Leto VI., it. 12.
adHcJCBdUK mm	žit
wmwmwm pmvivii ®
V	Lfubllani, v torek 17. »awisar|a 1322. P®s®m, st. 5® par.
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranice Jyg@$fawiie.
K nezaslišanemu tuzlan-skemu škandalu.
Rudarji v Kreki pri Tuzli so napovedal 20. decembra prošlega leta stavko, ker so se nahatiali v nevzdržnem življen-skem položaju. Večina radarjev je stanovala v državnih poslopjih in da bi jih prisilili, da bi šli na delo, so jim odpovedale državne oblasti stanovanja. Toda, ker se delavci vkljub temu nasilju riiso hoteli »kloniti, so poslali nad rudarje orožnike i« policijo, da jih s silo privedejo na delo. Rudarji st) se pred oboroženo močjo umaknili v bližnje vasi, kjer so jih kmetje gostoljubno sprejeli. Toda ker so jim orožniki tudi sem sledili in skušali uresničiti svojo namero, se je okoli 400 rudarjev in kmetov oborožilo s puškami, sekirami in krampi in drugim orodjem ter se postavilo v bran. Orožniki in dobrovolj ci so nekaj rudarjev ujeli in z njimi nad vse nasilno postopali, vsled česar je pri- ! šlo do velikanskh izgredov, katerim je na- j pravilo konec šele vojaštva Zanimivo je, i da so imeli orožniki povelje, da aretirajo | vse rudarje, ki niso iz Bosne. To pa so večinoma Slovenci. Sedaj se je začela pred dnevi razprava proti obtoženim rudarjem, za katere zahteva državni pravd-nik smrtno kazen z obešenjem ali ustre-lienjem, ker so no srbskem kazenskem zakoniku obtoženi hudodelstva proti domovini (?!) upora in nasilja.
Razpravi je .prisostvovalo veliko Število občinstva, jci ie napolnilo do zadnjega Kotička galerijo in dvorano in vzklikalo obtoženim rudarjem, da so popolnoma pravilno postopali, tako, da pričakujejo, da bodo prepovedali občinstvu pri nadaljnjih razpravah dostop v sodno dvorana zlasti pa še. ker ie vzklikalo sodnikom iej-klice. Ko so pripeljali v dvorano Slovenca Karla Železnika, je pričela med občinstvom njegova hčerka tako jokati in prositi za svojega očeta, da je vsem srca rezalo in so se vsi mrzlično tresli. Obtoženi Karel Železnik, ki ga dolži obtožnica, da je bil kolovodja, je poudarjal, da vidi v celem dogodku samo borbo delavstva za svoje pravice in da je trditev, da so se vzdignili proti državi, iz trte zvita in naravnost smešna. Dejstvo, da je socialist že od rane mladosti prav nič ne izpreminja dogodka ali takozvane pobune, kakor pravi obtožnica. Velika krivica je, ker ne sedi na zatožni klopi okrožni načelnik Gradič, ki ga dolžijo kot resničnega krivca izgredov, ki so se odigrali, ko je poslal okrožni načelnik nad rudarje žandarje in Policijo in to na sam Božič, ko so oznanjali zvonovi mir ljudem ria zemlji, ki so dobre volje. Kje na svetu se gode take nezaslišane lopovščine, da se posije nad rudarje vojaštva ker nočejo delati in hočejo imeti povišane plače, ker žive s prejšnjimi plačami slabše cd živali, ki imajo vedno polne jasli? Obtoženi Ivan Bračun je izjavil, da sploh ne razume obtožnice. Velika sreča ie bila, da so razljučeni rudarji
Izhaja razen pondc-ljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: L j u h I j a n a, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. .Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo, Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za lisi: so poštnine proste.
usmrtili samo enega orožnika, ki pa so ga odpeljali po njihovem posredovanju v bolnico, čeprav ga je hotela masa Seljakov in rudarjev linčati. Franjo Marič pa je povedal, da so ga silili v preiskovalnem zaporu, da ga bodo takoj izpustil iz, zapora, kakor hitro izpove kaj obtežilne-ga o soobtožencih, posebno pa o Karlu Železniku in Ivanu Bračunu. Razprava se je nato prekinila in se danes nadaljuje. O njenem poteku bomo še poročali, leaiti tako nečuvenega škandala, ki kaže mero-daijne faktorje naravnost v bengalični luči, sploh še nismo doživeli. Tudi nismo še nikdar tako živo občutili, da smatrajo delavce za navadne igračke, s katerimi se lahko počne, kar se hoče. Pojmi o lmdo delstvu proti domovini pa so danes postali že tako zmešani, da se resrio bojimo, da nas vsak hip postavijo na morišče, kakor hitro bomo stopili svojemu bližnjemu na kurja očesa. Pa ni nobeno čudo, da uveljavljajo pri delavskem razredu tiste hude paragrafe, ker kapitalistična gospoda le predobro ve, da si sme privoščiti pri delavski nezavednosti in razcepljenosti take špase. Zato delacec in delavka ustanavljajte socalistične organizacije, pa si kličite v spomin, da je naša moč samo v zavednosti! Zakaj sodišča, policija in vojaštvo, vse ie v službi kapitala. To je tako jasno, da bi moral razumeti vsak delavec, ker čuti to na sebi. V vsaki stavki dobe te izkušnje, toda jim ne koristijo —-vsaj dosedaj še niso, to pa zaradi tega, ker gre večina delavstva po svoji stari poti brezbrižnosti. Naš boj je težak, ker moramo najprej iztrebiti, ali vsaj omejiti nevednost, ki vlada med delavstvom in ga zasužnjuje. Naj bš si dobro zapomnil vsak delavec, da je brez delavskega časopisja kakor vojak brez puške- (Pričakujemo, da ne bodo molčali naši poslanci v parlamentu o tuzlanskem škandalu, o katerem prinašajo meščanski časopisi samo uradna poročila, čeprav bi bilo pričakovati že iz človeškega stališča, da bi posvetili nesrečnim bosenskim rudarjem malo več pozornosti. Opomba uredn,).
