ŠTEV. (No.) 145.
Izza kulis londonske konference.
CHICAGO, ILL., TOREK, 16 SEPTEMBRA — TUESDAY SEPTEMBER, 16, 1924.
LETNIK XXXIII.
EVROPA V NOVI DOBI. — GLAVNO VLOGO NA LONDONSKI KONFERENCI SO IGRALI MEDNARODNI BANKIRJI. — AMERIKA PRIPOMOGLA DO SPORAZUMA.
(Izvirno poročilo za A. S. in Edinost.) Poroča Rev. L. Kuhar.
RAZNE YESTI.
London, 4. sept. j
Se nismo pozabili zelo lepih in spodbujajočih govorov; ki tako krasijo sklepni sestanek takozvane londonske konference. Britanski ministrski predsednik je govoril o prvi mirovni pogodbi, odkar se je vojna nehala — bližji opazovalci se niso mogli vbraniti občutka, da se pod temi besedami skriva resno politično čustvo do Versajskega doku-1 menta — Herriot se je iz po-j litika naenkrat spreobrnil nazaj v literata svojih mladih let ter pesniško opisal novo dobo, ki jo začenjajo v Londonu, kot saj miru in bratskega sodelovanja, ter končal s pro-fetično vizijo bodočnosti, ki bo nosila značaj Edinosti bratstva in Svobode. Signor de Štefani je v imenu italijan skega fašizma častital konferenci, ki da je mednarodno politiko obrnila na novo potJ ki so jo fašisti že od zdavnaj j izbrali za svojo. Vmes so pad-j le krajše, bolj mrzle besede amerikanskega "opazovalca" evropske mizerije in skoroda ironična hvala zastopnika ce-l sarstva vzhajajočega solnca J Nemški kancelar je h častit ' kam pridružil v dvom zavite upe.
To so seveda nadepolni znaki, da se je Evropa zače-j la učiti in ako bi ne vedeli, da se za temi dramatičnimi govori skrivajo dolga pogajanja, v pisarnah velikih londonskih} bankirjev ter dolgi kablogra-j mi amerikanskih denarnih mo-| gotcev, bi skoroda bili prepri-j čani, da se je vojna mentali-j teta začela spontano tajati in da iz razvalin vstaja nov rod,j ki se bo ljubil. Dejstvo, da so' za zastori šepetali dolar m sterling in premog in zelezo in petrolej in trgovski interesi, ne samo šepetali ampak gromko pretili iz ozadja, seveda malo obledi bratsko razpoloženje'na londonski konferenci, a vkljub temu ni v stanu osenčiti pomena novega razvoja, zato ker dokazuješ da se je likvidacija vojnih raz valin izvila iz rok fanatičnih in pesniških politikov ter pre dala možem, ki govorijo suhi trgovski jezik, ter se ne ogre-jejo, kot pred kupom mrzle statistike. To je zelo srečna prikazen v svetovni politiki Tako dolgo, da svet ni postavljen na noge, se mora vodstvo predati govornikom gospodarskih interesov. Kadar bodo rane zaceljene, potem politiki lahko novih nasekajo ! Najprej kruha in denarja Evropi! Značilno je za politične razmere pri nas, da je zato e-volucijo največ odgovorna A-merika.
Sedaj, ko smo ta pojav konstatirali, bi morda ne bilo Preveč, pogledati na sliko, ki so jo imeli pred očmi gospodarski suflerji londonske konference, ter skušati razumeti odločilni vpliv njih svetovno gospod. argumentstvo na zbrane državnike, ki se sprehajajo rajši v .ozkih stezah inridičnih bilogizmov ali pa
po nedostopnih strminah na-cijonalnih aspiracij.
Gospodarski eksperti so i-meli pred seboj najprej tole podobo: Svet je v predvojni dobi vsled vedno rastočih tehničnih zboljšanj, transportnih sredstev postal velika gospodarska enota Narodi so postali navezani drug na dru gega, si izmenjavali med seboj življenske potrebščine ter omogočili neko višino gospodarskih udobnosti, ki je bila vsaj pri vseh civiliziranih narodih približno enaka. Teorija o samovzdržujočih se političnih enotah je padla in svet se je polagoma razvijal v veliko telo, v katerem ima vsak ud in vsaka celica svojo posebno nalogo : Vsak narod mora biti zdrav in delazmožen, ker je potreben za zdravje velike svetovne vkupnosti. De fekcija enega uda rodi zle posledice za druge člane istega gospodarskega udruženja. Svet je postal en sam velik trg, kamor so narodi prihajali, da prodajo svoje pridelke in si nakupijo onih potrebščin, ki jih lastno delo ni moglo pridelati.
Svetovna vojna in povojna mentaliteta so to skupnost razmesarile. Narodi so to sku pno sopridelovanje in medse bojno zamenjavo odklonili ter se ljubosumno zagradili za barikadami predsodkov po polne neodvisnosti od celega ostalega sveta. Mednarodna razmerja so postala bolestno nadziranje mej ter ljubosumno sumničenje vsakega giba nja preko njih. Tarifna poli tika in policijski predpisi so tej tendenci dali materijelno obliko.
(Dalje siedi.)
ZASLUŽENA BRCA rej.'
Od našega posebnega poro- i čevalca smo prejeli o poteku i konvencije Jugoslovanske' Kat. Jednote sledeče poročilo : "Cenjeni: — Priobčite sle-1 deče vrstice v prih. izdaji.
— ZASLUŽENA BRCA "G. j N." — V petek dop. so dele-gatje XII. konvencije J. S. K. J. odglasovali za lastno Jed-! notino glasilo po imenu "Nova Doba." Ponudbe za tiskanje tega lista bodo še enkrat razpisane. Lastno glasilo je bilo sprejeto z 90 proti 22 gl.
XT M *	• .	...
u. N. je pri tem sijajno, oz. nečastno propadel kot 16. letno glasilo J. S. K. J. — ja mo mu je izkopal zloglasni Peter Zgaga. To zasluženo; brco mu vsakdo privošči! Ži 1 veli zavedni in razsodni dele-1 gatje XII. konvencije J. S. K. j Jednote! — Naročnik.
Opomba urednika: — V zadnji številki sem povdaril, da ljudstvo dobro ve, kje se! glavni krivci nahajajo, ter da! jih že sodi. Da sem pogodil v! polni meri potrjuje zgorajš-! nje poročilo. V prihodnji ste-1 vilki pa bom objavil mnenje1 slovenskega duhovnika iz za-! pada, kateri se je s Saksarjev-j ci bojeval že pred 25. leti.
—	Little Rock, Ark. — Zvezni uradniki so dobili pooblastilo za aretacijo 68 oseb, ki so obdolžene, kot kršitelji-ce prohibicijske postave. Med temi je več uglednih mož, kakor: X O. Pindanl bivši guverner, državni cestni komisar Herbert R. Wilson, drž. avditor Guy Tucker in več drugih oseb iz boljših krogov.
—	Chicago, 111. Stražnik Leo W. O'Neill, dodeljen policijski postaji na Woodlawn, je pod varščino $1.000, ker je bil na sumu, da se bavi s kuhanjem žganja, nakar so vdrli v njegovo stanovanje na 1130 Grand blvd. in našli •dobro opremljeno žganjeku-harsko pripravo.
—	New York. — Več sto potnikov na Lexington ave. proti jugu vozeči podzemeljski železnici se j ci polastila panika, ko se je užgal motor vlaka, katerega je izzval kratek stik. Panika je nastala blizu Grand Central postaje. Luči so na mah ugasnile in gosti dim se je valil skozi vlak. Potniki so po tretji progi se rešili peš na postajo, kjer so ranjeni dobili prvo pomoč. Težko ranjen ali mrtev ni bil nihče.
—	Dunaj, Avstrija. — Dr R. Hofstatter, znani dunajski gynecologist, je spisal knjigo, kateri je dal naslov "Kadeča ženska" v kateri opisuje posledice kajenja pri než nemu spolu. Kar je najhujše je to, da ženska, ki je udana strasti kajenja, veliko preje izgubi lepoto obraza, kakor pa nekadilke.
—	Mexico City, Mehika Kobilice so se v Mehiki poja vile v tako velikem številu, da so postale res prava nadlega. Vlada je izdala ukaz, po ka terem morajo vsi prebivalci od 18. do 60. leta se udeleži ti uničevanja te golazni.
—	New York. — The Wal dorf Astoria hotel v New Yorku je prodan. Hotel je znan vsem boljšim krogom po svetu, ki obiskuje Ameriko. Cena za katero se je sklenila kupna pogodba ni znana, po nekemu poročilu pa posnemamo, da bo krog pet milijonov dolarjev.
—	Chicago, 111. — Petnajst minut po obisku žene v bolnišnici se nahajajočega soproga Dr. Charles E. Corda, se je mož vrgel s petega nadstropja, kjer so ga našli na tlaku mrtvega. Star je bil 62 let.
—	New York. — Mrs. Mau de L. Rigby, stara 42 let, soproga župana iz Ormond Beach, Fla. je skočila s sedemnajstega nadstropja hotela Belmont. Po izpovedi so proga je trpela na živčni bolezni, kar je gotovo bilo vzrok, da si je končala življenje.
—	Rim. — Delavec Giovani Corvi, je umoril fašistovskega poslanca Arnando Casilinita iz maščevanja nad umorom Matteotija, socialisttičnega poslanca.
—	London. — V pristanišču Kobe na Japonskem je vrtinčasti vihar, ki se imenuje "tajfun", napravil veliko škodo na pristaniškem skladišču. Uničena je tudi zalog* bombaža v Osaka.
USODA ŠESTLETNEGA "JUNAKA." j
Čaka ga še hujša smrt, kakor pa je doletela Robert Fran-ksa, ki sta ga umorila Leopold in Loeb.
