Ln
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO VI	Redna izdaja	Št. 7 Julij 1980
Izdaja DO Avtotetina n. sol. o. Ljubljana, Titova 36. Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Živan Mirčič in glavni urednik Savo Žigon. Naslov uredništva Titova 36, telefon 317-044, int. 68. Tisk Tiskarna Ljubljana, v nakladi 900 izvodov. Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendi- j 3ti in upokojenci brezplačr pis izhaja enkrat mesečno. Oproščeno prometnega davka po ■'■^^lepu 421-1/72.
avtotehna
4. julij DAN BORCA 7. julij DAN USTANKA SRBIJE
22. julij DAN VSTAJE SLOVENIJE
27. julij DAN USTANKA HRVATSKE I BiH
Letos bomo praznovali te dneve z bolečino in žaolstjo v srcih zaradi nenadomestljive izgube našega najdražjega tovariša in učitelja, našega vrhovnega komandanta maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita.
TITO JE VEDNO VIDEL TISTO, KAR JE POGLAVITNO
rito je vedno imel sposobnosti, ki so ■^'ttttt^omogočale, da je v množici dogodkov ^ videl tisto, kar je poglavitno.
ZUMUmg)

Tito se je globoko zavedal, da sta v takšnem zgodovinskem gibanju, kakršno je bil naš narodnoosvobodilni upor, politična in vojaška strategija med seboj trdno povezani. Samo z ustrezno politiko je bilo namreč med množicami mogoče ustvariti prepričanje o možnosti in nujnosti vstaje, kar pomeni, da je bilo od naše politike in zaupanja množic v to politiko odvisno, ali bo naša vstaja resnično imela, to je ustvarila svojo vojsko. In nasprotno, samo z ustrezno vojaško strategijo je bilo mogoče v zavesti množic izoblikovati prepričanje, da je z orožjem mogoče doseči zmago. Tito nikoli ni bil samo vojak, ne da bi bil hkrati tudi politik; in nikoli ni bil samo politik ne da bi bil hkrati tudi vojak.
V imenu vseh družbenopolitičnih organizacij Avtotehne vam, cenjeni bralci, čestitamo k tem praznikom in vam želimo novih uspehov. Pri tem pa imejmo vedno na umu, kar nam je tovariš Tito večkrat naročil, da se moramo boriti proti lastnemu konservativizmu in proti liberalizmu, za tako demokracijo, da se bomo borili za samoupravljanje in za neuvrščenost.
UREDNIŠTVO
^>a &tecno !
Marsikdo med vami se bo verjetno spomnil, ko sem kogarkoli (in to sem) pozdravil, sem pozdrav zaključil z besedico ... srečno. Dovolite mi zato, da tako storim tudi sedaj, ko se poslavljam od delovne organizacije, od delovnega mesta, ki mi je v petih letih kar priraslo k srcu.
Normalno je ali lepše povedano, v navadi je (vsaj ponekod), da tisti, ki odhaja, pove vsem, ali je s svojim delom zadovoljil ciljem in nalogam in mimogrede povedano, da tisti, ki prihaja, pove, kakšni so njegovi načrti in želje in kaj mora storiti, da bo s svojimi zadolžitvami opravičil zahteve družbe — v tem primeru delovnih ljudi delovne organizacije Avtotehne v celoti.
Nimam namena opravičevati se. Povedati pa moram in naj razume kdorkoli kakor hoče, da z našim časopisom nisem povsem uspel. Takoj, ko pade taka ugotovitev, se tudi pojavi vprašanje:	»Kdo je
kriv«? Da, kdo je kriv! Enostavno ali pri-mitivistično gledano je to seveda glavni urednik, oziroma Savo Žigon. Zakaj?
Zato, ker »mora« glavni urednik zbezati vse podatke o delu, obnašanju, planih, realizacijah, odnosih itd. itd. od vseh v TOZD, v DSSS, zadeti, kaj mislijo individualni poslovodni organi ali pa delovni ljudje v delovni organizaciji. To pa v naši preljubi Avtotehni ni bilo mogoče razen redkih izjem, ki pa se tudi že umikajo v ozadje.
Lahko trdim, da ni številke našega časopisa, v kateri ne bi na tak ali drugačen način pozival vse vas ne glede na funkcijo, vodilno, samoupravno, sindikalno ali posameznika), da je obvezno po ZZD pismeno obveščati vse delavce v delovni organizaciji o
poslovni politiki, načrtih, realizacijah. Dalje o odnosih, prostorskih potrebah in njihovem izkoriščanju, o politiki stabilizacije, o kadrovski politiki, samoupravljanju, družbenopolitičnem delu in še in še.
Kakšni so bili odzivi, veste sami. Ne bom jih ponavljal iz preprostega razloga, ker je ponavljanje dolgočasno. Predlagam vam, da si še enkrat prečitate prispevek pod naslovom »Naše Glasilo v letu 1979«, številki 2. februar 1980. Naj tu dodam samo še kratek izvleček iz referata Mika Spiljka o glasilih delovnih organizacij:
»X delavskih glasilih naj bi bilo še več delavske duše, bolj kot doslej morajo delavci tudi sami pisati o svojih stališčih ... Napredna so le tista sredstva obveščanja, ki se bojujejo proti kršenju delavskih pravic, pa naj gre za samovoljo, grupaštvo, klike, primitivizem ali tehno-kratizem itd....«
Dva neposredna povoda narekujeta potrebo o organiziranem, celovitem in sprotnem obveščanju delovnih ljudi o vsem, kar se dogaja v TOZD. v DO, v oddelku. Prvi povod je določilo ustave in ZZD, da mora sistem obveščanja postati sestavni in nerazdružljivi del samoupravnih odnosov v združenem delu. Drugi povod pa je spoznanje, da lahko le dobro obveščen delavec samoupravlja in odloča in je odgovoren za svoje sklepe in izvajanje teh sklepov.
In kako je bilo do sedaj v naši delovni organizaciji? Vsekakor ne po prej omenjenem, vsaj kar se časopisa tiče. Urednik časopisa v Avtotehni je bil prepuščen sam sebi (ali bo tako v bodoče, je stvar drugih). Sam je moledoval za
(Nadalj. na 6. strani)
Danes objavljamo:
Vinko Hafner o nalogah sindikatov
»Samo dobro obveščen in osveščen delavec je lahko dober samoupravljalec in gospodar, hkrati pa se tudi sam plemeniti in kultivira,« je povzel besedo na posvetu s predsedniki komisij za obveščanje pri medobčinskih in občinskih svetih zveze sindikatov, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. Omenil je, da je bilo obveščanje doslej preveč zapostavljeno in da ni dobro, če sindikati niso organizirani tako, da bi obvladovali tudi to sestavino samoupravnih družbenih odnosov.
»Delavec mora biti dobro in objektivno obveščen o gospodarjenju in stanju organizacije združenega dela. Vsak prispevek temu je dobrodošel pri uveljavljanju družbenoekonomskega položaja delavcev in pri gospodarjenju.« Opozoril je na nekatere neposredne oblike obveščanja. »Delavska enotnost naj bi dobila še bolj pomembno vlogo pri osveščanju sindikalnih aktivistov in delavcev. Gre za večjo kakovost in naklade — saj bi bilo idealno, če bi jo dobil vsak delavec.
Javna glasila, republiška in regionalna, so prav tako pomembna za uveljavljanje vsega kar služi napredku združenega dela. Množica lokalnih časopisov marsikdaj predstavlja — ob radiu edino glasilo.