Začasni pravilnik
G. R. S. j. kot edinstvene osrednje instance delavskega in namešceniškega
strokovnega gibanja v Jugoslaviji.
Državna konferenca zastopnikov delavskega in nameščenišekga strokovnega gibanja v Jugoslaviji dne 7. in 8. januarja 1922 v Belgradu zaključuje: da se vse obstoječe delavske in nameščeniške strokovne organizacije zedinijo v eno osrednjo inštanco strokovnega gibanja za vso Jugoslavijo, ki se imenuje:
Glavni radnički Savez Jugoslavije.
Do prvega glavnega zbora, ki sprejme stalna pravila, bo G. R. S. J. deloval po sledečem začasnem pravilniku:
Cl. 1. Glavni radnički savez Jugoslavije je najvišie torišče vsega strokovnega
gibanja v Jugoslaviji. Sedež njegove »prave je v Belgradu.
Ci. 2. Delokrog G. R. S. .).. in njemu priključenih stročuih delavskih ter naine-ščeniškiii strokovnih organizacij obsega vse ozemlje kraljevine SHS.
C-J. 3. Člani G. R. S. J. »e morejo biti poedinci, temveč le osredotočene industrijske in strečne strokovne organizacije delavcev in nameščencev.-
čl. 4. G. R. S. J. in njemu priključene' strokovne organizacije stoje načeloma na sledečih temeljih:
a) razrednega boja; b) popolne svobode od oblasti vseh političnih strank.
čl. 5. Stoječ na načelih, izraženih v členu 3. tega pravilnika, bo izvajal G. R. S. J. nalogo:
a) da obnovi, pozakoni ter okrepi delavske strokovne organizacije po vsej'državi. V to svrho bo vodil najživahnejšo agitacijo z živo besedo kakor tudi s tiskom :
b) da bo vodil strokovne razredne akcije večjega obsega in da pomore svojim organizacijam pri izvajanju njihovih akcij za obvarovanje gospodarskih pridov svojih članov:
c) da ustanovi osrednji strokovni sklad, iz katerega bo gmotno podpiral vse stavke, ki ijh izvrševalni odbor odobri iu ki se izkažejo kot pomoči potrebni:
d) da pripomore zedinjenje pokrajinskih delavskih strokovnih organizacij v osrednje Saveze za vso državo:
e) da pred državnimi oblastmi zastopa svoje organizacije in nudi moralno ter pravno pomoč članom svojih organizacij:
f) da vse delavsko strokovno gibanje v Jugoslaviji zastopa v Strokovni internacionali v Amsterdamu in pomore svojim Saveznim organizacijam pri sklepanju njihovih mednarodnih zvez:
g) da neposredno in preko svojih Tajništev obdržuje zveze z vsemi delavskimi zbornicami v državi;
h) da v sedežih delavskih zbornic in po drugih krajih, kjer bo potrebno, osnuje in vzdržuje tajništva, za katerih posle izdela izvrševalni odbor poseben pravilnik;
i) da radi čvrstega edinstva in hitrejše okrepitve strokovnega gibanja po vseh krajih, kjer je več pododborov raznih strok, osnuje in moralno ter gmotno podpira Krajevne medstrokovne odbore (kartele), za katerih delovanje predpiše izvrševalni odbor poseben pravilnik; in
j) da izvršuje tudi vse drage posle, ki so v zaščito pridov delavskega razreda in sc pojavljajo iz boja med delom ter kapitalom.
čl, 6. Za izvrševanje nalog iz čl. 5. tega pravilnika sc izbere uprava 15ih oseb, od katerih inora biti 6 oseb iz Bel-grada. ki sestavljajo izvrševalni odbor. Ostalih 9 članov se izbere iz zastopnikov močnejših Saveznili organizacij, tako da i bedo vse pokrajine zastopane.
Za nadzorovanje Saveznih 'financ sc 1 izbere poleg naprave finančno nadzorstvo 3 članov, katerih sedež je v Relgradu.
i )c lokrog izvrševalnega odbora se odredi s sklepom plenarne seje Savezne uprave.