—o—	j
Pred dobrim tednom sta dva bandita udrla v stanova-j nje Izidor Burnstina na 6322 Magnolia ave., Chicago, 111. Šestletni domači sinček Philip, se je pa izkazal "junaka," ker je pograbil vse dragocenosti in zlatnino ter zbežal v kopalno sobo, v katero' se je zaklenil. Tako je rešil! mali Philip dragocenosti, da niso prišle v roke banditov. j Bandita pa, katera je mali deček znal tako potegniti, da sta malodane prazna odšla iz bogate hiše, sta zagrozila, da se bo malemu Philipu še vse kaj hujšega pripetilo, ka-j kor se pa je Robert Franksu.! ako ne ugodi oče dečka zah-! tevi banditev, kateri zahtevajo $10.000.
Da se pa banditi ne šalijo in da mislijo "real business" so pokazali s tem, da so ukradli iz pred trgovine z avto-bila Mr. Burnstina — privat ni avto družine Burnstina.
Malega Philipa stražijo noč in dan. Ko gre zjutraj v šolo sta mu dva detektiva vedno v neposredni bližini. Med šol skim odmorom, je tudi za stražen.
Kaj in kako sta bandita za \ grozila Mr. Burnstinu, javno ! sti ni znano, ker to drži tajno policija in oče dečka. Le to je znano, da ko ga dobe v pest, bo umrl veliko hujše smrti; kakor je pa Robert Franks.
Mrs. Burnstine je bila do ma za časa napada in pravi, da sta bandita zgledala kakor Italijana in da sta bila še mlada. Da ju je tako vkanili mali Philip, sta bandita zvedela potom časopisja, nakar sta — zagrozila.
-o--
KAMPANJA LA FALLET-TEJA ZADOVOLJIVA. Washington. — La Follet-te-Wheelerjeva kampanja j zelo zaposlena s prinravam za La Follettejev agitacijski govor v New Yorku.
Priprave so tudi v teku za radio, ki bo razposlal po svetu govor La Folletteja, kateri je edini, ki ima na svojemu programu dobrobit delavstva.; Stare stranke poznamo kaj so dobrega napravile za kapital j izključno pa ni, da bi ne bilo delavstvo tako radovedno in poskusilo, kaj bi La Follette napravil nobrega za delo. O-1 be nasprotne stranke se dob-j ro zavedajo, da se imajo boriti s tekmecem, katerega o-' dobruje masa — in to je de-| lavstvo.
Prispevki za pokritje stro-j škov te kampanje prihajajo dan za dnem z vsako pošto J seveda zadostuje pa le ne, ker take agitacijske ture stanejo' veliko denarja, "Walstreet"| ima pa svoje ljubljence katerim pomaga.
Matthew Woll, član delav-! ske federacije je dejal, da cirkus predstave Dawesa, je re-> klama za — La Folletteja.
-o-
— Shelbyville, 111. — Mer-i le Niles, star 21 let, pe bil nal mestu mrtev in D. S. Michael; pa težko ranjen, ko je letalo! v katerem sta se nahajala tre-j ščilo na tla.
Iz Jugoslavije.
FIASKO RADIKALNEGA SHODA. — RAZMEJITEV MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. — IZPRED SODIŠČA. — NOVA ŽRTEV TRIGLAVA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
znovan, že dolgo let pri hiši, se je zbudil v noči 24. junija in sicer so ga prebudile kokoši, ki so sedele na gredi Mož je vstal in pogledal, kdo je prišel h kuram v vas. Zapazil je svojega bivšega tovariša Jožeta Novaka, ki je segal po kurah. Eno pa je i-mel že zadavljeno v košu. Ko je tat začutil, da se je tovariš prebudil, je pobegnil. Pri obravnavi je Jože Novak, ki je star mož in tudi star grešnik, ki ima za sabo že okoli 20 kazni radi tatvine, goljufije in j krivega pričevanja do skraj-j nosti trdovratno tajil in je ho-j tel na vsak način uveriti so-*dišče, da je prišel v hlev po svojo obleko, ki jo je pustil v hlevu, ko so ga odpustili iz službe. Priznal je, da je bilo zanj res malo nerodno, ko je ' prišel tako pozno ponoči po svoje stvari. Ko je Velepič z vso gotovostjo ugotovil zgoraj omenjeno izpoved, mu je No-vak očital, da je dušo prodal. Toda vse mu ni nič pomagalo in mož je bil obsojen na pred-j log državnega pravdnika g. i Domenico, ki je ugotovil, da obtoženec veliko govori, še več pa krade, da je kradel po vseh mejah in okradel celo svoje dobrotnike, na 6 mesecev strogega zapora in bo pri prihodnji tatvini proglašen za tatu iz navade in pride pred poroto. Na vprašanje, če je [ zadovoljen z kaznijo, je sta-I rec odgovoril: "Se morem bit, ampak tegale — pokaže na pričo — tegale pa more hudič vzet! Adijo gospodje!"
-o-
Nova žrtev Triglava. Člani "Preporoda" in aka-I demsko društvo "Jadran" so nameravali vzidati pred mesecem na Triglavu ponesrečenemu tovarišu Ante Lenarčiču, na Kredarici spominsko ploščo. Vladimir Topolovec in maturant Dereggi sta šla skozi Vrata v Aljažev dom, kjer ; sta prenočila in se zjutraj na-
(Dalje na 4. stianl.)
t	———^— - || i ,	_^ULII_
DENARNE POŠILJATVE
i V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, ITD.
NaSa banka ima svoje lastne zveze s poŠto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše požjiljatve so j dostavljene prejemniku na dora «8 na zadnjo pošto točno in brez vsak^* ea dobitka.
NaSe cene za pošiljke v dinarjih m lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 — Din ........ $ 7.1© J
1,000 — Din ........ $ 13.85 i
2,500 — Din ........ $ 34.50
5,000 — Din ........$ 68!&
10.000 — Din ........$136.00
100 — Lir	................$ 5.15
200 — Lir ................$ 9.95
500 — Lir	................$ 24.00
1.000 — Lir	................$ 46.75
Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. / nad.'2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokti menja, dostikrat docela nepričakovv no, je obsolutno nemogoče določit cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onejja dne. ko m, sprejmemo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & CEŠAREK ?0-9th AVE., NEW YORK, CITY
Fiasko radikalnega shoda.
Dne 19. avgusta se je vršil napovedani veliki shod radikalne stranke, za katero so neprestano trdili, da mu bc prisostvovalo nad 30.000 ljudi in so pričakovali velikih sprememb posebno v notranji politiki. Doživeli so popoln fiasko. Kljub vabam se je shoda udeležilo komaj 1500 ljudi. Med njimi ni bilo nobenega posebnega razpoloženja. Pašič si je zadal poslednji u-darec v vrstah svoje stranke. Pašič je govoril na tem shodu proti Radičevcem in sploh proti prečanom, ki so dobili sedaj iste pravice, kar pa da se ni izkazalo kot dobro. Izjavil se je proti vladi, ker je za revizijo ustave in zahteval, da se Radiča postavi pred sodišče radi protidržavnega delovanja. Več oseb je bilo aretiranih, ki so klicali proti kralju.
-o-
Razmejitev med Italijo in
Jugoslavijo.
Predsednik naše razmejitvene komisije polkovnik Dra-škič je prišel v Beograd in obiskal zunanjega ministra dr Vojo Marinkoviča ter dr. Rv-bara. Vesti o razmejitvi, ki jih trosi opozicija, imajo namen oslabiti stališče naše delegacije in pomagati Italijanom To pomaganje in krepeljenje laškega stališča se mora obsoditi tembolj, ker se je o pravem stanju razmejitvena vprašanja pri naši delegaciji sam direktor "Jutra" dr. Kramar poučil in dobil točna pojasnila. Kljub temu "Jutro" poroča v prid Italijanom. Naša komisija je precej povolj-no delovala. Vsi trije vrhovi Triglava so naši, tudi Cirkni-ško jezero, le Planina, kamor spada posestvo Windischgra-tza, ki je postal državljan Italije, bo najbrže pripadalo I-taliji.
-o-
Izpred sodišča.
"Oh, pa za ano besedo
pa takgale starega človeka t oko matrajo! Mav sem biv zmešan, star bliz 80 let, mav! me y pa najavola pr'jeva, pa1 sem mav preveč govoru!" Tako je dejal star užitkar na Sa-| moti pri Gabrjih. Obtožen je bil namreč po znanem para-! grafu 104, ker je žalil orožnike v službi. Prišel je orožnik Škarjevec v hišo in pozve-j dc^yal radi nekega vaškega! pretepa, katerega se je baje udeležil tudi obtoženčev vnuk. — V nepremišljenosti je stari mož, ki je še nekaznovan, očital orožnikom, da niso za nobeno korist, zato ker "fiksirajo" samo poštene ljudi, in jim je svetoval, da naj se raje malo bolj pobrigajo za lumpe in tatove, katerih je vse polno. — Z ozirom na njegovo starost in razburjenost je bil mož obsojen samo na 50 Din. globe. Pokimal je z glavo, nekaj zamrmral in odšel.
-o--
Kurji tat.
Hlapec posestnice Terezije Židanove Jakob Velepič, star mož, pošten človek, še ne ka-
________________________ _________________________________
_
_
^ . t
sx n \ i • / /
ylnjj/IWJ1^^	GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO iN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE!	^^T _^ir GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAC.O
---—

p---ji*


'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST."
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday. ' _ PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	Chicago, AL
_Telephone: Canal 0098.__
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on application.
MAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ...............$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo let« ...$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta......$2-50
•UBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
For United States per half year ..............$200
For Chicago. Canada and Europe per year ...$4-75 _^_For Chicago. Canada and Europe per half vear
"Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at Chicacro. Illinois, under the Act of March 3 1879."
Trgovska reklama.
