kr. policijsko ravnateljstvo. Kiinigl 1. r.
(Število duhovnikov v ljubljanski škofiji 1. 1914.) V ljubljanski škofiji je letos 748 duhovnikov in med njimi 135 redovnikov. Poleg tega je še 18 usmiljenih bratov, 169 ušulink, 14 karmeličank, 338 usmiljenk, 84 šolskih sester in 10 križark.
(Davki.) V Avstriji pride na posameznika letno 40 kron državnih davkov in od teh se porabi 14 K za vojaške namene. Na Angleškem pride na posameznika 124 K davka in od teh se porabi za vojaščino 30 K
40 h. Na Ruskem pride na posameznika 43 K 60 h davka in za vojaščino od teh 10 K 60 h, a v Nemčiji 58 K 60 h in od teh za vojaščino celih 43 K 70 h. Nemčija izda sorazmerno največ v vojaške namene.
(Mednarodna razstava za knjižni obrt in grafiko v Lipskem 1. 1914.) Dne
6.	maja 1.1. se je v Lipskem otvorila knjižnoobrtna razstava, na kateri je zastopan ves kulturni svet. 6. maj-nik 1914 je zgodovinskega pomena, zakaj tu se prvikrat na najširši podstavi dokazuje, kako tesno je duševno življenje spojeno s knjižnim obrtom. Prav srečno izbrano je bilo Lipsko za to razstavo, ker prav Lipsko je tudi središče nemškega tiskarstva. Poleg historičnih del, ki razkazujejo strokovnjaku kakor lajiku stoletja stare književne zaklade, nudi tehnika skoraj prebogato izbiro novega in zanimivega, kar bo za razvoj obrta neprecenljivega pomena. Ves prostor razstave zavzema 400.000 kvadratnih metrov.
(Kranjski avtomobilni klub) priredi na praznik vnebohoda, 21. majnika t. 1. letošnji prvi klu-bovni izlet v Bohinj in Bled. Odhod iz Ljubljane ob
8.	zjutraj, skupni obed v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, popoldanski premor na Bledu pri parkhotelu Mallner.
(Na belokranjski železnici) so imenovani : za postajenačelnika v Virčni vasi Rudolf Bajde, dodeljen Jožef Jamnik; za postajenačelnika v Uršnih selih-Toplice Franc Windisch, dodeljen Ivan Gasparič; za postajenačelnika v Semiču Jakob Saje, postaje-načelnik v Novem mestu, dodeljen Simon Javernik; za postajenačelnika v Rožnem dolu-Pribišju Aleksander Potrato, za postajenačelnika v Črnomlju Alojzij Potočnik, dodeljen Karel Gliha; za postajenačelnika v Gradacu Ivan Najevec; za postajenačelniku v Metliki Jožef Žnidaršič, dodeljeni so: Ponitsek Ivan, Jožef Grašič, Alojzij Štrukelj. Zadnji je prestavljen v Bub-narce.
(Veleizdaj niški proces v Celovcu.)
10.	novembra 1912 so bile v Splitu manifestacije v proslavo zmag balkanskih zaveznikov. Splitski župan Ka-talinič je ob tej priliki govoril manifestantom z balkona mestne hiše. Policijski komisar Peršič je slišal, da je takrat dejal župan Katalinič: „Upamo, da bodo ti junaki (balkanski zavezniki namreč) osvobodili tudi nas.“ Poleg Kataliniča je bil obtožen tudi predsed-stveni tajnik Šegovič, in sicer zato, ker je sufliral, županu one besede. Oba obtoženca sta odločno tajila krivdo in oba sta bila oproščena. Najvišje sodišče na Dunaju je delegiralo za ta proces celovško sodišče, kjer je bila obravnava v petek l.maja.
