Štev. 24.	V Ljubljani, 11. junija 1909.	IL. leto.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
Dol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h i» i, it dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Nujen poziv vsemu slov. učiteljstvu.
Za nekoliko tednov pride v državnem zboru na dnevni red razprava o saniranju deželnih financ. To je velevažna zadeva, ki je za nadaljni razvoj šolstva eminentne važnosti. Treba je pritisniti na državni zbor, da sklene, naj država prevzame od dežel 50% stroškov za ljudsko šolstvo.
Vse učiteljstvo naj naslednjo resolucijo z utemeljevanjem vred prepiše, ter poskrbi, da jo krajni šolski sveti, občinski odbori (ali le županstva), šolska vodstva (učiteljstvo te in te šole), učiteljska društva, (kjer ga ni mogoče sklicati k zborovanju, naj se skliče vsaj odbor k seji, da sprejme in podpiše v imenu učiteljskega društva) in tudi druge korporacije sprejmejo in podpišejo.
Resolucija.
Podpisanci prosijo: Visoki državni zbor naj skleni, da prevzame država 50°/o šolskih stroškov od dežel.
Utemeljevanje:
Uvedba državnega šolskega zakona je bila blagodejno delo, ki je pripomoglo, da je ljudstvo gospodarsko v zadnjih desetletjih tako jako napredovalo. Državni šolski zakon je ustvaril dalekosežno elementarno izobrazbo, na kateri podlagi se je mnogobrojno kmetijsko, obrtno in drugo šolstvo moglo razviti.
Šolstvo naše monarhije se sicer razcvita, a nadaljnjega razvoja pričakujejo podpisanci z morečo skrbjo, ker financialne podlage, ki na njih sloni šolstvo, ne omogočujejo uspešnega nadaljnega razvoja. Dežele, krso jim naložena bremena za šolstvo, ne morejo več žrtvovati za nadaljni razvoj šolstva.
Podpisanci smatrajo za edino sredstvo, da se financialne razmere šolstva trajno urede, to, da država prevzame 50°/o šolskih stroškov od dežel, da morejo te izpolnjevati svoje kulturne naloge napram šolstvu.
LISTEK.
Odkrftje laži.
Senzacionalna je novost, prijavljena od ameriških časnikarjev, da je dr. Peterson, profesor dušeslovja v Novem Jorku izumil napravo, ki odkriva laži. Ta naprava nam natančno določa trenutek, v katerem opazovani vedoma izpoveduje laži. To dejstvo se je objavljalo v vseh politiških dnevnikih, zaradi česar je prišlo do natančnega opazovanja, kije provzročilo napetost z napovedovanjem kaj zanimivih člankov. Položil se je temelj hipotezam prihodnosti, ki se bodo pri njih diplomati v raznih zbornicah, kriminalisti na sodiščih ob-dolževali svojih zmot ali laži in to povsem odkritih; zaman bo izkušal otrok zakriti tudi tako nedolžno laž. Zanimive podobe, ki razočarajo pisatelja in pesnika; podobe, ki so k sreči ali ne — kakor je stališče, iz katerega hočemo stvar soditi — vse kaj drugega nego te, ki odgovarjajo resnici.
Tu ne gre za vest kakega časnikarja, ki nas hoče iznenaditi. Eksperimenti so nam po-
Najvažnejša kulturna naloga moderne države je, da si mladina pridobi potrebnih znanosti in spretnosti za boj za obstanek. In to svrho ima šola. Ne le da izobrazi posameznega državljana v koristnega uda človeške družbe, temveč šola je vir gospodarskega razvoja države. Izobraženo ljudstvo je tudi najsposobnejše. Temu velikemu pomenu, ki ga ima šolstvo v organizmu države, pa, žal, nikakor ne odgovarja skrb države, ki jo ima ta za materialno podlago šolstva. Država si je sicer pridržala vrhovno nadzorstvo, a financialne dolžnosti do šolstva je naprtila deželam, ki so zaraditega prišle na rob financialnega poloma.
Pri ustvaritvi državnega šolskega zakona se je deželam sicer dovolilo da smejo pobirati 10% doklade na državne davke za stroške za šolstvo, ker so pa ti stroški od leta do leta rasli in ker morajo prispevati dežele tudi za zgolj državne potrebe, so se prvotni izdatki dežel postoterili. Dežele so bile primorane svoje potrebščine kriti z najetjem posojil, in financialni položaj dežel je od leta do leta slabši. Pri tem pa trpi posebno šolstvo, zakaj stroški za ljudsko šolstvo znašajo skoraj polovico deželnih dohodkov. Da pa šolstvo ne bo nazadovalo, se mora postaviti na tako financi-alno podlago, ki bo omogočila in jamčila za njega uspešni nadaljni razvoj. Ker ima država na dobro razvitem šolstvu največji interes, mora deželam priskočiti na pomoč, ker so dežele prišle zaradi državnega šolskega zakona v financialne stiske, je dolžnost države, da prevzame primeren del stroškov za ljudsko šolstvo, kakor je to urejeno tudi na Angleškem, Francoskem in Pruskem.
Da so se dežele zadolžile, ni krivo morda njih slabo gospodarstvo, temveč tiči vzrok baš v tem, da se je država odtegnila svoji dolžnosti, da bi prispevala k stroškom za šolstvo.
V interesu kulturnih nalog, ki jih imajo dežele, posebno pa v dobrobit ljudskega šolstva, zahtevajo podpisanci, da prevzame država od dežel 50% njih stroškov za šolstvo.
Ta način prispevanja države v svrhe dežel
kazali, da obstoji naprava, zaradi katere so fiziologi dobili podatke posebne važnosti in to glede njih pomena kakor tudi glede njih razlage in uporabe pri diagnozi. Vredno je otresti se vseh predsodkov in fantastičnih opisov, ki so jih prinašali različni listi, in si ogledati resnico: kateri poizkusi in katere naprave so dali povod napravi odkrivanja laži.
Prikazen, nekako skrivnostno-skrbno opisana v knjigi, objavljeni od dr. Veragutha, ki je docent nevrologije v Ourihu, se imenuje odsev psiho-galvaniški. Že mnogo časa se je vedelo, da, če spojimo človeško telo z elek-triškim tokom, se tok izpreminja glede moči, in sicer vsakokrat, kadar se prenaša na telo kako dušno ali telesno draženje. To prikazen je opazoval in opisal pred vsem inženir-elektrik Mtiller. Dr. Veraguth je bil pričujoč celi vrsti njegovih poizkusov in jih proučaval, da bi se poglobil v to zadevo. Dr. Veraguth se je posluževal najnavadnejše priprave. Elektriški tok konštantne napetosti prehaja v galvanometer, ki je v dotiki z zrcalom in reostatom; ta tok je prehajal v človeško telo potom dveh navadnih elektrod. Na zrcalu galvanometra se opazijo variante napetosti elektriškega toka, ki
ni le pravičen temveč je s principialnega stališča neovrženo utemeljen.
Te resolucije naj vpošljejo vse imenovane korporacije takoj na predsedstvo državnega zbora na Dunaju, oziroma „Slovanski Jednoti."
Tovariši, nikar ne zamudite prilike, temveč storite svojo stanovsko dolžnost, in sicer takoj!	_
Odgoni v Sibirijo.
Kar se sedaj godi v našem deželnem šolskem svetu, moralo bi zanimati vsakega poštenega in pravicoljubnega moža. Da se naša javnost radi tega ne vzdramlja in ne vzburja, je dokaz naših žalostnih, zaspanih in tudi popačenih razmer! Kakor je nekdaj slaboglasna „visoka komisija" preganjala in davila angleško duhovščino, tako preganja sedaj naš deželni šolski svet naše učiteljstvo, dasi ti je dal zakon barijero svojega varstva okrog tebe, je barijera samo iz papirja, in če si ljudski učitelj, meče te vrhovna šolska oblast kakor žogo okrog. Brezpravnost ljudskega učiteljstva je signatura sedanje Schwarzove dobe, in da se ne pozabi na staro Avstrijo, ki diha pod geslom: justitia fundamentum regnorum, pristavljamo takoj, daje brezpravnost naprednega učiteljstva signatura sedanje Schwarzove dobe!