Cl. 7. Za večja vprašanja, pri katerih ie potrebno soglasje vsega strokovnega gibanja, bo uprava G. R. S. J. obdržavala od časa do časa Savezne svete. Na seje Saveznega sveta se bo poleg članov uprave iu fnančnega nadzorstva G. R. S.
J. pozval tudi po en zastopnik uprave v. eh Saveznih osrednjih strokovnih organizacij.
(Konec jutri.)
'kakor sd fn kakor smo TIK ljudem njihovega kalibra že tisočkrat dali v premišljevanje. a so že tisočkrat iz same hudobije in lažnjivosti, ki se jim je zajedla že v kri. prešli preko njih. Tein ljudem bo-
Na Francoskem je izbruhnila vlad-Scstavo nove vlade so izročili reakcionarju med reakcionarji Poincare-ju, ki sc nm pa dozdaj ni posrečilo sestavili nove vlade. Njegov zopetni nastop na vodilnem mestu pa bi pomenil poslabšanje sedanjega itak slabega položaja. Listi že govore o tem, da je konferenca v Cannesu končala svojo nalogo, ker vedo njeni udeleženci, da je vse njeno delo brezsmiselno, kakor hitro zavlada na Francoskem stari militaristični, reakcionarni in germa-nofobski kurz. Ker Poincare pomeni militarizem, reakcijo in nadaljevanje sovražne politike proti Nemcem. To so pa med glavnimi stvarmi, ki so jiii hoteli Angleži na konferenci odpraviti in so že skoro uspeli. Važne posledice bi imel tak žalosten konec camieske konference za Rusijo, ki so ji obljubljali mir, a bi sc sedaj zopet morala boriti zoper francoske intrige. Važne posledice torej posredno tudi za nas, ki smo nekako izvoljena dežela za francoske agitacije zoper Rusijo. Nove Ježke razmere se nam obljubljalo, ko smo že mislili, da bo le šlo malo na bolje: obljublja se nam nadaljevanje starih razmer!
Dnevne vestS.
»Jutru« ni po volji, da smo zadnjič prinesli razgovor Groge iu Mihe o vprašanju, kaj naj bi bilo Jugoslaviji najbolj potrebno. Nam je vseeno, če gospodje ne marajo slišati sarkastične resnice, na pravilen način povedane, žal nam jc samo to, da se poslužujejo v svoji polemiki čisto prostaških sredstev in potvorb pri navajanju tujih besedil. Gospodje okoli »Jutra« dobro veste, da stoji v zadnjem stavku rnšega razgovora »bodo« in ne »bomo«, kakor ste vi napravili. To imenujemo mi, gospodje, žurnalistična sleparstva, na katero se nam ne zdi vredno, še kaj več odgovarjati. če vam ne gre tako, kakor smo rekli, pa nam dokažite drugo.
Mariborska »Straža« spada med neodvisne liste. Kakšni so te vrste listi, dobro vemo iz primerov a la »Večerni List«, »Jugoslavija«, »Delavske Novice« in »Delavskim Novicam« podobnih klerikalnih priveskov. Kar sc tiče podtikovanja zveze med socializmom in vlado so menda ti »listi« pa prvem mestu, a tako, da nosi mariborska »Straža« zvonec pred njimi.
V	uvodniku z dne 13. t. m. sc jc zaletela z neverjetno demagogijo v »Radničke Kovine«, glavno glasilo naše stranke, ki jim očita vse mogoče zveže z vladim blagajno. »Straža« apelira s svojim člankom menda na ljudi s kravjimi možgani, toda rečeoio ii, da še pri teli ne bo s svojo pristno klerikalno lažnjivostjo nič dosegla. ker je preveč očividna. Ljudem, kakor so okoli »Straže«, nam ne pade niti v* glavo, da bi ponovili še enkrat dejstva,
mo bolj kot z besedami pokazali dejstva s svojim delom.
Vsako leto 49 litrov opojnih pijač izpije povprečno \ saka oseba v Sloveniji. Ce odštejemo otroke, če priznamo, da že ne manj pijejo, pride na vsakega odraslega moškega do 100 litrov najeto! — To so naše razmere! Poldrugo miljardo kron na leto po grlu! Pri tej draginji in pri tej bedi!... Jn mi bi tem pričečim pojavom nasproti ostali hladni?! Kdor ima še kaj srca za ljudstvo, zgani se! Drugo nedeljo, 22. januarja, bo veliko, celodnevno zborovanje in posvetovanje v »Unionu«. kako ustaviti povodenj pijančevanja in razuzdanosti med ljudstvom.
Velik sneg. Te dni je zapadel po raznih delih kraljevine velik sneg. V črni gori leži mestoma do 3. m visoko. Promet je tani ustavljen. Tudi pri nas je začelo v nedeljo zjutraj mesti, in sicer tako silno, da je promet na nekaterih krajih čisto ustavljen, ali pa da je utrpel vsai velike zamude. V Ljubljani je veliko .škode, ker se je potrgalo mnogo brzojavnih žic.
