SVOBODNA SLOVENIJA
año (leto) xxiii. (17)	TTViZI 1" r\TTTT1 T 4 t t i ) r a -|-j> jbuenos aires
N», (štev.) 39	tljLXJ I / V' l'J 1 J d J. ±5 -tli	25- septembra 1964
Iti v svet in mu služiti
Ob tretjem zasedanju II. vatikanskega koncila
To je vodilna ideja, ki je nagnila Janeza XXIII., da je sklical vatikanski koncil in jo nadaljuje na istem Pavel VI.
Okrog 2.900 koncilskih očetov na prvem zasedanju in 3000 na drugem je razpravljalo pred zanimanjem katoličanov in vsega sveta. Dva konkretna sadova moremo omeniti doslej: Proglasitev konstitucije „O svetem bogoslužju“ in dekreta „O sredstvih družbenega obveščanja“.
Več sadov pričakujejo vsi od tretjega zasedanja, katero nekateri smatrajo za zadnje, kot je razbrati tudi kot željo papeža samega in škofov, kateri ne bi bili radi tako dolgo odsotni iz svojih škofij.
Če iščemo vodilne misli tega tretjega zasedanja, upamo, da smemo pokazati na ekumenizem, t. j. ustvariti ozračje, ki bo olajšalo katol. Cerkvi razgovor z ločenimi brati in končno z vsem svetom, ki pozitivno veruje. Zato bo gotovo razprava o tem osnutku ena najvažnejših. Odstraniti je treba za razgovor ovire, ki kakor koli zastrupljajo to blagohotno miselnost razgovorov, zato čakajo , da se bo koncil v tem zasedanju izjavil o stališču do Judov in izrekel nad vse potrebno mnenje o verski svobodi
Da bo Cerkev povsem pripravljena na razgovor s svetom in za misijonsko delo med njim, mora najprej določiti samo sebe, se zavesti svojih nalog in že narave same. Zato se nadaljuje razgo- • vor o Cerkvi kot taki, o pastoralnih dolžnostih škofov.
Papež čuti težo odgovornosti in pomanjkanja sil za obnovo, ki naj jo Cerkev v svetu opravi, zato je v uvodnem govoru tretjega zasedanja nakazal, da želi imeti ob sebi zbran stalen senat škofov, ki naj bi bili zbrani iz vsega sveta, da z njim nosijo soodgovornost za vladanje Cerkve. To je druga izmed to.čk, ob katerih se bodo srečala različna mnenja koncilskih očetov.
Ker je dela v Cerkvi toliko, da ga hierarhija s svojimi pomočniki ne bo izvedla, zato bo prav na tem koncilu določeno mesto laikov, božjega ljudstva v Cerkvi, njihova čast in njihova odgovornost.
V moči božje resnice Kristusove hoče Cerkev svetu pokazati pot rešitve v vseh problemih, zato bo kot tretje važno vprašanje „Osnutek o razodetju“; poglavje, ki je najprej in doslej najmočneje razdelilo takoj na prvem zasedanju mnenje koncilski očetov. Po sklepu Janeza XXIII. so to poglavje v teh letih popolnoma predelali in ga bodo znova predložili v razpravo in kot je čakati v ekumenskem smislu, kar pomeni: Katoliška Cerkev mora učiti resnice tako in take, da jih bodo mogli razumeti tudi tisti, ki so od nje ločeni in da se ob njih more voditi razgovor za zedinjenje ločenih bratov.,
Svet mora gledati Cerkev tak, kakršen je in mu mora pomagati v vseh težavah, ki jih svet preživlja, brez strahu opraviti delo krščanske ljubezni od-reševanja in posvečevanja človeštva, to je pa četrto važno vprašanje, ki nosi naslov „Cerkev v modernem svetu“. Deloma je ta problem nakazal Pavel VI. v svoji okrožnici „Ecclesiam suam“, odločitve je pa namenoma prepustil koncilskim očetom, ki zastopajo dejansko stisko vsega sveta.
K tem večjim vprašanjem se bodo pridružila manjša: o redovnikih, o pripravi na duhovništvo, o zakonu in tako izpolnila dnevni red dela tega in morda še naslednjega zasedanja.
Pavel 'VI. je storil še ta poseben korak, da je prvikrat v zgodovini Cerkve na koncil povabil za tretje zasedanje tudi ženske zastopnice.
Prosimo pomoč Svetega Duha koncilskim očetom, da bo njihovo delo blagoslovljeno in rodilo obilen sad. Oran
Papež Pavel VI. je odredil, da se bo lahko gdč. Maria Luisa Monnet, hčerka Jeana Monnet-a, enega od ustanoviteljev evropske skupnosti za premog in jeklo, udeleževala zasedanja II. vatikanskega cerkvenega zbora.
HRUŠČ©V V SPORU S KITAJSKIMI KOMUNISTI
Spor med sovjetsko in kitajsko KP, ki se zaostruje vedno bolj, se postopoma spreminja v spor med sovjetsko in kitajsko vlado. Hruščov se trudi, da bi za 15. december t. 1. pridobil za udeležbo na vrhunski komunistični konferenci, ki jo sklicuje v Moskvi, čim več komunističnih strank, tako iz satelitov kakor iz svobodnih držav, vendar mu načrt ne gre gladko izpod rok. Mnoge komunistične partije se bojijo dokončno se postaviti na stran Hruščova ali na stran Maocetunga, ker pač vedo, da jim bo lahko že jutri njihova odločitev usodna, ker niti v Moskvi niti v Pekingu ni nič stalnega.
Peking zaenkrat trdi, da Hruščov izdaja komunizem, ker da sodeluje s kapitalisti ter zato prav za prav spada v isto vrsto z njimi. Edini pravi komunizem da vodi Maocetung ter se morajo zato resnični komunisti zbrati okoli Pekinga proti Moskvi. Peking ima trdno na svoji strani večino azijskih komunističnih strank, razen indijske, ki jc deljena med Kitajsko in ZSSR. V Evropi ima vztrajnega zaveznika albansko KP, prav tako se nagibajo k Mao-cetungu nekatere afriške in južnoameriške kom. stranke.
Hruščovu je zvest vzhodnonemški Ulbricht, ostale satelitske kom. stranke pa kolebajo v zvestobi Moskvi, prav tako, kakor nekatere kom. stranke v zahodnoevropskih državah, med njimi predvsem italijanska.
Spor med Moskvo in Pekingom se je zaostril zlasti odkar je Peking objavil v svojem časopisju zemljevide, na katerih prikazuje Kitajsko kot državo, ki ji pripadajo velika področja ZSSR, poleg tega pa še Burma, Vietnam, Taj-land, Malazija, Nepal, Butam in Sik-kim. Kitajska si lasti, trdi sovjetska Pravda, nad 700.000 kv. kilometrov sovjetskega ozemlja, istočasno pa k revizijam sovjetskih meja ščuva tudi Poljsko, Romunijo in druge satelite, katerim je Moskva po drugi svetovni vojni odvzela obmejna področja. Kitajska ima. piše Pravda, ^imperialistične namene do sovjetskega ozemlja.“
Peking je zadal nov udarec Moskvi
s tem, da je pred kratkim prepovedal blagovni promet iz Mongolije, ki je zvest satelit Kremlja, skozi Kitajsko do njenih pristanišč. Mongolija bo morala odslej naprej prevažati svoje blago do morja po sibirski železnici v sovjetsko pristanišče Vladivostok, s čemer bo prevoz njenega blaga mnogo dražji in počasnejši, kakor je bil doslej.
Da Maocetung ne bi postal za Moskvo še bolj predrzen, se je Hruščov prejšnji teden spozabil in povedal skupini japonskih pravnikov, ki se je mudila v Kremlju, da so mu „sovjetski znanstveniki pokazali orožje, s katerim lahko uničijo življenje na našem planetu.“ To izjavo je seveda objavilo svetovno časopisje. Ves svet je ugibal, kakšno naj bi bilo to novo sovjetsko orožje. Zadeva je šla predaleč, tako, da je Hruščov potem tri dni popravljal svoje širokoustenje, da „ni dejal, da lahko uniči vse življenje“, pač pa samo, da so mu „znanstveniki pokazali novo orožje, ki dokazuje, kaj vse more človek napraviti.“ Zahodnjaki so menili, da je grožnja Hruščova z novim orožjem veljala predvsem Kitajski.
Ker pa le niso bili v to povsem prepričani, so zlasti Amerikanci pohiteli in objavili, da imajo tudi oni svojo oro-žarnico dobro pripravljeno. Predsednik Johnson je povedal, da imajo radar, s katerim vidijo „okoli vogla“, se pravi okoli zemeljske krivine in rakete s katerimi lahko sestreljujejo vesoljske satelite. Vse to da je že preizkušeno in že v rabi. Nekatero ameriško časopisje, ki se poteguje za Johnsona proti Gold-Avaterju, je zapisalo, da je Johnson s tem odgovarjal Goldwaterju na njegove očitke, da sedanja ameriška vlada zanemarja obrambo ZDA, ne pa, da je opozarjal Hruščova. Drugi pa so mnenja, da je imel Hruščov s svojim bahanjem o novem orožju namen, izzvati Amerikance, da bi potrdili to, česar sovjetska obveščevalna služba ni mogla zatrdno ugotoviti: da imajo namreč nove vrste radar in da so se jim posrečili poskusi sestreljevanja vesoljskih satelitov. In ta zvijača da se je Hruščovu posrečila.
De Gaulle na obisku v Latinski Ameriki
Minulo nedeljo 20. sept. je francoski predsednik De Gaulle odletel iz Pariza na 27 dnevno potovanje po 10 južno-amerških državah. Priletel je najprej na otok Guadalupe v francoski zahodni Indiji, od tam pa je v ponedeljek 21. t. m. odpotoval v Caracas (Venezuela). V načrtu ima obiskati Bogota (Kolumbija), Quito (Ekvador), Cochabamba (Bolivija), Limo (Perú), Arico, Valparaiso in Santiago (Chile), Buenos Aires in Cordobo (Argentina), Asunción (Paraguay), Montevideo (Uruguay), Rio de Janeiro, Brazilio, Sao Paulo (Brazil). V Buenos Aires namerava priti 3. oktobra, 6. oktobra pa odleteti v Asunción.
Kljub svojim 74 letom starosti se je De Gaulle proti nasvetom zdravnikov odločil na to 35.000 kilometrov dolgo potovanje. Imel bo nad 50 govorov, nekatere deloma v španščini in v portugalščini. Med Arico in Valparaisom ter med Montevideo in Rio de Janeiro bo imel kratek oddih na francoski kri-
žarki Colbert, iki bo plula ob čilski, nato pa argentinski obali. Z De Gaullem potuje njegova soproga Ivonne, zunanji minister Couve de Murville in okoli 10 pomočnikov. Ščitijo ga 4 telesne straže.
Trdijo, da bo De Gaulle pazil, da ne bo izjavil ničesaii, kar bi moglo škodovati odnosom južnoamerških držav z ZDA. Pred odhodom iz Pariza je francoska vlada objavila, da ima De Gaulle namen dokazati Južnoamerikancem, da lahko obstojajo, ne da bi se pretesno navezavah na ZDA, nikakor pa ne na sovjetsko-kitajski blok. Francija da vodi to uspešno politiko. De Gaulle tudi ne namerava obljubiti latinski Ameriki finančne pomoči, pač pa jo prepričati, da naj poveča trgovino s Francijo, za katero da lahko dobi kredite v Parizu, Denarnih posojil Francija ne more dajati, ker večino svoje finančne pomoči — 124 milijonov dolarjev letno — daje svojim bivšim afriškim kolonijam. Francija je trenutno za ZDA na drugem mestu v posojilih tujim državam.