(Avtomobilna zveza Novo mesto-Krško.) Od 1. maja t. 1. dalje se bode obskrbovalo dnevno dvakratno poštno prevažanje med poštnimi uradi Rudolfovo in Krško z avtomobili trgovinske družbe Globočnik & Kastelic. Avtomobilni vozovi bo-* do odhajali iz Rudolfovega ob 6. uri 30 min. zjutraj in ob 6. uri 45 min. popoldne, iz Krškega ob 7. uri 30 min. zjutraj in ob 3. uri 40 min. popoldne in prihajali v Krško ob 8. uri 30 min. zjutraj in ob 8. uri 45 min. zvečer, oziroma v Rudolfovo ob 9. uri 30 min. predpoldne in ob 5. uri 25 min. popoldne. Sedanje dnevne dvakratne poštne vožnje med poštnimi uradi Rudolfovo in Krško se opuste s koncem 30. aprila t. 1. Kurze in kartiranje na progi Rudolfovo-Krško ležečih poštnih službenih mest in železniških pošt, ki so v zvezi s poštnimi avtomobilnimi vožnjami na tej progi, ter poštnih uradov in poštnih nabiralnic, kakor tudi
krajevna dostavljanja pri poštnih uradih in poštnih nabiralnicah, ki pridejo v poštev, slednjič obhode sel-skih listonoš pri tozadevnih poštnih uradih se je tem potom primerno preuredilo.
(Preskušnjotrtnihškropilnicinžvep-lalnikov) priredi novomeška kmetijska podružnica v pondeljek, dne 11. maja na kmetijski šoli na Grmu. Prične s preskušanjem strojev ob 8. uri zjutraj. Pre-skušnja ima namen, da primerjamo delo raznih škropilnic in žveplalnikov in se prepričamo, katere bi bilo najbolje naročati. Vsak vinogradnik ve iz lastne skušnje, da je velik del uspeha pri škropljenju trt odvisen od dobre škropilnice. Preskušale se bodo tudi drevesne škropilnice. Razne tvrdke so se že na vabilo podružnice odzvale in priglasile svoje stroje v preskušnjo. Vabimo vinogradnike in tudi sadjarje, da se preskušnje v velikem številu udeležijo in tako na lastne oči prepričajo o dobroti posameznih škropilnic in žveplalnikov.
(Avtomobilno vožnjo) na deželni cestni progi Ivančna gorica čez Žužemberk do meje novomeškega sodnega okraja je prepovedal deželni odbor za vse tovorne kakor tudi za navadne avtomobile težke čez 1600 kilogramov.
(Umrl) je torek v Ljubljani splošnoznani bivši trgovec na Mestnem trgu gosp. Karel Karinger v 78. letu svoje starosti. N. v m. p.! — Na Klancu pri Kranju je umrl 4. t. m. gosp. Filip Vagaja, uslužbenec c. kr. državne železnice v p. v 57. letu starosti.
(Tržaško-koprski škof okraden.) Tržaški škof dr. Karlin se je napotil minule teden v Rim k sv. Očetu. Med potom mu je bil na laških tleh ukraden ročni kovčeg, v katerem je imel dva zlata škofova križa, prstan, vsoto denarja in nekaj listin. Ko je stopil pred papeža, ki je bil o škofovi nezgodi že obveščen, se mu je ta nasmehnil in ga vnovič obdaril s prstanom in z zlato verižico s križem. O tatu, ki je bil baje jako lepo oblečen, ni sledu.
(Nevaren položaj na morju.) Ko se je dne 4. maja popoldne vračal parnik „Miramar“ na svoji poti v Trst, zagledal je kapitan parnika neki čoln, ki je bil vsled razburkanega morja v precejšnji nevarnosti. V čolnu sta sedeli dve dami in dva gospoda, ki so z neko zastavico klicali na pomoč. Parnik „Miramar“ je krenil takoj proti njim ter vzel premočene izletnike na krov. Tu so povedali, da so hoteli napraviti le mal izlet, da jih je pa valovje in veter zaneslo na odprto morje. Kljub silnemu naporu in trudu pa se niso mogli vrniti k obrežju.