Kurz o zdravljenju z neosalvarzanom ie priredila bolniška blagajna za Slovenijo due G. t. m. svojim zdravnikom. Kurz sc je s prijaznim dovoljenjem g. primarija dr. Gregoriča vršil na dermatološkem oddelku splošne bolnišnice, predaval pa je specialist dr. J. Demšar. Udeležilo se je kurza 27 blagajniških zdravnikov. Bolniškega materiala je bilo dovolj na razpolago, tako da ni bilo le mogoče natančno razkazati tehniko intravenoznih injekcij, temveč da so imeli tudi mnogi zdravniki priliko, vaditi se v tem zdravljenju, ki se bo tako razširilo tudi po deželi. Kakor znano, jo bila sifilis doslej ena najtrdo-vratnejših bolezni, ki je tudi v najugodnejših slučajih trajala 3—4 leta. Cesto pa ie povzročala najtežja oboljenja, oškodovala je potomstvo in pustila za seboj neozdravljive posledice na živčevju in možganih (Tabes dorsalis, Paralysis progres-siva). Z neosalvarzanom pa smo v stanu sifilitična obolenja zanesljivo ozdraviti, da, to bolezen odpraviti abortivno, to je v najkrajšem času, če se bolnik č i m prej po infekciji podvrže zdravljenju.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseli podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti jc iskalo v preteklem tednu od I. januarja do 7. januarja 1922 dela 228 moških in 91 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 248 moških in 55 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 123. — D e 1 a i š č e j o: rudarji, vinič. družine, kovinarji, natakarji, natakarice, zidarji, tesarji, trgovski sotrudniki, prodajalke, dninarji, dninarice, pisarniške moči, šivilje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, mizarji, gozd. delavci, kolarji, kleparji, dimnikarji, lončarji, čevljarji, elektromonterji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Liubllana.
Ljubljanski trg. Mesni trg je z blagom slabo založen. Kakovost govejega mesa današnjim razmeram ni primerna. Goveje meso se plačuje po mesnicah 36 K zadnji del: na trgu prednji del 28 K, zadnji del 32 K. Večji promet imajo cenejše stojnice, ki prodajajo po 21 K prednji del in 29 K zadnji del. Prašičjega mesa primanjkuje: plačuje se kare 50 K kg. ostali deli 46 K
kilogram. Telečje meso 38 K. TeMfte c-nako primanjkuje. Slanina zaostaja, ker ni kupcev, raditega silno ovira klanje prašičev in s tem deloma povzroča pomanjkanje prašičjega mesa. Ostali trg nudi sliko na minuinum zmanjšanega prometa, ker ni nobenih zunanjih kupcev, pri domačem konsumentu pa je opažati vedno rastoče Sledenje. Moke primanjkuje v Ljubljani občutno. Današnja cena je 22 K za štev. 0. Jajca se razprodajajo po 6 K komad. Glede mleka se je položaj nekoliko zboljšal. Stranke se naprošajo, naj princ-so vsako sumljivo mleko v preiskavo.
Društvo stanovanjskih naje mako v za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborov a sefa v sredo, dne 18. januarja 1.1. ob 20. v mali dvorani »Mestnega doma«. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. informacije na Sv. Petra cesti št. 12, pri-, tlično desno.
Našla se je ženska usnjata ročna torbica z nekaj listinami in majhno vsoto denarja. Kdor jo pogreša, naj se oglasi pri Franju Rupniku, Cesta na gor. želez. 20 (Pucher), kjer jo dobi nazaj.
Iz hudobije ali neumnosti! Dopisniki »Nove Dobe« so postali v zadnjem času že tako pametni, da slišijo travo rasti. Servirali so svojim bralcem dne 10. januarja 1922. v št. 3., da bodo na prihodnji seji občinskega sveta občine Okolica Celje sklepali, da se županu plača zviša na 6000 K in da bo zaraditega potrebno doklade zvišati za 70%. »Jugoslavija«, ki ne zna drugega, kot prežvekovati dopise drugih časopisov, je to vest vzela za resno in tudi ponatisnila. Hudobnemu in bedastemu dopisniku povemo samo to: Zupan je pošten delavec, ki si zasluži vsak teden za svoje trudno delo 600 K. Z vestnim delovanjem, ki ga vzdržuje na občini (kar dopisniku najbrž ni všeč), zgubi tedensko 300 K od zaslužka. Odškodnine dobi 300 K mesečno, to je toliko kot je dobival prejšnji župan vsa leta v dobri valuti in zraven tega si je še znal pomagati z vožnjami za občino, ki niso^ bile nikdar razpisane. Še drug primer: Župan mesta Celje ima manjši delokrog in manj prebivalstva, a je odvetnik in večkratni hišni posestnik iu ima 24.000 K plače. Co niste hudobni ali neumni ali oboje obenem, boste priznali, da ima župan, ki je delavec v resnici mesečno zgubo 900 K in če hočemo, da svojega delovanja zaradi razmer ne bo moral zanemarjati, mu mora občinski odbor tudi to pripoznati. Torej ni' nobenega govora 6000 K. Dobro vemo, kaj zasledujeta »Nova Doba« in »Jugoslavija« !