Glasila organizacij združenega dela. Gre za prek 500 glasil združenega dela z mesečno naklado prek 900 tisoč primerkov. Izdajajo jih v različnih obdobjih, večinoma mesečno, na krajše ali daljše obdobje. To so tista sredstva obveščanja, ki lahko zelo veliko storijo za neposredno obveščenost delavca. Ponovil bi, da je za nas celotno področje obveščanja eden od temeljnih pogojev za uspešen družbenoekonomski razvoj, pa tudi za uspešno uresničevanje vloge sindikatov.
NEKAJ KONKRETNIH
NALOG SINDIKATOV
V ospredju prizadevanj sindikatov je bilo in bo tudi vnaprej krepitev samoupravnega položaja delavca. To bi z drugimi besedami pomenilo: delavca je treba preobraziti v stvarnega gospodarja z družbenimi sredstvi za proizvodnjo, z družbenim dohodkom in z združevanjem dela in sredstev z drugimi delavci v združenem delu. Torej ne gre za gospodarja na sploh, temveč za družbenega gospodarja, kar pa seveda utrjuje tudi vlogo njegove osebnosti. Se posebej gre uveljavljanje delavca kot samoupravljalca v TOZD,
kot njegovi najbolj neposredni skupnosti, kjer združuje delo in sredstva z drugimi delavci. Ne bom podrobneje navajal nekaterih drugih oblik, ki zunaj TOZD krepijo samoupravni položaj delavca. To so predvsem DO, povezovanje v sestavljeno organizacijo, poslovne in planske skupnosti, gospodarske zbornice, kar vse je oblika združevanja delavca ter njegovega dela in sredstev.
Zelo pomembno je tudi delovanje nekaterih organov, ki posredno prav tako krepijo samoupravni položaj delavca in so hkrati tudi pomembna naloga sindikatov. Tu mislim zlasti na organe samoupravne delavske kontrole. Prav zanimiva bi bila vaša analiza, koliko so organi samoupravne delavske kontrole dejavnik osveščanja delavcev in koliko pišejo o tem tudi lokalni časopisi, še posebej pa glasila organizacij združenega dela. Mislim, da bolj poredko, kajti kjer se pojavljajo kot resen družbeni čini tel j, tam se navadno pojavljajo tudi odpori proti njihovemu delovanju. Nekaterim strukturam v organizacijah združenega dela velikokrat ni prav nič pri srcu, da bi izšlo verodostojno poročilo in stališče organa delavske kontrole v glasilu OZD ali celo v lokalnem časopisu, Delavski enotnosti ali v Delu ...
Drugo področje, ki krepi samoupravljanje, je povezanost delovanja sindikatov in delavcev v združenem delu s krajevno skupnostjo. Tu imamo, tudi z vidika informiranja, veliko možnosti za krepitev te povezanosti. Ta je zelo pomembna, saj gre končno za položaj človeka kot delavca-samoupravljalca in hkrati za stanovalca-občana. Važno področje samoupravnih odnosov je tudi tako imenovana interesna organiziranost v samoupravnih interesnih skupnostih gospodarstva in družbenih dejavnosti. Opozoriti velja tudi na uresničevanje tako imenovane svobodne menjave dela med delavci tozd in delovnih skupnosti skupnih služb v OZD in med delavci v materialni proizvodnji in družbenih dejavnostih. Med nalogami naj omenim splet delegatskih odnosov, za katere mora biti sindikat posebej odgovoren, posebno za tisti del delegatskih odnosov, ki se oblikujejo v združenem delu, od tozdov do vseh drugih oblik delegatskega povezovanja, tja do federacije.
Ena od oblik za krepitev samoupravljanja so tudi klubi samoupravljalcev, ki so organizirani v večini občin, njihovi neke vrste pokrovitelji ter pospeševalci
in organizatorji pa so občinski sveti in občinske organizacije zveze sindikatov.
Krepitev samoupravljanja bo torej še naprej temeljna družbena naloga sindikatov, s tem pa tudi osrednja naloga vseh delov in oblik obveščanja delavcev.
Drugo enakopravno področje pa so prizadevanja za razvoj proizvajalnih sil, krepitev materialne podlage dela in gospodarske stabilnosti. Ponovil bi staro resnico, da ne more biti uspešnega samoupravljanja, če to ni povezano z uspešnim gospodarjenjem. In obratno: v naših družbenih pogojih, ko razvijamo samoupravni položaj delavca, njegovo osvobajanje, je jasno, da nobeno gospodarjenje ne more biti učinkovito, dobro, napredno, če hkrati ne omogoča tudi razvoja samoupravnih odnosov.
Na tem področju je nekaj zelo perečih nalog.
1.	Stabilizacija gospodarstva. Večja gospodarska stabilnost je v tem trenutku odločilnega pomena tako za razvoj samoupravljanja, za napredek gospodarstva, pa tudi za našo politično stabilnost in s tem tudi posredno obrambno sposobnost. Nestabilnost in visoka stopnja inflacije ustvarjata celo vrsto težav, socialne negotovosti, več administriranja, poglobljene socialne razlike, zmanjšanje gospodarskih učinkov. Vse skupaj seveda ustvarja tudi podlago za družbene zaostritve, ki jih sovražne sile izrabljajo za poglabljanje nezadovoljstva delavcev. Zato je v tem trenutku naša prednostna strateška naloga doseči večjo stopnjo stabilnosti. Stabilnost pa je mogoče doseči predvsem z boljšim gospodarjenjem.
2.	Uveljavljanje družbenega planiranja. Po eni
strani gre za sprotno, kratkoročno, enoletno in še krajše planiranje, po drugi pa — hkrati — za uveljavljanje dolgoročnega planiranja. Mislim predvsem na potrebo temeljite analize uresničevanja sedanjega srednjeročnega plana za obdobje 1976—1980 in na priprave novih srednjeročnih planov za obdobje 1980 do 1985. Ob tem vprašanju se mora razčistiti, kaj so resnična prizadevanja za stabilizacijo, za trden gospodarski razvoj in s tem tudi za družbeni napredek. Povedati moram, da smo vsi skupaj v precejšnji zamudi. Sele sedaj oblikujejo prve osnutke temeljnih družbenih dogovorov o temeljih planov, ki so šele podlaga za konkretne samoupravne sporazume o temeljih planov in nato za plane same. Gre za vse rav-
ni planiranja, od tozda navzgor in od federacije navzdol. Gre za sočasno usklajevanje planov na vseh ravneh, ki naj bi do konca leta omogočili sprejem solidnih in od delavcev sprejetih planov, ki bi bili opora dobremu gospodarjenju in uveljavljanju samoupravnega položaja delavca. Zato je vse to zelo pomembna naloga vseh oblik obveščanja delavcev.
3.	Delitev po delu in rezultatih dela je ozko povezana z doseganjem potrebnih gospodarskih učinkov in stabilnosti gospodarstva. Čeprav veliko govorimo o potrebi uveljavljanja delitve po delu in rezultatih dela, še nismo veliko dosegli. Očitno je, da pri mnogih dejavnikih, pri najodgovornejših poslovnih in drugih delavcih še ni dovolj razvit občutek, da je to glavna podlaga za to, da bi delavec postal gospodar in samoupravi j alec in da bi ga to spodbujalo k boljšemu delu in gospodarjenju. Se posebej je premalo razvito nagrajevanje strokovnih, umskih delavcev. Sicer je to res zapleteno, vendar se premalo trudimo, da bi prišli do takih oblik nagrajevanja, da bi tudi te delavce spodbujali k boljšemu in uspešnejšemu delu. To je skoraj pomembnejše kot samo stimuliranje delavcev za strojem. Ti imajo namreč zelo omejene možnosti za povečevanje svojega dela, medtem ko imajo strokovni delavci neprimerno večji vpliv na ustvarjanje dohodka, s tem pa tudi na gospodarjenje.
