Štev. 16 (630) L- XIII NOVO MESTO, četrtek, 19. aprila 1962 DOLENJSKI LIST GLASIL O SOCIALISTI ČNE ZVEZ E D E L O V N E G/A L J tJ,D S T V A OKRA J A NO V O ME STO Koliko kmečkih prebivalcev imamo? Zavod za statistiko v Novem mestu pravkar ugotavlja, koliko kmečkih prebivalcev in kmečkih gospodinjstev je v našem okraju. Kot vsako leto tudi letos po matičnih uradih štejejo registrske kartone, s Pomočjo katerih bodo ugotovili, koliko prebivalcev jfc bilo v okraju 31. marca letos. Kartone pregledujejo zelo natančno, ker želijo hkrati ugotoviti koliko kmečkih prebivalcev (torej takih, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja) m koliko kmečkih gospodinjstev je še na našem področju. Razen obojega bodo pri letošnjem štetju zbrali še vrsto drugih podatkov, ki so razvidni iz registrsikih kartonov. Tudi letos lep odziv za vojaške šole Na razpise za letošnji vpis se je v našem okraju prijavilo za podoficirske in oficirske pripravljalne šole kar 37 kandidatov. Ker ni bilo kakšne posebne agitacije, priča dokaj visoko število prijavljenih kandidatov o tem, da se mladinci radi prijavljajo v vojaške šole. Koliko izmed prijavljenih kandidatov bo izpolnilo pogoje za sprejem, bomo še videli. Pred jutrišnjo letošnjo okrajno »REVIJO KULTURNIH DEJAVNOSTI« Jutri zvečer se bo v Vid-mu-Krškem začela ena najpomembnejših kulturnih prireditev letošnjega leta v okraju »Revija kulturnih dejavnosti 1962«. Več kot štiri sto pevcev, igralcev in instrumentalistov, članov Zveze Svobod in prosvetnih društev, bo izvajalo na reviji skrbno pripravljen in izbran program. To je uspeh, ki mu je v najlepše priznanje iskrena pozornost naših delovnih ljudi. Tako priznanje navdušuje, spodbuja in daje najtrdnejšo oporo takrat, ko se z napori ustvarja to, kar gledamo na naših odrih, kar bomo videli na reviji. Revija 'pa bo prikazala le majhen del te dejavnosti Celotna dejavnost Svobod in prosvetnih društev novomeškega okraja je namreč v tisočih povojnih prireditvah v vseh krajih Dolenjske, Spodnjega Po-savja in Bele' krajine, je v vzgojnem delovanju naše organizacije med ljudmi. Repertoarni posveti, skrb za mladi igralski naraščaj in razvoj mladin- skih gledališč in dramskih krožkov na šolah, sistematična akcija za poživitev zborovskega petja, ki je dala že lani 16. aprila veličasten praznik pojoče mladine, ko je v občinskih centrih našega okraja nastopilo skoraj 5000 mladih pevcev, spodbuda zabavnim ansamblom, nastopi recitatorjev, kulturni tedni in revije, uvajanje klubskih oblik dela, filmski krožki, prirejanje razstav, predavanj in seminarjev, skrb za knjižnice — vse to je aktualen program Svobod in prosvetnih društev, ki ga uresničujejo kulturni delavci naše organizacije. -. Vloga Svobod in prosvetnih društev v kulturnem življenju' komun in celotnega okraja je vidno Spored prireditev na okrajni reviji v Vidmu-Krškem Od 20. do 28. aprila bo priredil Svet Svobod in prosvetnih društev novomeškega okraja in DPD Svoboda Videm-Krško letošnjo OKRAJNO REVIJO KULTURNIH DEJAVNOSTI. Vse prireditve bodo v domu Svobode na Vidmu, razen razstave likovnih umetnikov-amaterjev, ki jo bodo odprli jutri popoldne ob 17. uri v prostorih podjetja »ELEKTRO«-Krško in ki bo odprta ves čas revije. Na sporedu bodo naslednji nastopi: PETEK — 20. aprila, ob 20. uri: koncert pevskih zborov in nastop recitatorjev, na katerem bodo sodelovali: Mladinski pevski zbor iz Krškega pod vodstvom prof. J. Klepca; Mladinski pevski zbor s Senovega (pevovodja Marija Mikeln); Mešani pevski zbor Svobode iz Novega