Slovenski nacionalizem v praksi. Tukajšnja tvrkda »Zlatarka«, katera sestoji iz raznih slov. in hrvaških bank, zaposluje največ nemških delavcev med vsemi tvrdkami v Celju. Tvrdka ima tudi v Zagrebu svojo tvornico, kamor je svoječa-sno delavce nemške narodnosti uvažala. Ti Nemci živijo čisto dobro, če niso pripadniki kakšnemu socialističnemu prepričanju, gorje pa onemu, Id je zaveden socialist iu boritelj za delavski obstoj! Pri tej tvrdki je veliko delavcev odšlo takoj od začetka radi slabega ravnanja h konkurentom. Sedaj se pa ravnateljstvo obrača na Savez metal, radnika v Belgrad, da dovoli impori 15 zlatarskih radnika na plemenito kovino iz Nemučke. Istočasno pa v Celju govore, da bo tvrdka začela nov obrat za izdelovanje cigaretnih etu-jev, ker baje taka tvrdka v Celju še ne l obstoja. V resnici pa že obstoja tvrdka
Betfc, iafefa je inora?a tiosedaf pošiljati cigaretne doze na Dunaj gravirati. Odkar je pa »Zlatarka« enega najboljših graverjev na cesto vnrla, izdeluje tvrdka Beue vse delo tukaj. ker je preganjanca v deio stre jela. Gospodje okrog »Zlatarke« bi radi bili narodni, in bi zaposlovali ljudi brez političnih i>ravic. S tem bi podpirali nemški Atielik Sportkkib na eni strani, in tmičevali obrtnike na drugi strani. Radovedni srno, kaj nravi g. Rebek k teran kot Zastopnik malih obrtnikov?
82 strastSc©.
Vič-Glincc, Krajevna politična organizacija SS.l priredi v pondeljek, dne 16. t. nL ob pol 20. uri v ^Delavskemu domu« diskusijski večer. Predmet: progresivni strankin davek.
Redni diskusijski večeri na Lokah pri Zagorju se bodo odslej vršiii vsak drugi četrtek ob 4 popoldne v prostorih kou-STiinnega društva.
Iz strnit.
Mezdno gibanje. Unija slov. rudarjev
V	Zagorju je poslala dne 14. januarja 1922. dve brzojavki in sicer eno: na ministrstvo za rude in sume v Belgrad. Med rudarji, uslužbenimi pri Trboveljski premogokop-ni družbi, vlada veliko razburjenje, ker sc ne izvrši ureditev dravinjskih doklad. Lnija slov. rudarjev naproša ministrstvo, ca takoj skliče enketo v Ljubljano, da uredi regulacijo draginjskih doklad. Drugače preti stavka. — Druga brzojavka: Na Socialistični parlamentarni klub v Bel-gradu. Prosimo, da intervenirate pri ministrstvu za rude in šume, da takoj skli če enketo v Ljubljano, da sc regulirajo draginjske doklade rudarjem pri Trbovelj-skipremogokopni družbi. Med rudarji je veliko razburjenje, ker ministrstvo za rude in šume zavlačuje to regulacijo.
Kulturni vestnik.
Repertoar ljubljanskega nar. gledališča,
D r a ra a:
Pondeljek, 16. jan. »Gardist«, A.
1 orek, ]/. jajj. Zaprto. "
Opera:
Pondeljek, 16. jan. Zaprto.
! orek, In. jan. »Werther<\ C.
*
Po daljšem presledku nastopi pri nas v Ljubljani zopet komorni kvartet Zika in priredi svoj Hi. komorni večer v dvorani Filharmonične družbe dne 23. januarja. Naši Zikovci so s svojim koncertom v Ljubljani odlašali nalašč toliko časa, da se iim nudi prilika, pokazati svojo izvežbu-nost v izredno akustični dvorani naše Filharmonične družbe. Med tem so bivali člani kvarteta delj časa v Pragi, kjer so priredili več komornih koncertov. Vse kritike o teh koncertih so biie naravnost sijajne. Posebno omenjamo še to, da so nastopili tudi na Dunaju pred razprodano dvorano in dosegli ravno s Smetanovim kvartetom »Iz mojega življenja« največje uspehe. Velik del teh kritik je bil nedavno objavljen v naših dnevnikih. Vstopnice so v predprodaji v pisarni Glasbene Matice °d 18. t. m. dalje.
Slovenska Matica. Redna izdanja Slovenske Matice za leto 1921 so dotiska-na in se nahajajo pri knjigovezu. Matična pisarna prične v najkrajšem času razpošiljati p. n. gg. poverjenikom in članom.
Henri Earbusse: Ogenj. (Dnevnik de-setmje.^ Poslovenil Anton Debel.ak. V Ljubljani* 1922. Založila Tiskovna zairu-
ga. Strani 3Š). Cena broš. 'IS Din., po pošt! 2 Din. več. — Izšlo je pravkar kot 5. knjiga »Prevodne knjižnice« gorenje delo slovečega francoskega socialstičnega pisatelja. ki je živel kot prostak poldrugo leto v svetovni vojni. O delu še spregovorimo.
Š»®rS.