Kakor lačno morje hoče imeti S. L. S. svoje žrtve! In baron Schwarz ji meče te žrtve v prazni želodec, ter stori s tem vse, kar se po mnenju omenjene stranke more zahtevati od pametnega deželnega predsednika. Vsaj klerikalna stranka je s tem „delovanjem" avstrijskega prokonsula v naši kronovini zadovoljna, in k ti zadovoljnosti ji moramo odkritosrčno čestitati!
Videti je, da se je izdala katoliška parola, uničiti vsakega učitelja, ki se je slučajno zameril svojemu župniku. Takega izstradanega,
se narejajo tekom poizkušnje. Da se stvar bolj natančno zaznamuje, se svetlobni žarek, ki odseva z zrcala, prestreže na horizontalo milimetrsko skalo, opazovalec bere na tak način jasno količino posameznih nihljajev. Zaradi fotogra-fične slike postane zapis tudi automatičen, ker svetloba, sevajoča z ogledala, vznemirja mrežico, ki v neprestanem gibanju zaznamuje črto brez presledka. Izkušnje Veragutha sta ponavljala Peterson in Američan Jung, ki je poslednji sporočil podatke svojih študij zdravniškemu kongresu angleškemu v letu 1907, opisujoč tako pripravo, ki jo imenujemo gal-vaniški psihometer.
Podatki, ki se zadobé po tej napravi, so nad vse zanimivi. Ako je telo absolutno mirno in ga nič ne draži, bodisi duševno ali telesno, se opazuje, da napetost elektriškega toka polagoma in zaporedoma pada. Zadostuje le majhno razburjenje, mala svetloba, živahen stik, čitanje kakega ganljivega prizora ali kak matematiški račun, da se izvede občuten prirastek napetosti btruje, ki jo verno kaže galvanometer. Znamenito je to, da se ta reakcija ne pojavi neposredno, temveč za nekaj sekund; ta čas se imenuje latentni čas. Potem, ko doseže na-
izmučenega reveža v tla poteptati, ni posebno junaštvo. Ali k temu junaštvu ga ni sposobnejšega, nego je barona Schwarza prvi oprič-nik, gospod vitez Kaltenegger!
Poglejmo si sedaj, kako se izvrši dotična justifikacija! Najprej je prišel Žirovnik na vrsto, za njim Potokar, in kakor je iz interpelacije dr. Lampetove v zadnji seji deželnega šolskega sveta sklepati na vrsti je sedaj gospod Grmek v Komendi. Med tem, ko klerikalni želodec prebavlja Potokarja, že seklja neumorni kuhar, vitez Kaltenegger, da skoraj servira haše iz Germekovega mesa klerikalnemu omizju !
Stvar je sama na sebi silno priprosta. Če je župnik nezadovoljen z učiteljem, skuje pritožbo na deželni šolski svet, jo da podpisati po svojih privržencih, v drugem pa se zanaša na barona Schwarza. In res se prične naj krutejša disciplinarna preiskava, pri kateri se pa nič važnega ne spravi. Tako se je Potokarju zgolj le izkazalo, da je šolsko zastavo posodil za slavnost ognjegascem na Veliki Loki, da je proti volji župnika Oblaka hotel z drugimi pevci peti pri neki maši. Vse kar se je izkazalo je pravcati nič, in pri naj „boljši" volji Kaltenegger ni mogel drugega nasvetovati nego ponižen „ukor", ki kot kazen ničesar ne pome-nja. Kazen je sama na sebi brezpomembna, ali vitez Kaltenegger združi z njo tako imenovano premestitev iz službenih ozirov. Bolje bi se reklo: premestitev župniku na ljubo! Navadno se na predlog plem. gospoda Kalteneggerja sklene, da se dotični učitelj, kateremu se s pomočjo zakona ni moglo kaj drugega pripečatiti, nego ponižen ukorček, službeno premesti, in sicer v kraj, kamor nikdo ne prosi, v kako pustinjo, v kako kranjsko Sibirijo, kjer je svet s plankami zabit, kjer je nesrečen učitelj izoliran, kakor je bil nekdaj izoliran Ovid v Tomih!
Taka premestitev je kazen, je kruta kazen, in tem občutnejša, ker mora d o -tičnik imeti zavest, da ga za-deva proti volji zakona. Nezakoni-
petost maksimum, se napetost izpreminja stop-njema do svojega mirnega stališča.
Veraguth je naredil nekatere zanimive poizkuse glede čutnosti, preiskujoč histerične osebe in je prišel do opazovanja, da v nekaterih slučajih, v katerih je bolnik trpel na anesteziji (neobčutljivosti) ali ko je izjavil, da ne čuti nikakega stika, vbodljaja itd., ga je galvanometer označil. Drugi znameniti eksperimenti so se izvršili glede čutne napetosti po metodi dr. Junga, ta obstoji v tem, da predlaga množino besed pri osebi, ki se ima izprašati. Ta oseba ima odgovoriti na vsako besedo z drugo, ki je v zvezi s prejšnjo, ki jo je zaslišal. Konštatovalo se je, da, če se združi to metodo z ono glede psihogalvaniške refleksije, se pri vsaki izzivajoči besedi pojavi močno valovanje v galvanometru.
Na ta način se je prišlo do sredstva, ki v številkah kaže napetost notranjega vznemirjenja in čuvstvovanja. Morda je bilo radi tega mogoče soditi, da se da ta naprava izkoriščati v odkritje zakritih hudodelnikov in lažnikov sploh. Znanstveniki opozarjajo pa na dejstvo, da morejo razni vplivi kaliti in otežkočati poizkušnje ter izpremeniti podatke. Isto tresenje
tost te kazni je očitna, in ker je v zvezi z disciplinarno preiskavo, jasno je na prvi hip, da nadomešča ta izven zakona stoječa kazen, tisto disciplinarno kazen, kojo bi bil vitez Kal-tenegger rad izrekel, pa je pri obstoječih postavah izreči ni smel.
Tako premeščenje, ki izvira iz disciplinarne preiskave, je skoraj enako z kazensko premestitvijo. Proti zadnji premestitvi imaš pritožbo, proti premestitvi na ljubo župniku pa nimaš pritožbe, dasi je eno kakor drugo disciplinarna kazen!
V tem pa tiči tudi velika nelojalnost deželnega šolskega sveta in oziroma njegovega referenta. Ne samo, da se učitelj porazi, odvzame se mu tudi pravica pritožbe, in to v slučaju, ko ga de facto zadene skoraj najhujša disciplinarna kazen. Potokar, kije no-torično slabega zdravja, pride s svojimi štirimi otročiči v Banjaloko; iz vinskih milih krajev v ostro in mrzlo krajino; od železnice v vas, do katere vodijo najskromnejša, pa vzlic temu najdražja prometna sredstva. Da bi to kazenska premestitev ne bila, o tem nas pl. g. Kaltenegger ne bo nikdar prepričal! Bolj ko govori o služboozirni premestitvi, bolj se nam vidi, da se gospod vitez hlini. Oziri na službo so g. referentu le krinka: mož, kateremu je Terezijanišče odgo-jilo otroke, si lahko zatvori srce in prej kot ne se mu v plemenitem tem srcu niti kaplja ne gane, če ga slučajno prešine misel, kaj naj ubogi učiteljček s štirimi otročiči počne v oddaljeni Banjalokil
Torej še enkrat: Kalteneggerjeve najnovejše premestitve naprednih učiteljev so krute kazui, in sicer tem nedopustnejše, ker v vsakem slučaju zadevajo nedolžno in mnogoštevilno obitelj. Najnovejše rožice vitez Kaltenegger j evega zadoščenja, najnovejše cvetke zadovolj-nosti naše katoliške stranke poganjajo iz solz nedolžnih otročičev!
