GEOGRAFSKI OBZORNIK D O M I N I K A N S K A REPUBLIKA - K O L U M B O V N A J L J U B Š I O T O K Igo r F a b j a n UDK: 913(729.31 COBISS: 1.05 IZVLEČEK Dominikanska republika - Kolumbov najljubši otok Članek predstavlja Dominikansko republiko, državi- co na tropskem otoku Hispaniola, ki je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij na karibskih otokih. Poleg toplega podnebja in morja ter pešče- nih plaž vabita turiste tudi slikovita notranjost in raz- gibano življenje domačinov. ABSTRACT Dominican Republic - Columbus' favourite island The article presents Dominican Republic, a small coun- try on a tropical island Hispaniola, which is one of the most popular tourist destinations on Carribean Islands. Apart from the warm climate and the sea and sandy beaches, tourists are also attracted by its colour- ful hinterland and interesting life of local people. AVTOR Igor Fabjan Naziv: univerzitetni diplomirani organizator dela Naslov: Sarhova 34, 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0)61 343 391 E-pošta: igormarie@ hotmail.com Na Dominikansko republiko vabijo furiste predvsem čudovite bele peščene obale, barvi- ti koralni greben, ki se ponekod razteza le nekaj deset metrov od obale, in prijetno tropsko podnebje, ki ga hladijo nežne sape Atlantika. Večina hotelov na otoku je tipa »alles inklusiv« - vse je v ceni. Gostje so postreženi na vsakem koraku in praktično sploh ne potrebujejo denar- ja. V ceni so poleg vseh obrokov tudi cigare- te in pijača. Nič čudnega, da mnogi tudi po dveh ali več tednih sploh ne pomolijo nosu izza hotelskih zidov. Kdor želi spoznati pravo živ- ljenje domačinov, mora prej ali slej zapustiti udobno hotelsko okolje. Brez osnovnega zna- nja španščine (uradni jezik) se je sicer težko znajti, toda domačini so prijazni in tudi samo- stojnim popotnikom v deželi ne grozijo prav nič večje nevarnosti kot kjerkoli v Evropi. Karibski otok Hispaniola je bil eno prvih Kolumbovih odkritij na poti v Novi svet. Ko je januarja leta 1493 zaplul v bujno obraščen zaliv, je bil vzhičen nad lepotami novo odkri- te dežele. »To so nebesa na zemlji, najlepše kar sem kdaj videl na tem svetu!« je menda izja- vil. Novo odkrito deželo je poimenoval Santo Domingo (Sveta nedelja), in sicer kar po dne- vu v tednu, ko je naletel nanjo. Na otoku je žive- lo okoli 600.000 Indijancev Taino, ki pa so jih uspeli kruti osvajalci iztrebiti v dobrih trinajstih letih. Ker so Spanci za svoje plantaže potrebo- vali ceneno delovno silo, so tako kot na druge otoke tudi na Hispaniolo pripeljali črne sužnje iz zahodne Afrike. Ljubezen do otoških lepot se je nadaljevala tudi s Kolumbovimi nasled- niki, saj je postal sin Diego guverner otoka ter podkralj »Novega sveta«. Otok Hispaniola je velik za skoraj štiri Slo- venije: 76.193 km2. Severovzhodno, v smeri proti Floridi, se razprostira Kuba, na vzhodu Portoriko, jugozahodno pa leži Jamajka. Otok si delita špansko govoreča Dominikanska republika (48.443 km2) in nekdanja francoska kolonija Haiti (27.750km2). Dominikanska republika je postala neodvisna leta 1 863 in je danes predsedniška republika z dvodomnim parlamentom. V začetku tega stoletja so drža- vo za osem let zasedle ameriške čete, po nji- hovem odhodu pa je na oblast kmalu prišel 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Severni predeli otoka so bolj sušni (foto: Igor Fabjan). vojaški diktator Trujillo. Leta 1961 je umrl nasil- ne smrti in po nekaj desetletjih politične nesta- bilnosti so se v devetdesetih letih razmere v državi kolikor toliko normalizirale. Tudi obilo sonca, bujno rastlinje in vedno toplo morje vplivajo na razmeroma srečno živ- ljenje otočanov. Za naša pojmovanja so veči- noma revni, toda kljub preprostemu življenju veliko bolj veseli in nasmejani kot večina Evro- pejcev. Prebivalci Dominikanske republike so večinoma mulati, 16% je belcev, 1 1 % pa črn- cev. Belci predstavljajo vrh premožne elite. Država ima skoraj osem milijonov prebivalcev, od katerih jih več kot dva milijona živi v prestol- nici. Večina domačinov je rimokatolikov, vendar tod preveva krščanstvo drugačen duh. Če