Uruguay prelomil s Kubo
(Izvirno poročilo Sv. Sloveniji)
Dne 8. septembra, to je štiri dni po demokratični zmagi v Čilu, je urugvajsko državno predsedništvo prekinilo diplomatske in trgovske zveze s komunistično Kubo, v skladu z določili zadnje konference zunanjih ministrov Medame-riške organizacije.
Do te odločitve je prišlo šele po več tednih neodločnosti, oklevanja in nejasnega stališča urugvajskih predstavnikov. Ta republika ima namreč, podobno kakor Švica, kolegijalni sistem državnega predsedništva. To se pravi, da predsednik države ni ena sama oseba, kakor v drugih državah, temveč predstavlja predsedništvo države svet 9 oseb, ki se pri predsedništvu izmenoma menjajo in odločajo o važnih stvareh z večino glasov.
Sedanje predsedništvo države sestoji
vlačevati in sta predlagala, naj bi vprašali za svet juridični odbor Medameri-ske organizacije.
Skratka, položaj je bil še zadnji teden pred odločitvijo tako nejasen, da je bilo zelo verjetno, da se bo dokončna odločitev o prelomu pod kakšno pretvezo odložila za več mesecev ali pa še dalj. Zato je vzbudila veliko presenečenje energična odločitev državnih predsednikov, da se brezpogojno izpolni sklep Medameriške organizacije in da se prelomijo vse zveze s Kubo. Za ta ukrep je glasovalo pet belih in eden od rdečih predsednikov, to se pravi, v celoti dve tretjini predsedniškega sveta.
Prav gotovo je treba to spremembo v zadržanju predsednikov v veliki meri pripisati demokratični zmagi v Čilu, ki je po vsem videzu vlila urugvajskim predstavnikom odločnost in energijo. Izgleda, da je urugvajski prelom s Kubo eden izmed prvih pozitivnih rezultatov zmage Freia, ki je za vso Južno Ameriko velikanske in neprecenljive važr nosti.
Ukrep je tudi presenetil komuniste in kastriste, ki so vse zadnje tedne nastopali v Montevideu z velikansko propagando v prid Castru in proti prelomu. Videlo se je, da imajo ti ljudje na razpolago ogromne vsote denarja. Neprenehoma so organizirali manifestacije, stavke, shode in sestanke ter vsakih nekaj dni naravnost preplavljali urugvajsko prestolnico z neizmerno množico vedno svežih letakov in politične propagande proti prelomu s Kubo.
Kljub vsemu temu pa je inštitut za ugotovitev javnega mnenja v Montevideu objavil sledeče številke o mišljenju prebivalstva z ozirom na splošno stavko, s katero so komunisti hoteli preprečiti prelom s Kubo: 13% se o vprašani .t
ni izjavilo, 12% je bilo proti prelomu, 75% pa za prelom s Kubo, oziroma proti stavki.
Upoštevati pa je treba, da sta vodstvo Zveze univerzitetnih dijakov, kakor tudi Glavna delavska zveza v rokah ko munistov, ki sta prav zadnji čas zelo aktivni in imajo uspehe med mladino in zlasti med dijaštvom. Takoj po prelomu so izbruhnile srdite demonstracije komunističnih in kastristidnih mladincev, ki so zasedli univerzo in napadali policijo s kamenjem. Do hudih spopadov s policijo je prišlo tudi 12. septembra na letališču ob odhodu kubanskih diplomatov. Veliko število policistov in demonstrantov je bilo ranjenih, ter je treba pripisati samo srečnemu slučaju, da do sedaj ni bilo človeških žrtev.
Veliko nevarnejši kakor javne demonstracije pa so bombni atentati komunističnih teroristov, ki so so zaželi takoj drugi dan po prelomu. Napadli so policijske stražnice in patrolne avtomobile, ameriško poslaništvo in banke, poleg tega pa so ponoči vrgli bombe tipa Molotov proti hišam tistih predsednikov, ki so glasovali za prelom s Kubo. Kaj takega ljudje v tej demokratski državi še niso doživeli. Uruguay je do sedaj namreč užival popoln notranji mir.
V sedanjem trenutku se še ne ve, ali je to samo prehodni pojav neposredno po prelomu s Kubo. Mogoče pa je, da je to samo začetek obsežnega komunističnega načrta, da kot represalije za prelom, zanese terorizem med mirno uruguaysko ljudstvo, in da pozneje morda še stopnjuje svojo -akcijo v smeri večjega gibanja in poskusa prevrata. Naslednji tedni bodo vsekakor pokazali, kakšni so komunistični načrti in kako daleč so pripravljeni iti v Uruguayu.
I Z
TEDNA
iz šestih predstavnikov stranke belih, ki je na zadnjih volitvah zmagala s pičlo večino, in iz treh predstavnikov stranke rdečih. Stranki belih in rdečih sta tradicionalni urugvajski politični stranki.
Do zadnjega trenutka je bilo popolnoma negotovo, kako se bo Uruguay odločil, za prelom ali proti njemu. Eden izmed belih predsednikov je namreč dosegel s spretnim političnim manevriranjem, katerega namen je bil preprečiti prelom s Kubo, da se večina belih predsednikov nikakor ni mogla odločiti za energičen nastop proti Castru. Predlagal je, -naj bi se cela zadeva predložila Varnostnemu svetu Združenih narodov v odločitev. Izmed treh rdečih predsednikov je bil eden že -od vsega početka odločno proti Castru in za prelom s Kubo, ostala dva pa sta hotela zadevo za-
Bolivijska vlada je proglasila obsedno stanje v vsej državi zaradi odkritja široko zasnovane zarote, katere namen je bil zrušiti vlado sed. predsednika dr. Paz Estenssora in podpredsednika generala René Barrientos-a in vzpostaviti novo z biv. predsednikom dr. Hernanom Siles-om Zuazo-m na čelu. Policijske oblasti so slednjega in še okoli 100 drugih zarotnikov v prestolnici ter notranjosti države zaprle. Zarotniki pripadajo v glavnem opozicionalni bolivijski socialistični falangi, ki ima že tudi svoje gverilce v provinci Santa Cruz v bližini brazilske meje, ter levemu krilu nacionalističnega revolucionarnega gibanja, ki ga vodi biv. podpredsednik levičar Juan Lechin. Ta se že dalj časa skriva v prestolnici in iz svojega skrivališča vodi prevratno delavnost. Dr. Hernanda Silesa Zuazo in še 38 drugih zasebnikov je boliv. vlada izgnala v Paraguay.
čilska vlada je uradno naprosila angleško kraljico za razsodnika v obmejnem sporu z Argentino na področju reke Encuentro v Patagoniji. V tej zadevi je argentinska vlada dne 13. t. m. izročila čilskemu veleposlaniku v Buenos Airesu odgovor na zadnjo čilsko noto. V njej zatrjuje in „znova ponavlja, da je zadnjo beseda v naših nesporazumih kakor tudi v vseh ostalih velikih skupnih možnostih v prijateljski veri vlad in narodov“. Zato ni ničesar takega, da „tfeh nesporazumov ne bi mogla urediti komisija zakonodajalcev, ki bi predstavljali vse smeri argentinskega javnega mnenja s čilskimi tovariši“.
Argentina je Boliviji omogočila izhod na morje s podelitvijo svobodne zone v pristanišču Barranqueras. Dogovor je bil podpisan v bolivijski prestolnici La Paz.
V	Brazilu so v državi Rio Grande do Sul odkrili zaroto pristašev odstavljenega predsednika dr. Goularta za zruše-nje sedanje vlade.
Demografski letopis Organizacije združenih narodov za leto 1963 navaja, da je sedaj na svetu 3.250 milijonov ljudi. Kitajska jih ima 700 mil. (20% vsega prebivalstva na svetu), Indija 449 mil., Sovjetska zveza 221 mil.,ZDA 121 mil., Pakistan 97 mil., Japonska 95 mil., Brazil 75 mil., Zahodna Nemčija 55 mil. in Vel. Britanija 53 milijonov.
V	Budimpešti je bil podpisan dogovor med madžarsko kom. vlado in Vatikanom glede ublažitve omejitev z p delo kat. Cerkvi in njeni duhovščini. Po podpisu tega sporazuma je bilo imenovanih pet novih kat. škofov na Mad-
V TEDEN
žarskem. V Vatikanu so izjavili, da sklenjeni dogovor z madž. vlado predstavlja pomemben korak k ureditvi položaja Mindszentyja.
Blizu kubanske obale so v nedeljo 13. septembra ponoči kubanski politični emigranti z dvema oboroženima čolnoma potopili špansko tov vno ladjo Sierra Aranzazu, ki je vozila razno blago na Kubo. Zaradi potopitve te ladje so bile v Madridu velike demonstracije proti ameriški vladi.
Otok Malta v Sredozemskem morju je postal v ponedeljek 21. -t. m. samostojna državica, ki je bila kot 19. država vključena v britanski commonwealth. Otok je dobil samostojnost po 160 letih britanske oblasti nad njim.
Jean Paul Palewsky, predsednik finančnega odbora v francoskem parlamentu, je izjavil na tiskovni konferenci v Varšavi, da bo Francija na vseh bodočih konferencah za določitev mirovne pogodbe za Nemčijo zagovarjala sedanjo poljsko nemško mejo na Odri in Neissi. Ta izjava francoskega parlamentarca, ki samo odkriva stališče samega De Gaulla, je vzbudila veliko nezadovoljstvo v Zahodni Nemčiji, prav tako pa tudi v ZDA. Tako v Zahodni Nemčiji, kakor tudi v ZDA tudi ne odobravajo De Gaullove namere, da bo začel podeljevati vzhodnoevropskim kom. državam dolgoročne kredite.
Walter Uubricht, vzhodnonemški komunistični predsednik se je po obisku Sofije za 24 ur ustavil v Beogradu, kjer je bil v gosteh pri Titu.
V	Moskvi so objavili, da se je Jugoslavija odložila za sodelovanje v več odborih Sveta za gospodarsko sodelovanje kom. držav (COMECON). V Beogradu zatrjujejo, da bo Jugoslavija še naprej vzdrževala gospodarske stike tudi z zahodnjmi demokratskimi državami. Sodelovanje Jugoslavije v COME-CONu je rezultat dosedanjih razgovorov med Titom in Hruščovom.
Dušan Blagojevič, predstavnik zun. min. v Beogradu, je na tiskovni konferenci izjavil, da bo imel nedavni obisk predsednika zunanje političnega odbora v argentinskem parlamentu poslanca Luisa León-a za posledico poglobitev zvez med Argentino in Jugoslavjio. Poslanec León je v Beogradu izročil Titu osebno pismo argent, predsednika dr. Illie kot njegov odgovor na pismo, ki mu ga je poslal Tito. Odposlancu argentinskega predsednika je Tito pripravil tudi sprejem na svojem dvoru.
V	Kairu se bo 5. oktobra začela konferenca nevezanih držav.