Večja odgovornost, nego zastopnike S. L. S., zadeva pri tem našo vlado. Da je stranka, posebno če ji stojijo na čelu duhov-niki-politiki, nagnjena k maščevalnosti in per-sekucijam, to je nekaj starega. Zatorej niti trenutek ne dvomimo, da se je ideja najnovejših učiteljskih premeščenj vodila v političnem gnezdu S. L. S. Ali da se vlada, ki je poklicana, da tiči kakor ščit pred zakoni, pušča spelja-vati k takim eksperimentom, toje, kar ustanovlja na njeni strani največjo odgovornost, na naši strani pa pravico do najostrejše kritike! čemu naj bi še kaj pisali ? Stvar se radi krivice, ki tiči v nji, sama obsoja! K večjemu napišemo še to, da opravlja pl. gospod Kaltenegger svoj posel, za katerega ga pa nikakor ne zavidamo, z nekako židano voljo, da ne rečemo z nekakim cinizmom. Njegov predlog se največkrat glasi:
Uebersetzen wir den Mannn nach......
wohin ohnehin niemand kompe-tiert!
ip^	i	—	.....
galvanometra more varati in kazati občutek, provzročen po notranji muki in žalosti zaradi izvršene krivice ali razburjenje zaradi indigna-cije zaradi krive pritožbe.
Kako se naj razlagajo te prikazni? Od-svit psihogalvaniški se po mnenju Veragutha izvaja od kože, posebno od tiste, ki pokriva dlan rok in stopala nog, katera tvori nekak odboj, ki je različen po vplivu svojstev razdra-žencev. Veraguth, ki podpira svoje nazore z mnogimi izkušnjami, ne dvomi, da so dlani rok in stopala nog v nekaki sličnosti elektriškim telesom, in primerja potem analogije elektriške prikazni gotovih vrst rib z odsvitom psiho-galvaniškim.
Kar preostaja od zaključka naprave za odkrivanje laži, je malenkost v primeri s čudeži, ki jih je obljubljal obilni naslov tega malega članka. Prav lahko tedaj še spimo spanje pravičnega, in naši diplomati se lahko otresejo najmanjše bojazni, da bi danes ali jutri zagledali svoje publikacije razkrinkane in v vsi nepopolnosti zaradi indiskretnosti kakega časnikarja, Bodi pa kakor hoče, psihogalvano-meter je vedno jako zanimiva naprava, ki so z njo prišli do odkritja znanstvenih elektriških pojavov, do merjenja čustvovanja in stvarnega razmišljanja človeške občutljivosti.
Soodgovorna je tudrS. L. S. in njeno stališče je ravno pri teh persekucijah jako nečedno. Takoj pri nastopu v deželnem šolskem svetu je dr. Susteršič predlagal, d a s e nesme radi političnega mišljenja nikdo preganjati. Takrat je sedel na zatožni klopi sedanji deželni odbornik prof. gospod Jarec! Zategadelj se je stavil tako vzoren predlog. — Danes pa je ta predlog pozabljen in p o z o b I j e n : napredni učitelji se preganjajo zgolj le radi političnega prepričanja. Tako izgleda doslednost, da ne rečemo dostojnost S. L. S. 1 Samo ob sebi se ume, da bodo S. L. S. zastopniki v deželnem šolskem svetu naš apel na doslednost, in dostojuost zavračali s zasmehom in zaničevanjem. Ta stranka je dandanes ošabna, kakor je bil ošaben Acest v Vergilu, ki je menil, da lahko s svojo pušico izbije vsako zvezdo z neba. Konec pa je bil:
Volans liquidis in nubibus arsit arundo, Signavitque viam Plammis, tennisque recessit, Consumta in ventos. —
S tem se tolažimo!	Dr. I. T.
Šola in kmetiško vprašanje.
Glavne misli predavanja pri „Logaškem učit. društvu" v Logatcu dne 13. maja t. 1..
Tovariš Gangl je v Gorici pri XX. glavni skupščini „Zaveze" navedel glavne misli za rešitev tega vprašanja. Izobrazba in delo uči-teljstva med narodom je prvi pogoj za ugodno rešitev, zato je skupščina sprejela brezpogojno osemletno obvezno šolsko obiskovanje.
Sedanja ponavljalna šola naj se odpravi, namesto te naj se uvede v zadnjih letih vsakdanje šole tudi pouk iz kmetijstva. Ta predmet naj bi se poučeval po od strokovnjakov pisani knjigi. Učiteljstvo naj nikdar ne izpusti to velevažno vprašanje iz vidika, dokler ne bo ugodno rešeno, saj je to vprašanje velevažno za naš narod, ki je v pretežni večini kmetiškega stanu.
To vprašanje pa ne bo pri sedanjih po-litiških razmerah ugodno rešeno, ker vlada še danes misel pri osebah, ki imajo vpliv na ugodno rešitev tega vprašanja, da so socialne razmere našega naroda nasprotne osemletnemu šol. obiskovanju. Večina naše delegacije je bila in je še sedaj tega mnenja. A s temeljito šolsko izobrazbo bi se naš narod povzdignil iz uboštva, zato je tisti, ki je ugodni rešitvi tega vprašanja nasproten — grobokop našega naroda. Naš narod sam, ako bi se ga vprašalo za mnenje, če je zadovoljen z osemletno šolsko dobo ali ne, bi zanesljivo z 90 <% glasoval proti temu, ker ga tarejo beda, pomanjkanje delavnih moči in drugih socialni činitelji. S tem bi bilo to vprašanje do nedoločenega časa zanesljivo pokopano. Vkljub vsemu temu naj se učiteljstvo dosledno bojuje za to, da se polagoma privadijo temu ušesa tudi nasprotnikom, dokler ne pride zmaga.
Na podlagi vsega tega sedaj še ni ugoden čas za podrobno razpravo o tem vprašanju. Učiteljstvo naj do rešitve poučuje v smislu sedanjega šol. zakona, da se približno doseže toliko, kakor v osemletni šolski dobi.
Šolski zakon veleva, da sme v ponavljal-nico stopiti le tak učenec, ki z dobrimi uspehi zadosti iz glavnih predmetov šolskim terjatvam. Doslej je učiteljstvo, zlasti na Kranjskem, jako neprevidno postopalo v tem smislu. Navadno se je izpuščalo učence v ponavljalnico z 12. letom, če so kaj znali ali ne. Kdor postopa, tako, škoduje našemu narodu v obilni meri. Le cvet učencev naj se spušča v ponavljalnico, drugi naj redno obiskujejo šolo do končanega 14. leta. Učitelj se ne sme vdati v tem oziru nobeni sili, zlasti beda in delo naj se odločno odklanja, če bi zaraditega bili razredi prenapolnjeni, to tudi ni opravičilno — naj se pa šola razširi v večrazredno! Dokazano je, da so učenci v 18. in 14. letu najbolj dovzetni za pouk. ker so bolj razviti in pamet začenja prevladovati spomin.
Na ta način mi sami lahko približno rešimo to vprašanje. Sedanja ponavljalna šola naj se pretvori v nadaljevalno šolo. Ako so učenci v predmetih vsakdanje šole dobro podkovani, je treba le malo to gradivo ponavljati; poučuje se lahko kmetijstvo s posebnim ozirom na lokalne razmere. Pa tadi v vsakdanji šoli, zlasti v dveh zadnjih šol. letih, se lahko veliko lepega in koristnega poučuje v prid kmetijstva. Sedanja biologiška metoda je kaj primerna za tak pouk. Pri vsaki priliki naj otrok občuduje
vesolni red v prirodi. Naj ve, da ima vsaka bilka, mrčes, sesalec, ptica, riba svoj poklic sodelovati sedaj v korist, škodo, hrano, sedaj za delo v stvarstvu ali človeku. Na kmetih naj se vedno stavi vprašanje: „Ali je to kmetu v korist ali škodo ?" Na ta način spozna že otrok marsikaj, česar se mora varovati in ogibati, kaj mu donaša korist in škodo, kako se mora s tem ali onim ravnati in racionalno po stopati, da ima več pridelka, zaslužka in koristi. Spozna naj, kako se mora človek boriti s prirodo in varovati, dane podleže prirodnim silam.