Šport. Izšla je prva številka novega letnika naše ilustrovane športske revije, »Šport«. Iz vsebine posnemamo: Dr. Žižek »Pomen športnih organizacij«. Dr. Bleiweiss »O nemški šoli za telesne vaje«. »Pariško zrakoplov sivo-/. »Občni zbor kolesarskega podsaveza ter kolesarski Ilirije«. In Športni pregledi.
BODO Ll RES PRISPELA ŽIVILA PRAVOČASNO NA DOLOČENA MESTA?
LDU. Belgrad, 14. jan. Ministrstvo za socialno politiko je prejelo iz Južne Amerike gotovo količino živil in potrebščin za prebivalstvo v pasivnih krajih. Ministrstvo ie podvzelo korake, da pridejo ta živila pravočasno na določena mesta.
KATERE LJUDI POKOPAVAJO NA DRŽAVNE STROŠKE.
LDU. Belgrad, 14. jan. Ministrskisvet ie na sncčili se'il sklenil, da se truplo pokojnega generala Pavla , Sturm Jurišiča pokoplje na državne troske z vsemi vojaškimi častmi. Opclo se je vršilo v Vozne-senski cerkvi in so mu prisostvovali Nj. Veličanstvo kralj, ministrski predsednik Pašič, zunanji rainisterdr. Ninčič, Ljuba Davidovič ter mnogoštevilni zastopniki generalnega štaba in vojaških enot. Izmed .mnogoštevilnih vencev se mora omenjati zlasti venec Nj. Vel. kralja Aleksandra I.
NAJVAŽNEJŠI SESTANEK, KAR JIH JE SVET KDAJ VIDEL.
LDU. Berlin, 14. ian. V razgovoru z zastopniki angleškega časopisja v Cannesu, je izjavil, ministrski predsednik Lloyd George, da smatra konferenco v Genovi za eno najvažnejši! sestankov, ki jih je svet kdaj doživel. V desetih dneh se sestane v Londonu odsek, ki bo imel laalogo odobriti program konference v Genovi. Lloyd George je izjavil, da bi zelo rad videl, če bi se v Genovi ustvarila zveza ali pakt narodov, k^ bi bil obsežnejši kot sedanja zveza narodov. S tem hoče reči, da bi bili v tej še ne obstoječi zvezi narodov tudi trije veliki narodi, namreč Amerika, Nemčija in Rusija, ki so sedaj še zunaj obstoječe zveze narodov. Briand je že naprosil italijanskega ministrskega predsednika, naj povabi evropske narode in Ameriko. Sodelovanje Zedinjenih držav je ne-obhodno potrebno za uspeh konference v Genovi, ravno tako kakor sodelovanje Nemčije in Rusije. Povabilo Rusiji ne bi vsebovalo nobenih posebnih pogojev, razen onih. ki se tičejo svobode in bodočnost trgovine. Neobhodno potrebno je tudi, da se zveza narodov udeleži konference v Geiiovi. (Upravičeno trdimo, da bo tudi iz tega najvažnejšega sestanka, kar jih je svet kdaj videl, nastala tista sramotna kapitalistična komedija, ki nam je ostala neizbrisno v .spominu no zloglasni konferenci v Washingtonu. Op. ured.).
GLEJ NAŠO POLITIČNO »NA FRANCOSKEM« !
LDU. Pariz, 14. jan. Novo ministrstvo je sestavljeno tako-le: Predsedništvo in zunanje Poincare, podpredsedništvo in pravosodje Barthou, notranje Nauraoury,
finance De Easteyrie, Vojna iti pokojnine
Maginot, uk Leon Berard, kolonije Sar-raut, javna dela Le Trocqueur, dela Albert Peyrotmet, ljudsko zdravje Pavel Strauss, mornarica Raiberti, poljedelstvo Cheren, osvobojena ozemlja Rcibcl, trgovina Dieri.
P1®
—‘ Samo ena posledica kapitalističnega gospodarstva. Nemški časopisi poročajo po svojih dopisnikih: :>Največje zlo Avstrije pa je prostitucija. Položaj je naravnost ogaben, oziroma srce pretresu-joč, kakor pač vzamete. Po mojem mnenju je položaj v veliki meri posledica nedostojnih filmov, katere uvažajo iz Nemčije. Toda naj bo izvoz nemški ali domači, dejstvo je, da so avstrijske ulice danes prizor pravcatih orgij nemoralnosti. Ljudska morala širom srednje Evrope je silno udarjena. Položaj cest je postal tak, da pošiljajo boljše družine, če le mogoče, svoje otroke, dečke in deklice, iz mest na deželo ali pa v Anglijo ali celo v Zedinjene države. V Pariz se jih boje poslati, ker pravijo, da jc tamkaj položaj celo slabši kot pa na Dunaju. Gledališča tega mesta,
o	katerem govore, da umira lakote, so vsak večer natlačena z občinstvom. Predstave so vse prečesto zelo nizke vrednosti. V zadnjem letu je bilo na Dunaju več kot 60.000 prostitutk, in zagovarjati se je moralo pred sodnijo nad 75 tisoč mladoletnih oseb, od katerih jih je bilo 3.5 odstotkov pod 14. letom sfarosti. Večina prijetih so bila dekleta, nekatera še skoro polni otroci. Izmed vseh prizorov, kar sem jih videl v Evropi, še nisem naletel na kaj tako grozovitega in obenem žalostnega.« -
— Zločinci se svoijodno gibljejo, socialisti pa čakajo v ječah smrtne obsodbe. Senator Newberry iz Michigana, ki mu je bilo dokazano, da je potrošil ogromne vsote v svoji volilni kampanji, je še vedno senator, četudi mu hočejo pristaši Henryja Forda odvzeti mandat. Debs je v ječi, ker ima prepričanje, — ker ie socialist, sposoben agitator, nevaren današnji justi-ci. Zločinci so na prostem. Ljudje, ki so ukradli milijone, se lahko svobodno gibljejo. Njihovih organizacij se ne nadleguje; njihovo časopisje nemoteno izhaja. Socialistična zborovanja se prepovedujejo, ali pa jih razbijajo člani »stoprocentnih« organizacij in pri tem delu jim pomagajo še zavedeni ljudie, ki se prištevajo k »radikalcem«. Socialisti, katerim ljudstvo poveri mandate v zbornicah, sc izključujejo, ker ne odobravajo današnje justice. New-berry je zagovornik sedanjega družabnega reda, ravno tako Morse. Njima se ni treba bati nikake kazni. Dr. Comor je priznan zločnec milijonar in taki ljudje tudi niso nevarni vladajočemu razredu.