mesta (pevovodja Ernest Jazbec); Moški pevski zbor Svobode »Dušan Jereb« iz Novega mesta (pevovodja Tone Markelj); Oktet senovške Svobode pod vodstvom Jožeta Zupančiča. Ta večer bodo nastopili tudi recitatorji: Lidija Kozinc, Metka Lupšina, Dragica Zupančič, Vera Jalovec in Stanko Amšek. NEDELJA — 22. aprila, ob 15. uri: DPD Svo- | boda iz Brestanice — Kuhar-Mikeln: SAMORAST- j NIKI; dramo režira Niko Galeša. PONEDELJEK — 23. aprila, ob 20. uri: PD j Lojze Košak iz Kostanjevice na Krki: MLADOST jj PRED SODIŠČEM; Tvmeierjevo dramo režira Lado 1 Smrekar. TOREK — 24. aprila, ob 20. uri: DPD Svoboda I Videm-Krško — Hans Weigel: NAMIŠLJENI ZDRAV- i NIK; komedijo režira Viktor Zemljak. SREDA — 25. aprila, ob 16. uri: Osnovna šola 1 Črnomelj — Boža Podrgajs: BELOPISANA PRAV- | LJICA, mladinska igra (režira avtorica sama). PETEK — 27. aprila, ob 20. uri: DPD Svoboda I »Dušan Jereb«, Novo mesto: W. Shakespeare: I OTHELLO (dramo režira prof. Tone Trdan). SOBOTA — 28. aprila, ob 20. uri: VEČER ZA- | BAVNE GLASBE IN POPEVK, na katerem sode- j lujejo: Zabavni ansambel »Steb« brestaniške Svo- 1 bode — dirigent Mato Zakonjšek; Zabavni ansambel B »Emil Adamič« iz Mokronoga — dirigent Slavko s Znideršič; »Veseli vandrovčki« iz Bukoška pri Bre- fj žicah — dirigent Vladimir Medvešek; Zabavni ah- i sambel glasbene šole iz Novega mesta — dirigent 1 Mihael Robek; »Dizzy Combo« iz Novega mesta — I dirigent Janez Korošec. OBIŠČITE LETOŠNJO OKRAJNO REVIJO KUL- 1 TURNIH DEJAVNOSTI! Vstopnice za posamezne j Predstave po 100 in 120 dinarjev, za dijake 60 din; 1 abonma za vse prireditve: 500 din. porasla. Bogata tradicija gledališkega amaterizma, široke osnove glasbenega življenja, privlačnost sodobnih zabavnih oblik izživljanja ob vsestranskem prizadevanju članov in pomoči Socialistične zveze delovnega ljudstva postaja kvaliteten element kulturnega življenja v našem okraju. Toda ne samo doma, tudi v slovenskem merilu naše skupine iz leta v leto dosegajo lepe uspehe. Republiška srečanja v Zagorju, Celju in Kopru lani so bila trda preizkus* nja za igralce, pevce in zabavne ansamble in priznanje res zasluženo. Tudi Zagreb in Karlovac sta navdušeno sprejela naše amaterje. Kulturna manifestacija v Vidmu-Krškcm bo ponov- no pokazala, da ni upravičena bojazen pred krizo amaterizma, da ni utemeljeno nezaupanje v sposobnost naših kulturno-pro-svetnih organizacij in društev, da zadovolje s svojimi stvaritvami velikemu delu kulturnih potreb svoje okolice. To bo upravičena zahteva po še večji podpori zavestnim hotenjem, ki odstranjujejo nekdanjo kulturno revščino in nerazvitost. Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev pozdravlja vse nastopajoče na reviji z željo, da s svojimi prireditvami zadovolje širok krog ljubiteljev njihovega dela! JANEZ GARTNAR predsednik okrajnega sveta Svobod in PD Novoles povečuje storilnost, varčuje in vedno več izvaža V Novolesovem obratu drobnega pohištva so lani povečali storilnost za 18 odstotkov - Proizvodnja je sposobna sproti ustreči vsem zahtevam tržišča - Porabo surovin in reprodukcijskega blaga so znižali za 10 odstotkov — Najpomembnejše pa je to: kar 99 odstotkov svoje proizvodnje izvažajo! Novolesov obrat drobnega pohištva v Novem mestu že dlje časa večji del svoje proizvodnje .izvaža: Zaradi novih instrumentov so se v zadnjih treh letih izvozni faktorji vse bolj zniževali (skoraj za trikrat). Obrat se je znašel pred resnim problemom: prišlo je tako daleč, da je skorajda nastalo vprašanje: biti ali ne biti. Treba je bilo