Kakor so n. pr. nezavedni gotovi ljudje, da ne ra zumejo gotovih stvari, tako so nezavedni tudi nekateri trgovci, ki si ne znajo poslužiti tistih sredstev, ns podlagi katerih bi dosegli lahko najboljši trgovski vspeh.
Prvo, kar je najpotrebnejše je dober trgovski sistem. Kjer ni sistema, je vse v neredu. Trgovec se mora vedno posluževati novih metod, kajti ravno nove metode so privlačne in vzbujajo pozornost. Glavna pa je, da trgovec pridobiva vedno več odjemalcev. Trgovec ne sme nikdar biti z vspehom zadovoljen. Če danes naredi dober business, gledati mora, da bo jutri še več, t. j. pravo geslo zavednega in podjetnega trgovca.
Največje potrebno sredstvo, katerega se mora vsak trgovec posluževati pa je brezdvomno reklama. Kar je glasilo za vsako organizacijo, to je oglas trgovine za trgovca. To pa niso puhli dokazi, pač pa resnični, ki se pokazujejo z vspehi v trgovinah, katere se poslužujejo dobre reklame.
Ko greste v kake večje takozvane department trgovine, najdete vedno polne ljudi. Zakaj? In odkod je to ljudstvo prišlo? Prišli so, ker jim je trgovina dobro opisala svojo razprodajo, ki Se v takih trgovinah vrše v nekaterih vsak dan, v nekaterih parkrat na teden. Dan poprej ste videli ljudi, ki so raznašali letake, videli ste v časnikih velike oglase, kjer so take trgovine vse opisale, kaj bodo imeli na razprodaji itd. Ljudstvu je bilo torej naznanjeno in zato je prišlo. To je torej znamenje, da ako hočeš odjemalcev si jih moraš znati poklicati oz. privabiti v svojo trgovino. Tisti trgovec, ki se boji potrošiti kak dolar za oglaševanje, ponavadi temu primerno dela tudi business. Tih je sam — tiho je ponavadi tudi v njegovi trgovini. Trgovci, ki pa kriče, pa prekričijo in trgovina se jim polni odjemalcev.
Oglaševanje je za trgovca najvažnejše sredstvo. Večkrat je žalostno, da slovenski trgovci tega nočejo! uvidevati. Tuji trgovci pa si s tistim sredstvom, s ka-! terim bi si lahko domači delali reklamo čestokrat delajo koristne reklame in žanjejo tam, kjer bi prav lahko domači.
Zato trgovci zavedajte se, da brez reklame ne bo vspeha. Ako se izplača tujcu porabiti tisto sredstvo i katerega bi lahko porabil ti — mu ga ne pusti, pač ga' rabi sam v povzdigo svoje trgovine in svojih koristi/
Najbolj se moti tisti, ki misli, da on si lahko tisti denar, ki ga plačajo njegovi konkurenti za oglase prihrani. Ta misel je najbolj prevarljiva. Kajti vsak cent izdan za reklamo jih prinese deset nazaj. To menda vidite na tistih, ki veliko oglašajo, pa tudi vidno na-predujejo. Kdor veliko oglaša^veliko proda!
James Oliver Curwood:
KAZAN, VOLČJI PES.
(Kanadski roman.)
"Čudno! Čudno!" je dejal. "Sedem risov, ki so se ujeli v moje pasti, sem našel popolnoma razmesarjene. Izgledali so kot zajci, ki so jih raztrgale lisice. Nobena žival, niti medved, ni napadla do sedaj ujetega risa. To je prvič, da se mi dogaja taka stvar. To, kar ostane od take razcefra-ne kože, ni niti pol dolarja vredno. Sedem risov . . . Dvesto dolarjev, ki sem jih izgubil! Dva volkova mi ugajata te stvari. Dva, vedno dva, nikoli eden. Spoznal sem to po utisih, ki sta jih pustila. Sledita moji vrsti pasti in razen tega požreta vse zajce, ki so
se ujeli. Pri miru pa puščata kune, hermeline in podlasice, ker brez dvoma njih meso ni okusno. Toda, prokleto, na risa se pa vedno spravita in mu pulita dlako, kot vi to storite z divjim bombažem, ki raste na grmovju. Poskušal sem s strihninom v masti severnega jelena, nastavljal jeklene pasti, ki sem jih skrbno skril, in pasti, ki vsako žival^ ubijejo, katera se ji približa. Vse zaman. Če ju ne bom kmalu zasačil, me bosta prisilila, da se naselim kje drugje. Za pet lepih risov, ki sem jih ujel, sta mi jih uničila sedem. To ne gre tako da-
_
.
----
Chicago, 111.
Povedalo se mi je, da me zadnje čase moj stari "prijatelj" Frank Sakser, v svojem Glas Naroda zelo hvali in pripisuje zasluge za ves sedanji krasni katoliški pokret med ameriškimi Slovenci, le meni,
>	kakor da bi bilo vse samo mo-1 je delo. Kako bi me veselilo, I ko bi bilo to res in bi bil po-: nosen na tako krasne vspe-i' he, vendar moram odkloniti to
pohvalo in to priznanje, ker
>	vem, da ni to zasluga moja, temveč drugih odliičnih slovenskih katoliških mož svet-
1 nega in duhovskega stanu, ki so se toliko trudili zadnja leta in ki se še trudijo, da bi
, zacelili rane, katere so nami
1
zadali naši verski odpadniki in narodni zapeljivci, kakor-šen je bil predvsem Glas Naroda od začetka svojega obstanka, in kakoršnih smo i meli zadnja leta veliko. Veseli me pa, ko Glas Naroda s svojim pisanjem daje tako krasno spričevalo slovenskim katoliškim Slovencem v Ameriki, da so se prebudili iz svoje zaspanosti in da se tako krasno dvigajo v svojem krasno katoliškem značaju. Res je hudo, če se pripravlja katoliško ameriško Slovenstvo,! da bo obračunalo s tistimi, ki; I so ga slepili in za nos vodili 1 I toliko let in mu toliko škode j naredili kakor gmotno tako i moralno in versko, namreč I hudo za tiste, ki so to zakri-! vili. Vendar jaz ne morem! j zato, če je narod spregledal, j [se dvignil v tako glasen protest, da ga celo g. Sakser več , preslišati ne more, ne morem • zato, če so se nekdaj "nepremagljive trdnjave liberalizma 1 sedaj začele majati in so vojskovodje v strašnem strahu,! pred narodom, ki jih poziva vedno glasneje in glasneje na račun njihovega slabega hiš-nikovanja. Saj , sem jih veli-krat svaril pa so me zato napadali, in sramotili. Sedaj jih obžalujem, toda pomagati 1 jim ne morem. Sami so si krivi tega.
Toliko v pojasnilo, da se ne bo morda mislilo, da sem v kaki zvezi s toliko hvalo, katero mi poje Mr. Sakser.
Rev. Kazimir Zakrajšek.
-o--
New York, N. Y. . Sezona za zimske priredit-i ve je tu. Vsako leto jih otvo-ri društvo Krščanskih Mater na svoj glavni praznik. Tako bo tudi letos. Tretjo nedeljo to je 21. septembra bo i-melo v cerkveni dvorani svoj družinski večer, pa ne samo zase, ampak za vso župnijo. I
Dopoldne isto nedeljo bo svirala naša izvrstna slovenska godba pri službi božji ob devetih, istotako bo otvorila godba družinski večer naših mater.
Letos se prireja prav zanimiv in bogat program, tako
da bo za vsakega zadosti poštene zabave in veselja m j družinskem večeru. Društve-nice se pogovarjajo in ukre i pajo kako bodo letos prvači-le s svojo ljubko in domačo pa vselej novo in zanimive prireditvijo v prid cerkvi ir nadkrilile z vspehom druga društva.
O vsem programu se bode pa skupno pomenile prihodnjo nedeljo 14. septembra pc večernicah na seji v cerkveni dvorani. Zato vsi na družinski večer društva Krščanskih Mater v nedeljo 21. septembra.
Kakor vsako leto, tako se bodo društvenice tudi letos pripravljale na svoj glavni praznik s sedemdnevnico po prvi svetimaši ob pol sedmih, pri kateri bodo navzoče vse, vsaj one, ki niso predaleč od cerkve.
P. Benigen.
-o--
^	St. Paul, Minn.
Iz St. Paula je le malo novic poročanih v slovenskih časnikih, vzrok za to je naj-brže to, ker v St. Paulu živi le malo Slovencev. A kot sedaj izgleda bode St. Paul v nekoliko letih precej velika slovenska naselbina. Kot je že znano gradi dobroznani Henry Ford v St. Paulu ogromno tovarno za avtomobile in poljske stroje. V bližini tovarne do sedaj še ni nikakih hiš in bivališč, ampak je še vse prazna zemlja, do sedaj so Slovenci že precej veliko te zemlje pokupili, kjer si bodo v kratkem postavili svoje domo ve. Ilenry Ford, pravijo ljudje ne vtakne svojega kapitala za prazen nič, tako je tudi tukaj. Za gonilno silo je upre-gel mogočni veletok reko Mississippi, v njeni strugi je zgradil dve velikanski elek : trarni, katere gonijo velike vodne turbine. V teh dveh e-j lektrarnah se proizvaja elektrika, katera bo gonila vse] stroje v velikanski tovarni/ Gradnja tovarne hitro napreduje. Ko bo tovarna gotova bo delalo v njej okrog 1 1 do 18 tisoč delavcev. Kjer pa je zaposljenih toliko delavcev se tudi mesto širi in raste z veliko naglico.
Kar se pa delavskih razmer tiče sedaj je precej pomanjkanje dela in najbrže ne bo veliko bolje do spomladi.
Poročevalec.
-o-
Chisholm, Minn.
— V pondeljek dne 8. sept. sta si obljubila zvestobo do smrti Mr. Frank Stergar in Miss Jennie Lipovec. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Jožefa. Poročil ju je Rev. J. E. Schiffrer.