Stran 2
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 25. septembra 1964
„Unicuigue suum44
Med številnimi hrvat. spominskimi članki, ki so bili objavljeni ob nedavni smrti predsednika Hrv. kmetske stranke dr. Vladka Mačka, je med najlepšimi tisti, ki sta ga napisala Josip in Stjepan Torbar. V njem sta dobro označila bistvo vsega dr. Mačkovega miselnega sveta, njegovo zakoreninjenost v Cerkvi in veri, njegovo rast iz nje ter vse njegovo delo za duhovni, gospodarski in politični napredek svojega naroda.
Dalje navajata, da so bili „Gandhi, Stambolijski in Maniu, med drugimi idejni zavezniki v prvih Mačkovih iskanjih politične osnove za mednarodne odnosi, Lev Nikolajevič je ipa predstavljal enega od najmočnejših vplivov za njegovo družbeno in miselno pojmovanje življenja“. Na njegovo praktično politično formacijo je odločilno vplival Štefan Radič. Kdor ve to, razume, da je „Vladko Maček do konca samo živo želel in se v javnem delovanju tudi trudil ostati dosleden samemu sebi, in to tudi tedaj, ko je bilo za to potrebno mnogo potrpljenja in samopremagovanja“.
Govoreč o Mačkovih prizadevanjih v iskanju rešitve tkzv. hrvatskemu vprašanju pisca članka omenjata tudi Slovence. Pravita, da „Slovence o tej nujnosti ni bilo treba še posebej prepričevati“, kajti „Maček jim je bil blizu in so ga razumeli. Slovenska dežela in hr-vatski dom, sta dejansko ista pojma, ki izražata narodno samobitnost v spoštovanju pravice drugih. Slovenci niso bili nikdar zavojevalci in osvajalci tudi najmanjših področij. Stisnjeni na majhen košček zemlje so zaupali vase in živeli kakor so pač mogli. Za majhne narode obstojajo zakoni, ki se jih ne sme kršiti, ker bi to spravilo v nevarnost sam njihov obstoj. Slovenci so od Jugoslavije pričakovali to, kar jim je tudi dala: zunanjo varnost. V njihovi koristi je bilo, da bi bila nova skupnost močna, se pravi demokratska. Kmalu je postalo jasno, da to ni. Ko so Slovenci občutili, da lahko pripomorejo, da se to spremeni, so se uprli in odločno pripomogli, da se napravi pot za spremembo notranjih odnosov. Od tedaj je povezanost Slovencev in Hrvatov postala skoro usodna. Ni slučaj, da se je od mrtvega dr. Korošca v Ljubljani poslavljal Vladko Maček, od mrtvega Vladka Mačka v Wa-shingtonu pa Miha Krek. In da sta Maček in Krek postala najboljša prijatelja.“
V nadaljnjih odstavkih pisca spominskega članka omenjata Mačkovo delo na Hrvatskem po njegovih razgovorih s srbsko Združeno opozicijo ter sporazumu, ki ga je za rešitev hrvatskega vprašanja nato napravil z Dragišo Cvetkovičem, omenjata tudi zadržanje komunistov v tedanjem času. Pravita, „da so se opredeljevali tako, kakor je pač pihal veter v Moskvi in iz Moskve. Tako so bili, pasivni opazovalci rušenja Francije, kmalu nato pa tudi zavezniki proti svobodi tistih, ki jim je grozila nevarnost. Z nacionalisti so si „bratovsko“ razdelili Poljsko in šele nato, ko so sa-momorne vojne tendence osi proti vsem tako napredovale, da so napadle celo Rusijo, niso vedeli, kam naj se usmerijo. Tako je bilo tudi pri nas. Ni bila to borba za nobeno narodno osvobojevanje, ampak čisto navadna in enostavna borba za diktaturo komunistične partije, Vodili so jo pa z vsemi sredstvi. Z raz-
Posvečenje škofa dr. Janeza Jenka
Papež Pavel VI. je 20. aprila imenoval msgr. dr. Janeza Jenka za apost. administratorja dela goriške nadškofije, ki je po drugi svetovni vojni v Sloveniji. Dr. Janez Jenko,. dotedaj gen. vikar beograjske nadškofije, je bil rojen 10. maja 1910 v Mavčičah na Sorškem polju; v duhovnika je bil posvečen 8. julija 1934. Dr. Janez Jenko je postal kot administrator dela goriške nadškofije naslednik umrlega dr. Mihaela To-roša. Ob imenovanju za administratorja je dr. Jenko dobil vse oblasti, ki so lastne rezidencialnim škofom, razen tistih, za katere je izrecno potrebno škofovsko posvečenje.
Toda 17. julija je sv. oče Pavel izdal bulo, s katero je imenoval msgr. Janeza Jenka za naslovnega škofa akufid-skega in poleg tega še za administratorja tržaško-koperskega in reškega slovenskega ozemlja. Primorski Slovenci so po dolgih letih spet dobili slovenskega škofa. Zadnji slovenski škof v Slovenskem Primorju je bil posvečen 10. oktobra 1923. Bil je to tržaški msgr. Alojzij Fogar, posvetil pa ga je zadnji slovenski nadškof v Gorici dr. F. B. Sedej. Po 41 letih so Slovenci v Primorju spet dobili slovenskega škofa. Ta bo upravljal vse ozemlje, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji. Novi škof bo imel svoj sedež v Kopru, ki bo po 154 letih spet sedež škofa. Koper je bil samostojna škofija od leta 524 do 1818, ko je umrl zadnji koprski škof. Leta 1828 je bila. koprska škofija tudi uradno združena s tržaško.
Škofovsko posvečenje dr. Jenka je bilo 6. septembra v veliki romarski cerkvi v Logu pri Vipavi. Za to slovesno priliko se je zbralo izredno veliko ljudi, nad 8000, duhovnikov pa je bilo 200. Pri slovesnosti so združeni zbori vipavskega dekanata — 200 pevcev pod vodstvom Slavka Podobnika — peli Vodopivčevo mašo Sv. Katarine.
Obred posvečenja se je začel ob 16, obrede je vodil kot posvečevalec beo-
vpitim geslom: Čim slabše, tem bolje. Ne obstoja komunistična demokracija, ampak samo komunistično suženjstvo. „Mačka so tedaj prevzemale črne slut-
nje.	Iz teme zapora in koncentracijskega taborišča, je iskal modrino neba, ki so jo najprej zakrili grabežljivci s svojo senco, zatem pa mrhovinarji tudi prekrili. Če je bil Radič orel, je bil Maček sokol. Prvi je bil izraz narodne volje, drugi njen tolmač. Tedaj so se najprej pojavili potvarjalci narodne volje, zatem pa neizbežno tudi njeni grobarji. Toda do trenutka, ko so svet razdelili na demokracijo in sužnje, tako, kakor Abraham Lincoln ne bi nikdar dovolil, je bilo še upanje. Ko je to izginilo, je Maček postal emigrant. In ta križ je nosil s prepričanjem, da mora tako biti.“
V zaključnih odstavkih brata Torbar prikazujeta Mačkovo delo za hrvatski narod v emigraciji ter ugotavlja: „Vse, kar je bilo v njem, je služilo edinemu cilju: Ustvaritvi človekoljubne demokracije na krščanskih temeljih ljubezni do bližnjega,“ zaključita pa svoj spominski članek z ugotovitvijo: „Vladko Maček, predsednik Hrvatske kmetske stranke, je izpolnil svojo dolžnost. Toda Robert
E.	Lee bi vojaško dodal: Več ni mogel storiti, manj pa ni hotel. Naj počiva v
Pesem, beseda in I ara
(Umetniški večer ob 10-letnici Slovenske kulturne akcije)
Tako kot prvi in drugi umetniški večer Slovenske kulturne akcije bo tudi tretji (3. oktobra) nastal s sodelovanjem glasbenih in odrskih izvajalcev, in kot na prvem bo tudi to pot pridružena razstava.
Večer bo uvedel predsednik Slovenske kult. akcije Ruda Jurčec; prikazal bo slovenstva novo podobo s še prevladujočimi temnimi barvami, pa tudi s skrivnostnim sijem novega upanja v domovini in v zdomstvu.
Nekaj ozadja s te podobe bo zazvenelo s koncertnega dela („Pesem“). Pred šestimi desetletji se je za pesniško moderno in za slikarskim impresionizmom ter vzporedno z njima prenovila tudi slovenska glasba. Iz tiste dobe bosta dva samospeva (Adamič, Škerjanc) in trije terceti (Gerbič, Adamič, Lajovic).
Vse ostalo, kar nam bo večer predo-čil, pa bodo liki iz ospredja nove kulturne podobe slovenstva. Kvartet Fin-kovih bo izvedel novo Geržiničevo skladbo Na skali roža raste: pogled na „zemljico našo“, kjer „materam našim so križali sine, materam našim so srca prebodli“ in odkoder vro prošnje k Roži sedmerih žalosti in kipi upanje k Roži sedmerih radosti.
Pred vsako skladbo bo njeno besedilo recitirala ga. Volovškova.
V odrskem delu bo z besedo, kretnjo in igranjem predstavljenih petero naših vodilnih pesnikov „nove podobe“: Rozman, Papež, Kos, Truhlar in Vodeb. Vodili nas bodo skozi raznolika doživetja in razodetja sodobnosti, ko na steni spi čas; ko se borimo za osnovno govorjenje; ko nam je usoda naklonila, da pozdravljamo — kot je npr. nekdaj pozdravljal Cankar: O Vrhnika, prečudni kraj! —: Dober večer, Tokio; ko izgorevamo v rdečem bivanju in slutimo preoblikovanje sveta v Novo zemljo; ko v bližnjem in v sebi spoznavamo brezdanje globine izpovedi: človek sem! V tem hipu se bo četverim nosilcem besede in igre (Nataša Smersujeva, Marjeta Smersu, Nikolaj Jeločnik, Frido Beznik) pridružila spet pesem.: Božidar Fink bo zapel žalostno pismo in Jesensko pesem, kvartet pa Cest brezupno slast (vse troje Geržiničeve skladbe na Vodebovo besedilo). Zadnjo potezo v podobi bodo dali metafizično prepojeni Truhlarjevi verzi. Sledili bodo le še udarci ure. (Čas se prebuja!).
Izbor besedil za odrski del in zamisel izvedbe sta Jeločnikova, medtem *ko nam je pri oblikovanju prostora stal ob strani arhitekt Eiletz. Le-tega načrt scene bo dal „novi podobi“ edino primeren okvir — tak, ki se s podobo zliva v eno samo umetnino.
grajski nadškof dr. Bukatko, soposve-čevalca pa sta bila ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik ter mariborski dr. Makcimilijan Deržečnik. Navzoč je bil tudi reški škof msgr. Josip Pavliševič. Pred pričetkom obredov je Ludvik Če-slar prebral papeževo bulo o imenovanju v latinščini, koprski prošt in župnik Leopold Jurca pa v slovenščini. Obrede je s prižnice razlagal vernikom solkanski dekan Andrej Simčič, cere-monier pa je bil koprski vikar Vladko Pirih. Posvečenje se je izvršilo s sv. mašo; med berilom in evangelijem, ki sta bila v slovenščini. Pred darovanjem je novoposvečeni škof prinesel škofu posvečevalcu darove: dve prižgani sveči, dva velika hleba kruha in dva sodčka vina — kraškega in briškega. Sodčka sta bila okrašena s slovenskimi ornamenti ter grboma obeh škofov. Od darovanja dalje je novoposvečeni škof maševal skupno s škofom posvečevalcem. Pred zadnjim evangelijem je škof dr. Bukatko izročil dr. Jenku škofovsko mitro, rokavice in. prstan. Po ustoličenju na škofovskem sedežu je vsa cerkev zapela „Hvala večnemu Bogu“.