(Velika avtomobilska nesreča na Koroškem.) Teodor Dreher iz Gorice, sin dunajskega milijonarja-pivovarnarja Dreherja, je zadel s svojim ' avtomobilom v bližini Gospe svete blizu Celovca s tako silo ob neko drevo, da se je avtomobil parkrat prekucnil in popolnoma razbil. Dreher si je zdrobil obe čeljusti, dobil težke notranje poškodbe in kmalu umrl. Voznik avtomobila ima veliko rano na glavi in zlomljeni obe roki. Vzrok te velike nesreče je prenagla vožnja.
(Čudak, ki je stanoval v votlini.) V gozdu v bližini Trsta, ki je last barona Economa in ki se nahaja ob openski cesti, se je skrival že kaki dve leti človek, o katerem ni nobeden vedel, ne kdo da je, ne s čim se preživlja. Stanoval je v neki votlini, v katero je nanosil nekaj slame in listja. V votlini je ostajal ves dan in šele zvečer je prilezel iz nje ter se potikal po gozdu. Ogibal se je ljudi, z nikomur ni go-
voril; pa tudi ljudje so se ogibali tega čudaka. Oblast-nije pa se niso brigale za človeka, ki jim ni bil prav nič na poti. Baron Econom pa niti sanjal ni, da biva v njegovem gozdu kak človek. Dve leti je živel tedaj ta puščavnik v tej votlini, v zadnjem času pa ga ni bilo več opaziti. Pred par dnevi sta se ojunačila dva kmeta in sta sklenila stopiti v votlino, da vidita, kaj je s čudakom. Našla sta ga napol nagega in mrtvega. Prišli so stražniki, zdravnik, komisije itd., naposled pa je bilo prepeljano truplo k Sv. Justu, kjer bi imelo biti secirano. Zdravniki pa so si premislili in so izjavili, da je umrl čudak naravne smrti, ker ne kaže njegovo truplo nobenega znaka nasilja. (Mislilo se je namreč, da je bil čudak morda napaden in umorjen.) Secirali pa ga niso tudi zato ne, ker se je začelo truplo že razkrajati. Po mnenju zdravnikov je morala nastopiti smrt pred desetimi dnevi. V votlini so našli stražniki delavsko knjižico, ki je pisana na ime Jakob Benčina, star 52 let, doma iz Postojne, po poklicu drvar.
(Požar.) Pretekli četrtek ob 2.zjutraj je izbruhnil ogenj v leseni hiši posestnika Franca Temelja v Stari vasi pri Zireh. Hiša je v dveh urah pogorela. Zgorela je tudi vsa oprava, obleka itd. Temelj se je s svojo rodbino komaj rešil iz goreče hiše.
(Z octovo kislino se zastrupil.) Dne 28. aprila je dobil 2(4 leta stari Leopold Anžur doma neko steklenico, v kateri je bila octova kislina. Deček je pil tekočino ter je drugi dan vsled tega v velikih mukah umrl.
(Gad ga je pičil.) V četrtek 30. aprila sta šla dva dečka iz Verhpolj pri Kamniku bosonoga nabirat šmarnic. Kar naenkrat začuti dvanajstletni Janez Golob, da ga je nekaj v palcu zaskelelo. Pogleda in vidi kačjo glava. Kakšna kača je bila, ne ve. Hitro leti domov. Ker mu je palec ta čas že popolnoma zatekel, so ga peljali takoj k zdravniku dr. Pinterju v Kamnik, pa je bilo že prepozno. Dečkova noga je popolnoma zatekla in višnjeva. Kljub temu je upati, da okreva.
Razne stvari po svetu.
(Trošek vladarskega poseta.) Vladarski poseti so silno dragi. V Pariz prideta n. pr. kmalu angleški in danski kralj. Francoska vlada je določila za njun sprejem 421.300 frankov. Porabiti nameravajo 10.000 frankov za pomnožitev policije, 10.000 za kočije, livreje i.dr., 25.000 frankov za predstavo v pariški operi, 55.000 za vojaške parade, a 319.000 frankov za stroške ministrstva vnanjih del.