Mlademu paru želimo obi-, lo sreče in blagoslova božjega1 v novem stanu.	j
V noči med 8. in 9. septem-' brom smo imeli veliko slano,'
lje r
Ta povest je Pavla Wey manna izredno zanimala.
Menil je, da tiči za dejstvi ki mu jih je povedal Henr Loti, skrit vzrok, kateregj najti bi bilo silno zanimivo In do polnoči sta se razgovar jala o obeh skrivnostih vol kovih.
"Eden je večji," je deja Loti, "in ta gre vedno v bo. z ujetim risom. Sled v snegi mi pravi to. Med bojem st manjši volk ne približa, tem več pride šele, da pomaga raz kosati mrtvega risa. Tudi te mi pravijo sledovi v snegu Samo enkrat sem mogel spo znati, da je tudi mali volk na padel. Ta boj je moral bit zelo hud, ker niso samo risova, ampak tudi volčja kri rde-čila sneg. Po rdeči sledi sem šel nad miljo daleč, dokler se
J ni izgubila v nepristopni go-p- ščavi.
Naslednja dva dni je profe-i,| sor zoologije hodil s Henri-J ri jem in sledil vrsti pasti. Tudi' :a on je zapazil, da so bili pov-j
0.	sod sledovi dveh živali.
r- Tretji dan sta oba moža' 1- prišla do pasti, v katero se je!
bil lep ris ujel za nogo. Vi-| al^ deti je bilo prav dobro me-j >jj sto, kamor se je bil manjši u( volk usedel v sneg na svoj zaje dek in čakal, da je njegov to-i-j variš ubil risa. Pri pogledu B- na ostanke živali, ki je bila o popolnoma razmesarjena, in
1.	katere kožuh je bil brez vsa-i- ke vrednosti, se je Lotijev ob-i- raz nabreknil od divje jeze ti in iztresel je vse svoje angle->- ške in francoske kletvice, ki i- jih je znal.
n Pavel Weyman je bil pre-e pričan, da tiči za tem nekaj
3rav posebnega, a ni hotel ni 2esar reči svojemu tovarišu ia ga ne bi še bolj razkačil Zakaj sta obe živali napadah samo rise? Kaj je bil vzrol :ega smrtnega sovraštva?
Pavel Weyman je bil izred io razburjen. Ljubil je vse t< sverine in radi tega ni nikol losil puške seboj. Ko je vi iel, da je Loti polagal za ;trupljeno meso na sled obet molkov, se mu je srce krčile >d žalosti. In ko sta jih nas ednji dan našla nedotaknje ie, mu je srce poskakovale >d veselja. Nekaj je bilo > ijem, kar je simpatiziralo j ema dvema zverinama, ki sta e neizprosno borile zoper ri-;e.
Ko sta se možaka vrnila \ točo, je profesor napisal svo-a opazovanja in sklepe, k:
o sledili 17. rt i i Ki
Nekega večera se je naglo obrnil k Henri ju Loti ju ter
mu dejal:
"Povejte mi, Henri, ali vas nikoli ne peče vest, da ubijate toliko živali?"
Henri ga je pogledal ostro
v oči, nato pa je skomizgnil z ramami in dejal:
"V resnici sem jih v svojem življenju že ubil na tisoče in tisoče. In ubil jih bom še mnogo tisočev, ne da bi mi bilo žal."
(Dalje.)
-o-
Vsako cvetko lepo ali grdo naj prvo sebi pripni, pa prav gotovo ne boš nikdar razžalil v bližnjega.
* * *
Kar ti nemaraš, da bi ti kdo rekel — ne reci ti drugim.
-o-
j katera je vse, kar je še bile ' zelenega pomorila. Napravi j la je veliko škode posebno pc farmah. Sicer smo imeli .slant i že 13 avgusta, katera pa š< ni bila naredila toliko škode A sedaj je pa vse uničeno.
Sploh imamo jako hladne vreme in kot zgleda bomo i ; meli zgodnjo zimo.
V	nedeljo 14. sept. smo i meli sv. birmo. Zakramen1 sv. birme je prejelo okroj;
i 180 otrok.
' Birmoval je milostljivj g ( škof iz Dulutha. i	Poročevalec.
i
-o-
|	Willard, Wis.
V	pondeljek dne 1. sept f se je poročil v naši cerkvi sv i Družine tukajšni dobroznan
willardski trgovec Huge ; Qvast z gdč. Genovefo Bajuk Poroko ie izvršil domači g župnik J. J. Novak, Ženin je j nemških starišev in je vzorer 1 katoličan ter eden izmed naj-i boljših podpornikov naše fare zakar je tudi spoštovan od i tukajšnih Slovencev kot po-| sten! in pravičen trgovec in j kot takega ga tudi naši ro-I jaki, kakor drugorodci najbolj podpirajo.
Nevesta je pa slovenskih starišev tukaj dobroznane spoštovane družine Mr. in Mrs. John Bajukove, katera lje tudi vzorna družina vzgo-tjena v nanodnem in katoliškem duhu. Kakor Mr. in Mrs. i Bajuk tako tudi otroci, dasi tukaj rojeni se ne sramujejo svojega materinega jezika ter govorijo čisto slovenščino. Takoj po poroki sta se ženin in nevesta podala na ženito-vanjsko potovanje v Minneso-to, kjer ima nevesta več sorodnikov in prijateljev. Novo-, poročencem želima mnogo sreče, zdravja in blagoslova božjega v novem zakonskem stanu !
Poročevalec.
-o-
New York, N. Y.
Dne :10. avgusta so se ste-pli tukajšni znani Saksarjevi pristaši, v tepežu je bil zaboden jako nevarno v prsa John Habjan, ki živi nekje na 6. cesti. V tepežu je bilo zanlete-nih več, neki Grašek in menda še drugi. Večkrat se je že čulo, da so ti ljudje zasmehovali one, ki so v cerkev zahajali. Tako menda so jih izšolali Saksarjevci. i Ranjeni rojak je bil prepeljan v bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da mu ohranijo življenje.
Poročevalec.
-o--
South Chicako, II!.
Naš živahni poročevalec se je zadnje čase začel bolj po-redkoma oglašati, kakor, da bi v naši naselbini Sv. Jurija ne bilo novic. Vendar pri nas je vedno kaj novega. Farna dvorana, ki jo farani gradijo pod cerkvijo sv. Jurija bo v kratkem izgotovljena in potem bomo farani imeli svojo lastno dvorano, kjer se bomo zbirali ob priliki društvenih sej, zabavah itd.
Druga še bolj zanimiva novica pa je, da smo imeli dne 31. avgusta Birmo v naši cerkvi sv. Jurija, katero ie podelil mil. g. škof Ed. F. Hoban
1 ob 11. uri dopoldne. Bil je
krasen prizor v cerkvi, ki bo ostal nam vsem v trajnem spo-> minu. Vsa čast in hvala gre s za tako lep spored in red v ' cerkvi našemu navdušenemu | č. g. župniku Fathru Winkler \ J"-
Mil. g. škof je imel ob tej priliki prelep govor na bir-mance in farane. V lepih be-; sedah je čestital č. g. župni. ku na tako krasnem vspehu. ki ga je s svojo živahno delavnostjo dosegel v tako kratkem ! času v tej naselbini. Pohvalil je, kako lepo cerkev imamo ! odkar je slikana tako lepo l Obenem je čestital tudi naši mladini in vsem faranom, ki tako složno sodelujejo s svojim župnikom za napredek svoje župnije.
Tako torej vidijo naš res . ki *asni napredek tudi višji t cerkveni dostojanstveniki, kar je nam vsem Southchicaškim Slovencem samo v čast in ponos. Le krepko to pot na-' prej!
Poročevalec št. 2. s
-o-
Joliet, 111.
Cenj. g. urednik: — Prosim uvrstite ta le dopis v nre-j dale nam priljubljenega lista , Amerikanski Slovenec in Edinost, ki je v resnici list, katerega bi morala imeti vsaka slovenska hiša v Ameriki.
Dne 7. sept. je nas za vedno zapustil rojak John Težak s 1-110 — Oakland ave. - Svojo dušo je izdihnil previ-, den s sv. zakramenti za umirajoče po kratki 14. dnevni , bolezni.
Pokojni je bil rojen v Ro-I salnicah pri Metliki. V Jolie-j tu je živel 34 let. Spadal je i k društvu Zrinski Frankopan N. H. Zajednice. Bil je vzo-t ren kat. mož, svoji ženi 1 ju-beznjiv soprog in skrben oče ; svoji družini. Tukaj zapušča žalujočo soprogo 4 sinove in j dve hčere vsi že odraščeni, ne-i kaj že poročenih. Star je bil 74. let.
Pogreb se je vršil s peto sv. ■ mašo iz slov cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Jožefa ob veliki udeležbi. Žalujoči družini globoko sožalje, ranjke-mu pa naj sveti večna luč in naj spava v miru dokler ga ne obudi angeljska tromba in ^opet zjedini s svojimi domačimi.
—	Predloga za aneksi jo gotovega dela predmestja na zapadni strani mesta Joliet, ki je bila na volitvah predzadnjo soboto je propadla samo za 20 glasov proti aneksiji več kot za predlogo. Boritelji, ki so se za predlogo borili pravijo, da bodo potisnili skozi ponovno peticijo za volitve in pri teh prihodnjih volitvah u-pajo na zmago.
—	Gostilniški prostori Mr. Anton Težaka na 113 S. Joliet St. so bili od policije pre- N iskani te dni, ki pa je preiskavo izvršila brez vspeha in ni našla nikakih opojnih pijač pod streho.
—	Vreme imamo tudi m? bolj hladno. Delavske razmere so vedno na eni in isti stopinji. Kaj več zopet prihodnjič.
Naročnik A. S. in Ed.
mmm^mm
^AMERIKANSKI SLOVENEC*' I!