4.	Zaposlovanje. Že nekaj časa pripravljamo sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o zaposlovanju in smotrni izrabi delovnega časa. Gre za dva zelo pomembna elementa gospodarjenja in družbenega ter osebnega položaja delavca. Želimo mobilizirati delavce za njihov bolj odgovoren odnos do politike zaposlovanja in do izrabe delovnega časa. Imamo še velike rezerve v izboljšanju produktivnosti dela, v boljšem gospodarjenju. S tem je povezana cela vrsta vprašanj o tem, kako naj zaposlujemo. Za nas je izhodišče, da v Sloveniji ne gre več zaposlovati preko naravnega prirastka in upoštevaje minimalno migracijo delovne sile. Upoštevati bi morali, da smo v Sloveniji in Jugoslaviji dosegli takšno stopnjo ekonomskega in družbenega razvoja, da ne moremo več pospeševati razvoja z visoko rastjo zaposlovanja in z majhnimi naložbami v delovna sredstva, kar prinaša tudi relativno majhen dohodek na delavca. Moramo začeti več vlagati v sredstva na posameznega delavca in ob večjem znanju, bolj kakovostnem, zahtevnem delu dosegati večji dohodek. Naše delo ne more več biti poceni. Delavec ni več delovna sila, najemni delavec, ampak subjekt, ki stopa v delovno razmerje in hkrati z drugimi delavci združuje delo in sredstva.
Pri delovnem času smo soočeni s celo vrsto problemov, od razporeditve delovnega časa do njegove boljše izrabe. Gotovo je, da ga izkoriščamo sorazmerno slabo in da so tu velike rezerve za povečevanje storilnosti celo brez zaposlitve novih delavcev in celo brez novih vlaganj. Že v sedanji nizki izrabi delovnega časa je velika rezerva, da s temi stroji in delovnimi zmogljivostmi in znanjem naredimo več.
5.	Prizadevanja za napredek družbenega in osebnega standarda delavcev, njihovo izobrazbo in kulturo, smotrno izrabo prostega časa so področja, ki so nekako klasična za sindikate in jih moramo še naprej obravnavati kot zelo pomembna. Po njih bodo delavci še naprej merili tudi učinkovitost sindikatov. Koliko je sindikat njihova organizacija, bodo sklepali po tem, koliko bolje bodo živeli, kakšno znanje si bodo lahko pridobili, kakšno kulturno raven, ali se bodo lahko tudi razveselili, kako bodo pri tem socialno varni in pri tem gre tudi za sklop zdravstva, socialnega varstva, pokojninskega zavarovanja in za druga področja. Vse to pa je neposredno odvisno od tega, kako bomo krepili našo gospodarsko moč in samoupravni položaj delavca. Ce bo delavec krepil naše gospodarske temelje, bolj produktivno delal, povečeval dohodek in če bo hkrati samoupravno odločal, bo sam poskrbel tudi za urejeno stanovanjsko gospodarstvo, zdravstvo, izobraževanje in vsa ostala področja, ki so pomembna za njegov standard in tudi za razvoj proizvodnje.
Na zadnji seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije smo ugotovili, da raven družbene prehrane delavcev spet pada. Ugotovili smo, da se zmanjšuje odstotek delavcev, ki imajo zagotovljen topel obrok na delovnem mestu, in povečuje število tistih, ki dobijo denarne bone. To je zelo slabo, saj se boni pretvarjajo v osebni dohodek. Za prehrano delavca na delovnem mestu, ki mu je najbolj potrebna, da bi dosegel večji učinek, pa zmanjka denarja. To je že eno od takih, klasičnih sindikalnih in pomembnih družbenih vprašanj, ki jih bomo uredili.
Podobno lahko rečemo za zdravstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izobraževanje, otroško varstvo. Delavca ne more zadovoljiti, če skrbimo le za večjo produktivnost dela, za planiranje, za delitev po delu. To so temeljna vprašanja, niso pa edina. S temeljnimi socialnimi in drugimi pravicami delavcev bi se moral sindikat neposredno ukvarjati, saj tako brani še posebej tiste sloje delavcev, ki lahko najmanj vplivajo na svoj družbenoekonomski položaj.
6.	Kulturno življenje delavcev. Pripravljamo sejo republiškega sveta ZSS na
Ocena aktivistov Zveze komunistov
v DO Avtotehna
temo »Delavec-kultura-sin-dikat«. Pripravili smo gradivo in stališča za to sejo podlaga pa so bili posveti na medobčinski ravni, v nekaterih organizacijah združenega dela in nekaterih drugih institucijah. Želimo spodbuditi delavce vse do osnovne organizacije sindikata, da kulturnemu razvoju in življenju delavcev posvetimo večjo pozornost, saj ne bo hitrejšega razvoja samoupravljanja, preobrazbe iz mezdnega delavca v delavcangospodarja in ne napredka proizvodnje, če delavca ne bomo kulturno razvili. Delavčeva kultura se da pojmovati zelo široko — od kulture dela, odnosa do dela, do kulture medsebojnih odnosov med ljudmi in do čistega kulturnega ustvarjanja. To je pomembno tudi za to, da se učinkoviteje upremo razpoloženju meščanske potrošniške družbe. Opozarjamo na tako zgrešeno miselnost, da je življenje človeka in njegovo delo namenjeno v bistvu samo kopičenju materialnih dobrin, in več ko ima človek vsega, bolj je zadovoljen in bolj je utelešeno tudi njegovo človeško poslanstvo, njegova človeška bit. Gre tudi za mnenje nekaterih, predvsem tehnokratsko usmerjenih strokovnjakov, poslovodnih delavcev in tudi politikov, češ da je najbolj pomembno, da delavca zadovoljimo z materialnimi dobrinami (stanovanje, hiša, televizor, dovolj hrane), pa se bo ukvarjal predvsem s seboj, oblast in upravljanje pa bo prepustil drugim.
Čimbolj bomo uresničevali naše naloge, kot so razvoj samoupravljanja, pospešena stabilizacija in razvoj gospodarstva, utrjevanje socialne varnosti ljudi in delavska kultura, bolj bomo krepili tudi našo trdnost, enotnost in varnost. Danes se nam ni treba bati nobenega napada, če bomo znotraj trdni. Lahko smo morda samo žrtev vsesplošnega svetovnega vojnega požara. Dokler pa gre za omejene vojne, pa ne moremo pričakovati nobenega napada, če ne bo povoda v kakršnikoli notranji razrahljanosti. Zato je vsak prispevek k trdnosti našega družbenega reda in njegovi uspešnosti tudi prispevek k naši obrambi, naši varnosti. Delavci so pripravljeni braniti tisto družbo, ki jim daje največjo možno svobodo, zagotavlja največji materialni in kulturni napredek.
Vsa ta področja delovanja sindikatov so tudi predmet obveščanja. Bolj ko bomo poskrbeli, da bo delavec z njimi seznanjen v različnih oblikah in na vseh ravneh, in bolj ko bo vključen v samoupravno komuniciranje, bolj bomo tudi uresničevali družbeno vlogo sindikatov in prispevali k splošnemu družbenemu napredku. In pri tem imajo komisije za obveščanje pri medobčinskih in občinskih svetih zveze sindikatov zelo pomembno vlogo.«
Našo delovno organizacijo vsi dovolj dobro poznate. Rad bi opozoril na razpravo tov. Douganove na programsko volilni seji občinske konference ZKS Ljubljana-Center, kjer smo bili navedeni kot konkreten primer delovne organizacije iz tako imenovane avto-branže, ki naj služi kot primer za to, kako naj neka organizacija ne bi delala. Ta razprava je tudi osnova za pripravo in sprejem nove politične varnostne ocene v Avtotehni in njenih temeljnih organizacijah združenega dela ter hkrati napotilo, kako naj osnovne organizacije delujejo pri razreševanju problemov, ki so se v Avtotehni pojavili v preteklih letih.
V temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti imamo štiri osnovne organizacije ZK, od tega v občini Center v TOZD Zastopstva, TOZD Trgovina in DSSS. Do pred kratkim smo bili komunisti v TOZD Trgovina in TOZD Zastopstva ena sama osnovna organizacija, kjer pa je pri obravnavi in izvajanju nalog prišla do izraza predvsem problematika TOZD Zastopstva, saj je velika večina komunistov zaposlenih prav v zastopniškem programu. Zaradi tega smo tudi predlagali razdružitev osnovne organizacije in ustanovitev samostojne OOZK v TOZD Trgovina. Osnovne organizacije štejejo v Zastopstvih 28 članov, v Trgovini 4 člane in DSSS 15 članov, kar v odstotkih pomeni v Zastopstvih več kot 15 % za“ poslenih, v Trgovini 5 % in DSSS več kot 10 %. Do konca leta se pripravljamo na sprejem novih članov tako v TOZD Zastopstva kot tudi v TOZD Trgovina. OO v DSSS je pred kratkim sprejela tri nove člane, akcijo evidentiranja in sprejema pa bo do konca leta ponovno izpeljala.
Splošno aktivnost komunistov v sindikatu ocenjujemo kot dobro. V TOZD Zastopstva smo sodelovali pri reorganizaciji in ustanovitvi dveh osnovnih organizacij v Centru in Šiški in pri ustanovitvi sindikalne konference na nivoju TOZD. Prav tako smo aktivno sodelovali pri ustanovitvi konference sindikata na nivoju DO. Kadrovske krepitve iz vrst komunistov je potrebno opraviti le v osnovni organizaciji sindikata DSSS. Prav v DSSS pa so kot prvi uspeli ustanoviti osnovno organizacijo ZSMS ob aktivni pomoči OOZK.
Naša aktivnost v samoupravnih organih je zadovoljiva, izjema pa je delovanje delegacij, kjer smo pred kratkim vendarle organizirali skupni sestanek vseh delegacij z željo, da jim pomagamo in poživimo njihovo delo.
Osnovne organizacije prav tako redno obravnavajo rezultate gospodarjenja in problematiko, ki v zvezi s tem nastaja, OOZK v TOZD Zastopstva je bila še posebej aktivna pri sprejemanju plana za leto 1980, zato pa je bila deležna kritike, da si lasti pravice, ki gredo samoupravnim organom. Skratka ZK naj bi si po mnenju nekaterih lastila samoupravno odločanje, čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila prav ta osnovna organizacija tista, ki je prebila led, da smo iz skupnih služb (konkretno plansko-analitske službe) dobili ustrezen komentar k planu, na podlagi katerega je prišlo do sestanka z oddelkom za gospodarstvo Skupščine občine Ljubljana-Center.
Komunisti v osnovnih organizacijah uporabljamo kot metodo tudi skupne sestanke z osnovnimi organizacijami sindikata in tako dogovorno rešujemo probleme, ki nastajajo ob našem delu. Prav tako bomo poskušali na enak način pomagati novo ustanovljenim osnovnim organizacijam ZSMS, saj ugotavljamo, da prihaja do prenehanja njihove aktivnosti prav zaradi manjših organizacijskih in tehničnih težav, ki se na začetku delovanja zdijo nepremostljive.
Komisije, ki delujejo na področju idejnopolitičnega usposabljanja so številčno najmočnejše, saj želimo z ustrezno pripravljenim enotnim programom, ki vsebuje poleg predpisanih še nekatere dopolnilne teme, usposobiti za aktivno družbenopolitično delo vse komuniste in čim več delegatov v samoupravnih organih ter sindikalnih in
V okviru prireditev in akcij v praznovanju obrambnega dneva Avtoteh-ne, ki je bil 25. maja, smo se tudi v TOZD Servisi spomnili preizkusiti del naše organiziranosti v sistemu obrambnih priprav.
Aktivirali smo pripadnike narodne zaščite za varovanje objekta in materialnih dobrin na Celovški 228. Akcijo smo zaključili s tajno sejo Komiteja za LO in DSZ v »izrednih okoliščinah« (ob 5. uri zjutraj). Na sklepni seji Komiteja LO in DSZ smo lahko ugotovili, da je bila akcija pravilno zastavljena in uspešna. Pokazalo se je, da so vsi subjekti naše DSZ vzeli odgovorno in resno speljali akcijo in da so vsi vestno izpolnili svojo nalogo) Še
mladinskih aktivistov. Ob tem naj dodam, da v naših temeljnih organizacijah nekoliko šepa tudi obveščanje, kar je razvidno iz odgovorov, ki smo jih poslali občinski konferenci ZK na podlagi vprašalnika komisije za agitacijo in propagando. Še posebej ugotavljamo, da komunisti nismo dovolj aktivni v Glasilu, t. j. mesečnem časopisu Avtotehne in Informacij, ki izhajajo po potrebi.
Posebno pozornost posvečajo osnovne organizacije tudi področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. V vseh osnovnih organizacijah so ustanovljeni komiteji za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki jih vodijo sekretarji osnovnih organizacij. Za Avtotehno kot zunanjetrgovinsko delovno organizacijo je to področje še posebej pomembno, saj je v preteklosti večkrat prihajalo do pojavov, ki so za samoupravno socialistično družbo nesprejemljivi in so mejili včasih že na kriminal. Še posebej smo dejavnost na tem področju okrepili v zadnjem letu. (Med delavci, ki so sklenili delovno razmerje v preteklem letu, je veliko komunistov). Pripravljamo tudi nove obrambne načrte po vseh temeljnih organizacijah in enotah, saj smo bili doslej neustrezno organizirani le v enotah Trgovina in Servisi. Kot kontrolno nalogo izvajanja obrambnih priprav in preverjanja samozaščitne usposobljenosti pa organiziramo vsakoletno akcijo OBRAMBNI DAN AVTOTEHNE, ki predstavlja akcijo NNNP v okviru naše DO.
Izvajanje stabilizacijskih ukrepov postavlja pred komuniste izjemno odgovorne
več, skoraj vsi člani NZ so prišli na svoja dežurstva celo uro prej, kot je bilo treba. S tem so izkazali visoko moralno politično in narodno zavest pri vključevanju v sistem SLO.
Tudi vodstvo akcije je delovalo organizirano, »tajna seja« pa je pokazala, da je sistem obveščanja eden najvažnejših faktorjev v sistemu SLO in da mu je treba posvetiti še več pozornosti, kot jo je bil deležen v naši akciji.
Z uspehom akcije smo lahko povsem zadovoljni, saj nam je pokazala odlike pa tudi pomanjkljivosti, ki jih bomo lahko v bodoče odpravili. S tem pa je bil namen tudi dosežen.
rd
naloge in napore, saj je dejavnost naše DO v preteklosti temeljila na uvozu in široki potrošnji, poleg tega pa nas je prizadela tudi izguba nekaterih zastopstev.
Zadnja 49. seja komiteja je bila tudi pouk zame, saj smo lahko videli, kako delovne skupine komiteja pristopajo k reševanju problematike v posameznih delovnih organizacijah. O naših problemih smo obvestili komite, konkretno sekretarja tov. Makovca in izvršnega sekretarja tov. Simončiča ter prosili za pomoč.