DopisL
Trbovlje. Neznosne razmere, katere vladajo v naši občini, nas silijo da podamo javnosti majhno sliko o našem gospodarskem stanju. Že 12. maja 1921 so se vršiie občinske volitve. Takrat izvoljeni občinski zastop je bil razveljavljen ter še do danes nimamo rednega občinskega zastopa, kateri hi bil edino poklican, da opravlja to veliko delo v tako veliki občini, kot je Trbovlje. Že od prevrata vodi našo občino tuji gerent, občinsko gospodarstvo pa policaj. Vodstvo občine nikakor ne zadošča potrebam občanov, šolske razmere so takšne, da je to naravnost kulturen škandal; otroci hodijo eni dopoldne dragi popoldne v šolo, zato je samo ob
sebi umljivo, da takšen poduk ue more roditi dobrih sadov. — Stanovanjska mi-zcrija jc od dne do dne večja; vsa občina nima prave pitne vode, za kar bi bila potrebna naprava novega vodovoda, da ne vodo vsako leto razsajale kužne bolezni, za katere je bilo že velikokrat ugotovljeno, da jim je vzrok samo slaba pitna voda. Vodovod je bil že pred vojno nameravan, ali sedaj spi vsa zadeva spanje pravičnega, občani pa trpe radi tega spanja krivico. Skrajni čas jc že, da se ta škandal odpravi. Razpišite nove volitve, da pridemo do rednega občinskega zastopa, kateri bo odgovoren svojim volilcem ter delal v prid vseh občanov. — Več občanov.
Stniišče pri Ptuju. Gospodu F. Čučku, vojnemu milianarju iz Ptuja, se je torej posrečilo napraviti s pokrajinsko upravo kšeft ter kupiti vse naprave v Strnišču. Koliko bo g. Čuček plačal za ves kompleks. nam ni znano, ker se je cela stvar izvršila nekako tajno, dasiravno bi se morala prodaja javnega imetja izvršiti potom javne ponudbe. Pravijo, da po toči zvoniti, ne pomaga nič, zato prepuščamo merodajnim krogom, da si ogledajo, ali je stvar v redu. Zaenkrat je gotovo, da se je g. Čučku igra posrečila in možakar je zavihal rokave ter šel na delo. Kaj vsega bo Čuček v Strnišču napravil, ne vemo, izgle-da pa, da so njegovi načrti veliki. Da je 10 res, nam dokazuje dejstvo, da si je Čuček najel nekega gospoda, ki mu je ime Wessely in ki je prevzel nalogo, voditi Čučkova podjetja. Ta gospod je bil med vojno v Krakovu »oberintendant«. Kako so znali taki gospodje med vojno vršiti svojo službo, je splošno znano in vsi vemo, da so delili živila tako, da so bili generali, višji častniki in drugi lopovi siti kakor boben, dočim je uboga vojaška para stradala do smrti. Gospod Wessely ni še pozabil onih časov, ko je v Krakovu imel pod svojo »komando« na stotine glav perutnine, katero je redil z živežom, ki je bil namenjen moštvu. Da ne more onih blaženih časov pozabiti, je videti že iz tega, da prav rad pripoveduje o življenju,
ki ga je 'dočakat kot »oberitifendanf«. Zato bi ta gospod rad uvedel tudi v Strnišču Krakov štev. 2, kjer bi nadaljeval delo po kopitu avstrijskih častnikov. Ne morda, da bi tu pital pure, race in bele gosi, pač pa bi se rad igračkal z delavstvom. Da je to njegova vroča želja, smo spoznali takoj prve dni, odkar je začel g. Čuček prevzemati v lastno režijo begunsko taborišče in tukajšnja podjetja. Odpust delavcev, znižanje plač, žandarsko postopanje gospoda Wessely-ja, so znaki, ki kažejo, da bo treba tem gospodom posvetiti nekoliko več pozornosti. Ker Upamo, da pokrajinska uprava ni še izrekla o prodaji strni-škega taborišča zadnjo besedo, jo opozarjamo na tc gospode ter zahtevamo, da si gospoda »oberntendanta« ogleda nekoliko pobližje ter mu preišče obisti prav temeljito. Zdi se nam, da temu gospodu ni še šlo iz glave to. kar je marsikateri njegove vrste že zdavno pozabil. Od naše strani mu zagoro' imo, da se delavstvo ne bo pustilo šikanirati od nobenegnvpa tudi če je bil kedai »cberintendant«. Če misli gospod Wessely, da bo s svojim solda-škim postopanjem kaj dosegel, se prokleto moti. Delavstvo si bo znalo svoje pravice braniti, pa če najame g. Čnček vse bivše avstrijske »oberintendante« in enako ropotijo. Branilo se bo delavstvo potom organizacije, zato morajo^ tudi delavci, katerim plačuje gospod Čuček 3 krone na uro (v letu Kristovem 1922) spregledati ter se organizirati skupno z ostalim delavstvom v Strnišču. Ko bo vse delavstvo organizirano, bo lahko gospod Wcs-sely nadaljeval s pitanjem puranov in gosi, ne pa s šikaniranjem delavstva. Prihodnjič kaj več o najnovejših izkoriščevalcih, ki hočejo rtu račun delavstva se bolj obogateti.