(Grof Zeppelin potuje v San Francisco.) Grof Zeppelin je sporočil zrakoplovski pisarni panamske razstave, da pride v jeseni z enim svojih zrakoplovov v Ameriko in da poleti z njim ob razstavi v San Franciscu v zrak.
(Visoka redka starost.) Policiji v Moskvi se je predstavil neki Noškin, star 132 let, ki hoče obiskati svojo 82 let staro hčer. Noškin se je še udeležil vojske 1.1812. Tudi Noškinova žena še živi in je stara 123 let.
(Kako delajo Atnerikanci reklamo.) Velika amerikanska zaloga pohištva, katera prodaja na obroke, ima v svojih računih pogoj, da v slučaju smrti očeta zbriše takoj ostali dolg in dobi zapuščena družina takoj po smrti očeta pobotnico za cel račun,
tedaj tudi za neplačan ostanek. — Tovarna peči da vsakemu kupcu železne peči vrečo premoga povrh zastonj. — Ako pa kupi železni kuhalni stroj, pa dobiva kupec mesečno skozi eno leto vrečo premoga zastonj.
— Neka druga firma, katera prodaja omare za led, daje od junija pa do septembra potreben led zastonj.
— Trgovina zastorov ima tudi čistilnico zastorov. Firma osnaži pri nji kupljene zastore zastonj in jih tudi shrani več mesecev zastonj. — Neka tvrdka v Oakland izdaja tedensko seznamek praznih hiš, vil in stanovanj. Te seznamke razpošilja zastonj in so imenitna reklama za tvrdko. Podatke glede praznih prostorov pač radi dajejo zastonj lastniki, upravitelji in mešetarji.
(Nov serum proti da vici.) Na zdravniškem kongresu v Wiesbadenu je znani profesor doktor Behring poročal o svoji novi metodi cepljenja proti davici ali difteriji. Na temelju doseženih rezultatov novo sredstvo, ki ga treba človeku vcepiti, kakor na primer koze, popolnoma zabrani obolelost na davici. Kdor je cepljen z onim serumom, vsaj eno leto ne dobi difterije.
(Velika nesreča v premogokopu.) Iz Melbourna poročajo: V tukajšnjem premogokopu se je dogodila grozna nesreča. Eksplodirali so treskavi plini ter usmrtili 70 rudarjev. Mnogo rudarjev je bilo smrtnonevarno ranjenih. V rovih je več nego dvesto rudarjev, katerih usoda je še neznana.
(Tragedija v norišnici.) Grozna tragedija se je odigrala v norišnici v Alicante v Španiji. Tam sta bila zaprta v eno celico dva norca, od katerih je bil eden oblečen v prisilni jopič. Ko so strežaji odšli za nekaj časa iz celice, se je vrgel drugi norec na svojega tovariša, ki je ležal na tleh. Ko so strežaji slišali grozno vpitje, so prihiteli v celico. Nesrečnež je ležal ves v krvi na tleh. Drugi norec je iztaknil tovarišu z nožem oči ter iztrgal jezik iz grla.