Novi škof dr. Jenko je nato v škofovskem ornatu spregovoril zbranim vernikom, se zahvalil Bogu in sveto-gorski Kraljici za milost. V nagovoru je vernikom dejal, da hoče biti dober pastir, zaključil pa je govor z besedama, ki ju je izbral za geslo v svojem grbu:	Fides-Victoria (Vera-Zmaga).
Potem je novemu škofu voščilo dekle v narodni noši, nakar se je škof dr. Jenko ob spremstvu ostalih škofov in duhovnikov med špalirjem vernikov vrnil v zakristijo.
Grb novega slovenskega škofa ima stilizirano svetogorsko cerkev, koprsko cerkev, solkanski most in morje, v tem je objeto vse slovensko ozemlje administratur.
Škof dr. Janez Jenko se mudi v Rimu na zasedanju II. vatikanskega koncila. Za čas svoje odsotnosti iz administrature je imenoval koprskega prošta Jurca za delegata v koprskem delu, solkanskega dekana Andreja Simčiča pa za delegata v goriškem delu administrature.
Veselju in čestitkam Slovencev doma se pridružujemo tudi vsi ostali Slovenci, raztreseni po vseh kontinentih sveta.
BRALI SMO'
še pripadamo Jugoslaviji?“
Tako se vprašuje „Opazovalec“ v septembrski številki Naše luči, mesečnika, ki ga „za Slovence na tujem“ izdaja Mohorjeva družba v Celovcu. V njej so zapisane naslednje ugotovitve:
„Dne 19. junija je bila v Beogradu podpisana kulturna pogodba med Francijo in Jugoslavijo. Po tej pogodbi se jugoslovanska Vlada „zavezuje, da bo dala učenju francoskega jezika in francoske civilizacije posebno prednost, ki na noben način ne bo manj ugodna, kot jo sicer imajo drugi tuji jeziki“. (V pogodbi ni nič govora o franc, inštitutih, katerih eden je bil tudi v Ljubljani, kot je to bilo predvideno po pogodbi med Francijo ni Jugoslavijo pred vojno, in katere je sedanji jugoslovanski režim svojevoljno ukinil.)
Francija pa se s svoje strani „zavezuje, da bo na Univerzah dala posebno prednost učenju srbohrvaškega jezika in jugoslovanske civilizacije“.
Zahteve, na katere je v tej pogodbi Francija pristala, je postavila jugoslovanska vlada. In tukaj je govora ne o učenju jezikov, ki se govorijo v Jugoslaviji, temveč samo o učenju srbohrvaškega jezika, slovenski jezik za jugoslovansko vlado torej sploh ne obstoja.
ramo reči, da je civilizacija v Jugoslaviji ali slovenska, hrvaška ali srbska ali makedonska, ni pa nobenega šiš-maša, ki bi se imenoval „jugoslovanska“ civilizacija, ker bi to pomenil žalosten izrodek predvojnih in sedanjih centralistov, proti kateremu so vsi narodi iz Jugoslavije, četudi s srcem sprejmejo federalno urejeno skupnost jugoslovanskih narodov.
Če bi Slovenci v Jugoslaviji bili enakopravni, bi morala jugoslovanska vla da formulirati pogodbo, da se Francija „zavezuje, da bo na univerzah dala posebno prednost učenju jezikov in civilizacij narodov Jugoslavije“. Francozi bi potem sami po svoji uvidevnosti izbrali za to ali ono univerzo ta ali oni jezik in civilizacijo tega ali onega jugoslovanskega naroda. S formulacijo, kot je napisana in podpisana, pa je jugoslovanska vlada sploh zanikala bitnost slovenskemu narodu, ker izključuje vse, kar je slovensko.
Slovenski izseljenci, ki v tujini v težkih razmerah gojijo in ohranjajo slovenstvo, bi radi vedeli, kaj pravijo h gornji pogodbi čuvarji slovenstva doma? Ali pri sestavi pogodbe sploh niso imeli besede ali pa so zopet ponovno
Glede „jugoslovanske“ civilizacije mo- izdali interese slovenskega naroda?“
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Argentina poudarja svojo pravico do Malvinskih otokov
Argentinska vlada je spravila pred Organizacijo združenih narodov vprašanje svoje pravice do Malvinskih otokov, ki so jih leta 1833 zasedli Angleži ter jih imajo od tedaj naprej pod svojo zasedbo. Argentina je v vsem tem času ob vsaki priložnosti poudarjala svojo zakonito pravico do Malvinskih otokov. Zato je to vprašanje spravila v razpravo v podkomisijo 02N za deskolo-nizacijo. Argentinsko dobro utemeljeno stališče je pred komisijo branil veleposlanik José María Ruda, ki je nagla-šal, da za Vel. Britanijo edino „sila predstavljala osnoVo za njeno navzočnost na otokih“.
Podkomisija ZN za desikolonizacijo je razpravo o Malvinskih otokih že zaključila. V zaključni debati sta govorila delegata obeh držav. Na zatrjevanje britanskega zastopnika, da Argentina želi „priključitev“ omenjenih otokov, je argentinski veleposlanik José María Ruda poudaril, da Argentina želi samo „vrnitev“ Malvinskih otokov, ker jih smatra za del svojega drž. področja, ne pa priključitve. Po splošni sodbi se je debata o suverenosti nad Malvinskimi otoki zaključila z zmago argent, stališča. Kajti komisija odbora za podeljevanje neodvisnosti kolonialnim državam je soglasno sprejela sklep, v katerem 1. potrjuje, da se določila deklaracije glavne skupščine iz leta 1960 o podelitvi neodvisnosti državam in kolonialnim narodom nanašajo tudi na Mal-vinske otoke; 2. je ugotovila obstoj spornega vprašanja med Argentino in Veliko Britanijo glede suverenosti nad Malvinskimi otoki; 3. priporoča, naj navedeni odbor pozove obe državi, naj začneta direktne razgovore za rešitev vprašanja suverenosti. Pri tem naj upoštevata listino ZN, izjavo o kolonializmu in koristi prebivalstva na otoku in
4.	obe državi naj o medsebojnih razgovorih o gornjem vprašanju obvestita ali pristojni odbor ali pa naravnost glavno skupščino.
O pravici Argentine do Malvinskih otokov je dal ponovno izjavo tudi zun. minister dr. Zavala Ortiz. Pred svojim
odhodom na obiske v razne latinskoameriške države je naglasil, da prav nič ne dvomi, da svet ne bi priznal Argentini pravice do Malvinskih otokov na osnovi dokumentov, ki jih je predložila Organizaciji združenih narodov.
Med tem, ko je o vprašanju Malvinskih otokov razpravljala podkomisija ZN za deskolonizacijo, je argentinski civ. letalec Miguel Lowler Fitzgerald s privatnim letalom dne 8. septembra odle-letel na Malvinske otoke, je na področju Stanleya z njim pristal, na otoku razvil argentinsko zastavo ter ljudem izročil poslanico za trenutnega angl. guvernerja z zatrdilom, da ima Argentina do teh otokov vso pravico in da ji tudi pripadajo. Nato se je vrnil na argentinsko celinsko ozemlje.
Odločne in nedvoumne izjave
Za razčiščenje polit, stvarnosti v državi so bile podane ob raznih proslavah 9. obletnice osvobod. revolucije. Podane so bile tako jasno in odločno, da ni nobenega dvoma, da se bodo politične sile, ki so izvedle revolucijo leta 1955, z vsemi sredstvi uprle Peronovi vrnitvi in obnovi njegovega režima.
Povedane so pa bile tako: Biv. drž. tajnik za vojsko gen. Cornejo Saravia je svoj govor pred Lonardijevo grobnico na pokopališču v Bs. Airesu zaključil z zagotovilom: „General Lonar-di, tiran se ne bo nikdar vrnil.“ Minister za narodno obrambo dr. Leopold Suarez pred isto grobnico: „16. september predstavlja upor naroda, ki je tedaj rešil dostojanstvo države. Pred 9 leti odstavljeni režim je tedaj obsodi) ves narod.“ Drž. tajnik za vojsko general Avalos je v govoru na spominski proslavi v Cordobi naglašal: „Revolucija iz leta 1955 je branila ustavo in je bila naperjena proti ted. režimu. Tedanji sistem je v republiki za vse čase zaključen. Preteklost mora ostati zadaj za vse.“ Brigadir Romanelli je prav tako v Cordobi na spominski proslavi pri letalcih poudarjal: „Živimo v vzdušju ustavnosti, ki jo zagotavlja ustava. Toda, če odpuščamo, ne smemo pozabljati in tudi ne smemo opustiti obrambe tistega, kar smo dosegli po tolikih letih in s tolikimi življenji.“ Na pro-
Kongres ital. krščanske demokracije
V Rimu je imela italijanska Demo-crazia cristiana redni kongres, na katerem je 705 delegatov zastopalo 1,640.000 organiziranih članov te najmočnejše ita lijanske polit, stranke. Kongres se je začel z zadušnico za pok. Alcida De Gas-perija, osemkratnega predsednika v povojni Italiji ter voditelja te stranke, k: jo je pripeljal do največjega ugleda in moči ter notranje edinosti in ki je italijanske komuniste tudi pregnal iz vlade ter jih pri splošnih volitvah leta 1948 tudi porazil. Tiste enotnosti, ki jo jt italijanska kršč. demokracija imela pod De Gasperijem, ni več. V njej je sedaj več struj. Sedanjemu predsedniku vlade Aldu Moru in glavnemu tajniku Maria-nu Rumoru nasprotuje desno krilo v stranki pod vodstvom biv. predsednika Marija Scelbe, od levice v stranki pa biv. predsednik Amintore Fanfani.
Glavni odbor kršč. dem. stranke, ki je bil izvoljen na kongresu, mora v najkrajšem času določiti politične smernice stranki za prihodnji dve leti. Vanj je bilo izvoljenih 148 članov. Od tega števila jih pripada predsedniku Aldu Moru 68. Kljub vsem prizadevanjem jih ni mogel več pridobiti za svojo politiko, zato je s kongresa izšel Amintore Fanfani s svojimi 33 člani v strankinem glavnem odboru kot najverjetnejši kandidat stranke za naslednika bolnemu predsedniku republike Antonu Segniju. Levica v stranki ima v glavnem odboru 30 članov, konservativci pa 17.
slavi pri vojni mornarici v Bs. Airesu so poudarjali zlasti zatrdilo drž. tajnika za vojno mornarico viceadmirala Pite: „Narodi, ki se zavedajo svojega poslanstva, ne smejo pozabljati na take dogodke. Edinstvo Argentincev, ki ga vsi želimo, nas sili k odpuščanju, nam pa tudi naroča, da ne smemo pozabiti pre-stanega gorja.“ Msgr. De Andrea je v cerkvenem govoru na mogočni spominski proslavi v Bs. Airesu naglašal: „Zahteva sedanjega časa je združitev, ne pa ločitev.“
Predsednik republike dr. IUia je pa dopisnku am. lista „Chicago Tribune“ izjavil tole: ,)Ni vzdušja za vrnitev Perona, kajti argentinski narod želi mir, vrnitev Perona bi pa služila samo za rušenje miru in reda. Vlada ni izdala nobenih ukrepov z ozirom na napoved Peronove vrnitve, 'ker misli, da niso potrebne.“ Še pred spominskimi prosla vami je predsednik IUia napovedal, da „bodo te proslave pokazale, da je narod proti vrnitvi“.