Po dveh sestankih s predsednikom izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana-Center smo prišli do integralnih gradiv za področje programske in planske usmeritve ter jih bomo obravnavali po rokovniku. Prav tako se bomo vsak mesec sestali z IS in ugotavljali, koliko predloženega gradiva tudi izvajamo. IS pričakuje, da ob polletju ne bomo v izgubi in da do konca leta ustalimo gospodarsko situacijo v naši DO, vključujoč vse družbene ukrepe, ki so v pripravi. S predsednikom IS se bomo v juniju še sestali in obravnavali tudi vprašanje organiziranosti LO in družbene samozaščite v TOZD Zastopstva.
Ocenjujemo, da so bili sestanki tudi dobrodošla streznitev za individualne poslovodne organe, ker je to možnost za konec neustreznega toleriranja posameznikov pri izvajanju samoupravno sprejetih planov in delovnih nalog.
Obveščam komite, da je odbor SDK s sklepom zahteval od družbenopolitičnih organizacij v DO razpravo o nadaljnji zaupnici oz. nezaupnici vodstvu DO in generalnemu direktorju. Sklep je bil predložen brez obrazložitve. Hkrati obveščam, da je prosil za razrešitev in sprejem svoje odpovedi tudi pomočnik generalnega direktorja.
V zvezi z nekaterimi stališči na današnji seji bi rad povedal še, da je večina samoupravnih sporazumov v naši DO sprejeta, izjema je le sporazum o tovarni gotove in polpripravljene hrane, ki je bil že dvakrat na zborih delavcev in obakrat zavrnjen. Prav tako ugotavljam, da so člani seznanjeni s sestavo OK ZKS Ljubljana-Center in njenim komitejem. Upam, da sem zvezo komunistov v DO Avtotehna dovolj dobro predstavil, po potrebi bom odgovarjal na vprašanja.
OPOMBA: oceno sem pripravil za 49. sejo komiteja OK ZKS Ljubljana-Center in jo za 50. sejo še dopolnil. Vabim vse komuniste in druge, da o oceni razpravljajo in se oglase pismeno uredništvu Glasila, ki pripravlja o tem problemu okroglo mizo.
BORUT JANOVSKA
»Obrambni teden« v TOZD Servisi
PREDSTAVLJAMO VAM:
Novo zastopstvo — Canon mikrofilm
V Grupaciji za elektroniko, TOZD Zastopstva, od leta 1972 zastopamo japonsko firmo CANON. Verjetno je vsem znan program fotokopirnih strojev (če ne drugače pa po tem, da je stroj v našem vložišču vedno pokvarjen), in pa proizvode široke potrošnje iz področja fotografije, kot so fotografski aparati, filmske kamere, projektorji in pribor.
Septembra preteklega leta smo naš zastopniški program CANON razširili tudi na področje mikrofilmske opreme, ki vam jo želimo na kratko predstaviti:
Mikrofilm kot mlada veja je na našem tržišču šele v uvajanju. Strokovnjaki, ki se z njim ukvarjajo že vrsto let, napovedujejo njegovo ekspanzijo pri nas v naslednjem petletnem razdobju. Kljub temu pa je v Jugoslaviji trenutno že montiranih okrog 160 mikrofilmskih centrov, od tega 60 v Sloveniji. (Mesta, kjer uporabljajo samo čitalnike, niso všteta).
Uporabnost mikrofilma oziroma mikrografije, kot se ta dejavnost strokovno imenuje, je vsestranska: v izobraževanju, financah, zavarovalnicah, proizvodnji, v transportu, komerciali, medicini, upravnih in statističnih zavodih, skratka povsod tam, kjer se srečujejo s problemom velikih količin dokumentov in arhiviranja.
Osnovni razlogi, zaradi katerih prihaja do naglega razvoja in masovne uporabe mikrofilmske tehnike, pa so:
—	prihranek na prostoru in teži;
—	varnost dokumentov pred poškodbo, uničenjem ali krajo;
—	prihranek pri stroških razpošiljanja;
—	prihranek pri stroških arhiviranja;
—	prihranek pri spremembah in dopolnejvanju dokumentov;
—	prihranek pri stroških kopiranja in razmnoževanja;
—	prihranek pri stroških zamenjave in križanja dokumentov;
—	enostavnejši in hitrejši dostop do dokumentov:
—	izboljšanje organizacije in tehnologije dela v poslovanju;
—	možnost popolne avtomatizacije in mehanizacije obdelave podatkov in teksta;
—	znatno boljše čuvanje in varnost zaupnih, strogo zaupnih in drugih dokumentov.
Skratka, mikrofilmska tehnika je tehnika moderne dobe.
Kljub temu, da se s tem programom pojavljamo na našem tržišču razmeroma pozno, saj v Jugoslaviji deluje že 15 zastopnikov in
proizvajalcev tovrstne opreme, računamo na uspešno vključitev v trg v srednjeročnem obdobju. To pa zaradi že omenjene pričakovane ekspanzije mikrofilma, zaradi visoke in priznane kvalitete Canon in zaradi organiziranega uvajanja mikrofilma v Jugoslaviji.
V okviru jugoslovanskega centra za tehnično in znanstveno dokumentacijo namreč že deluje Koordinacijski odbor za mikrofilm, ki vodi evidenco vseh proizvajalcev, zastopnikov, koristnikov in potencialnih kupcev mikrofilmske opreme ter opravlja svetovalno in usklajevalno funkcijo. Obstoja tudi težnja po ustanovitvi jugoslovanskega združenja koristnikov mikrofilma. S tem se nam ponuja možnost, da se še vedno enakopravno vključimo med ponudnike te opreme.
Seveda se tudi mi srečujemo z začetnimi težavami, ki nikakor niso majhne. Lahko bi jih zajel v naslednjih točkah:
a)	organizacijske: potrebno bo formirati samostojno blagovno enoto, ki bo čvrsto povezana z lastnim in pogodbenimi servisi. Zaenkrat potekajo aktivnosti v okviru BE Komponente, kjer obdelujemo tudi Canon optiko;
b)	kadrovske:	zastopniki
našega profila imajo v obdelavo mikrofilma vključene 2—3 osebe komercialno-tehničnega profila ter 3—4 osebe informacijsko-organi-zacijske stroke, tako da lahko ponudijo kompletne usluge inženiringa, organi-zacijsko-poslovne vklopitve mikrofilma v obstoječi informacijski sistem, tehnične izdelave predloga, in-struktažo in montažo. Pri nas se v tem trenutku z mikrofilmom aktivno ukvarja en samostojni komercialist.
c)	servis: verjetno ni potrebno posebej poudarjati pomembnosti dobro organizirane servisne dejavnosti. Zaenkrat imamo tri usposobljene serviserje (enega v lastnem in dva v pogodbenem servisu), vendar le-ti
SHEMATSKI PRIKAZ MIKROFILMSKEGA POSTOPKA
originalni AoUument
snemalne
kamere

'"■»"■m originalni mikrofilm
(D
(š)
konvertor
duptikaior
d) -L-	1
^	filma '
T
Snemanje originalnih dokumentov na mikrofilm.
(Z) Posneti originalni mm film dolžine 30t5m', z. 1.600 posnetki.
©Konverzija filma v„]ackeV> obliko. z istočasno kontrolo posnetkov.
©Kopiranje odn. razmnoževanje filma za potrebe dislociranih enot uporabnika.