Novi šolski in učni red veleva, da naj šolska mladina opravlja vsa dela na šol. vrtu. Kjer je šolski vrt, naj nobeden učitelj ne opušča te prilike. Učenci se s tem veliko lepega naučijo, učitelj ima od tega lepo korist, ker se mu ni treba toliko truditi in trositi po nepotrebnem denarja za obdelovanje. Tu naj učitelj razloži na biologiški način vsako delo, namen in svrho. Učenci naj se vrstijo po potrebi v malih ali večjih odelkih: ves razred hkrati na šol. vrtu je brez pomena.
Na šolskem vrtu naj se kultivirajo za poizkušnjo razne kulturne rastline, ki niso v onem kraju običajne. Bastline, ki se dobro obnesejo, se razširjajo po šolski okolici s semeni ali sadikami potom učencev, ki so sami že kultivirali dotične rastline.
Pri vsaki šoli je dovolj gnojnice in tudi pepela. Oboje je izvrstno gnojilo. Gnojnica naj se rabi vedno zredčena z vodo. Kaj sem dosegel na svojem šolskem vrtu s tem gnojilom in učenci, naj mi bo dovoljeno ob kratkem navesti.
Po šolski okolici sem razširil že več kul-tivirauih rastlin, ki niso tukaj v rabi. V obče občudovanje učencev in odraslih ljudi so bili lanske jeseni krompir, enoida in paradižniki. Krompir je dosegel 1 komad 77 dkg, od 50 do 75 dkg pa so bili v pretežni večini. Pridelek je bil jako okusen z obilnim zadržajem škroba. Gnojeno je bilo edino z gnojnico in pepelom.
Paradižnike sem za poizkušnjo kultiviral, in sicer sem seme del kakih 4 cm na gnoj pod zemeljsko plast. Odgojil sem 25 sadik, pri-lival večkrat z gnojnico in rahljal zemljo. Bastline so postale jako močne in bujno rastoče. Pustil sem pa rasti samo glavni poganek in cvetne poganke — vse druge poganke za listi sem pridno odščipaval. Sad truda ni izostal. čeprav je vrt 613 m nad morsko gladino. jih je sredi avgusta že nekaj dozorelo, sredi septembra sem pa nabral jako debelih, še zelenih jabolk 4 in */» velikih jerbasov. Sad je dozorel doma na solčnih oknih. Bastlina je južna, zgodnji mraz ji jako škoduje, segnila bi vsa jabolka, zato jih je treba spraviti na gorko pred prvim mrazom.
Letos sem odgojil v gorki sobi že od marca meseca nad sto rastlin. Sredi maja meseca sem jih presadil ob zidovje na solnčno leho, in sicer samo 30 komadov; druge sem razdal učencem in tudi trem posestnikom. Upam, da mi bodo letos večinoma dozorele — napravil bom iz njih kompot. Ako se mi dobro obnese, objavim drugo leto natančno poročilo, ker želim, da bi se ta prekoristna rastlina, ki ima veliko rastlinske maščobe v sebi in napravi jako okusno juho in vsako drugo jed — udomačila tudi na Kranjskem kakor je sedaj že na Primorskem.
Učiteljstvo naj ne bo delavno samo v šoli in na šolskem vrtu, marveč pri vsaki priliki tudi izven šole. Kdor se nekoliko razume na kmetijstvo, bo videl kmalu povsod veliko nedostatkov. Tu se cedi gnojnica po cesti, gnojne jame ni, greznic za gnojnico ni skoraj nikjer, petoniranih staj ravno tako ne, živina je zamazana in mršava; tam se vidi sadno drevje neobrezano, z lišajem in mahom obdano, ki se skoraj nikdar ne pognoji, zato pa le vegitira in rodi poredkoma! tam je zopet predenica v deteljišču, travnik poln krtin in mahu, kulturne rastline slabo pognojene in obdelane, zemlja skoraj nikjer regolovana ali prekopana itd. Naš kmet je jako konservativen, kakor se je naučil od očetov, tako postopa še danes. So izjeme, a niso pregoste. Za novosti in napredek je večkrat nezaupen in celo nepristopen. Učitelj naj dobi saj enega za racionalno postopanje iz kmetijstva, ko bodo drugi videli lepe uspehe pri njem, ga bodo pametneji posnemali — le zgledi mičejo, teorija izda, kakor v šoli, tako tudi pri odraslih, le malo ali nič. Našemu kmetu je prirojen tudi ponos na svoj stan in delo. Le izkušnjam in nasvetom svojih sovrstnikov rad posluša in uboga,
gospodi ne zaupa rad. Pa vendar naj učitelj pri vsaki priliki indirektno poizkuša vplivati na napredek kmetijstva. Beče naj n. pr.: Čital sem, da se je raba umetnih gnojil v tem in onem kraju jako obnesla, kmetje so jako zadovoljni z lepo košnjo. Škoda, da v teh krajih nihče ne poizkusi tega. Na podoben način naj se postopa tudi z drugimi nedostatki iz kmetijstva.
Jako priporočam tovarišem občevanje s kmeti. On se čuti srečnega in zadovoljnega, ako ga posetiš v lastni hiši in se z njim in njegovo družino pogovarjaš. Pri takšnih posetih ne bodi usiljiv s poukom, le mimogrede omeni tupatam kake nedostatke. Ne sramuj se takih posetov in žuljeve roke našega kmeta. S takim postopanjem, s taktnim in moralnim življenjem, postane učitelj priljubljen in popularen.
Tudi gospodičnam učiteljicam toplo priporočam, da bi opustile svoj konservatizem, čepenje doma in občevanje le z boljšimi krogi. Mi smo narodni odgojitelji, vsi eni kakor drugi, zato pa naj stopijo tudi učiteljice med narod — Daše kmetiške gospodinje jih bodo sprejele z odprtimi rokami. One naj vplivajo ravno tako indirektno na napredek iz gospodinjstva, v snagi, ženskih ročnih delih, cveti-čarstvu itd. — tudi one postanejo s tem popularne in velike dobrotnice naroda. Duh časa zahteva od nas vseh tako delo in postopanje, ker sedaj je stopil na površje demokratizem.
Ako bo učiteljstvo postopalo tako na vsej črti, bo zanesljivo imel naš narod od tega sijajne uspehe. Šola na kmetih naj se s kmetom spoji v eno telo. In s tem ne bo sedanja šola za naš narod prokletstvo, kakor učijo nekateri krivi proroki — marveč velik blagoslov.
M. K a b a j.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Ljubljanskemu učiteljstvu! V nedeljo, 13. t. m. popoldne napravimo učiteljski izlet k „S 1 e p e m J a n e z u" pri Št. Vidu nad Ljubljano. K našim nedeljskim izletom vabimo tovariše in tovarišice iz ljubljanske okolice in tudi učiteljske prijatelje sploh.
Socialni odsek.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za mariborsko okolico zboruje dne 17. rožnika v Lembachu. Začetek ob i/sll. uri. Bazun dopisov in drugih točk je na dnevnem redu poročilo o „Šola in in kmetiško vprašanje."
Sestanek in zborovanje v gostilni gospe Bobičeve. Imenom odbora
P o ž e g a r, t. č. načelnik.
Šaleško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, 17. junija t. 1., v Šmartnu ob Paki skupno z gornjegrajskim in vranskim učit. društvom.
Pri zborovanju, ki se začne ob 10. uri dopoldne, predava g. prof. L. Lavtar o svojih novih računicah in o bistvu metode, ki jo zastopa on.
Ta dan se vrši tudi pevska vaja za „Za-vezin" koncert v Mariboru.
Zaradi skupnega obeda se je zglasiti pri tov. J. Kranjcu — Šmartno ob Paki.
Da se z ozirom na predavanje važnega zborovanja udeležijo vsi člani in tudi nečlani, želi	odbor.
Ormoško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, 17. junija t. 1., pri Sv. Bolienku. Začetek ob 10. uri. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Društvena poročila in dopisi. 3. Letošnja konferenčna vprašanja za ormoški okraj. Predavali bodo: o referatu a) tovariš Kosi, o referatu b) tovariš Šijanec, o referatu c) tovariš Bajšp. 4. Volitev delegatov za XXI. glavno skupščino „Zaveze". 5. Predlogi in nasveti.