Udeležba na vseh proslavah je pa bila zelo številna. Devetletnico osvobodilne revolucije so počastile s posebnimi oddajami tudi vse radijske in televizijske postaje. Državna radijska postaja s koračnico svobode in z govorom pok. šefa osvobodilne revolucije generala Lonardija po njegovem prihodu dne 23. septembra v Buenos Aires.
Nova trenja v CGT
V Glavni delavski konfederaciji za delo so se v zadnjem času pojavila nova trenja. Napovedujejo težnjo posameznih sindikatov, da ne marajo več dopuščati, da bi peronisti tako posamezne delavske sindikate, kakor njihovo centralo še naprej izrabljali v svoje politične svrhe. Tokratni spori so izbruhnili zaradi francoskega predsednika De Gau-lla, ki bo 3. oktobra prišel na obisk v Argentino ter hočejo peronisti ob tej priliki naglašati, kakor da sta De Gaulle in Perón isto. Že predsednik dr. Illia je omenjenemu amer. listu napovedal, da je možno, da bodo peronisti delali izgrede med De Gaullovim obiskom, kajti pripravili so že velike napise, s katerimi primerjajo Perona z De Gaullom ter velike slike obeh, ki jih mislijo nositi po ulicah. Sklepu pero-nističnega vodstva CGT o peronističnih manifestacijah, ki naj bi jih sindikati delali med De Gaullovim obiskom v Argentini so se uprli demokratski sindikati, ki v javni izjavi zatrjujejo, da de Gaullovo gospodarsko in socialno politiko v Franciji kritizirajo tako krščansko demokratski, kakor socialistični in komunistični delavski sindikati. Zato so mnenja, če ga že iz vljudnostnih ozirov ne kritizirajo, da se je treba vzdržati vsakih manifestacij. Močna železničarska sindikalna organizacija La Fraternidad (bratstvo) je pa Glavno delavsko konfederacijo tudi že obvestila, da se ne bo udeleževala več nobenih njenih sestankov. 'Sporočila ji je tudi, da ne priznava sklepa o sklicanju kongresa CGT za 18., 19. in 20. januarja 1965.
Stanovanjska zaščita, katere veljavnost poteče 30. t. m. bo podaljšana do konta leta, da bo vlada lahko pripravila nov zakon.
Buenos Aires, 25. septembra 1964
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
•ngijEfcL
■X
Društvo slovenskih književnikov je nedavno sklenilo, da bo začelo še bolj propagirati izvirno slovensko knjigo. Da bi bilo v tem prizadevanju čim manj ovirano, bo na prihodnjem kongresu Zveze jugoslovanskih pisateljev meseca oktobra zahtevalo decentralizacijo tega društva.
Pred kongresom Zveze komunistov Jugoslavije je imelo „predkongresno zborovanje“ tudi devet komunistov, kolikor jih je v dobrniški dolini na področju 30 vasi in zaselkov. Ljubljanski ljist poroča, da so „na predkongresni konferenci ocenili svojo družbeno politično vlogo v kraju, kjer žive v luči predkongresnih smernic“.
Založbi Državna založba Slovenije in beograjska Prosveta sta izdali Sloven-sko-srbsko-hrvatski slovar (Slovenačko-srpskohrvatski rečnik). Obsega 1300 strani. Sestavili so ga dr. Stanko Škerlj, dr. Radomir Aleksič in dr. Vido Latko-vič.
Na plenumu republiškega odbora sindikata storitvenih dejavnosti v Ljubljani, so ugotovili, da je pomanjkanje delovnih moči — doma sedaj temu pravijo „kadrov“, v storitvenih dejavnostih še bolj občutno, kakor v gospodarstvu. Tako bi gostinstvo potrebovalo letno 2000 novih ljudi, pride jih pa samo 600, v trgovini letno potrebujejo 4000 ljudi, dotok je pa precej manjši. Pri tem ne gre samo za delavce z najnižjimi kvalifikacijami, ampak tudi za strokovnjake. Temu je vzrok slabi osebni dohodki in slabi delovni pogoji. Saj morajo ponekod mladi gostinski uslužbenci spati pod podstrešji, ponekod pa celo pod šotori. Kako malo se brigajo sedanji oblastniki doma za ljudi, dokazuje tudi primer s Koprskega, kjer so za graditev novega gostinskega obrata porabili 1200 milijonov dinarjev, za ležišča so pa morali iskati sredstva „pc nezakoniti poti“.
Sveta stolica je odpravila vse administrature, ki jih je doslej upravljal mariborski škof ter je ta področja priključila mariborski škofiji. V nedeljo 30. avgusta so bila slovesna cerkvena opravila v Prevalju, s katerimi so biv. dele celovške škofije priključili mariborski, dne 8. septembra so pa bile enake slovesnosti v Murski Soboti za priključitev prekmurskega področja marib. škofiji.
V Ljubljani je meseca julija umrl redni član Slov. akademije znanosti in umetnosti dr. Maks Samec. Rajni je bil
dolgo vrsto let redni profesor ljubljanske univerze in upravnik Kemičnega inštituta Boris Kidrič. Njegovo ime je bilo dobro znano tudi v mednarodnem znanstvenem svetu zaradi udeležbe na številnih mednarodnih kongresih in zaradi ¡članstva v uredništvih raznih mednarodnih strokovnih časopisov za kemijo. Bil je tudi sekcijski predsednik Mednarodnega društva za radiobiologijo tei dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Obja. vil je celo vrsto znanstvenih del s svojega področja — organske kemije. Na Žalah so se poslovili od pokojnika: v imenu akademije akademik Anton Kuhelj, v imenu univerze rektor prof. Albert Struna, v imenu Inštituta Bori a Kidrič ing. Milivoj Hladnik, v imenu Unije kemijskih društev Jugoslavije in hrvatskih kemijskih strokovnjakov prof Božo Težak, v imenu Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije prof. Friderik Gerl in v imenu fakultete za naravoslovje in tehnologijo prof. Roman Modic. Pokojnikovo truplo so iz Ljubljane prepeljali v Kamnik in ga na tam. pokopališču položili k zadnjemu zemske-mu počitku v družinski grobnici.
Umrli so. V Ljubljani: Franc Mazej, kurjač, Andrej Gostiša, učitelj v p., Vinko Šetina, soboslikar, Avgust Sedlar, fin. direktor v p., Mihael Podgornik, upok., Elizabeta Zalar roj. Pišlar, Ka-simir Plehan, žel. uradnik v p., Miha Vintar, trg. potnik, Terezija (Fischer roj. Česen, Jože Herman, upok., Marija Vodopivec, upok., Josip Satler, fin. dir. v p., Anica Jamnik roj. Jerančič, Anton Klemenc, Viktor Čeč, Karol Mršek, šofer, Henrik Pešec, klepar in p. Gregorij Cerar, duhovnik križniškega reda v Veliki Nedelji, Milka Dolenc v Postojni, Vinko Uštar, upok. v Zagorju, Jože Luznar, upok. v Lipnici, Adela Deisinger roj. Makarovič v Radečah, Emilija Saksida na Jesenicah, Ferdo Buk, biv. brivski mojster v Novem mestu, Zdravko Dugulin, vodja ekonomije v Komnu, Tone Vrabl, uslužb. opekarne v Celju, Lovro Čepon, čuvaj v Polhovem Gradcu, Josip Vidrih, upok. v Podragi, Janez Šibila, elektrolizer v Strnišču, Vojko Pavšek, odpravni manipulant v Zagorju, Marija Pardiž roj. Strahovnik v Trbovljah, Ivana Mihevc roj. Logar v Postojni, Anton Klemenc v Postojni, Lazar Stupar v Zalogu, Mimi Stepanič roj. Mislej, Franc Plevel v Mostah in Anton Zirko, pos. v Drenovem griču.
Občni zbor Zveze DSPR v Clevelandu
SLOVENCI VARGENTI N I
BUENOS AIRES
Ponovitev Dume
Mladina, združena v Slovenski dekliški organizaciji in Slovenski fantovski zvezi je pred tedni proslavila 15 letnico ustanovitve svojih organizacij z uprizoritvijo pesnitve Otona Župančiča jjDuma“. Premiera „Dume“, ki jo je zamislil Niko Jeločnik kot dramatsko -recitatijsko delo in jo tudi sam režiral, je ob nabito polni dvorani nudila pravi umetniški užitek.
Obe organizaciji sta skušali dati
možnost čim večjemu številu Slovencev, da si ogledajo to umetniško dovršeno izvedbo in sta zato ponovili uprizoritev „Dume“ v soboto, 12. septembra ob 7 v Slovenski hiši. Prva uprizoritev je bila gotovo najboljša reklama za reprizo na katero smo pričakovali nekaj več občinstva, posebno če pomislimo, da je bila to brez dvoma do sedaj najbolje in najučinkovitejše delo na naših odrih.
Pred začetkom izvajanja je režiser Niko Jeločnik nekoliko pojasnil in razložil Župančičevo Dumo in način, kako
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO
Slomškova proslava v Slovenski hiši
V nedeljo 20. septembra 1964 popoldne je bila v dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu Slomškova proslava s sv. mašo ter igro Blaže in Nežica.
Sv. mašo je daroval g. direktor Anton Orehar, ki je v pridigi otrokom govoril, da si vsakdo želi videti svojo domovino, toda so danes razmere take, da „se o njej učite v slovenskih šolah, jo gledate na zemljevidu in na razglednicah in skioptičnih slikah“. V Sloveniji so lepe smreke, so lepe ceste, danes lepše, kakor so bile prej, toda te ceste so posute z mrliči in zato v današnjih razmerah ni čas, da kdor koli hodi gledat domovino. Čeprav lahko in je prav, da mislimo na slovensko domovino, pa je sedaj naloga slovenskih otrok, da se o njej učijo, da jo spoznavajo iz zgodovine in zemljepisa, da bodo pripravljeni, kadar bo prišel čas, da bodo šli lahko tja.
Po službi božji, med katero je lepo število otrok in odraslih prejelo sv. obhajilo, se je po kratkem odmoru začela igra.
Za predstavo, ki jo je prevzelo v izvedbo članstvo Slovenskega doma v San Martinu s šolarji tamkajšnje šole, je Marjan Marolt Slomškovo berilo pri-že odraslo dekle (Marinka Kovač), dobi delo na bogati graščini pri dobri grajski gospe (Nataša Smersu). Tam dela tudi mlad oskrbnik Martin (Marjan Boltežar). Med Nežico in Martinom se
V nedeljo, dne 6. septembra je bil v Baragovem domu v Clevelandu 8. redni občni zbor Zveze društev slovenskih protikomunističnih borcev. Ker so drugi člani ZDSPB odstopili, so ga sklicali podpredsedniki Zveze DSPB Stane Bitenc, predsednik DSPB, Bs. Aires, Mihael Vrenko, predsednik DSPB, Cleveland, J. J. Kranjc, predsednik DSPB, Toronto, in Andrej Pucko, predsednik DSPB, Minnesotta.