Imperfect in Origina
in
lo na tej progi deset lokomotiv, ki so bile speeijalno urejene v to s vrh o. Te lokomoti-1 ve so ostale na Reki in jih je D'Annunzio tam zadržal.
Pri otvoritvi železniškega prometa med Sušakom in Re-e ko so nam Italijani vrnili sa-mo dve, ostalih osem pa iz ne-e znanih razlogov zadržali. Ita lijani teh lokomotiv ne more-~ jo vporabiti na progi Reka 'j Št. Peter, ker se na tej progi take lokomotive ne morejo u-porabljati. Te lokomotive so '' prepotrebne za naš promet. Sedaj stoji v Sušaku okoli 200 vagonov, ki se radi ome-jenega nedostatka ne morejo ^ odpraviti. Potrebno je tudi, , da se izdela jadranska tarifa . s povoljnimi postavkami, ka-v kor jo imajo Italijani za svoje tržaško in reško pristanišče.
.	-o-
Ustanovitev univerze v Afri
° ki.
Angleška vlada je sklenila J sezidati veliko poslopje za u-| niverzo na Zlati obali v za-|7 padni Afriki, in sicer v Aši-moti. Univerza bo stala četrt milijona funtov in je namenje-J na za dijake iz Afrike, da jim j ne bo treba posečati evropej-skih ali ameriških vseučilišč. | j Na novi univerzi naj bi se pred vsem vzgojile učne moči za višje šole, ki jih name-~ ravajo ustanoviti na Zlati o-j bali. Novo uvseučilišče bo i-. melo tudi medicinsko fakulteti to, ki bo pa imela svoj sedež " 'v Akri, kakih 12 kilometrov
PRODA SE
i posestvo z vsem poslopjem in i pravicami. Posestvo se nahaja
-	v vasi Velki Podlog, fara Les-
-	kovec pri Krškem. V vasi je i šola. Cena primerna in priii-
-	ka ugodna za one, ki name-: ravajo iti v stari Za natančneje podrobnosti se obrnite na lastnika:
LOUIS ARH, R. 5. Box 60. GREENWOOD, WIS. (9—12. 16. 17.
i ■
DR. CARL C. GIBSON, naslednik DR. J. B. PUSCH-A
ZDDRAVNIK. Služba noč in dan.
Phone: Canal 5426 2209 W. 22nd St. blizu Leavitt ceste.
Uradne ure: 9.—11. dopoldne 1.—5. in 7.—9. zvečer.
Ob nedeljah 9.—12. Po naročilu pride na-dom.
JAZ MARY ŠTALCER '
CLEVELAND, O.
____sem rabila Wahči- \
g čevo Alpentinkturo
B|: ^Hp padati in dalje kra- ^
Bife '^hH sno 'n 8°sti rasti) jHv ^mM tako, da imam se-
m	en ->ai"d i" tr> 1
čiču lepo zahva- ~ lim.
Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za ra- r ie, opekline, kraste, grinte, bule, tu- n rove. srbečo kožo, prahute na gla-A, zoper sive lase, revmatizem, ko-stibol in trganje, kurja očesa, brado-'rice itd. Pišite takoj po cenik, ga a jošljem zastonj.	y
k
JAKOB WAHCIC *
1434 — E. 92nd St. blizu SUPERIOR AVENUE CLEVELAND, OHIO.
od Ašimote, kjer so pred kratkim otvorili največjo bolnišnico v Afriki.
lo- od Asimote, kjer so pred krat-
re- kim otvorili največjo bolniški- nico v Afriki.
je	-o-
Lahkoverni Turki streljajo na ga	luno.
te- Iz Carigrada prihaja poro-sa- Čilo, da so lahkoverni Turki ie- o priliki zadnjega luninega ta mrka streljali na luno, ker se re- jim je dozdevalo, da priprav-ca Ija mesec maščevanje nad nji-)gi mi. Čisto po turško!
u-	-o-
SO Iz Haaga v Marseille — skok
j	na skok.
oli V Pariz je te dni dospel ne-le-jki Nizozemec, ki je stavil v ijo Haagu, da premeri pot od tam di, do Marseilla preko Pariza ifa skok na skok. Vsak njegov ca- skok mora biti vsaj 1 m dolg, ^o- dnevno pa mora preskakati ni- 5 km daljave. Tega nenavad-I nega skakača spremlja nepre-| stano nadzornik, katerega je :ri poslala na pot družba, s kate-■ ro je Nizozemec stavil. Od ila Haaga do Pariza je šla pot u- srečno od nog, od Pariza do sa- Marseilla bo potovanje traja-.ši-; lo do meseca februarja 1925.
trt --—----
je 1
im NEW YORŠKO GROZ, |
ej-,|	D JE.
SC'Starim odjemalcem, % 86 ^ kakor tudi drugim roja- % kom naznanjam, da bom $ le"-| tudi letos razpošiljal % tiewyorsko grozdje. Ako S
I - ' T	•	•	S
ste tor*j namenjeni na- Jr
ež I Pravit> « kai grozdnega £
0	v zi soka *n ako hočete imeti \
\ res dobro pijačo, tedaj \
""i? J? v Važo korist, da mis- | lite na newyorcana, ker \ in1 % ta najbolje odgovarja na-j a § šemu okusu in se iz nje- S ?s_ | ga tudi največ dobi. Med % je £ našimi rojaki raste zah-
^ teva po tem grozdju od $ ie- Jjj leta do leta. Zato je po- % ta- jžf trebno, da mi svoje zahte- Ž
>r- >v" sporočite se pred trgi p*
^	tvijo, da se bom vedel $
^	ravnati. Za letos se obe- 4
|	ta prav dobra kapljica. I
$	Pripravite se čim prej! %
i| JOSEPH VOGRIČ | - j | Box 8, Station D, %
$ NEW YORK, N. Y. %
%	(t. & p.) |
ZASTAVE
tt bandera, reeraliie in zlatt za» ke za slovenska društva izdeluje najbolj® in e	najceneie
EMIL BACHMAN. 2I07 So. Hamlin Avenue. CHICAGO. ILL.
SLOVEČI UMETNIŠKI FtTOGRAFIST
1
: NenreeeK
! W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE tU KRI
. ivo; POKLIC VRŠI ŽS | je-LSTNO IZKUŠNJO 1
JOLIETGANI POZOR!
Naznanjam rojakom in fa-ranom fare sv. Jožefa, da i mamo veliko zalogo knjig iz Knjigarne Edinost iz Chicage Masne knjige v slovenskem in angleškem jeziku in vsakovrstne nabožne in povestne knjige trdo in mehko vezane zelo po nizki ceni. Dobite me na mojem domu:
MARKO BLUTH, 512 — No.
Broadway St.
JOLIET, ILL.
tedenski koledar.
lo po bink. — Jezus obudi wlad. v Najmu L. 7.
21	Nedelja — Kvaterna. Jlatevž* ap. in ev.
22	Pondeljek — Tomaž Vil Mauricij, m.
23	Torek — Linus, pap. in 1 ©uč.
24	Sreda — Marija Marce
25	Četrtek — Kleofas, u-čenec.
26	Petek — Ciprijan in Ju stina, niuč. •
27	Sobota — Kozma in Damijan, muč.
-o-
5. DELA PRIJATELJEVA.
(Dalje.)
Kdo bi torej mogel tajiti Jezusove- čudeže, ki so pov sem dokazani. In če bi tudi o Jezusu ne vedeli nobenega drugega čudeža, zadostuje ta, da je vsal od mrtvih. Ta je najimenitnejši, največji ču dež. Njegovi sovražniki so obdali njegov grob s stražo: J da zabranijo vsako sleparijo. A ne pomaga jim nič. Kakor neovrgljivo, da je Jezus u-mrl, je tudi neovrgljivo, da je vstal od mrtvih. Njegovo smrt nam določno napovedujejo evangelisti v besedah: "Umrl je, izdihnil je svojo dušo." Zlasti nam pa mora izginiti vsak dvom o tem, je li Jezus res umrl ali ne, ako pomislimo, koliko je pretrpel na križu. "Križanje samo bi bilo zadostovalo," pravi judovski pisatelj Jožef Flavij "da bi bil Jezus umrl; zate mu tudi vojaki niso zlomil: kosti, ker so ga našli že mrtvega." Pilat pa je hotel imeti zagotovilo, da je res mrtev, preden ga je izročil po-grebcem. Vojaki so mu torej prebodli prsi. Ali ni moral že vsled tega umreti? Voda ir kri, ki sta tekla iz njegove rane. sta naznanjala, da je pre-bodeno srce, da je res mrtev« Ko bi Judje le nekoliko dvomili, da še ni mrtev, ne bi bili odjenjali, dokler bi ne bil: prepričani, da je Jezus v resnici umrl. Toda oni, ki so po stavili stražo k grobu, da b kdo ne vzel Jezusovega trupla, so bili popolnoma prepri čani o njegovi smrti. Sploh pa do naših dni nihče ni dvo mil nad Jezusovo smrtjo Zdravilstvo samo je priznalo da bi bil Jezus moral umreti. in če bi bil tudi živ poko pan.
Jezus je umrl, a on je tud od mrtvih vstal. Potrjujejc nam to priče, ki so ga videle, slišale, in to pri belem dnevu. Pokazal se je Mariji Magdaleni. sv. Petru in vsem dru-V gim apostolom. Celih 40 dni je občeval in jedel z njimi. Nevernemu Tomažu se je dal Potipati da bi, kakor pravi sv [ Gregorij njegova nevera podpirala našo vero.