© "Jacket" oblika mikrofilma s 60-70 posnetki, pripravljena za čitanje in reprodukcijo.
©duplikat filma z 2.600 posnetki., za čitanje, reprodukcijo ali distribucijo.
©Čitanje vseh mikrofilmskih oblik na čitalnikih ■
©čitanje in reprodukcija na papir formata A k.
@ Čitank in^ reprodukcija velikih . količin na papir formatov A k , As , A Z.
(D
čitalec.
še niso opremljeni s kompletnim orodjem, pa tudi izkušenj z montažo in servisiranjem še nimajo.
d)	zunanjetrgovinski predpisi: tudi mikrofilm je v letošnjem letu na spisku opreme, katere uvoz je prepovedan. Nabava te opreme je možna le preko posebnih aranžmajev oziroma za kupce, ki se ukvarjajo s posebnimi dejavnostmi.
Vse te težave pa lahko premostimo, če le ne bomo po naši stari navadi kot konj s plašnicami, temveč bomo uprli pogled malo dlje naprej in izkoristili možnosti o pravem času, ki se nam ponujajo.
Naj omenim še to, da smo že pričeli s pripravljalnimi akcijami za višje oblike sodelovanja principala z nami, in to v obliki poslovno-tehničnega sodelovanja oziroma pogodbene proizvodnje mikročitalnikov pri nas.
Za boljšo predstavitev naj navedem primer predloga sistema za našo delovno organizacijo, ki jo tudi že pesti problem arhiviranja dokumentacije in ki tudi že razmišlja o uvedbi mikrofilma:
Avtotehna ima samo v Ljubljani — po podatkih naše službe skupnih opravil
— 450 tekočih metrov regi-stratorjev (fasciklov) arhivirane dokumentacije. Ce prištejemo še arhive vseh predstavništev, dobimo spoštljivo številko najmanj 4 milijone dokumentov v arhivi.
Po grobi oceni pa prehaja v arhivsko zbirko tedensko še po 3000 dodatnih dokumentov.
Ce vzamemo za izhodišče najmanjši mikrofilmski sistem Canon, s katerim bi se lotili te gore papirja, bi bil postopek naslednji:
a)	snemanje na mikrofilmska koračna kamera z zmožnostjo snemanja 5000 dokumentov dnevno — od tega 600 tekočih in 4.400 arhivskih — bi počistila ves arhiv v treh letih, s tem da bi zajemala tudi tekočo dokumentacijo, ki tako ne bi tvorila novega arhiva. Mesečno bi porabili 130 filmov, na vsakega od njih pa bi spravili 2.600 dokumentov,
b)	razmnoževanje: film bi razmnožili v toliko primerkov, kolikor jih rabimo za predstavništva, servise itd., original pa gre po pravilu v trezor,
c)	konverzija: zaradi lažje uporabe in pošiljanja bi film iz role konvertirali v standardno »jacket« obliko
velikosti poštne dopisnice, na katerem je 60—70 dokumentov originalne velikosti A 4,
d)	čitanje:	uporabili bi
univerzalni čitalnik za čitanje filma v roli ter enojnih in dvojnih mikrofišev. Kasneje bi s čitalniki opremili še vsa ostala porabniška mesta (TOZD, predstavništva, servisi).
e)	reprodukcija:	za po-
trebo mikrofilmskega posnetka bi imeli kombinacijo čitalnika / tiskalca za reprodukcijo na papir formata A 4 z zmožnostjo 1500 kopij na dan, kar bi za naše potrebe povsem zadostovalo.
Okvirna cena opisanega sistema je $ 14.000, brez konverzije in duplikatorja $ 6.500.
Prostor za to opremo bi z manjšo preureditvijo lahko uredili v sedanji kopir-nici, za delo z njo pa je potrebno imeti enega operaterja in po možnosti še pomočnika.
Se to: vso to, na mikrofilm posneto dokumentacijo, bi imeli arhivirano v eni omari sobnega tipa z ustreznim predalčjem. Dokumentacija 100 registra-torjev, ki zavzemajo dve običajni sobni omari, namreč po mikrofilmskem postopku ne zavzema več prostora kot žepna knjiga.
Naša služba skupnih opravil o nabavi takega sistema že razmišlja, vendar pa sem mnenja, da bo v sedanjih razmerah nabave investicijske opreme preteklo še nekaj Save, da bomo opremo tudi dejansko nabavili.
No, začetki so vsekakor tu, volja in možnosti tudi; kaj pa bo prinesla prihodnost, bomo še videli.
DUŠAN MAJDIČ
Priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Če je torej ugotovljeno, da so bili za neko obdobje plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se ne postavlja vprašanje glede štetja obdobja v zavarovalno dobo. Za osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, je bilo pokojninsko in invalidsko zavarovanje vpeljano šele po vojni, za nekatere poklice šele s 1. januarjem 1965 (obrtniki in gostinci,) ali celo šele s 1. januarjem 1973.
Obrtniki in gostinci ter kmetje kooperanti imajo pod določenimi pogoji tudi še danes možnost plačati prispevke za obdobje, ko so opravljali samostojno obrtniško oziroma kmetijsko dejavnost v času, ko še ni bilo uvedeno pokojninsko in invalidskega zavarovanja za te poklice.
Osebam, ki so bile svoj čas v delovnem razmerju in niso bile pokojninsko in invalidsko zavarovane, pa se šteje takšno obdobje v zavarovalno dobo, čeprav niso v tem času bili plačani prispevki. Znano je, da so nekateri delodajalci, pa tudi delovne organizacije, predvsem velja za čas pred vojno, izigravali predpise in niso prijavljali v zavarovanje delavcev, ki so bili pri njih v delovnem razmerju. Delavec ni bil kriv
zato in zaradi tega ne sme nositi posledic. Zato takšna obdobja, ko je delavec v delovnem razmerju, vseeno štejemo v zavarovalno dobo, čeprav prispevki niso bili plačani. Seveda pa je treba dokazati obstoj delovnega razmerja. Zavarovanec mora predvsem dokazati, da je bila sklenjena pogodba o delovnem razmerju ali pa vsaj usten dogovor, prostovoljen pristop, dogovorjeno plačilo, podreditev delovni disciplini ter osebno zavezanost storitvam.
Večkrat bo težko ugotoviti, ali vsebuje neko razmerje vse značilnosti, ki smo jih spredaj navedli. Vrsto razmerij poznamo, ki so podobne delovnemu razmerju, ki pa to niso in se tudi ne štejejo v pokojninsko dobo. Predvsem gre tu za zaposlitve pri svojcih, ki imajo včasih vse bistvene lastnosti delovnega razmerja in jih je zato tudi možno šteti v zavarovalno dobo, včasih pa gre zgolj za opravljanje določenih del v skupnem gospodinjstvu ali gospodarstvu in je podana zgolj družinska oziroma gospodarska skupnost, zato takšnega obdobja ne moremo šteti v zavarovalno dobo. V zavarovalno dobo se tudi ne šteje zaposlitev po
pogodbi o delu, zaposlitev vajenca, dninarja, voznikov z lastno vprego in podobna civilno-pravna razmerja. Vštevanje časa, ko je bil zavarovanec v delovnem razmerju, je torej v primerih, ko ni dokazov o plačanih prispevkih, večkrat sporno, ker razmejitev med eno ali drugo vrsto zaposlitve ni dovolj jasno opredeljena.
Glede na to, da morajo biti po veljavnih predpisih zavarovanci le osebe, ki so zaposlene najmanj polovico delovnega časa in so izpolnile 15 let starosti, je pri presoji o vštevanju določenih obdobij v zavarovalno dobo pomembno, da dokažejo, da je zaposlitev trajala najmanj polovico delovnega časa in da gre za zaposlitev po 15. letu starosti.