Na' občnem zboru je bil izvoljen naslednji odbor Zveze društev slovenskih protikomunističnih borcev: predsednik pisatelj Karel Mauser, Cleveland, podpredsedniki: Stane Bitenc, predsednik DSPB, Buenos Aires, Mihael Vrenko, predsednik DSPB, Cleveland, J. J. Kranjc, predsednik DSPB, Toronto, in Andrej Pucko, predsednik DSPB Miune-sotta, tajnik Jože Melaher, blagajnik Ciril Prezelj, Toronto. Nadzorni odbor Tone Muhič, Toronto, Franc Medved, Minnesotta, in Anton Meglič, Cleveland. Tiskovni referent dr. Branko Roz-
si je on zamislil in izvedel to delo kot odrsko stvaritev.
Dekliški madrigal iz San Justa je nato s štirimi narodnimi pesmimi — Oj, hišica očetova, Kje prijazne ste višave, Jaz vem za deželo in Kje so tiste stezice — ustvaril lep uvod v izvajanje.
Gledalce je tudi to pot prevzelo odlično delo obeh solistov, govornih zborov in plesalnih skupin, pevskega madrigala in piščalske skupine s solistom. Uspeh prideditve moremo meriti tudi po malenkostnem detalju, ki pa je zelo važen: navzoče je Duma tako prevzela kot še nobeno odrsko delo, da se oh koncu — tako na premieri kot na reprizi — nihče ni ganil s svojega sedeža.
Režiserju, vsem nastopajočim in sodelujočim gredo naše iskrene čestitke!
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Karla Uršiča in njegove žene ge. Mihaele roj. Drenšek se je rodila hčerka, katero je
12.	sept. krstil v San Martinu g. župnik Gregor Mali na ime Marija Kristina. Botra sta bila Drago Čater in ga. Marija roj. Strle. — Družino Antona Podržaj in njegove žene ge. Ane roj. Bajda je prav tako razveselila hčerka. Dne 19. sept. je tudi njo krstil g. župnik Gregor Mali na ime Ana Marija. Za botra sta pa bila Peter Bajda ml. in ga. Angela Bajda. Srečnima družinama iskrene čestitke.
t Janez Vehovec. V soboto, 19. sept. se je med slov. naselbino na področju Vel. Buenos Airesa hitro razširila novica o nenadni smrti Janeza Vehovca iz Ville Tesei. Na njegovi zadnji poti ga je v ponedeljek 21. sept. spremljalo na mo-ronsko pokopališče veliko rojakov. Pogrebni sprevod je Vodil g. dir. A. Orehar, ki se je od pokojnika tudi poslovil ob odprtem grobu. Za rajnim žaluje v Argentini njegova žena ga. Marija roj. Jelovčan, njegov nečak Ivan Kadivec s svojo družino go. Lidijo in otroci, v Sev. Ameriki sestra Antonija por. Vidmar z družino, v Sloveniji pa pok. brat Jože in sestre Ana, Frančka in Marija. Vsem izrekamo iskreno sožalje, rajni pa naj mirno počiva v argentinski zemlji.
V družini Petra Klobovsa in Ivanke roj. Grilc v Ballesterju je 17. septembra umrl eden od dvojčkov, ki so jih dobili ob koncu avgusta. Pri krstu so mu dali ime Andrej Pavel. Pokopali so ga na sanmartinskem pokopališču v soboto. 19. septembra.
vname mlada ljubezen in grajska gospa jima nakloni svojio dobrotljivost: Martina imenuje za glavnega oskrbnika grajske pristave ter mlademu paru pripravi vse, tudi stanovanje na graščini. Medtem se vrne iz tujine že dorasel Blaže (Janez Hren), ki ga Martin in Nežica prvi hip ne spoznata, saj je ločitev bila dolga. Blaže oba veselo preseneti, ko se jima predstavi, že kot študiran gospod, ki se je vrnil v svoj domači kraj.
Takšen je v glavnih obrisih potek igre. G. Marjan Marolt je za svojo odrsko priredbo žel priznanje vseh gledalcev in igralcev, ko mu je eden izmed redil za oder z nekaterimi dodatki in izpopolnitvami, tako, da se je pred nami odigralo življenje Blažeta in Nežice od prvih šolskih let, mimo smrti njunega očeta in matere, Blažetovega štu-diranja in Nežičinega službovanja na graščini do poroke med Nežico in grajskim oskrbnikom Martinom.
V vzorni šolski razred Slomškovih časov, ki ga vodita kaplan (Stanko Vidic) in učitelj (Janez Zorec) sta sprejeta tudi Mlinaričev Blaže (Lojze Strle) in njegova sestrica Nežica (Marjanca Zorko). Kaplan poda polnemu razredu šolarjev v slovenskih narodnih nošah vrsto Slomškovih naukov, učitelj pa jih vadi v računstvu in lepem vedenju.
Ob koncu šolskega leta razdeli naj-pridnejšim šolarjem, med katerimi sta
tudi Blaže in INežica g. dekan (Jože Burja) spričevala. Za to priliko se vsi zberejo v prijaznem gozdičku.
Mlinarjev oče je moral iskati dela v tujini in ga tam zaloti smrt. Ob smrtni postelji ima svojega pridnega sina Blaža, kateri mu poskrbi tudi duhovnika (Jože Možina), nemškega rodu, ki pa se je naučil slovenskega jezika, ker ima v svoji dušni brigi tudi veliko Slovencev.
Medtem Nežica, po materini smrti, šolarjev podaril šopek cvetja. Enako darilo je dobil tudi režiser Jože Rožanec, kateremu se je resnično posrečilo vnesti v nastop Slomškovega duha in izuriti igralce, odrasle in otroke, da so nam pokazali lepoto Slomškovih naukov in slovenske domovine ter šole, kakršna jim gre. Scenarija Ivana Bukovca je zaradi svoje enostavnosti dala pravi videz realnosti dogajanju na odru. Lepo uglašeni so bili zvoki mladih grl za kulisami in na odru, za kar ima zasluge Boris Pavšer; da pa je bil odrski šolski razred prav tako poln slovenske-ka otroškega drobiža, kakor je zaseden šolski prostor v domu v San Martinu, pa je poskrbela učiteljica gdč. Katica Kovač.
Marjan Marolt, igralci, režiser, scenograf in vsi, ki so imeli z vajami za izvedbo tako uspešne igre pač dosti dela ter občinstvo, ki je napolnilo dvorano, so se s to igro lepo oddolžili spominu velikega Slovenca in škofa Antona Martina Slomška.	—a
man, Adrogue, Argentina, njegov namestnik Lojze Drobnič, Cleveland.
Po občnem zboru sta novi predsednik in tajnik Zveze društev slovenskih protikomunističnih borcev pisatelj Karel Mauser in Jože Melaher poudarila v Ameriški domovini z dne 10. septembra 1964 pod naslovom Jasna beseda pravilnost sklicanja občnega zbora, kajti v okrožnici z dne 4. marca 1964 je glavni odbor Zveze DSPB objavil odlok o svojem odstopu, ki je stopil v veljavo dne 10. marca 1964. V imenu odstopivšega odbora so Franc Grum, Stane Pleško in dr. Ivan Šinkovec s posebnim dopisom določili postopek za nadaljevanje rednega poslovanja Zveze z ugotovitvijo, ,yda so vsi predsedniki krajevnih organizacij po Zvezinem statutu podpredsedniki Zveze DSPB in zato naj se ti obrnejo na nadzorni odbor in s pomočjo istega sestavijo nov glavni odbor ZDSPB.“
V smislu takih določil pravil Zveze DSPB so podpredsedniki tudi sklicali občni zbor ter vabilo nanj objavili tudi v Am. domovini.
Predsednik in tajnik Zveze DSPB v svoji „Jasni besedi“ tudi navajata, da je istega dne, t. j. 6. septembra slovenska radio oddaja FMWXEN v Clevelandu dopoldne sporočila, „da se je ustanovila nova Zveza s pridevkom Tabor“. Da se je „organizacija „Tabor“ odcepila od že obstoječe organizacije Zveze DSPB, potrjuje najbolj dejstvo,
Vsak teden ena
PESEM
Rafko Vodeb
Nocoj
večer nemira v tišini.
Zapiram oči, da bi ne videl, , kako nebo gori v tujini.
Zapiram oči in čakam:
blizu je Bog v bolečini.
da sta predsednika krajevnih organizacij Cleveland in Toronto, vsi delegati društev in večina članov izvedeli, da se je vršil nek občni zbor v Torontu šele ob objavi na radiu. Ta skupina se je torej odcepila od Zveze DSPB, si privzela novo ime in hoče hoditi svojo pot“.
Končno je v „Jasni besedi“ poudarjeno, „da si nova organizacija po nobenih pravilih ne more prisvajati kontinuitete že obstoječe organizacije“. Zaključuje pa „Jasno besedo“ poziv: „Resnost in treznost ter spoštovanje pravil so ograje, ki smo se jih dolžni držati vsi, ki smo v organizacijo vstopili. Skupno delo, dvig „Vestnika“, mirnost, razsodnost pa so tiste svetle zvezde, ki nas morajo voditi k cilju, ki je: edinost v idejnem boju proti komunizmu.“
ŽENA
IN NJEN
Anica Kraljeva
SVET
Na postajah posedajo po klopeh upokojenci, gledajo vlake in se pogovarjajo. Niso še stari. Ali ni škoda, da tako zapravljajo čas, ko bi lahko še marsikaj koristnega delali ?
Upokojenec, ki se odreče vsakemu delu, ne živi dolgo. Morda so tudi zato naši stari kmetje dolgo odlašali, preden so predali zemljo v sinove roke. „Ti meni luč, jaz tebi ključ!“
Pravtako se uniči žena, ki je leta in leta kraljevala številni družini, velikemu posestvu ali podjetju. Kako ji bridkost stiska srce, ko tiho gleda, kako „ta mlada“ vse drugače vzgaja in gospodinji. „Koliko nepotrebnega kupuje!“
To je vzrok, ki najpogosteje ustvarja nesoglasje med taščo in sinovo ženo, ne pa, kar večkrat krivično označijo za hudobijo ene ali druge.
Če bi imel še čvrst upokojenec nekaj ur stalne zaposlitve in še zdrava tašča nekaj svojega dela, bi jima bilo življenje bolj vedro in polno.
Je pa res, da se star človek polagoma odmika od vidnih in glasnih pojavov vsakdanjega življenja in išče bolj notranji pomen dogodkom. Tudi v tem se razlikuje od mlajših. Izkušnja ga je izučila, da bo veliko stvari, ki se danes zdijo važne, čez nekaj let izginilo v pozabo. Zato se tudi on sam počasi in previdno odloča za novotarije.
Te lastnosti svojih starih roditeljev, bi morali otroci poznati in pomisliti, da bodo sami čez nekaj let prav taki.
„Starost ne pride sama,“ slišimo večkrat. S seboj prinese mnogo težav, telesnih in duševnih. Življenje s starimi zahteva potrpljenje; kdor ga nima ali noče imeti, jih potisne v kot, ki je lahko večji ali manjši, reven ali po razkošen, a vedno — le kot.