so ver- ski obredi v večjih mestih podobni tistim, ki smo jih vajeni pri nas, pa je na vasi drugače. Nedelja je čas za mašo, pa tudi priložnost za srečanje s prijatelji in postavljanje v najljubši obleki. Poleg tega je tudi sam verski obred mar- sikje na moč živahen, saj si ga ni mogoče pred- stavljati brez ubranega petja ob spremstvu kitar. Večina domačinov živi predvsem od ribo- lova, kmetovanja ali sadja, ki v tropskem pod- nebju uspeva celo leto. Tudi s toploto narava tod ne skopari, saj se celo v zimskem obdob- ju temperatura le redko spusti pod dvajset sto- pinj Celzija. Noči so hladnejše le v osrednjem, najbolj hribovitem predelu, kjer se nad vsemi vrhovi ponosno dviga tudi najvišji vrh Karibov, 3175 metrov visoki Pico Duarte. Poleg vedno pomembnejšega turizma igra v gospodarstvu najvidnejšo vlogo kmetijstvo, predvsem pride- lava sladkornega trsta, kave, tobaka in kakava. Živinoreja je slabo razvita. Izkoriščajo tudi ne prav številna nahajališča rud, predvsem zlata, srebra, aluminija, niklja in platine. Pomembna so še nahajališča jantarja. Dokaj razvita je zla- sti predelovalna industrija, ki pa živi predvsem na račun domačega trga. Prebivalci Dominikanske republike so se k sreči še dovolj zgodaj zavedli, da je potreb- no naravne lepote, ki privlačijo turiste, še posebno skrbno varovati in tako so najbolj zani- mive dele otoka razglasili za naravne parke. 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Turiste v notranjost privabljata predvsem hladnejša klima in tople reke s številnimi slapovi (foto: Igor Fabjanl. In to ne zgolj formalno, saj je dostop v parke omejen in praviloma dovoljen le organiziranim skupinam pod vodstvom upravnikov. Večina zaš- čitenega ozemlja je k sreči tudi težko dostopne- ga, tako da so kršitve redke. Eden zanimivejših parkov je jezero Enriquillo. Pravzaprav je pozornost obiskovalcev usmerjena le na otok Cabritos, na katerem živi največja kolonija ame- riških krokodilov na tem koncu sveta. Zanimiv je tudi zaliv Semana, ki se ponaša s slikovito obalo, polno zveriženih otočkov, poraslih z ek- sotičnim rastjem. Del obale se zajeda globo- ko med razpredene korenine mangrov, ki tvorijo posebno življenjsko okolje za številne živalske vrste. S pravo posebnostjo se ponaša tudi okoliško morje, saj se prav sem vsako leto vračajo skupine kitov. Prestolnica Dominikanske republike Santo Domingo je bila v obdobju po svoji ustanovi- tvi leta 1496 najpomembnejše mesto novo odkritih dežel. Tu je bilo izhodišče najpo- membnejših španskih odprav v notranjost ame- riške celine. Domačini ga imenujejo »zibelka Amerike«, saj je bilo to prvo mesto Evropejcev na ameriških tleh. Prvotno naselbino je ustano- vil Kolumbov brat Bartolome, toda lesene koli- be je pometel eden izmed karibskih viharjev. Spanci so hitro zgradili novo, zidano mesto, ki se je lahko kosalo celo z najrazkošnejšimi mesti Evrope. Tako se Santo Domingo ponaša s prvo univerzo, utrdbo, katedralo, bolnico in samostanom, ki so jih Evropejci postavili v Ame- riki. Mesto je postalo odskočna deska in pri- ložnost novega življenja za pustolovce in redovnike. Med varnimi mestnimi zidovi so svoj čas bivali Kolumbi, Amerigo Vespucci in Vas- co Nunez de Balboa. V pristanišče so priha- jale španske ladje, natovorjene s smodnikom, oljem in živili, v Evropo pa so se vračale pol- ne zlata in biserov. V času vladavine španske- ga podkralja Diega Kolumba, so v mestu zgradili nekaj čudovitih zgradb, med katerimi je bila najsijajnejša njegova palača Alcazar (iz I. 1510). Zanimivo je, da so pri gradnji upo- rabljali le preprosta orodja in da tudi pri postavitvi lesenih delov v 22 sobah z 72 vra- ti in okni niso uporabili niti enega žeblja! Del mesta z obnovljenimi zgradbami iz Kolumbo- vih časov se imenuje Zona colonial in tu se zadr- žuje večina tujih obiskovalcev. S posebno zanimivo preteklostjo se ponaša prva otoška katedrala. V njenih kapelah so bili shranjeni posmrtni ostanki številnih pomembnežev, med katerimi je bil vsekakor najslavnejši Krištof Kolumb. Kolumb je umrl 20. maja leta 1506 v španskem Valladolidu, kjer je bil pokopan in kasneje