(Zdravnik, ki zdravi pijanstvo.) Mladi ruski zdravnik Liperovskij, ki je lani dokončal študije, si je izbral poseben delokrog. Naselil se je v čisto priprosti revni vasi v tulski guberniji in razglasil med kmeti, da zdravi pijanstvo, t. j. na „vodki“ bolne. Človek bi mislil, da ne bo imel nobenega pacienta, razen tistih, ki bi jih žene šiloma pritirale k njemu. Temu pa ni nikakor tako. Ruski kmet se sam globoko zaveda svoje nesreče, ki tiči v vodki, in se od nekdaj zateka k starim menihom, da bero nad njim molitve proti pijanstvu in ga izlečijo tega zla. Z nič manjšo radovoljnostjo se niso kmetje oklenili mladega zdravnika, ki jim je ponudil svojo pomoč proti temu najstrašnejšemu sovražniku. Zdravnik pravi, da ima vsak dan po 10 do 25 pacientov, ki se z malimi izjemami oglašajo prostovoljno in željno. Zdravnik vodi zapisnik o vsakem pacientu in v oddelku za „zgodovino bolezni" se nahaja tudi vprašanje: „Zakaj se hočeš ozdraviti pijanstva? Na to vprašanje dobiva na splošno tri vrste odgovorov: Eni se zdravijo, ker jim propada gospodarstvo, drugi radi zdravja, tretji pa odgovarjajo: ,,Na duši mi leži; živim kakor svinja..." In ti slednji so najboljši in najvztrajnejši pacienti, pri katerih skoraj nikdar ne izostane uspeh. Sploh so zdravnikovi dosedanji uspehi kar najboljši, le dva do trije odstotki znova podležejo vodki. Ostali ozdravljena postanejo najdelavnejši člani „abstinenčnega društva" kakor tudi gospodarskih kmečkih zadrug in vseh kulturnih ustanov. Liperovskij zdravi pijance z clijeto in sugestijo.
(Koliko je kmetov v Avstriji.) Kmetov so našteli v Avstriji leta 1910. skoro 14 milijonov, obrtnikov in v industriji zaposlenih 7'/•> milijona, v trgovini in pri prometu zaposlenih 3'/> milijona, v javnih službah in svobodnih poklicih (zdravniki, odvetniki itd.) jih je bilo 3 milijone 600 tisoč. Od leta 1900 so se najbolj pomnožili obrtniki in oni, ki so delali v industriji, znamenje, da postaja Avstrija vedno bolj industrijska država. V kmečkih občinah (pod 2000 prebivalcev) je stanovalo leta 1910. nad 16 milijonov, v mestih pa nad 12 milijonov prebivalcev. Vseh prebivalcev je štela Avstrija leta 1910. 28 1 ^ milijona.
(Amerika v boju proti boleznim in zločinom.) V enajstih državah Severne Amerike imajo postave, po katerih se nepoboljšljivim zločincem, degenerirancem in idiotom jemlje možnost, da bi se množili. Seveda jih preje preiščejo zdravniki. Nekatere države ne dajejo dovoljenja za ženitev ali možitev osebam, ki imajo spolne bolezni, da bi zabranile razširje-vanje nalezljivih in dedičnih bolezni. S tem pa seveda bolezni, ki jih podedujejo nezakonski otroci, niso omejene.	_________
Kmetijstvo in gospodarstvo.
Naše domače živali.
(Dalje.)
Bolezni so mnogotere, zaraditega o njih ne moremo govoriti. Zašli bi predaleč. Omejiti se hočem le na nalezljive ali kužne bolezni, ker ne nastajajo vsled slabe krme, nesnage in pretežkega dela, temveč vsled malih očem nevidnih glivic, ki se pa zlasti pri slabo snaženi živini pokažejo kaj rade.
Vse kužne bolezni se razvijejo potom okuženja ali po nalezbi. Zdravo živinče dobi od bolnega strupeno snov (glivice) v se. Te se v telesu pomnože in na račun množenja teh glivic se pokaže bolezen.
Živina se okuži posrednje ali pa neposrednje. Po-srednje tedaj, če pride zdravo živinče v okužen hlev, ali pa če pride s hlevsko ali vožnjo opravo, odejo itd. v dotiko. Neposrednje pa tedaj, če stoji poleg okužene živine.
Nekatere kužne bolezni pa so tudi take, ki se razširjajo na gotovo daljavo (100 do 200 korakov) tudi po zraku. Te bolezni so zlasti: osepnice ali koze, goveja kuga, smrkelj, kuga na parkljih in v gobcu.