Zaradi obeda se je oglasiti do 14. junija pri bolfenskem nadučitelju Francu Oajnko.
V slučaju slabega vremena se preloži zborovanje na prihodnji četrtek.
Na mnogobrojno udeležbo vabi
odbor.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj
priredi v četrtek, dne 17. t. m., izlet k sv. Barbari v Halozah.
Vzpored:
I.	Ogled vrbovih nasadov in košarske
šole.
II.	Ob V» 12. uri dopoldne zborovanje v šoli.
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Ljudska šola in kmetijski pouk. Predava tov. A. O g o r e l e c.
3.	Pogovor o referatih za uradno učit. konferenco.
4.	Volitev delegatov za skupščino „Zaveze."
5.	Slučajnosti.
III.	Skupni obed in prosta zabava. Kuvert brez pijače 1-20 K. Pri prosti zabavi
petje, godba itd.
»
Pri sv. Barbari se je ustanovil poseben odbor, ki bo oskrbel za vse. Pošlje tudi v o -z o v e k vlakom na Možgajnce. Cena za vožnjo za osebo od Možgajne k Sv. Barbari le 1 K in nazaj 1 K. Železniška zveza je ugodna, ker se izletniki pripeljejo dopoldan z vlakom, a popoldne oziroma zvečer se s poštnim vlakom zopet odpeljejo. Kdor se želi peljati z vozom od Možgajne k sv. Barbari, naj to takoj javi tov. A. Ogorelcu, da ve, koliko vozov bo treba.
Prijatelji šole so dobrodošli gostje.
Tovariši, tovarišice, udeležite se tega poučno-zabavnega izleta polnoštevilno.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Učiteljsko društvo za polit, okraj Ljutomer izleti v četrtek, dne 17. junija 1909 v Radince in zboruje v prostorih g. Rosen-bergerja — restavracija — nasproti kolodvoru po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Vprašanja za uradno konferenco: a) Kako je urediti tuokrajni ljudskošolski pouk, da bo ustrezal željam in potrebam prebivalstva? Poročevalec Pušenjak Tomo. b) Prosto spisje v ljudski šoli. (Z ozirom na najnovejše struje. Poročevalec Cvetko Fran. c) Osnova vzornega žolskega reda za ljutomerski politiški okraj. Poročevalec Robič Janez. 4. Volitev delegatov «a glavno skupščino „Zaveze". 5. Slučajnosti. — Zborovanje in izlet se vrši ob vsakem vremenu. Točno ob 9. uri dopoldne je pevska vaja. Vadile se bodo pesmi štev. 34, 57, 72 in 78 iz „Mohorjeve pesmarice", II. del. Pesmarice se naj seboj prinesejo. Zborovanje se začne ob 10. uri. Po predelanem vzporedu skupni obed in prosta zabava. Iz Ljutomera odhod z vlakom 717 zarano. Na polnoštevilni tovariški poset vabi najvljudneje
odbor.
Slovenjebistriško učit. društvo zboruje dne 17. junija 1.1. ob 10. v veliki dvorani hotela „Avstrija" v Slov. Bistrici. Vzpored: 1. Dopisi in poročila predsedništva. — 2. Predavanje Miloša Štiblerja: Zadružništvo in uči-teljstvo. 3. Volitev delegatov „Zaveze". 4. Slučajnosti.
K udeležbi vabi društveni odbor.
Goriško.
Goriško učiteljsko društvo je zborovalo dne 3. junija 1.1. v Gorici. Navzočih je bilo 68 udov, pač častno število. Kot gosta sta bila gospica Olga Lekarjeva iz Štajerskega in tovariš Alojzij Hreščak iz sežanskega okraja. Po običajnem pozdravu naznani predsednik tov. Ign. Križman, da je vloga zaradi predloga tov. Cenčiča glede honorarja c. kr. okrajnemu zdravniku rešena. Plačevanje honorarja je prevzel c. kr. okr. šolski svet, če bi preiskal okr. zdravnik bolnega učitelja, ki želi imeti dopust. Vloga glede cepljenjenja koz ni še rešena. Na prošnjo predsedništva je opustila „Zaveza" ud-nino za 1. 1908., ker je imelo goriško učitelj, društvo v preteklem letu izredne stroške. Dalje se opraviči predsednik tov. Križman, ker je preklical izlet na Vršno na svojo odgovornost. Dobival je namreč od strani učiteljstva razne nasvete, naj se izlet rajši odnese na jesen in je tudi ravno sedaj v istih krajih močno razširjena epidemija. Zeli pa, da ostane ta sklep za 8. septembra, ko se odkrije spomenik pokojnemu učitelju-skladatelju Hrabr. Volariču v Kobaridu. Sporočil je tudi, da se je pred kratkim časom pritoževal v „Učit. Tov." nek mlad tovariš, da bi se rad oglasil za besedo pri zborovanjih, pa se boji starejših tovarišev, in da prezirajo starejši mlajše. Predsednik je vzel z obžalovanjem v znanje to izjavo, ker misli namreč ^oni dopisnik, da se morda koga tero' rizira. Želimo ravno vsi, naj deluje posebno mlad naraščaj. Preziranja vreden je pa oni, ki ni pristaš naših stanovskih idej.
Ko se odobri zapisnik zadnjega zborovanja, prečita predsednik pravila „Učiteljskega podpornega društva", ki se jih je že prej v dveh odborovih sejah temeljito pretresovalo. Pravila so bila soglasno sprejeta. Odpošlje se jih tudi v pretresovanje tolminskemu in sežanskemu učitelj, društvu.
Na to se je prešlo k III. točki dnevnega reda: „Ljudska šola in kmetijstvo", poročevalec tov. nadučitelj Peter Medvešček. Referat, ki ga objavi o priliki poročevalec v „Učit. Tovarišu", je bil jako temeljito sestavljen, zakar je žel referent tudi splošno priznanje. Želeti bi bilo, da bi se tov. Medvešček le večkrat oglasil, zakaj on je res strokovnjak v kmetijstvu. K sklepu referata je stavil sledeče konkretne predloge za reformo ljudskega šolstva v smislu potreb in koristi kmetskega stanu:
1.	Uvede naj se celodnevni pouk vsaj na višjih skupinah, da bo mogoče vsaj poldnevno pečati se s kmetijsko gospodarskim poukom v teoriji in praksi.
2.	Uvede naj se osemletno vsakdanjo šolo, kateri zadnji dve leti naj služita posebno kmetijskemu gospodarstvu.
3.	Vsaka šola naj dobi primerno zemljišče za šolski vrt in poizkuševališča in vse potrebno orodje in druga sredstva, ki so potrebna za učila kmetijsko gospodarskega pouka.
4.	Kakor so pričeli nekoji okraji podpirati šolske vrtove, tako naj stori tudi dežela in država.
5.	Na učiteljišču naj se razširi pouk v kmetijstvu in njega gospodarstvu ter naj se v ta namen premesti učiteljišče iz Kopra v Gorico.
zadnjih treh čin. razredov v smislu § 55. drž. zak z dne 14. maja 1869.
Predlogi so bili vsi soglasno sprejeti. Predsednik se je prav iskreno zahvalil tov. nadučitelju P. Medveščku za izborno predavanje. — Prešio se je k volitvi delegatov k XXI. glavni skupščini „Zaveze" v Mariboru. Voljeni so bili: gospici Jugova Josipina in Olga Prin-čičeva; tovariši: Mermolja Franc, Gorjup Ri-hard, Strgar Franc, Drovenik Josip, Praprotnik Edvard, Vodopivec Andrej.
Pri raznih predlogih naznani predsednik tov. Križman, da bo predaval pri prihodnjem zborovanju tov. E. Praprotnik o zgodovini v ljudski šoli. Pevovodja tov. nadučit. Al. Verč sklicuje pevsko vajo na 24. junija 1.1. ob 9V2. uri zjutraj v Gorici, katere vaje naj se gotovo udeleže vse gospice pevke in tovariši pevci. Sprejme se soglasno predlog, da se udeleži v jeseni goriško učiteljsko društvo oficialno slav-nosti v Kobaridu.