prenešen v Sevillo. Tu je počival vse do izgradnje katedrale v Santu Domingu (I. 1540), ko je snaha Maria de Toledo sklenila izpolni- ti njegovo željo, da bi bil pokopan na svojem najljubšem otoku. V naslednjih desetletjih so po Karibskih morjih vse bolj pogumno ropali pirati in tudi večja mesta niso bila varna pred ropar- skimi pohodi. V strahu pred oskrunitvijo Kolum- bovega groba je eden izmed škofov izbrisal 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Večina hiš s podeželja je lesenih, njihovo preprostost pa poživljajo pisane barve (foto: Igor Fabjanj. Slika 4: Notranjost Dominikanske republike je hribovita, toda kljub temu so do vseh večjih krajev speljane dobre ceste (foto: Igor Fabjanj. 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK napise na grobnicah in tako so ostale nedotak- njene tudi skozi najbolj burna leta. Za Kolum- ba so se začeli Spanci ponovno zanimati šele leta 1775, ko so morali prepustili vzhodni del otoka Francozom. Ker je pod popolno špansko oblastjo ostala le še Kuba, so hoteli, da Kolumb počiva v »španski zemlji« in tako so odpeljali žaro z domnevnimi admiralovimi ostanki. Dobrih sto let kasneje pa so med obnovitveni- mi deli v katedrali naleteli na svinčeno skrinjo z zgovornim napisom: »slavni baron Krištof Kolumb - prvi ameriški admiral«. Spanci so v naglici prenesli na Kubo napačno skrinjo in tako so v Dominikanski republiki burno prosla- vili Kolumbovo »vrnitev«. Danes se Santo Domingo ponaša tudi z ve- likansko grobnico slovitega morjeplovca Kolum- ba. Monumentalna zgradba v obliki križa je bila slovesno odprta leta 1992, ob petstoletnici odkritja Amerike. Visoka je kot večnadstropni blok, toda velikanske količine železobetona so izkoriščene le v pritličju. Osrednji del pod sti- čiščem križa zavzema mavzolej s skrinjo, v ka- teri naj bi bili posmrtni ostanki Krištofa Kolumba. V ostalih prostorih se s skromnimi razstavami predstavljajo države, ki so financirale projekt, del pa zavzema tudi muzej s predmeti iz Kolumbovih časov. Vrh Kolumbovega svetilni- ka je postavljena še ena posebnost, naprava za projiciranje laserskih žarkov, ki na nočnem nebu izrišejo podobo križa. Elektronska napra- va pa je hudo požrešna, zato jo vklopijo le red- kokdaj, običajno ob posebnih priložnostih ali pa ob nedeljah. Eden najbolj perečih proble- mov dominikanskega gospodarstva je namreč oskrba z električno energijo in redukcije so del vsakdanjika, kakršnemu se skušajo premožnej- ši domačini prilagoditi z majhnimi dizelskimi agregati. Ulice Santo Dominga oživijo navsezgo- daj. Ko sonce še ne pripeka s polno močjo, naj- prej zabrenčijo motorji, zarohnijo tovornjaki in se v družbi tisočerih avtomobilov zapodijo po širokih mestnih avenijah. K zajtrku vabijo stoj- nice na kolesih, ki se, kot bi čez noč zrasle iz tal, druga za drugo ponujajo na pločnikih. To so prvi zanesljivi znanilci novega dne in ob njih se ustavi tudi marsikateri poslovnež s trdno zave- zano kravato. Mestni živžav rahlo zamre šele v času opoldanske vročine. Toda v poznem popoldnevu ponovno izbruhne z enako silovi- tostjo kot v jutranjih urah. Vsepovsod se živah- no trguje do prvega mraka, ko pisano množico namesto trgovcev prevzamejo lastniki številnih lokalov in premičnih restavracij. Takrat se ponu- jeni hrani in pijači pridruži še glasba. Prihaja iz stoterih tranzistorjev in grl potujočih pevcev, ki osrečujejo premožnejše goste ob vedno polnih mizah. Ob obali je še posebno živah- no konec julija, ko mesto praznuje festival merengueja, živahne otoške glasbe. Ob glas- bi bobnov, kitar in nekakšnega ribežna - gui- re se svet zavrti s pospešeno hitrostjo. Merengue je neprestano prisoten v vseh kotičkih dežele, razen - kakšna ironija - v turističnih naseljih. Otoška glasba te spremlja na ulici, v trgovini, dragi restavraciji ali cenenem lokalu, v kinu pa tudi na vseh mogočih prevoznih sredstvih. 7. Booth, E. 1991: Jamaica and the Greater Anti/les. London. 2. de Caminero, R. 1988: La Cotica - Natio- nal tourism guide to the Dominican Repub- lic. Santo Domingo. 5 3. Kljun, V. 1997: Svet v žepu. Mladinska knjiga, Ljubljana. 24