Sv. Jedert. Piše nam nvalid: Na te-I melju članka »Kontrola« v 2. letošnji šte-
1	viiki »Napreja« vam hočem povedati, kako je z nami, ki bi morali dobiti rento iz inostranstva, a smo od prevrata do danes ostali brez podpore in preskrbe. Prosili smo poverjeništvo za socialno skrb, naj
nam izposluje tH vlade irafto podporo aft
pa vsaj pomore, da dobimo našo rento, a vse zaman. Nakažejo nam pač kakih 100 do 200 K letno, a kako naj živi s tem človek. ki je dela nezmožen? Če bi zado-stovalo za preživljanje vsak dan eno samo pšenično zrno, bi s tako »podporo« komaj izhajali. Gg. ministri v Belgradu delalo z nami kakor Noe s svojo barko — predno se ni ulila ploha, je seveda ni rabil. Sodrugi poslanci naj bi tudi za našo stvar malo dregnili v gospode ministre, da nekaj store za nas. Če bi vam hotel razložiti svoj in meni podobnih položaj, bi m ne mogli verjeti, pa bom morda prihodnjič kaj več o tem povedal. Zadnjic sem bral v »Napreju«, kako socialno čuti narodni socializem z nami invalidi in vdovami. Človek, ki tako piše o revežih kakor tisti člankar v »Jugoslaviji«, ni drugega vreden, kot da pride k nam po ob-eačun, da bo vedel, kako je z osebo, ki ima le eno nogo ali eno roko. Da imam eno samo nogo, bi ga po glavi brcnil, pa magari žrtvujem še tisto edino nogo! Ta čiovek naj se le nam izroči. Mi invalidi pa se moramo strniti v eno samo močno organizacijo, da nas take pijavke ne po žro! — Invalid.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu poi;r. odb. SSi), Odgovorni urednik: Prnnee Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
a
Čevljarski pomočniki,
ki so zmožni najfinejšega šivanega dela, se sprejmejo v trajno delo. Naslov pove upr. ,Napreja‘.
k
V
"TGMBUKA”
tovarno dvokoles in otroških vozičkov. NajcetieSSa dvokolesa in otroški vozički rasnih modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa In otroški vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem in poniklanjc.
| Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Pravo istrsko
črno brinje
se dobi v vsaki množini pri tvrdki PATERNOST & REMIC, Ljubljana, Slomškova ulica 11.
N®J'tf©£Ja zaloga s
1 »Sit ! lil
se priporoča za na-
ilai vaitin,
TVRDKA J. D O L E H C,
Ljubljana, Hitlerjeva ulica St. 5
kup najboljših instrumentov izvrstnih to j močan in zdrav, se sprejme pri varn po najsolidnejsih 1 Stan. Schmid, Werkst5tte f&r
   — landw. Maschinen und Motore
in Strafi, Steiermark.
in nizkih cenah.
KORANIT
nsbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v Karlovcu (Hrvatska).
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
F. Hočevar, Moste p. Žirovnica, Gorenjsko.
Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju,
zahtevajte oferte.
COSULICH-LINE
(preji AUSTRO-AMERIKAMA)
VH(|§ Kk	prevaža potnike v New-York redno
■ ■	Škrat, v Juino-Ameriko po 1 krat
mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov.
SIMON KMETEC, v Ljunljani, Kolodvorska ulic* 26.
ES*®
r
SffiESS
Konsunt. društvo rudarjev v Hrastniku
vpisana sadruga z omejenim poroitvom
: sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4 lo.
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež K 120.20,-82.
Društveni delež K 17.108-71.
Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093*48. Delež znaša K 100’-—.
Clan postane lahko vsak.