Nesmiseln je ugovor ne-vercev, da Jezus ni vstal od Mrtvih, marveč so apostoli vkradli njegovo truplo. Da bi
se ravno t* o ne zgodilo, je dal j Pilat na i zahtevo višjih du-; hovnov in fi xrizejev pred grob j postaviti str. ^žo. (Mat. 27: j 62. nsl.) Kak o nespametno je I tedaj, če kdo hoče trditi, da : so apostoli vi :radli Jezusovo truplo. Tako . boječi apostoli i naj bi se bili t pali in to pri j toliki straži, vk rasti Jezuso-j vo telo. Kako ko rist bi pač i-1 meli od tega? Ak o so verova-1 li v Jezusovo vstaj* -nje, potem ! je bilo to nepotrebi *<>. Ako pa j niso verovali, čemu bi se še i dalje poganjali za > onega, ki 1 bi bil na ta način le navaden človek ? Ako so pa » dvomili morali so vendar počak vidijo, kaj da se bo zg odilo, ali bo res od mrtvih vstt '-l i ne. Recimo pa, da bi se bili dogovorili, da bodo v kri idlj. i! Jezusovo truplo. Kako bi » bili
I	mogli svoj namen izvršiti, i.
J je cela četa vojakov stražih 1
>	grob, a oni so bili tako silno,
: boječi, da so se vsi poskrili,! t »i ko so vojaki vjeli Kristusa in j J j ga peljali pred sodnike. In se-1 ^ j daj naj bi bili nakrat tako i • pogumni, da se ne boje voja- r kov?	j
i A zopet ugovarja neverec: 1 i j "Vojaki so pač spali, in ta- t ko so učenci lahko odnesli t : | truplo Jezusovo." Prazen in 1
II	smešen ugovor! Če so vojaki | i t res spali, kako so mogli vide- t ; ti, da so apostoli odnesli Je- š
>	z u sov o truplo? Pač so vojaki c 1 tako govorili, ali le podkup- j i Ijeni od višjih duhovnov. Sv. ^
-	evangelist Matej (28, 12. in s ,! nasi.) nam izrecno pripove-
>| duje, da so dali pismarji in [ i j višji duhovniki vojakom mno-
-	go denarja z naročilom, da
-	naj govore, da so prišli učen-!
-	Ici po noči ter so ukradli nje-
-	govo truplo, ko so vojaki spa- ^ j li. Tudi ta ugovor nasprotni- ' ^ kov naše vere torej ne velja!
i In če tudi bi bili apostoli ^
-	res ukradli Jezusovo truplo 1 . vprašam, kako bi bili pač mo- 1 . gli prepričati svet, da je Je- *
-	zus res vstal od mrtvih, ka- *
-	ko ga prepričati, da je Jezus ! i j pravi Bog? Clovekf ki je bil 1
-	v smrt obsojen, ki je umrl ^
-	med dvema hudodelcema na i križu, naj bi bil Bog? Ali bi'
-	bili sami šli v smrt in pretr- }
-	peli za Jezusa vse hudo, ako ( i bi bili tako sleparili svet? 1
-	"Le vstajenje je moglo učen- -i ce nakloniti k veri v cerkev in
bodočnost krščanstva," prav
-	sv. Avguštin. (De civ. 22, 5.)j j
-	Ne, ne! Jezus je vstal od mrtvih ter s tem storil največji
i čudež, ki ga nam razodeva
>	kot Boga, ker je le Bogu mo- j , goče delati čudeže. To so spo-
-	znali tudi njegovi nasprotni- ij -j ki, zato pa so si z vso silo pri- ; . zadevali, vtajiti čudeže. Ni je | i reči, ne v cerkveni, ne v sve- Is , tovni zgodovini, s katero bi bi- | I li tako počenjali, kakor z Je- g
zusovimi čudeži. Že farizeji || so jih pripisovali hudobnemu, jjj duhu, ker jih niso mogli vta- || jiti. Neverni svet še vedno na jjj I razne načine ugovarja čude-žem, Češ, da niso mogoči, da |)| se niso zgodili itd. Izmed raz-fg
__n
nih ugovorov poglejmo si le najpoglavitnejše.
1. Nekateri pravijo, da so čudeži sploh nemogoči. Toda kdo bo to zmožnost odrekel Bogu, ki je vsegamogočen ? On je dal zakone v naravi, on jih zopet lahko ustavi. Celo [. brezverni Ruso (Rousseau) je b priznal: "Vprašanje, ali mo-f re Bog delati čudeže, je prav e za prav brezbožno, ako ne bi a bilo neumno. Ako bi se hote-
0	lo onega, ki to taji, kaznovali ti, izkazalo bi se mu preveč .j časti; dosti bi bilo ga zapre-). ti." Mar nam tega ne potrju-[. je tudi ves človeški rod? Kaj t. je storil, kadar vsi zemeljski n pomočki niso več pomagali? a Zatekel se je k Bogu, molil je e ter s tem pričal, da tam, kjer
ne more več pomagati no-n pena. človeška roka, še vedno
1	more pomagati Bog. In dan a danes, ali nam ni Lurd živa > priča, da so čudeži mogoči?
li D--0--
li Roparstvo v Rumuniji
li se je zadnje čase strahovito li razpaslo. Listi splošno ugotav-° ljajo, da je javna varnost da-i nes v Rumuniji ravno takšna, kot pod staro Turčijo. Na ce-! ti Jassy-Calarasi so trije mas-| :rani tolovaji napadli dva tr-, go\ Tca v vozu in ju izropali, e-negt i so ustrelili. V gozdu pri \ ^otrianiju je orožništvo po huv boju ujelo proslu-lega ro, DarJa Obrio. Njegovi tovariši 80 ušli, so pa še isti dan izrop. ^ tri potnike in jih hudo ranili. Največji strah pa ! ima prebiva. 1stvo Pred Teren-tom, ki še da^ 1eko prekaša našega Čarugo. . Iz vseh krajev države prihajal/0 vesti» da se pojavlja Terente in počenja grozovitosti. Oblast vom se doslej še ni posrečilo \ ^riJeti ga.
-o-
Najhitrejši parnik na Atlantiku.
Najhitrejši parnik na ^ ^t-j lantiku je glasom uradnih po * datkov parnik Mauretania^ ! last družbe "Cunard-Line." Ladja je rabila od Cherbourg ga do Newyorka 5 dni in tri I ure kar znači 25.6 vozlov na uri. S tem je "Mauretania,"i ki je že doslej veljala za enega najboljših parnikov na Atlantiku, prekosila samo sebe; in odnesla svetovno prvenstvo v morski brzini.
-o-
i Nikdar ne posojuj svojim bližnjim kaj slabega ali hu dega, da njim istega tebi ne bo treba z obrestmi vračati,,1
I GRDINA IN SINOVI
PRVI SLOV. POG. ZAVOD
1053 E. 62nd St.
CLEVELAND, O.	1
• i
Randolph 1881	, ]
e SUŠAŠKO PRISTANIŠČE
V	belgrajskem "Trgovin-a skem glasniku*' je izšel inte-j resanten članek o sušaškem
9	pristanišču, iz katerega posnemamo najvažnejša izvaja-
o nJa'
V	sušaškem pristanišču se ^ oživlja promet. Vendar pa to
naše edino pristanišče, ki je \ zvezano z zaledjem po nor-^ malnotirni železnici, ni dovolj opremljeno s potrebnimi pripravami.
'C T~J
Za potniški promet ni čakalnice, keji, kjer pristajajo . potniški parniki so premajhni ni in nesposobni za večji pro-? met. Še slabše je za blagovni . * promet. Najvažnejši je dovoz lesa, raznovrstnega lesa (desk deščic, železniških pragov itd.) Za izlaganje in nalaga-
10	nje tega blaga ni dovolj pri-^ prav, pa tudi merodajni fak-/ torji ne podpirajo v dovoljni
meri stremljenj za odpravo teh nedostatkov. Pripravljeni sta že dve električni dvigali, :o katerih pa še ni pregledala v- komisija in zato se še ne vpo-rabljata. Zato se morajo tudi a, težji predmeti nalagati z roč-no silo na primitiven način s_ kar gre počasi in težko in tu-r_ di mnogo stane.	- j
5- V luki morejo naenkrat pri-u stati samo 4 morske ladje.
0	Ravno v toliko se sedaj nakla-i- da les. Ostale ladje pa morali jo čakati izven luke, dokler! ti te štiri ne bodo popolnoma na-h tovorjene. Treba bi bilo najti ,a sredstev za gradbo železniške i- zveze s Martinščico, kjer je i. več prostora. — Ako ne želi-v mo, da se promet usmeri v tuje J* pristanišča, je treba, najti a sredstev za lajšo, hitrejšo in v cenejšo manipulacijo. — Pro-i.i ^jet preko sušaškega pristanišča ima pred seboj še velike
i-j razvojne možnosti zaradi velikega zaledja, ki je zvezano z luko potom prvovrstne želez-1 * niške linije na veliko omrež- j je normalnega tira, ki sega v \ sosednje države, katerih tr-j g^vina gravitira na Sušak. f Le prav je železniška pro-j ga Sušak-Zagreb skoro v vsa- j .
kem oziru prvovrstna, vendar; ' j je tovorni promet prepočasen j in nezadovoljiv. Za premag-
1	nje vspona (25 9 stot.) je bi-
SLOVENSKI STARIŠI.
Vi gotvo želite, da bodo Va- 2 ši otroci, ko gredo zopet v šo-lo, lepo novo oblečeni. Vse ^ kar potrebujete za otroke ob- i lečiti, kakor nogavice, spodnja ' oblačila, obleke za deklice in r, dečke, kape, bluze in hlače _ za dečke, in vse drugo blago ~ dobite najbolje in najceneje! i v Slovenski trgovini,
JOHN GOTTLIEB, 1845 W. 22nd Str. Chicago, 111. p
Bliz u slovenske šole in tis H j karne Edinost.