Po vojni sta dve osiroteli deklici s Koreje prišli v Združene države v družino svojih sorodnikov. Starše, oče je bil pastor, so jima komunisti ubili. Deklici se v novem svetu nista znašli. Vse jima je bilo čudno, marsikaj pa nerazumljivo. Ker sta bili vzgojeni v strogi odkritosrčnosti in ljubezni do bližnjega, sta konvencionalno občevanje družbe
imenovali hinavščino in obsojale preobilje lagodnega življenja. Najstrašnejše, celo kot pregrešno sta pa obsodili ravnanje s starejšimi v družini. Ded in babica njihovih bratrancev nista stanovala v isti hiši, čeprav je bila napol prazna. Živela sta sicer prav udobno, toda v posebnem delu mesta, kjer živijo starejši ljudje. „Tam imata mir,“ je rekla sestrična, „in kadar hočeta, prideta z avtom na obisk.“ Korejski siroti sta se razhudili, češ, tako ravnanje je kruto, saj je naj več ja sreča za deda in babico, da živita v družini s sinovi in vnuki. „Stari ljudje potrebujejo ljubezni, veliko ljubezni, tako je o,čka učil,“ sta ogorčeno trdili.
Dostikrat ne samo pokristjanjeni poganski narodi, ampak celo še poganski, bolj spoštujejo četrto božjo zapoved, kakor marsikateri katoličan.
V	pametno urejeni družini je in mora biti red. Nova družina ima vso pravico in dolžnost, da si uredi življenje, kakor se ji zdi pravilno. Vzgojo otrok morajo starši voditi, ji dati smer in vsebino. V to vprašanje nima nihče pravice segati, tudi ne ded in ne babica.
Taka ureditev je odvisna le od mladih zakoncev, ki jo bosta dosegla in držala z vso vztrajnostjo, ne da bi pri tem ranila občutljivost svojih staršev ali jima odtegovala svojo in svojih otrok ljubezen in spoštovanje.
Razmerje med dvema rodovoma ustvarja -velike razlike v mišljenju, ki so včasih zelo ostre. Nič čudnega, če se to godi še prav posebno v današnjem času, ko se v svetu godijo tako velike spremembe.
Tudi naše življenje v tujini je in še doživlja „revolucijo“, ki jo posebno starejši močno občutijo. Tudi zaradi tega je živeti drug ob drugem večkrat pravo trpljenje.
V	teh težavah nam more pomagati le čut družinske povezanosti, ki temelji na spoštovanju in ljubezni.
Otrok vse vidi in čuti. Ravnanja očeta do deda, ne bo pozabil in bo ob svojem času prav tako ravnal.
Ne pozabimo: „Ti očeta do praga, sin tebe čez prag.“
Vestnik S F Z
Nogomet. Preteklo nedeljo ob 11.30 se je odigrala v Lanusu prva nogometna tekma v okviru letošnjih mlad. športnih dni. Pomerili sta se moštvi iz Lanusa in San Martina. Igra je bila zanimiva, v,ča-sil celo napeta kljub temu, da tehnično ni bila vedno na višku. V začetku je La-nus pokazal močnejšo igro, vendar je San Martin reagiral in J. Berčič v 44 minuti prvega polčasa naredil gol za San Martin. V drugem polčasu je Lanus uveljavil svojo premoč. V 22. minuti je
N.	Kalan zabil prvi gol. P. Grohar pa v petindvajseti in 37. minuti ostala dva. Isti igralec je v 42. minuti zlorabil eno enajstmetrovko. Koncili rezultat 3:1 za Lanus. Sodil je prav dobro J. Mežnar. Treba je poudariti spodobno vedenje igralcev, brez prepirov alijrujših napak, škoda le, da se je v prvem polčasu poškodoval Tašnar, kar se je v sanmartin-ski ekipi zelo poznalo.
Lahkoatletski turnir v okviru III. mlad. športnih dni bo v ponedeljek, 12.
oktobra na športnem prostoru v Lanusu. Tekmovanje bo v sledečih športnih panogah: tek na 200 m, na 3000 m, skok v višino, skok v daljavo, met krogle, met diska. Od vsakega odseka lahko nastopita največ dva atleta v posamezni panogi. Vsak športni referent mora od cati imena nastopajočih najkasneje do 4. oktobra. Po tem roku se ne bo moglo moštev več spremeniti.
Ping-pong. V soboto se je odigrala tekma med Moronom in Ramosom. Zmagali so Ramoščani 4:0 in sicer: C. Vodnik 2 — G Poglajen 0; F. Tomazin 2 — Vivod T. 0; Babnik 2 — J. Babnik 0; Babnik 2 — F. Klemenčič 0.
Prihodnja tekmovanja: Nogomet: V nedeljo, 27. sept. ob 10 bo tekma mea Moronom in San Justom v Castelarju. V šahu in ping-pongu pa se bosta pomerila San Martin in Lanus v soboto, 26. sept. v San Martinu.
Igra v odbojki med San Martinom in Ramosom je zaradi mladinskega dne v Lanusu prestavljena na 25. oktobra v San Martinu.
T
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 25. 9. 1964 - No. 39
OBVESTILA
Sv. maša za pok. Alojzija Korena bo v torek, 29. t. m. ob ob 9 v Slovenski kapeli, R. Falcón 4158, Bs. As.
Začetek II. grafične razstave izseljenskih umetnikov, obenem letošnji X. kulturni večer SKA bo v soboto, dne 26. sept. ob 19 v dvorani Slov. hiše, Ramón Falcón 4158, Capital. Izšel je katalog te razstave, ki ga interesenti lahko dvignejo v pisarni SKA. Ob začetku razstave bo govorilo več govornikov. Razstava bo odprta še v nedeljo in potem ves teden do vključno sobote, 3, okt., ko bo ob 20 zvečer jubilejna prireditev za desetletnico Slovenske kulturne akcije.
III. umetniški večer pripravljata Glasbeni in Gledališki odsek SKA za njen desetletni jubilej. Ta umetniški izkaz naše kulturne zmogljivosti z imenom „PESEM — BESEDA — IGRA“ bo v soboto, 3. oktobra ob 8 na odru Slovenske hiše. Večer obsega dva dela: Vokalni koncert kvarteta Finkovih, pa gledališki del „Srečanje s poeti“, ki bo izvirna gledališka interpretacija poezij petih najvidnejših zdomskih poetov.
V	koncertnem delu bodo Finkovi vokalisti predstavili starejša in novejša dela naslednjih slovenskih skladateljev: Emil Adamič, Franc Gerbič, Lucijan Marija Škerjanc, Anton Lajovic in Alojzij Geržinič. V gledališkem pa bodo v svoji pesniški moči zaživeli Branko Rozman, France Papež, Vladimir Kos, Rafko Vodeb in Karel Vladimir Truhlar. Nekatere Geržiničeve glasbene stvaritve bodo tokrat doživele svoj krst. Predstavitev naših poetov v Jeločnikovi zamisli in režiji pa je izvirna novost, saj ni gola recitacija marveč igra. V gledališkem delu bodo nastopili Nataša Zajc Smersu-jeva, Majda Uršič-Volovškova, Marjeta Smersu, Frido Beznik in Nikolaj Jeloč-nik. Svojsko in izvirno sceno za ta večer je ustvaril arh. Marijan Eiletz.
Vstopnice po 100, 80 in 60 pesov so od četrtka naprej v predprodaji v Duš-nopastirski pisarni. Lahko si jih oskrbite tudi na večeru Slovenske grafike.
Mladinski dan v Slovenski vasi je bil zaradi slabega vremena preložen na nedeljo, 27. septembra.
V	petek, 9. oktobra, ob 20 v dvorani v Slovenski vasi, sobota, 10. oktobra, ob 20 v Slovenski hiši na Ramón Falconu, nedelja, 11. oktobra, ob 16 v dvorani Slovenske vasi MIKLOVA ZALA, ljudska igra v 7 slikah, po dr. Sketovi povesti dramatiziral Marko Bajuk. Režija Maks Jan, nastopa 33 igralcev.
Ostale prireditve v Slovenski vasi:
V	nedeljo, 4. oktobra, ob 17 bo koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Pojejo ženski, moški in mešani zbor Slovenske vasi pod vodstvom g. Meleta.
V	soboto, 3. oktobra: ob 20 v dvorani igra v petih slikah Zgubljena Marta, ki jo je napisal prof. Janko Mlakar. Režija g. Ludvik Štancer. Igrajo mladenke vaškega Dramatskega odseka.
članice SDO Morón bodo imele svoj redni sestanek s skupno sv. mašo v nedeljo, 27. sept. ob 10 na Pristavi. Po sv. maši je na programu predavanje.
DRUŠTVENI OGLASNIK Društvo „ZEDINJENA SLOVENIJA“ je zaključilo 31. avgusta 17. poslovno dobo za leto 1963-64. V tej poslovni dobi je izplačalo svojcem šestih umrlih članov posmrtnine v znesku 54.000 pesov. Ali si že postal član društva? Uradne ure: razen torka od 16 do 20; v nedeljo od 10.30 do 12.
„Odraščajoča mladina in njeni versko-moralni problemi“ je naslov predavanja, ki ga bo imel g. dr. Branko Rozman v petek, 25. septembra, ob 19.30 v Slo-ski hiši za voditeljice naraščajnic in voditelje naraščajnikov. Vabimo tudi starše in vzgojitelje. Začetek bo točen.
O svetovni framasonski organizaciji
bo predaval g. dr. Mirko Gogala na VI prosvetnem večeru. Večer bo v soboto. 26. t. m. ob pol 8 v Slomškovem domu.
Zvezni sestanek SDO bo v nedeljo, 4. okt. t. 1. po mladinski sv. maši. Zanimivo predavanje g. dr. Komarja.
JAVNI NOTAR
Francisco Bani Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofie. Z. Cangallo 1642 T. E. 35-8827
M- ■ OKTOBER	—^TATM-ICA : $ 50*
PO TOMBOLI
LJUDSKA VESELICA
z odličnim prigrizkom in dobro pijačo
•
Sodeluje
Moulin It «it *i<*
!\a tretji
■ SANJ1ARTINSK1
TOMBOLI
ki bo
v nedeljo, 4. oktobra
ob 15 popolne
boš zadel:
kompletno opravo za spalnico in jedilnico
(en dobitek) najmodernejši
televizijski aparat
radijski aparat
zavese za vse stanovanjske prostore
vrtno garnituro fotoaparat
celotni servis za jedilnico kolo
blago za obleko kuhinjsko baterijo
in še več vrednih tombol ter mnogo činkvinov
Planinski večer v Slovenskem domu v San Martinu bo v soboto, 10. oktobra zvečer.
HOTEL TIROL
(bivši hotel „Primavera“) vam nudi lepe sobe s kopalnico, centralno kurjavo, garaža
MAKS in ZORA BANČNIK
MAR DEL PLATA
Mitre 2024	T. E. 2-8425
Hotel je odprt vse leto
Recreo „Europa“ de Rovtar y Rovtar linos., Río Carapachay, Tigre, T. E.: 749-0589, na razpolago tudi Slovencem.
• SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
B-
vabi na svoj pomladanski
:
PIKNIK

Slovenska kulturna akcija ob jubileju 1954—64 III. umetniški večer
PESEM - BESEDA - IGRA
SLOVENSTVA NOVA PODOBA (uvodna beseda Ruda Jurčec)
! Nedelja, 27. septembra — ves dan *
\	I
; pomladanski semenj s „štanti“ !
! srečoiov	igra z avtomobili J
loterija. igra z žogicami licitacija metanje žog
E	!
‘t TEKMOVANJE V STRELJANJU g j TEKMOVANJE V BALINANJU « ŠALJIVA POŠTA	|
■ .
■
■
■
• — Otroci pridite po lepe dobitke! j
j
» — Mladina, preživi praznik po- | mladi v našem prenovljenem j 5	domu!