K sklepu želi predsednik vsem vesele počitnice ter zaključi zborovanje.
Istra.
Slovensko učiteljsko društvo za Istro. Dne 1. t. m. je zboroval v Kopru novoustanovljeni odbor Slovenskega učiteljskega društva za Istro. Pri tej priliki se je sklenilo sklicati izredni občni zbor v Klanec na 8. dan prih. meseca. Dnevni red ni še določen, vendar že danes lahko trdimo, da bo glavni predmet vsemu zborovanju pretresovanje dež. šolskih zakonov v smislu sklepa obč. zbora v Borštu. Zaraditega se poživlja posamezne odseke, naj objavijo svoje zakonske načrte v „Učit. Tov." čimprej, da s tem omogočijo vsakomur vpogled vanje.
Želi kdo izmed tovarišev kaj predavati tega dne v Klancu, naj javi odboru predmet predavanja vsaj do 21. t. m.	Odbor.
Srednješolski vestnik.
** Osebna vest. Profesor na goriški realki, dr. Al. Steiner, je dobil naslov šolskega svetnika.
*	* Novi ravnatelj na goriški realki.
Slop pl. Cadenberg, ki je bil te dni v avdienci pri cesarju, je doma iz južne Tirolske ter se šteje za Laha. Vlada je torej ugodila želji Lahov, da bodi Lah ravnatelj na goriški realki, na kateri je večina učencev Lahov. Slop pl. Cadenberg slovenskega seveda ne zna. Zato pa bi moral biti vsaj njegov adlatus Slovenec in ne Nemec, ker zahtevamo, da se more slovenska stranka poslužiti pri ravnatelju realke svojega jezika, v katerem edino lahko natančno pove, kaj hoče. Nadejamo se, da se bo ta zahteva upoštevala v polni meri. Ali če se je vlada postavila na stališče, da naj bo Lah ravnatelj na realki, kjer je večina laških študentov, potem mora nastaviti na goriški gimnaziji pa Slovenca za ravnatelja, ker je večina gimnazijskih dijakov slovenska. Opozarjamo na to vse merodajne faktorje, ker ravnatelj Simzig s prihodnjim letom stopi menda v pokoj.
*	* Pismena matura. V I d r i j i so dobili iz slovensčine te tri naloge: 1. Kakšnega pomena je Adrija za našo monarhijo? — 2. Zgodovinski dogodki so ali pospeševali ali ovirali razvijanje slovenske književnosti? — 3. Človek gore prekopava — morje je njegova pot, vse zverine ustrahuje — on je vseh stvari gospod. (Slomšek). — V Gorici so bile slovenskim maturantom dane na izbero te tri naloge za pismeno preizkušnjo iz slovenščine: 1. Elementi pospešujejo, pa tudi sovražijo človeška dela. — 2. Mnogo je silnega, pa nič ni silnejšega od človeka. — 3. Izpremembe na zemeljskem površju, povzročene po človeški roki. — V Kranju so dobili iz slovenščine abiturijenti tele teme na izber: a) Na katere slovenske književnike se spominjamo ob izpre-hodu po Kranju? b) Kulturne pridobitve Slovencev za vladanja cesarja Franca Jožefa I. c) „Popolnitev bodi moj edini vzor — luč, resnica moje delovanje." Geslo Kettejevih poezij — geslo našega delovanja v prihodnosti.
Politiški pregled.
* Poslanska zbornica seje zopetsešla v četrtek. Začela je z razpravo o nujnem predlogu posl. Šušteršiča glede bosenske agrarne banke. Banka je oderuška in gospodarski pogin bosenskega prebivalstva, ta banka je napad na posest bosenskega kmeta, morala pa bi kmeta oprostiti tlake in desetine. Vlada je na vsem tem sokriva. Vlada se boji Ogrov. Izgovarja se, da je dosegla koncesije, ki so pa le pesek v oči. Zanteva se torej, da se razveljavijo vse garancijske obveznosti za posojila te banke, zahteva se, da je v ustavi za Bosno jasno izrečeno, da je zemljiška odveza v Bosni javna zadeva. Dr. Sylves'er pravi, da njegova stranka soglaša v glavnem v izvajanju dr. Šušteršiča, Biankini je zahteval, naj prevzame zemljiško razbremenitev v Bosni država v svoje roke, češki soc. demokrat Modraček je rekel, da spadata Burjan in avstrijska vlada na zatožno klop. Vsenenec Jäger pa je rekel, da treba Dalmacijo, Bosno in Hercegovino priklo-piti Ogrski l Kramar je kritiziral vladno politiko v Bosni ter naglašal, da je Avstrija prišla popolnoma pod vpliv Nemčije. Avstriji se ni bati slovanske vzajemnosti, ako bo pravična Slo-
vanom. Ako pa postopa s Slovani kot narodi druge vrste, potem je smatrati slovansko vprašanje kot nevarnost za Avstrijo. Govorili so še drugi govorniki, nakar je bil nujni predlog sprejet. — Govoril je tudi ministrski predsednik ter hotel opravičevati stališče vlade. — Poleg Šusteršičevega predloga se je obravnava vsporedni predlog posl. Kaline, ki je zahteval v isti reči od zbornice obsodbo postopanja vlade. Predlog ni dobil 2/s večine, pač pa navadno večino, kar pomeni nezaupnico vladi.
*	Podkupljeni diplomati. „Lokalan-zeiger" javlja, da sta francoski poslanik Con-stans in ruski poslanik Zinovjev dobivala stalno plačo od odstavljenega sultana Abdul Hamida. Constans je dobival mesečno 2000 turških funtov, Zinovjev pa 1000. V kiosku so našli pobotnice teh dvet diplomatov o izplačanih prejemkih. Pobotnice so poslali v Pariz in Petrograd, nakar sta poslanika dobila brzojavni ukaz, da naj gresta v pokoj.
*	Zveza proti Avstriji? „Allgemeine Zeitung" javlja z ozirom na odkritja „Reichs-poste" v stvari rusko-srbsko-angleske zveze, ki da bi bila naperjena proti Avstriji, da je sicer res, da se Rusija pridno oborožuje ter si prizadeva, da svojo moč na suhem in na morju, ki je bila uničena v japonski vojni, spravila na višino, ki bi odgovarjala velesili* Da bi ruski flskus pri tem rad videl sodelovanje angleškega kapitala, ni nič neznanega, a vendar ni nika-kega povoda za vznemirjenje ali senzacije. Vendar ni verjetno, da bi med Rusijo, Anglijo in Srbijo obstojali kaki pismeni dogovori glede Bosne in Hercegovine. Niti Rusija, še manje pa Anglija, ne bi se spuščala s Srbijo v kako na daljši rok nmišljeno pogodbo politiškega pomena. Sicer pa to niti ni potrebno, ker je gotovo, da bo vsaka država v morebitni akciji proti Avstriji imela Srbijo na svoji strani. Glasilo srbske vlade „Samouprava" pa piše z ozirom na omenjene vesti: To sovražno vedenje dunajskega časopisja se ima smatrati le kakor pripravo za nove neprijetnosti Srbiji, ki se napram sosedni monarhiji vede povsem korektno, ne da bi kaj zahtevala, ali se pritoževala.
*	Srbija se zopet oborožnje. Srbski vojni minister se je obrnil do raznih tvornic za orožje s pozivom, naj mu napravijo ponudbe za izdelovanje 87.000 pušk in za 80.000 patron za puške.
Vestnik.
G. dr. Ivan Tavčar je priobčil v soboto v „Slovenskem Narodu" uvodnik, kjer govori o trpljenju kranjskega učiteljstva, kakor je res. Članek objavljamo na drugem mestu.
„Slovenec" zopet grize in laže, da smrdi daleč na okrog. V prihodnji številki dobi odgovor, kakršnega zasluži!