PRISTOPAJTE j
i
NAJSTAREJŠI. NAJVEČJI IN NAJBOGATEJŠI K
slovenski katoliški podporni organizaciji: ------------§
Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti 1
----n
ki posluje že 30 let, (od 2. aprila 1894.)	Ijj Glavni urad v
lastnem domu na 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.	H
Nj eno skupno premoženje znaša
$1.200.000.00.	d
Solventnost 100.36%	jj|
K. S. K. J ed no ta ima v 20 raznih državah 140 krajevnih društev !s z 21,300 člani obeh oddelkov.	r|j
Od svojega obstanka do 1. febr. t. I. je K. S. K. J. izplačala že !§ $2,298,835.00 skupne podpore.	M
Pri K. S. K. J. se lahko zavarujete za posmrtnino v znesku	5s
$250-00, $500.00, $1,000.00, $1,500.00 in $2,000,— Dalje se lahko	|| zavarujete za razne poškodbe, operacije, onemoglost, in bolniš-
ko podporo; pri slednji za $1.00 ali 2.00 dnevne podpore in za	fl
dolgotrajno bolezen. Dalje ima K. S. K. J. tudi 20 letni zava-	iS
rovalni oddelek in zavarovanje do 70 leta.	Ki Sprejema se člane od 1 — 55 leta.
Rojake (nje) so uljudno prošeni, da naj dobri katol. stvari na	lj|)
ljubo ustanavljajo nova krajevna društva naše Jednote. Za	CK
novo društvo zadostuje 8 članov(ic). Geslo K. S. K Jednote	S3)!
ie: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD!"	II
Glede vstanovitve novih društev in gledt drugih pojasnil se ^ obrnite pismenim potom na glavnega tajnika:	[[i
Josip Z al ar. 1004 N. Chicago Str., Joliet, Illin«4s. ffij
I Javna zahvala in priporočilo	M
i, (/ Pred kratkim sem sprejel od Tiskovne Družbe Edinost. r ^ "čno izdelane tiskovine, katere sem naročil za Družbo sv. Dru-f\ z'ne. Dol
žnost me veže. da se Tiskovni Družbi Edinost javno
ki za lično delo, točno postrežbo in tako nizko ceno.	$
p Pred dobrim letom je morala Družba sv. Družine plačati neki	/f
U dr-URi slovenski tiskarni, za enako delo in enako število eksem-	U
r p'ai"jev. več kot polovico več, kakor nam je sedaj računala Tis-	»3 ,\\ kovna Družba Edinost.
^ Vsled tega priporočam vsem slovenskim katoliškim dru-	w
I stvom, organizacijam, zvezam, korporacijam in posameznim tr-	d!
-tj govcem, da naročajo potrebne tiskovine pri Slovenski Tiskov-	jv
[ jjT ni Družbi Edinost. Gotovo boste zadovoljni z delom, kakor	[jL
i v ^di z nizko ceno in točno postrežbo.	Q \ V Ako
st bomo vsi držali gesla "svoji k svojim," bomo pri-	03
Pomogli katoliškemu listu Amer. Slov. in Edinost, da postane	^
N< cim prej dnevnik. Ako hočemo obdržati vtise, katere so na-	® # Pravili Katoliški shodi, po raznih slovenskih naselbinah, nam
,r9 ,e katoliški dnevnik neobhodno potreben. Držimo se vedno ges-	uf
\ la: "SVOJI K SVOJIM," ter podpirajmo katoliški tisek.	(Z Za Družbo sv. Družine
JOSIP SLAPNIČAR, gl. tajnik.	#
Delavec! Sleherni dan se vprašaj:
ALI REDNO PLAČUJEM AMERIKANSKI ALI REDNO CITAM	SLOVENEC
ALI REDNO DOPISUJEM V	IN
ALI ZADOSTI AGITIRAM ZA EDINOST
V NEDELJO POPvOLDNE.
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOSi."
1 PEGAM IN LAMBERGAR j

Vitovec jo je ostavil; njo pa je obšla burna radost, ko je preudarila novi položaj. Če se je spomnila preteklosti, se je veselila, da je ukrotila upornega leva; a zrla je rajša v bodočnost in premišljevala zadovoljna dvojni vspeh: enega protivnika je ponižala, drugemu izpodnesla močno oporo. Izigrati enega proti drugemu, ta načrt ji je stal takoj razločno pred očmi. In njej, slabi ženski, se je posrečil tako mojstrski poteg! Katera ženska bi ne bila ponosna na tak sijajen dokaz duševne zmožnosti! To je bil za kneginjo po dolgi nevihti prvi jasni dan. Zato se je pa tudi čudila hišna, ki ji je spletala dolge lase, in se ji laskala, kako da ji cveto lica in kako se ji iskre oči. Karala jo je kneginja, in se pogledala v zrcalo, ki ji je povedalo, da ne laže hišna. Zato ji je tudi odpustila kneginja in ji podarila zlate uhane.
Cesarski svetovalci pa so bili tega mnenja, da se bodo kmalu pogodili s kneginjo, ker je postala tako dobre volje. A motili so se. Čimdalje trdovratnejši so bili njeni zastopniki, in mirno, samozadovoljno smehljanje doktorja Lenarta je raztogotilo časi oba Ungnada tako, da so morali pretrgati sejo.
"Vitovec je vendar priznal cesarju vse pravice!" je, kričal Ungnad.
"Ah Vitovec!" se je smehljal Lenart. "Vi še malo poznate tega našega slavnega vojskovodja. On je takisto skop s svojim blagom kakor radodaren s tujim. Jaz se le čudim, da ni že priznal cesarju vseh pravic do francoskega prestola. Brez šale, gospod Ungnad! Naš Vitovec je tak, da Vam odstopi za dober denar vse turško cesarstvo."
"A zakaj dopuščate, da postopa tako samooblastno ?"
"Da, to je važno vprašanje. A verjemite mi, da smo se že bili namenili nekolikokrat, da se mu ustavimo, a k sreči smo se bili vselej izpremislili, kakor ovni, ki so bili sklenili, da se postavijo volku po robu. Jaz imam veliko pravdo spisano baš zoper Vitovca in dobil bi jo, če le katero. Dolžim ga, da se je po krivici začel pogajati z Vami."
"In implicite bi bil tožen jaz," se je smejal Ungnad: "ker sem se pogajal. O, Vi ste še vedno stari lisjak."
Pogajanja niso napredovala. Za vsak grad, za vsako vas so se dogovarjali obširno, tako da je postal cesar že ja-! ko nepotrpežljiv. Celjsko mesto mu še ni bilo priseglo zve-j §tobe. in tudi drugi kraji so odlašali. Vitčvec pa je občeval mnogo z zastopniki kneginje Katarine in jih izpodbujal, J da naj se ne vdajo; a poslance je pošiljal na vse strani in klical stare svoje vojake pod orožje. Prihajali in odhajali so ti od jutra do večera, da je bila njegova hiša kakor, čebelnjak; in marsikateri miroljubni poštenjak, ki je poj stopal j)o ulicah, da se nagleda svoje hiše, se je čudil ne-j malo, odkod da se jemlje toliko vojaštva. A kadar je iz-j jezdil Vitovec, ga je spremljalo konjikov nič manj nego j cesarja. Moško se je zdaj vedel in zabavljal naglas čez ce-1 larske svetov o J	zdavnaj bi že imel cesar V rokah
vso grofijo, da nima tako nesposobnih zastopnikov; a če so ga ti opomnili, da naj vendar že izroči mesta in gradove, je zahteval, da se dožene prej pogodba s kneginjo.
S kneginjo je bil očividno popolnoma sprijaznjen. Sprejemala ga je ob vseh urah in se posvetovala dolgo z njim, tako da je med dvorniki, ki imajo toliko prostega časa in tako ostre jezike, počil čuden glas. Posmehovali so se, kadar je šel Vitovec h kneginji, namigavali si in šepetali, kadar je odhajal; in ostrmel je ta nekega dne, ko ga burno vpraša Ostrovrhar, če namerava res kneginjo vzeti za ženo.
J'Ali si znorel?" se je zadri Vitovec.
"Jaz? se je čudil oni. "Zakaj?"
"Ker ti pride kaj takega na misel. Kaj je to možno?"
"Možno? Za Boga! Kaj ni vse možno! He, prijatelj, ali si res tako skromen ali se le delaš takega? Kaj bi že to bilo! Niti jaz nisem znorel, če mislim kaj takega, še manj pa ti, če je to resnica. Tu moja roka, Vitovec! Dobro srečo! Jaz ti bodem za druga."
"Ne bodi bedak, Ostrovrhar!" je odvračal oni. "Poj-diva rajša pit!"
"Moška beseda! Pojdiva pit!" je dejal oni in se ga prijel za roko. Ko sta pa sedaj skupaj sedela, mu je odkril Vitovec nekoliko načrta, ki se je bil porodil v njego-^
vi glavi, in se muzal, ko je oni debelo gledal in mu je za-®®®®®®®®®®®®®®®©®@®@®0®@®®®®g<
ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI
Se priporočam pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo, po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo.
Priporočamo se za obilen obisk
BENJ. EICHHOLZER
Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street.	Forest City, Pa.
, (T.)
)S®®0®®®®®®®®®®®®®00®®®®®®0®®@

stajala sapa. Ostrovrhar je položil svojo roko na Vitovče-vo in dejal: "Vitovec, jaz sem mislil, da sem najsmelejši vojak, kar nas je služilo pod grofovim praporom; a vidim, da si ti smelejši. Na tvoje zdravje! Jaz bodem vedno na tvoji strani."