Poleg časa, ki ga je prebil zavarovanec v delovnem razmerju, se štejejo v zavarovalno dobo tudi nekatera druga obdobja, ko niso bili plačani prispevki, tako na primer čas, prebit na rehabilitaciji, na katero ga je napotil pristojni organ, dalje čas na strokovnem izpopolnjevanju in šolanju, po prekinitvi delovnega razmerja v bolniškem
(tretje nadaljevanje)
staležu, ko je dobival zavarovanec nadomestilo, pa tudi čas na neplačanem dopustu, v suspenzu, prestajanju zapora do 30 dni ter še nekatera druga obdobja.
Zavarovanec, ki mu je delovno razmerje prenehalo, si lahko podaljša zavarovanje do dveh let zaradi strokovnega izpopolnjevanja ali specializacije ali pa začasne nezaposlenosti, ko se je v redu prijavljal pri skupnosti za zaposlovanje.
Ne glede na rok si tudi lahko podaljša zavarovanje oseba, ki je v delovnem razmerju v tujini, in sicer v državi, s katero naša država ni sklenila konvencije o socialni varnosti, in pa oseba, ki je kot zakonec zavarovanca, zaposlenega v tujini pri naših organih ali organizacijah, prekinila delovno razmerje in v času bivanja v tujini ni bila zaposlena.
Nekatere posebne pogoje postavlja zakon za štetje obdobij zaposlitve na kmečkih delih. Kot primer navajamo, da je za zaposlitve na zasebnem kmetijstvu pred 16. februarjem 1950, ko je začel veljati takratni zakon o socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev, veljal pogoj, da je bil zavarovanec v posamez-
nem koledarskem letu zaposlen vsaj po sedem mesecev, medtem ko so morali biti za zaposlitve v času od tega datuma dalje pa do konca leta 1954 dejansko tudi plačani prispevki.
Končno je treba glede štetja zavarovalne dobe omeniti tudi nekatera obdobja zaposlitve v tujini. Kot bomo kasneje videli se obdobja zaposlitve v državah, s katerimi Jugoslavija ni sklenila konvencije o socialni varnosti ali pa po konvenciji štejejo v posebno dobo. Vendar se tudi nekatere zaposlitve v tujini štejejo v zavorovalno dobo. To velja za zaposlitve v državah, s katerimi je Jugoslavija sklenila pogodbe z prevzemu terjatev iz social, zavarovanja. Takšni pogodbi sta sklenili Avstrija in Zvezna republika Nemčija za pravice, nastale do 1. januarja 1956, Nemška demokratična republika za pravice nastale do 15. maja 1945, Bolgarija za pravice nastale do 31. decembra 1957 in Madžarska za pravice nastale do 29. maja 1956. Cas zaposlitve v teh državah se šteje v zavarovalno dobo enako kakor obdobja prebita v naši državi, vendar samo pod pogojem, če zavarovanec dokaže, da je bil v navedenem obdobju pokojninsko in invalidsko zavarovan. Sicer pa jih je možno šteti le v posebno dobo.
Se nadaljuje N.U.
Po poteh tovarištva in spominov
Osvoboditev svojega mesta počastimo Ljubljančani na prav poseben način. Ne le s proslavami, govori in visoko dvignjenimi kozarci, ampak bolj po partizansko, s športnimi prireditvami, rallyji, partizanski marši in pohodi po poteh, kjer ja nekdaj okupator z bodečo žico želel ločiti mesto od njegovega zaledja, da bi ga tako spremenjenega v veliko koncentracijsko taborišče lažje obvladal.
Žice ni več. V krvavih in slavnih dneh revolucije jo je mesto, ki se ni nikdar uklonilo sovražniku in njegovemu terorju, vztrajno trgalo tudi za ceno premnogih življenj, ki so na njenih ostrih bodicah vse prezgodaj ugasnila. Devetega maja 1945 pa se jo je ob pomoči enot mlade jugoslovanske narodne osvobodilne armade za vedno otreslo. Ljudstvo jo je steptalo v prah, da so od nje ostali le grenki spomini in obledeli dokumenti. In kolikor bolj je okupirana Ljubljana ječala, toliko bolj se je potem lahko veselila svobode. Zato je bil in bo ostal deveti maj vedno naš praznik. Zato so bili pohodi vedno množični in zato se je po poteh mesta heroja vedno razlegala pesem. Dvakrat se je pohoda udeležil tudi tovariš Tito.
Tudi tokrat je bil z nami. Vendar samo v naših
Tokrat brez pesmi na ustih
srcih. Njegovo truplo pa je že počivalo v Belem dvoru na Dedinju. Zato smo letos korakali brez pesmi. Tiho, vendar vztrajno in brez sklonjenih glav. Se vedno malce pretreseni, vendar z jasno zavestjo, da nam njegova smrt še daleč ni mogla toliko vzeti, kolikor nam je njegovo življenje dalo. Zato tudi ta tihi pohod ni bil turoben. Hoja je preganjala črne misli in malčki, ki so jih mnogi ponosni možje in matere pripeljali s seboj so poživljali razpoloženje.
Nas iz Avtotehne je bilo blizu sto. Kakšnih petdeset se nas je zbralo pred poslopjem na Celovški 175 in smo potem krenili po pr-
vi progi iz Mosteca. Planinci so raje izbrali malce daljšo, a lepšo pot s startom v Hrušici, bolj nedeljski pohodniki, posebno tisti z najmanjšimi otroki pa so se odločili za najkrajšo, a prav prijetno progo, ki se je začenjala pred muzejem Ljudske revolucije v Tivoliju. Cilj je bil tako kot vsako leto za vse isti — na Trgu osvoboditve. Dosegli smo ga vsi. Čeprav nekateri, na primer Janez Voje, z razbolelim hrbtom in tovariš Erzin z zvitim gležnjem. A to je bil pohod »po poteh partizanske Ljubljane« in na poteh partizanske Ljubljane je treba z žrtvami pač računati.
JURIJ ČERNIČ
Zastavonoši postaja vroče, a do hladnega piva je še daleč, daleč
Ena »gasilska«, ki kaže, da smo lahko tudi ob sedmih zjutraj in brez kavice prav dobre volje. V ospredju so najmlajši udeleženci, ki so se na pohodu prav dobro držali
Janez se kljub teži na hrbtu še zadovoljno smeji v kamero, vendar: za njim je šele polovica poti
(Re& zadnja diag^n&Ea!
Let tri je mimo od tedaj, ko zadnjo sem napisal diagnozo.
Misleč takrat — naj bo to kraj za »rimarijo« ne za prozo.
Pa je nanesel čas tako, da se še enkrat v tem poiskusim; da dragi bralci vam v slovo besed z jezika nekaj še obrusim.
Pet let sem časopis sestavljal v veri — z njim, da bo beseda prava med vas prišla, ne da bi opravljal.
Beseda čista, resna, zdrava.
A kaj, ko so hotenja vedno eno, realizacija pa vedno povsem drugo.
Le redko k’tero, skoraj pa nobeno nalogo speljal nisem vam v uslugo.
Al’ kriv sem jaz, direktor al’ predsednik, o tem sem vedno pisal in govoril.
Le hotel nisem nikdar bit’ prisklednik, da temu ali onemu bi dvoril.
Zakaj potem vsebina b’la je taka, kot ste imeli možnost brati?
Zato, ker izmed vas oseba vsaka, ni »upala« dl’ »znala« o čem pisati.