.............:
; — Matere m žene, očetje m možje, ■
prihitite v veselo družbo na j	dobro kapljico in sto drugih !
dobrot.
: :
5 Pridite, bo prijazno in doma,ce
I	j
Sodeluje TRIGLAV JAZZ
ESLOIEIUB UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
TARIFA REDUCIDA N
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 817.086
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1964: za Argentino $ 800,—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Tečaj valut v menjalnicah v Bs. Airesu v torek, 22. sept. Prodajna cena:
1 USA dolar.............. m$n	143.50
1 angleški funt ......... „	402,—
100 italijanskih lir............... 23,95
100 avstr, šilingov............... 556,80
100 nemških mark ....	3.650,—
PAKETE ZA BOŽIČ
najbolje in najceneje pošilja preko Trsta
JADRAN PAK
Monte 2049, višina RivadavUa 6406 do Carabobo 700 z omnibusom 132 in kolektivom 223.
Uradne ure dnevno od 15—19, ob sobotah od 10—12 Pismena naročila, kakor denarna nakazila pošiljajte na:
Zdenka Kalečak, Casilla Correo 340, Buenos Aires.
Pošiljajte pakete, za katere ni treba plačati carine!
Vsi paketi so zavarovani!
Zahtevajte cenik!
GLASBENI ODSEK
KONCERT
Kvartet FINK
GLEDALIŠKI ODSEK
SREČANJE S POETI
V gledališki interpretaciji zdomski Skladatelji Emil Adamič, F. Gerbič, poetje Branko Rozman, France Pa-
L. M. Škerjanc, A. Lajovic, A. Geržinič
pež, Vladimir Kos, Rafko Vodeb, K. V. Truhlar
Peli bodo: Marija Fink Geržiničeva,
Neda Fink, Marta Fink in Božo Fink;
igrali pa: Nataša Zajc Smersujeva, Majda Uršič Volov-škova, Marjeta Smersu, Nikolaj Jeločnik in Frido Beznik
Režija: Nikolaj Jeločnik	Pri klavirju Alojzij Geržinič
Scena: arh. Marijan Eiletz
Sobota, 3. oktobra, točno od osmih na odru Slovenske hiše
Vstopnice v predprodaji v Dušnopastirski pisarni
SLOVANSKI FOLKLORNI FESTIVAL
II. oktobra — Vaš dom San Justo
Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je dne 19. septembra 1964 nenadoma zapustil naš dobri mož, brat in stric, gospod
Janez Vehovec
K zadnjemu počitku smo ga položili dne 21. septembra 1964 na pokopališču v Moronu.
Ob bridki izgubi našega dragega rajnika se iskreno zahvaljujemo vsem slovenskim sosedom, ki so nam bili v teh težkih urah ob strani, nam pomagali, nas tolažili ter rajnika v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji zemski poti. Iskreno zahvalo smo dolžni tudi g. direktorju Antonu Oreharju za vodstvo pogreba in tolažilne besede ob odprtem grobu.
Vsem iskreni Bog plačaj.
Žalujoči
v Argentini: Marija roj. Jelovčan, žena, Ivan Kadivec, nečak, z ženo Lidijo in otroci v ZDA: Antonija por. Vidmar z družino, sestra v domovini: Jože, brat in sestre Ana, Francka in Marija
Silvo Kranjec:
14
Slovenci na poti v Jugoslavijo
Narodno veče je 21. oktobra z veseljem pozdravilo Wilsonov odgovor, sklicujoč se na svojo izjavo od 19. oktobra. Naslednji dan se je Zagreb okrasil z zastavami in na Markovem trgu so se vršile burne manifestacije, ki pomenijo faktični prelom Hrvatov z Avstro-ogr-sko monarhijo. V Ljubljani je ta dan dr. Šušteršič sklical deželni odbor k zadnji seji in mu predložil sklep, da se kot zakoniti predstavnik kranjske dežele stavi brezpogojno na razpolago Narodnemu veču v Zagrebu. V prvotnem besedilu predloga je bila izražena želja, da bi se Jugoslavija osnovala po možnosti pod habsburško dinastijo. Na zahtevo dr. Trillerja, ki je dejal, da deželni odbor v nobenem oziru ne sme prejudicirati odločbi Narodnega veča, je ta odstavek odpadel, nakar je bil predlog — nemški odbornik ni bil navzoč — soglasno sprejet.
Na Dunaju je začel 22. oktobra prof. Lammasch sestavljati zadnjo avstrijsko vlado kot nekak „izvršni odbor združenih narodnih vlad“, ne zato, da bi rešil monarhijo, ampak „samo glavo mladega gospodarja“, kot je priznal dr. Korošcu. Kljub vsem vabilom so voditelji Jugoslovanov in Čehov odklonili sodelovanje in odpotovali v Švico, da stopijo v zvezo z emigranti in se informirajo o položaju. Prepričani so bili, da to leto še ne bo koMca vojne (tudi Beneševo po-
ročilo se je glasilo tako) in da bo prišel zlom šele prve mesece 1. 1919. Toda dogodki so jih prehiteli. Ko je Lammasch le sestavil svojo vlado in je bila 28. oktobra dopoldne slovesno zaprisežena, ni imela več komu vladati. Kajti prejšnji večer je komaj pred tremi dnevi imenovani novi zunanji minister An-drassy odposlal Wilsonu z naslednjim dnem datirani odgovor, ki sprejema Wil-sonovo stališče in tudi „njegovo nazira-nje o pravicah avstro-ogrskih narodov, zlasti Čehov in Jugoslovanov“. Pristavil je še, da želi takoj začeti pogajanja za premirje, ne ozirajoč se na svoje zaveznike. To kapitulacijo so še pospešila obupna poročila z bojišča ob Piavi, kjer so štiri dni prej začeli Italijani z napadom na izčrpano avstro-ogrsko armado, ki so jo že zapuščale slovanske in madžarske čete. Take armade ni bilo težko premagati in njeno vodstvo je hitelo, da sklene čimprej premirje s sovražnikom.
Tako se je končala stara monarhija Habsburžanov, iz njenih razvalin pa so druga za drugo vstajale nove narodne države. Že 28. oktobra je nastopila češkoslovaška vlada v Pragi, naslednji dan je tudi hrvatski sabor v Zagrebu preklical državnopravne zveze z Ogrsko in Avstrijo ter priznal vrhovno oblast Narodnega veča. Isti dan je Ljubljana slavila svoj praznik svobode z veliko ma-
nifestacijo na Kongresnem trgu, kjer so slovenski voditelji z balkona deželnega dvorca pozdravljali Jugoslavijo.
S tem je bil prevrat na zunaj izvršen, toda, ker nas je prehitel, na na-dalnje praktično delo nismo bili skoraj nič pripravljeni. Narodni svet je že 28. oktobra odredil za vse urade slovenski uradni jezik in organiziral po svojih podružnicah narodne straže, ki so morale prevsem razoroževati vračajoče se oddelke soške armade. V Ljubljani je odstavil in interniral nekaj vodilnih nemških uradnikov in dal zastražiti važnej • ša javna poslopja. INa pobudo dr. Brejca in dr. Izidorja Cankarja so zastopniki slovenskih strank 31. oktobra sestavili Narodno vlado, ki je imela poleg predsednika še dvanajst „poverjenikov“. Za predsednika so izvolili Josipa Pogačnika, ker je imel kot načelnik obrambnega odseka avstrijskega državnega zbora in polkovnik „mladostrelcev“ dobre zveze z vojaškimi krogi, kar bi utegnilo koristiti pri ureditvi umika soške armade čez Slovenijo. Razen predsednika je pripadalo SLS še šest poverjenikov (dr. Janko Brejc za notranje zadeve, dr. Karel Verstovšek za prosveto, prelat Andrej Kalan za poljedelstvo, dr. Lovro Pogačnik za narodno obrambo, inž. Vladimir Remec za javna dela, dr. Anton Brecelj za zdravstvo), pet poverjenikov je imela Narodno-na-predna stranka (dr. Vekoslav Kukovec za finance, dr. Ivan Tavčar za prehrano, dr. Karol Triller za trgovino, dr. Pavel Pestotnik za promet, dr. Vladi-
mir Ravnihar za pravosodje), poverjenik za socialno politiko pa je bil socialist Anton Kristan. O tej sestavi je bilo obveščeno Narodno veče v Zagrebu, ki je ljubljansko vlado kot vrhovna državna oblast takoj potrdilo. Še isti večer je prevzela deželno upravo od zadnjega deželnega predsednika grofa Attemsa.
Najvažnejše delo Narodne vlade je bila združitev vseh slovenskih pokrajin v eno upravno enoto. Izvršila se je naglo in brez vsakega ugovora, tako samo po sebi umeven je bil vsem Slovencem program zedinjene Slovenije, ki je bila sedaj prvič uresničena, žal le za kratek čas. Ravno tako po sebi umevna je bila upravna avtonomija Slovenije v okviru nove države; zato se je zdela prejšnja deželna avtonomna uprava poleg državne nepotrebna, zlasti, ker iz-venkranjska samoupravna središča (Gradec, Celovec) niso bila v območju Narodne vlade. Zato je ta razpustila tudi kranjski deželni odbor in uvedla v vsem enotno državno upravo, s čimer je nehote koristila bodočim centralističnim težnjam.
Prva naloga, ki je čakala slovensko vlado, je bil umik polmilijonske soške armade, ki se je moral izvršiti preko slovenskega ozemlja. Po zaslugi dobre organizacije prometa in požrtvovalnosti slovenskih železničarjev so bile v štirinajstih dneh te vojaške množice brez večjih nezgod odpravljene v zaledje. Toda za njimi je previdno prihajala italijanska armada in v imenu antante zasedala slovensko ozemlje. Premirje, ki
ga je vrhovno poveljstvo avstro-ogrske armade 3. novembra sklenilo z Italijo kot zastopnico antante, je namreč prepuščalo Italiji vse v londonskem paktu ji obljubljeno ozemlje. Na severu proti republiki Avstriji pa sploh ni bila določena nobena demarkacijska črta, ker nova Država SHS mednarodno še ni bila priznana in je veljala le za del premagane Avstro-ogrske monarhije. Tu bi bili morali sami z mečem potegniti mejo, kot je to napravil general Maister, ki je zbral precejšnje število slovenskih vojakov, se 1. novembra polastil Maribora in zasedel mejo na Štajerskem. Na Koroškem takih mož ni bilo, Narodna vlada pa ni imela moči, da bi izvedla mobilizacijo, kot je tudi Narodno veče ni moglo. Vojaki so bili utrujeni in siti vojskovanja, mnogi sploh sovražni vsaki avtoriteti in disciplini, še najbolj zanesljive vojake je dobila Narodna vlada v nekaj stotinah srbskih ujetnikov, ki so se na povratku domov ustavili v Ljubljani in pod vodstvom podpolkovnika švabiča vršili varnostno službo. Ti Srbi so napravili vtis, kot da je srbska vojska od solunske fronte že prodrla v Slovenijo, čemur so se Italijani zelo začudili in se na švabičevo zahtevo umaknili z Vrhnike, ki so jo bili pravkar zasedli. Sicer pa Narodno veče ni moglo drugega, kot da je pošiljalo protestne izjave zoper italijansko okupacijo antantnim vladam in poveljstvom, kar je ostalo seveda brez praktičnega uspeha.