Kar je bil pa omenil Ostrovrhar o kneginji, to je začelo Vitovcu hoditi po glavi. Branil se je motilne misli, ki ga je nadlegovala noč in dan. A kolikokrat si je dejal, da je brezumna, tolikokrat se mu je vsililo vprašanje: zakaj brezumna? In nezavedoma si je začel mož odgovarjati na to vprašanje in preudarjati, ali bi bila taka zveza res možno in brezumna. Spominjal se je nekako nejevoljen preprostega svojega rodu ; a vrstiti so se mu začela pred očmi junaška dela, slavne zmage, mnogobrojna odlikovanja, visoka dostojanstva, in zadovoljen se je tudi domislil svojega bogastva. In kneginja? Slavnega rodu seveda in vdova mogočnega moža in ponosna. A slavnejši rodovi propadajo in iz prahu se dvigajo novi. Kaj so bili pred leti Hunpadi, kaj Podebradje? In žena — kaj je? Senca svojega moža. Izgine mož, izgine ugled njegove žene. Zlo-rad je premišljeval, v kako stisko lahko spravi on kneginjo takoj, če ji odreče pomoč; in konec premišljevanja je bil, da potrebuje ona njega bolj nego on nje, baš ker je tako ponosna, in da bi se utegnila odreči marsikakega predsodka, samo da obdrži kneštvo. Zdaj mu pa ni šla iz glave lepa kneginja. O koliko bi bil dal skopi mož, da bi vedel, kako bode sprejela snubitev! Prijazna je z njim zelo, kakor še prej nikdar ni bila. A kdo umeje ženske! je vzdihnil ubogi Vitovec. Prostodušni bralec si misli, da se je hrabri junak, kakor vse kaže, nesrečno zaljubil na stare dni, in ljubeznjivo bralko pričenja zanimati ta celjski roh-ne: pisatelj pa bi lahko vpletel kratko premišljevanje o i sini moči jubezni, ki užene tudi modrega moža. Oj, kako bi bila neumestna! Treba je namreč govoriti resnico in povedati, da je imel Vitovec jako malo čuta za to, kar je lepega na svetu, in da mu ni bilo čisto nič za lepo vdovo; a imel je pred očmi, kaj bi se dalo doseči z njeno roko, in sklenil je poskusiti srečo, dasi bi bil šel mnogo rajši v boj nego snubit. Vesti se je jel snubaški. Zaslužka je dajal krojačem in klobučarjem in si omislil velikansko zrcalo. Kneginjo, ki se ji niti sanjalo ni, kaj da ima Vitovec v mislih, je obiskoval mnogo češče, in menil se je z njo mnogo pozorneje in vljudneje. Ker je dobro vedel, s čim da se pridobe ljudje najprej, jo preseneti nekega dne z dragocenim darilom. Mnogo boja ga je stal ta velikodušni sklep, in skopost je zmagalo le upanje, da bode kmalu vse njegovo. Kneginja pa je živo zardela, ker si je mislila, da je to nekak nežen opomin, kaj da bi bila morala storiti ona. A prekanjeni Vitovec si je tolmačil to njeno rdečico vse drugače in si mislil v svoji robatosti: "Ženske so ženske." Veselil pa [se je svojega vspeha tem bolj, ker so bile na tem polju to 1 njegove prve lavorike; branil se seveda tudi ni, ko mu je kneginja obilno vrnila darilo. Take malenkosti krepe pri-I jateljstvo. Težka naloga pa še ni bila rešena; treba je bilo govoriti naravnost. O kolikokrat je bil že sklenil Vitovec, da danes mora odkriti kneginji svoje želje! A kadar ji je sedel nasproti in ga je ona gledala tako mirno in j se razgovarjala z njim tako lahko in prosto, mu je upadal j pogum. Prizadeval si je, da bi se ji prikupil, in s potrpež-
j ljivo prijaznostjo je poslušala ona njegove ljubeznjivosti. t_
IZ JUGOSLAVIJE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
potila proti severni triglavski I steni. Rano zjutraj je bilo sicer najlepše vreme, že dopoldan je pa nastala nevihta in je pričel padati dež, pomešan s snegom. Med 10. in 12. uro sta oba že priplezala proti vrhu stene. Maturant Dereggi j je srečno preplezal steno, ju-j rist Topolovec pa je najbrže i hotel vezati slovensko in nemško pot skozi severno steno, a je na potu omahnil in padel v prepad. Dohitela ga je ravno za časa odkritja spominske plošče tragična smrt. Pokojni, Vladimir Topolovec, je bil marljiv dijak in navdušen hri-bolazec.
-o-
Vihar in toča nad Celjem.
V	soboto 23. m. m. okoli 5. ure popoldan se je prepre-
i glo nebo s črnimi oblaki. Po j kratkem nalivu je nastal vi-' j har in z neba se je vsula gosta toča. V mestu je metalo z oken šipe in rože, po cestah je padala strešna opeka. V okolici je napravila toča mnogo škode na sadnem drevju in na polju. Tudi v konjiški o-kolici sta vihar in toča močno poškodovala vinograde, sa-; donosnike in poljske pridelke.
-o-
Neurje s točo Strela na barju. , V pondeljek dne 25. m. m.; j je pričelo med gromom in tre-1 skom neurje, med katerim se 1 je vsula nad Ljubljano in o-kolico tudi gosta toča, debe-j la kakor lešnik. Ob ižanski I cesti je oklestila sadje in polj-, ske pridelke ter je škoda ze-1 lo občutna. Med nevihto je na j ižanski cesti, poleg šole na J Barju, udarila strela v pos-I lopje posestnika Franceta Po-! zarška. Nastal je požar, ki je. resno ogrožal tudi sosednje ! hiše. Na kraj nesreče je pri-hitela takoj požarna bram-ba iz Ljubljane, ki je s pomo-. čjo gasilcev z Baria lokalizi-j ■ rala ogenj. Pozaršek ima pre-' cejšno škodo.
-o-
Grozen umor Slovenca v Osi-jeku.
V	osiješki okolici je našel; tamkajšni mestni gozdar v mlaki krvi 62-letnega Ivana Krajnika, kočijaža iz Slovenije, ki je prišel v Osijek, da si poišče službo. Ob Dravi si je hotel umiti noge. kar ga iz-l
j nenada napadeta dva moška
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLAČ!
Prevaža pohištva — premo* — les — in vse kar spada prevažalno obrt. Pokličit< ga po telefonu!
PKam RaamvaU«	1
ter zahtevata od njega denar Ker se je Krajnik branil, sta 1 mu z nožem prerezala žile na J vratu in na rokah, mu vzela ! 200 Din. ter ga pustila v mlaki krvi ležati ob bregu Dra-ve. Umrl je kmalo potem.
-o--
Požar v Tomačevem.
V Tomačevem pri LjubijV j ni je udarila strela v skedenj posestnika Valentina Kajzer. ja vulgo Taškerja. Skedenj ki je bil poln krme ih slame je pogorel do tal. Škode je nad 100.000 Din., zavarovan pa je bil le za 2400 dinarjev
-o-
Južna Amerika od ob ru je rovni načrt Francije.
Ženeva, Švica. — Države južne Amerike so po svojih zastopnikih na zborovanju H-ge narodov izjavile, da se strinjajo z mirovnim načrtom, ki ga je predložila ligi narodov — Francija.
Te države so izrazile željo, da bi za slučaj naDada od k^ terekoli strani, dobile vojaško pomoč, v nasprotnem slučaju pa, ker državam južne Amerike ni mogoče dati vojaško pomoč, bi pa, kakor je nasve-tovala Francija pomagale in pokazale svojo solidarnost do lige s financijelnim sodelovanjem.
--t
NAZNANILO IN PRIPORO ClLO.
Cenjenim naročnikom, bla gim dobrotnikom in prijateljem in vsem rojakom po dr« ž a vi Colorado, Wyoming in Montani naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste Amerikanski Slovenec in Edinost, Ave Ma» ria in St. Francis in vse dni go, ki je v zvezi z našim pod-jetjem in imenovanimi listi.
Rojaki prosimo Vas, pomagajte požrtvovalnemu in za katoliški tisek vnetemu možu Mr. Mladichu širiti dobro kat časopisje. Prigovarjajte svoje sosede in prijatelje, da se na liste naroče, da se tako za nese dobro časopisje v vsako slovensko hišo. Mr. Mladieha vsakomur najtopleje priporočamo !
Uprava A. S. in Ed. Ave Maria in St. Francis.
J. K0SMACH
x8o4> W. a and St. Chicago. UL
ttoiakom se priporočam «ft
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA
NaiboliSe delo. naimžie ceft* Prevsamem barvam* hii zuni* »o rnotrai t>okladam nar>ir
"Šur Majk!
KARKOLI SE DA TIS-KATI IN KARKOLI NAREDIJO ' KJE DRUGJE, TO NAREDIMO	I [Jf
TUDI MI!" TO SO BESEDE I LI I—1 TJj NAŠIH TISKARJEV.	L—^Jt^g*
Naša Tiskarna
*
ig—^lrt izdeluje tiskarska dela lično in točno. / r iff	na stotine slovenskih in hrvatskih
/j Otfl društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še
Vsem cenjenim društvam se pripo-ročamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo teako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur!
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ožini lista
A. S. EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se!
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na nai list in objavijo ▼ njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
1849 W. 22nd St	Chicago, EL
*
^___=____
j Hranilni in Posojilni Zavod
5	REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJ. ZAVEZO1 T V LJUBLJANI
i	naznanja, da sprejema vloge na hranilne knjižice t*
?	ali na +ekoči račun v vsaki valuti ter jih obrestuje f ^
I	po najvišji obrestni meri.
J	DAJE KREDITE zanesljivem osebam na po- e
1 Sj	sestva, obrtnikom in industrijskim podjetjem, i 1 GARANCIJA za sigurnost za vse vloge obstoji j
i	v velikih solidnih obrtnih in industrijskih podjet- c
T	jih, tovarnah, hišah in zemljiščih.
j	NA VPRAŠANJA DAJE VSA POTREBNA : „
6	POJASNILA
I Hranilni in posojilni zavod (,
Y	r. z. z. o. z. v Ljubljani	1 ; f
1	Dunajska cesta št. 23.
|	JOSEPH PAVLAK j I
■	PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER ||
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za P°* grebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1814 — So. Throop Street,	Chicago.
I Phones: CANAL 5903 in 5666. .	J|H 1