Pri tem še indolenca in nasprotja, prisotna so bila iz mesca v mesec.
Al’ dobro šlo je, al’ so b’la razpotja, počutil sem se kot med vozili pešec.
Je poročevalcev nekaj b’lo zagnanih, ki so dejavnost svojo vsem razkrili.
A delo njih in urednika, kot poznanih, nikdar jih s kritko niste ocenili.
V petih letih delavski ni svet na dnevni red postavil časopisa.
Je res ta bil tako izreden cvet, da nihče ni učil ga »pravopisa«?
Je poleg mene kriv še kdo, če časopis je bil postranska stvar?
Verjetno. A z novim Ur. — ne delajte tako, če ne bo vse v pozabo šlo — v nemar.
Diagnostik
prišli ►
-4 odšli
TOZD Servisi Odšli:
15. 5. 1980 Mujakič Izet — sporazumno
DSSS
Prišli:
6. 5. 1980 Denac Bara 19. 5. 1980 Tomšič Marija
Odšli:
Filipovič Marija — sporazumno Stiplošek Stanka — sporazumno Virant Marinka — sporazumno
Kušan Franc — pogodbeni delavec
Makarovič Drago — pogodbeni delavec Orel Karel — pogodbeni delavec
Zagorc Ruža — pogodbeni delavec
Žigon Savo — pogodbeni delavec
Žužek Alojz — pogodbeni delavec
UPOKOJENCI, POZOR!
V mesecih juliju in avgustu odpadejo naši sestanki ob prvih ponedeljkih. Sestali se bomo zopet v ponedeljek 1. septembra ob 17. uri, kakor vedno, v restavraciji Slaviji.
&cecno!
(Nadaljevanje s 1. str.)
prispevke, sestavljal vprašanja z željo, da bodo vprašanci lažje odgovorili, pa ni bilo odzivov. Nasprotno, dobival je odgovore kot na primer:
»Nimam smisla za pisanje««, »Nimam časa«, O tem pa ne bomo pisali v naš časopis« ipd. V resnici pa je šlo za odnos do časopisa kot obrobne dejavnosti zato, da se v prid nekakšnim »skupnim interesom« ne piše o vsem mogočem, da to je tudi poslovna tajna in ne vem še kaj. Dejstvo pa je samo eno: Dobro obveščen delavec je tisti, ki ima pred očmi in v rokah resnico. Zato, kaže, da so dobro obveščeni delavci nekaterim v napoto.
Kakor koli že moram povedati še nekaj. Res je, da nisem redno skliceval uredniškega odbora (ako priznaš, pola ti se prašta), za kar je sicer po členu 18 »Pravilnika o urejanju časopisa« odgovoren tudi odgovorni urednik, res pa je tudi, da so sklici prenehali, ker od članov uredniškega odbora ni bilo nikakršne pomoči, kot to sicer zahteva člen 20 istega pravilnika. Če bo v bodoče tudi tako, potem novi urednik ne bo imel lahkega dela.
Za aključek samo še tole. Odgovornega urednika, uredniški odbor in glavnega urednika imenuje DS DO (člen 18 prej omenjenega pravilnika).
Pa srečno!
Savo Žigon
Avto rally
* NA 9 CICERO
Svetlobno leto je časovna enota. Ni čisto tako. Beseda »■leto« v izrazu svetlobno leto marsikoga zapelje, tako da je prepričan, da gre za časovno, ne pa za dolžinsko enoto. Svetlobno leto je razdalja, ki jo v letu dni naredil žarek svetlobe, se pravi približno 9.467 milijard kilometrov.
Prestopno leto je na štiri leta. Ni čisto tako. Na splošno drži trditev, da pride prestopno leto, ki ima 366 dni, na vsaka štiri leta. Vsako 'leto, katerega število Ije deljivo s štiri, je prestopno. Vendar so izjeme. Tista leta, ki bi jim lahko rekli »stoletna«, so prestopna leta le tedaj, kadar sta prvi dve številki deljivi s štiri. Tako na primer so leta 1600, 2000, 2400 .. . prestopna, ker je 16, 20 ali 24 deljivo s štiri. Leto 1900 ni imelo 29 februarja, leto 2000 pa ga bo imelo.
Drava izvira v Avstriji.
Ni čisto tako. Bralec Jan Klemenčič iz Ljubljane piše, da je že izgubil stavo, ker je trdil, da Drava izvira v Italiji. Prijatelji, s katerimi je stavil so se sklicevali na leksikon Cankarjeve založbe, kjer piše: »Drava, nm. Drau, reka, desni pritok Donave, izvira na Toblaškem polju v Avstriji ...« Vendar to ni res, kajti Drava izvira v Italiji. Tako pišejo vsi drugi leksikoni. Tudi leksikon JLZ: »Drava izvira na To-blaškam polju, v italijanskem delu Pusterhala, tik ob italijansko-avstrijski meji.«
REKLI SO:
PESTALOZZI: Zemlja je raj, če iščemo mir, ustvarjamo pravico in smo zmerni v svojih zahtevah.
*
HUGO: Bolje pustiti se bičati, kakor imeti opravka s slabim človekom.
*
KONFUCIJ:	Človek,
ki naredi napako, ne da bi jo popravil, zagreši novo napako.
*
GLASNE ZENSKE: Z dokazom, da so ženske hrupnejše od možkih, je postregel neki chicaški strokovnjak za akustiko. Glasnost je meril v restavraciji, kjer je kosilo 250 žensk in ravno toliko moških. Zenske so dosegle 75 tonov, moški hrup pa ni presegel 66 fonov.
Da ne bi kdo mislil, da se je Avtotehna v letošnjem prvem polletju popolnoma izključila iz avto branže, naj potrjuje naslednji zapis.
AMD Zvezda je v nedeljo, dne 27. 4. 1980 organizirala avto rally »Po poteh partizanske Ljubljane«.
Navkljub deževnemu vremenu se je zbralo na startu pred halo Tivoli preko 30 ekip.
Ekipe (vozniki in sovozniki) so morali prevoziti blizu 100 km dolgo progo okoli Ljubljane. Proga je vodila mimo pomnikov na revolucionarno preteklost mesta heroja. Tekmovalci pa so ob vozniškem znanju (spretnostna vožnja ob startu in cilju ter vmesnih prehodnih in časovnih kontrol) morali pokazati tudi znanje o pomembnih dogodkih iz NOB. Poleg tega pa tudi znanje vozniške etike ter racionalne vožnje v pogledu porabe bencina. To vse je vseboval test, na katerega je bilo potrebno odgovoriti.
Našo delovno organizaci-
jo sta to pot zastopali dve tekmovalki.
Metka Kersnik, ki je dosegla odličen uspeh, in sicer šesta v celokupnem plasmaju oziroma prva med ženskami z 89 točkami, za kar je dobila zlato medaljo.
Slavica Gale, ki je dosegla odilčno 7. mesto v celokupnem plasmanu oziroma 2. mesto med ženskami s 93 točkami in s tem srebrno medaljo.
Za ilustracijo naj povem še prvo plasirane v celokupnem plasmanu, in sicer: Amona (75 točk), Cerarja (80 točk) in Zadnika (81 točk).
Podatki naj bodo v spodbudo vsem, ki bi radi sodelovali na avto rallyju, pa imajo pomisleke.
Upamo, da bo naslednje leto Avtotehno zastopalo več ekip, predvsem pa iz vrst moških.
Naj ob koncu navedem, da smo v prejšnjih letih tudi dosegali uspehe na avto rallyju ob žici, vendar tako uspešni kot letos še nismo bili.
jk
Slavica Gale s sovoznico