Vnebovpijoča krivica. O disciplini-ranju tovariša Potokarja smo že govorili in govorimo danes na drugem mestu in bomo še govorili. Kako boli ta vnebovpijoča krivica, je razvidno iz pisma, ki ga je tovariš Potokar poslal našemu uredništvu. Pismo slove:
Sv. Lovrenc ob Temenici, 7. junija 1909.
Velecenjeni tovariš!
Znano Ti je, kako kruta kazen me je zadela. Postal sem žrtev zlobnih laži in moram po 181/» mesečni preiskavi tja v kranjsko Sibirijo, na hrvaško mejo, 5 ur od Kočevja. To je za me tem hujši udarec, ker nisem sam; s 4 otročiči v kočevske hribe, ne, prej bo konec mojega slabotnega zdravja!
To je krivica, ki vpije do nebal Zaman so bili vsi moji zagovori, zaman vse priče, niti zastopnika niso upoštevali, kar hitro so sejo sklicali in me zadavili. Ali je še kaj pravice na svetu? Ne, pri sedanjih razmerah je prevladala strast in maščevanje. Ce ne shajaš z župnikom, ven z njim, magari če pogine s teboj vred še kopica otrok!
Brezvestni ljudje, src nimajo, in da pride tudi za te dan plačila, to je edino, kar me tolaži v teh bridkih dnevih.
Z vsem spoštovanjem Potokar, nadučitelj.
Fr. Hauptmanove računice za meščanske šole lil. del je izšel v c. kr. založbi šolskih knjig.
Glasovalna pravica deželnih šolskih nadzornikov v kranjskem deželnem šolskem svetu: a) slovenske ljudske šole: gg. Leveč in Hubad; b) nemške ljudske šole: gg. Leveč in Belar: c) slovenske srednje šole: gg. Hubad in Leveč; č) nemške srednje šole: gg. Belar in Hubad.
Dva šolska zdravnika dobi Ljubljana. Tako je sklenil občinski svet v svoji zadnji seji. Posnemanja vredno za vlado, oziroma državo, da imenuje šolske zdravnike za posamezne okraje na deželi.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je darovala za nakup samoučil revnim šolarjem v ljubljanski okolici 700 K, za „učiteljski konvikt" pa 50 K. Vsa čast vrlemu odboru, posebej še našim tovarišem, ki so člani „posojilnice" in kot taki pripomogli do teh darov.
Učiteljska tiskarna se priporoča šolskim vodstvom za tisk „letnih poročil".
Gospod E. Humek, strokovni učitelj v Krškem, je narisal po dr. R. Skazilovi sliki prav ličen obrazec, kazoč, katera gnojila se smejo in katera se ne smejo mešati. Obrazec je sestavljen prav pregledno in bode izborno
nazorno učilo pri kmetijskem pouku v ljudskih šolah. Uspešno ga bodo rabili tudi oni kmetovalci, ki gnojijo svoja zemljišča z umetnimi gnojili. Obrazec je založila Učiteljska tiskarna, kjer se tudi naroča in velja komad na kartonu 40 h.
Vsem spodnještajerskim učiteljskim društvom. Predlog zaradi poslovnega jezika pri uradnih učiteljskih konferencah se naj z a letos opusti, ker so se nekatere konference že vršile, ki predloga niso stavile, ker niso bile o njem pravočasno obveščene.
Čipkarsko šolo otvorijo v kratkem v Sovodnjah pri Gorici.
Jesenske počitnice je odredil okrajni šolski svet ptujski.
Toplice pri Zagorju ob Savi. Učiteljstvo šestrazredne topliške šole je priredilo dne 22. in 23. maja t. 1. kar dve predavanji škodljivosti alkoholnih pijač. Za sestavo te hvaležne pa tudi izborno sestavljene teme se imamo zahvaliti g. c. kr. okr. šol. nadzorniku Ljud. Stiasnemu. V soboto, t. j. 22. maja, se je vršilo predavanje za učence višjih razredov, v nedeljo, dne 23. maja, pa za obrtne učence in njih mojstre. Slednje predavanje je bilo primerno dobro obiskano, ki so ga tudi vsi prisotni poslušali z zares vidnim zanimanjem, o čemer je pričala tudi končna odkritosrčna zahvala. Vse skioptiške slike se prav ñno kolo-rirane in k besedilu jako primeine. — Predaval je tov. učitelj M. P e 1 k o. —
Vabilo na naročbo Izvršilnega predpisa k dokončnemu šolskemu in učnemu redu in Zbirke novih šolskih tiskovin, ki se v zmislu tega izvršilnega predpisa uvedo na ljudskih in meščanskih šolah na Kranjskem. V založbi „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani je izšel v slovenščini in nemščini Izvršilni predpis k dokončnemu šolskemu in učnemu redu, ki ga je razglasil c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko z odlokom z dne 16. januarja 1907, št. 4776, ex 1906, in se tam dobiva 1 slovenski oziroma nemški vezan iztisk po 1 K 20 v. V zmislu veljavnih predpisov morajo imeti vsi krajni šolski sveti in vodstvo vsake ljudske in meščanske šolena Kranjskem po 1 iztisk slovenskega ali nemškega Izvršilnega predpisa. V tisti založbi so izšle tudi nove tiskovine, ki se v zmislu izvršilnega predpisa uvedo na ljudskih in meščanskih šolah na Kranjskem za šolsko leto 1909/10. Zbirka vseh slovenskih ali nemških tiskovin z mapo vred velja 6 K 96 v. Cena Izvršilnemu predpisu in Zbirki tiskovin skupaj je 8 K 31 v. To vabilo s subskripcijsko polo je razposlal c. kr. deželni šolski svet potom c. kr. okrajnih šolskih svetov vsem šolskim vodstvom na Kranjskem. Nekateri okrajni šolski sveti se že vrnili subskripcijske pole, a vidi se nam, da so nekatera šolska vodstva prezrla subskripcijsko polo B glede zbirke novih tiskovin, sicer bi bili gotovo naročili zbirko, ker je želja c. kr. deželnega šolskega sveta, da jo ima vsako šolsko vodstvo. Na ta način spozna učiteljstvo vsako tiskovino, šolskemu voditelju pa je zelo olajšano naročevanje, ker vidi razliko med starimi in novimi tiskovinami. Te so drugače sestavljene, kakor so bile stare in imajo večinoma na strani za manjše število učencev prostora. Ako je kako šolsko vodstvo prezrlo subskripcijsko polo B in ni naročilo zbirke potom okrajnega šolskega sveta stori lahko to naravnost pri Učitejski tiskarni. Nove šolske tiskovine, ki jih je sestavil in izdal c. kr. deželni šolski svet, ima pravico tiskati edinole Učiteljska tiskarna, ki je založila tiskovine. Ponatis si torej prepoveduje. — Ob koncu šolskega leta se priporoča „Učiteljska tiskarna" za tisk letnih poročil vs^m onim šolskim vodstvom, ki jih izdajo. Delo se izvrši točno in ceno.
Naznanilo učiteljskim vdovam in sirotam. „Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem" naznanja, da je sedaj društveni blagajnik Jakob Furlan, mestni učitelj v Ljubljani, Komenskega ulica 14, kateremu se na) pošiljajo pobotnice vsaj 8 dni pred kvartalom. Denar se lahko pošilja po pošti, kar naj blagovoli vsaka stranka pripomniti, kadar pošlje pobotnico. Poštnina se odtegne od nakazane svote. Vsaka pobotnica mora biti potrjena odžupnij-skega urada zastran življenja in odsostva. Otroci, ki so upravičeni prejemati vzgojnino, morajo biti v pobotnici navedeni s krstnimi imeni.
Za spomenik tovarišice Olge Kobau so darovale na št. Jakobski šoli: gdč. Rekar 3 K, po 2 K gdč.: Marout, Cepin, Borovsky, Kalin, Lebar, Mattanovič, Mach, Mehle, Pro-senc, Rohrmann, Roje, Sark, Zemme, Zupan, Žerjav; po 1 K Cundoč in Svetek. G. Gašperin je poslal 15 K, gospa dr. Sorlijeva 6 K, gdč. Mici Nagličeva iz Abacije 6 K, Pedagogiško društvo v Krškem 23 K, gdč. Emilija Gašperin 5 K, gdč. Dekleva 5 K, gospod Mlakar 2 K in Društvo slovenskih učiteljic 20 K. Skupaj 117 kron.