Okrajna oblast skrbi strogo, da se nalezljive bolezni ne razširjajo, zaraditega smo dolžni, ravnati se po ukazih oblasti. Marsikdo ima varnostne predpise za ..nepotrebno neumnost1' itd. Pomnimo pa, da oblast predpisuje le one postave, ki varujejo posameznega živinorejca nesreče, pa tudi vso deželo ali vso državo.
Kadar se pokaže kaka nalezljiva ali kužna bolezen, paziti je predvsem na to-le: 1.) zdravo živino -je od bolne odstraniti, 2.) mrtve živali je treba pravilno in globoko zakopati, in 3.) vso opravo in okužene hleve pa razkužiti (desinficirati, to je strupeno snov uničiti). Sicer pa vam svetujem to-le: obrnite se pri vsaki, bodisi nalezljivi, bodisi navadni bolezni na izkušenega živinozdravnika. 2alibog, da ljudje rajši stičejo okrog raznih „mazačev“ in postavljajo tako svojo živino v nevarnost. Boječ se malih stroškov, zabredejo v veliko škodo.
Dodatek. Ako bi hoteli našteti raznovrstne bolezni pri živini, zašli bi predaleč. Zaraditega navedem rajše nekoliko znakov, po katerih spoznamo, če je živina zdrava:
1. Zdrava žival je pazna, čila in vesela. Ona hitro vstane, če se ji človek bliža, potegne se in stresa s kožo. Bolna žival je žalostna in otožna.
2. Zdrava žival je (žre) hitro, brez prenehanja, dokler se popolnoma ne nasiti.
3. Koža zdrave živine je mehka. Ona se lahko od života nategne in nagubi. Če kožo izpustimo, stopi zopet na prejšnje mesto.
4. Dlaka zdrave živine je gladka, svetla in ležeča.
5. Oko je svetlo in čisto. Bolna živina ima solzne in motne oči. (Preiskovanje oči je važno zlasti pri ovcah.)
6. Nosnice zdrave živali se odpirajo počasi in enakomerno. Zdrava žival ne kašlja.
7. 2ila bije pravilno. (Pri konju v eni minuti 36-40krat, pri govedi istotako, pri ovcah in prašičih od 70- do 80krat.)
8. Dihanje je mirno, lahko in enakomerno.
9. Toplota pri konju znaša 37-5° do 38-5" C, pri govedi 38" do 39” C, pri ovcah, kozah in svinjah 38-5" do 40° C. (Toplomer.)
10. Prežvekovalci prežvekujejo vedno.
11. Zdrava živina se snaži brez bolečin in napenjanja.
A. Naloge:
1. Snažni hlevi — zdrava živina!
2. Kaj delam v hlevu?
3. Naš hlev.
4. Kako ohranimo živino zdravo?
B. Branje:
1. Družba sv. Mohorja: „Umna živinoreja".
2. Družba sv. Mohorja: ..Domači živinozdravnic*.
3. Časopis: ..Kmetovalec".
4. Ponatisk iz „Kmetovalca“: „Soseda Razumnika živinoreja" in „Soseda Razumnika prašičereja". (C. kr. kmet. družba v Ljubljani.)
Andrej Škulj — Tržišče.
(Dalje prihodnjič.)
Pozor !	10	,
5£ 53.000 parov črevljev. ^5
4 pari črevljev samo 9 kron.
Ker je bilo več velikih tvornic primoranih, ustaviti plačila, se mi je naročilo, razpečati veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno. Prodam torej vsakomur dva para črevljev za gospode In dva para črevljev za ženske, ti črevlji so galoširani, na trakove in močno zbiti, usnje rjavo ali pa črno, zelo elegantne, najnovejše oblike, velikost po številki in centimetrih. Vsi 4 pari stanejo samo 9 K.
Pošilja po povzetju:
J. KLUGER, Krakov, 5ebastyana 16 A 1621.
Zamena dovoljena ali pa se vrne tudi denar.
Natisnila in založila: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Roman Sticb.