Učiteljsko tridesetletnico bomo praznovali tovariši z ljubljanskega učiteljišča dne 17. j u 1 i j a v B o h i n j u po tem-le vzporedu: 1. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri z gorenjskim vlakom. 2. Dohod v Bohinjsko Bistrico ob polenajstih. 3. Obed v hotelu „Triglav" pri g. Seidlu. 4. Izlet k Bohinjskemu jezeru in k Savici. 5. Mala južina v hotelu
„Zlatorog" ob Bohinjskem jezeru. 5. Povratek v Bohinjsko Bistrico in o b petih večerja pri g. Seidlu (hotel „Triglav"). 7. Ob osmih zvečer odhod z vlakom. — Tovariši in prijatelji jubilantov dobro došli!
V Ljubljani, 9. junija 1909.
Jakob Dimnik.
Koncert t Kranjn na korist „Učiteljskemu konviktu" obeta biti spričo izbranega vzporeda, rednih pevskih vaj in priznano izvrstnih solistov sijajna koncertna prireditev, kakršne doslej v Kranju še ni bilo. čitalniški pevski zbor šteje 42 pevcev in pevk, sodelo-valcev izmed učiteljstva kranjskega okraja je 27 in orkester „Sloga" šteje 14 godbenikov. Skladatelj 0. Dev, solistinja gospa Anica Pirnatova in baritonist tov. Karel Mahkota so nam prav dobri in priljubljeni znanci še izza prejšnjih let, saj so na koncertnem odru odlični veščaki. Kot solist na goslih nastopi g. Janko Sajovic, jako nadarjen in marljiv violinist iz Gerstnerjeve šole. Izmed zborov, ki so več ali manj poznani, je! gotovo najvažnejši E. Adamičev „Zaman pod oknom", katera skladba se proizvaja prvič na tem koncertu. To najnovejše Adamičeve delo je zloženo v modernem slogu in je znamenito zlasti zategadelj, ker je v njem toliko izprememb. Moškemu zboru, ki je obakrat jako efekten, pa mestoma tudi kočljiv in precej težaven, slede mešan zbor in temu triglasen ženski zbor. Pesem se konča s sedmeroglasnim mešanim zborom. — Predzadnja skupna pevska in godbena vaja je v nedeljo ob 1. uri popoldne v čitalniških prostorih, zadnja pa v „Sokolski dvorani" v četrtek, dne 17. t. m., ob 8. uri zvečer. — Vzpored in besedilo pesmam se razpošlje te dni vabljenim na dom. Za koncert je mnogo zanimanja v mestu Kranju samem, v mnogih večjih krajih po Gorenjskem, pa tudi v Ljubljani, zlasti v učiteljskih krogih. Komur pripušča čas, naj pride in se udeleži koncerta!
Učiteljstvo radovljiškega okraja priredi dne 17 t. m. svoj II. redni kružok in sicer v Lescah pri „Krištofu" popoldne ob 3. uri. Na dnevnem redu je tudi volitev delegatov za letošnjo skupščino „Zaveze" v Maribor. Bazgovor bo dalje o preosnovi dež. šol. postav in o točki „delo med ljudstvom". Ogledamo si tudi tamošnjo pivovarno. K obilni udeležbi vabi odbor.
Op.: Posebnih vabil odbor ae bo pošiljal.
Popravek, V nekaterih iztisih zadnje naše številke je bilo rečeno, da je šel Jakob Dimnik v tečaj za vzgojo slaboumnih otrok; to pa ni res; šel je v ta namen na Dunaj Ivan Dimnik, suplent na 3. mestni šoli.
Vsakemu svoje! Doznajemo in popravljamo : Učitelj Anton Jakobi ni domobranski major, pač pa stotnik v evidenci. Istotako ta gospod ni lastnik Fr. J. reda, pač pa lastnik zlatega križca s krono. Pokojni Anton M a ž g o n je bil odlikovan z zlato malo kolajno. Vsakemu svoje 1
Popravek. V podlistku „E t mejili-n i s se j u v a t" naj se črta, da je bila Čeho-vinova slavnost 14. avgusta 1898 v proslavo "cesarjeve petdesetletnice, ne pa 14. avgusta 1908 v proslavo cesarjeve šestdeset-letnice. Istotako je prinesel „SI. N." dotično notico 25. avgusta 1898 (ne pa 1908).
Listnica uredništva.
Več stvari smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti do prihodnje številke. Pride vse na vrsto!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 787.	Kranlsko.	95 1—1
V	litijskem okraju se razpisuje s tem učiteljska služba na dvorazredni ljudski šoli v Žalini v stalno nameščenje
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 25. junija 1909.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z dr-žavno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet Litija, dne 27. maja 1909.
(lanom društva „Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks".
Dne 19. aprila je umrl član Oskar Banco. — Prinos 2 K naj se plača čimprej.
V	tekočem letu se je plačalo za rezervni zaklad in upravne stroške 3 K, nadalje pri-nosi za 70. do 75. smrtni slučaj (70. M. Albert, 71. A. Zach, 72. A. Schweinzger, 73. J. Čižek, 74. A. Keller, 75. G. Schiwolava.)
Odbor.
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene.
Gg. učiteljem in njih. rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica: = 23 42-25 Kolodvorske ulice št. 8.
V najinem založništvu, je izšla:
VOJVODINA KRANJSKA
Izdava -A. za šole:
17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom in dodanim pojasnilom zemljepisnih znamenj.
Sestavil in narisal
PRAN MAROLT,
učitelj v Ljubljani.
Visoki deželni svet kranjski je z razpisom z dne 25. maja 1907, št. 2463, odobril in pripustil to učilo v uporabo kot razredno na ljudskih in meščanskih šolah s slovenskim učnim jezikom.
Vsi nariski, izvršeni na 18 listih, so risani v merilu 1 : 75.000. — Velikost 87 x 60 cm.
Torej ponazorujejo po minimalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih šolah izbrano učilo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo.
Izdava E£ za učence: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom.
Sestavil in narisal
FRAN MAROLT,
učitelj v Ljubljani.
Izbor učiva se naslanja doslovno na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, in ki vetja kot normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem letu 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih šol. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to delo odobreno kot učilo na ljudskih in meščanskih šolah.
Našim rodbinam priporočamo 15
- Kolinsko cikorijo -

Knjigarna
L. Schwentner
Ljubljana, Prešernove ulice 3
priporoča nastopne novosti:
Aškerc A.: Akropolis in piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3 —, eleg. vez. K 4-50.	92 30—2
Cankar Ivan: Za križem Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 3'—, eleg. vez. K 4 50. Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Bazmišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Bikard Malloprou. Broš. K 2 50, eleg. vez. K 3-50. Milčinski Pran: Igračke, črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K. MurnikBado: Jari junaki. Humoreske. Br. K 2 50, el. vez. K 3-50.
cena jo k. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. cena i k.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. ¿620
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 120
(Češko).
Zaloge: Dnnaj, Praga, Bndimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok
rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko.

Ne pošljite pa denar, ampak pišite samo po vzorce na
trgovsko hišo
R. STERMECKI v Celju,
da se prepričate o čudovito nizkih cenah in velikanski zalogi.
Vzorci franko. 55 2613
ra i
1
jŠlavnemu. oßeinstvu se naznanja, da se doßi vsak dan svež	93 6—3
sladoled
vsake vrste v
kavarni „Prešern v Ljubljani.
((
■ 1
f
vee0hka keeda
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih veli-
kostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko iz-peres, držal, svinčnikov, gu-, krede, črnila, barvic, ravnil,
biro mic
ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	10 34—24
Postrežba točna in solidna.
_ G-lavna zaloga
A. Slatnarjevih zvezkov.
^ Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja e. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—23
1
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 v Ljubljani Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št 118.
(5) 52—22
Litografija.
Poštna hranilnica št. 76.307.