obdržati trži- Tudi »ZORA« za izvoz Lesno predelovalna industrija »Zora« v Črnomlju pripravlja proizvodnjo drobnega pohištva za tuji trg. Inozemski kupec je bil s predloženimi vzorci posteljnih garnitur zadovoljen, zato bodo te dni sklenili pogodbo za dobavo 5 tisoč takšnih garnitur v vrednosti 30 milijonov din. Pogodbo nameravajo podaljšati za dobavo novih količin. Razen tega bo »Zora« prav kmalu pričela proizvajati samsko pohištvo, ki bo sestavljeno iz mize, 2 foteljev, kavča in omare in bo namenjeno domačemu trgu. Neveljavni sto dinarski bankovci Uprava Narodne banke FLRJ je v soglasju z ZIS sprejela sklep o umiku bankovcev po 100 dinarjev z datumom izdaje: 1. maj 1946. Te bankovce bodo vzeli iz obtoka v času od 1. junija do 31. avgusta 1962 in jih zamenjali z bankovci in kovanim denarjem tečajne izdaje. Začenši s 1. septembrom bodo bankovci iz leta .1946 prenehali veljati kot zakonito plačilno sredstvo. Narodna banka bo zamenjavala te bankovce do 30. novembra. šče, saj mine precej časa, preden inozemskega kupca navežeš, misliti je bilo treba na znižanje proizvodnih stroškov in hkrati povečati tudi osebne dohodke delavcev. Na pomoč od zunaj kolektiv ni mogel računati, zato so se oprli na lastne sile. Z DECENTRALIZACIJO -PRISTOJNOSTI NAVZDOL Prvotna oblika delavskega samoupravljanja s centralnim DS in obratnimi DS je sicer pomenila napredek, razvoj pa je terjal še več. Obrati jel kot zaključena proizvodna enota postal poslovna enota, sprejema surovine, jih obdeluje ter po dispozicijah daje na trg končne izdelke. Nabavo surovin in reprodukcijskega blaga, ter prodajo končnih izdelkov opravlja za poslovno enoto odgovarjajoča' služba v upravi podjetja, kot neke vrste, servis. Poslovna enota ji to uslugo plača. Poslovna enota mora torej s proizvodnjo zaslužiti vse, kar potrebuje za kritje stroškov. Jutri bo občni zbor Vodne skupnosti Dolenjske Jutri ob 8.30 bo v dvorani Zavoda za izobraževanje kadrov v Novem mestu IV. redni letni občni zbor Vodne skupnosti Dolenjske. Upravni odbor bo poročal o delu v minulem letu, predsednik upravnega odbora Viktor Zupančič pa bo prebral referat o bodočih nalogah Vodne skupnosti. Po poročilih in razpravi bodo sklepali o članstvu, o vodnem prispevku članov za 1962 in o programu dela za 1902. V okviru poslovne enote so v želji, da .bi upravljanje in proizvodnjo približali proizvajalcem, ustanovili 7 ekonomskih enot, vsaka izmed njih pa obsega oddelek, ki opravlja .zaključen proizvodni postopek v celotni proizvodnji. Prva ekonomska enota je deci-mirnica. V njej je sušilnica lesa, skladišče lesa in grobi obrez lesa pred proizvodnjo (decimirnica). Druga ekonomska enota je strojni oddelek, tretja strugarski oddelek, četrta obsega površinsko obdelavo (luženje, lakiranje in montažo), peta-ekonomska enota izdelke zavija in spravlja v zaboje ter skladišči, obsega torej skladišče izdelkov in zabo-jamo; šesta enota je režijska; v njej je remontna de- (Nadaljevanje na 3. strani) Natančneje, pa bo šlo laže! Blizu 800 poročevalskih enot (to so gospodarske organizacije ter zavodi, ustanove in družbene organizacije) v našem kraju pošilja Zavodu za statistiko v Novem mestu razna občasna poročila. Zavod po posebnem postopku izbira iz teh poročil niz podatkov, ki so nepogrešljivi pri širšem usmerjanju gospodarstva in našega družbenega razvoja. Pretekli teden so gospodarske in negospodarske organizacije pošiljale Zauođu poročilo o številu zaposlenih na dan 31. marca 1962, ki vsebuje hkraif tudi ■ podatke o gibanju osebnih dohodkov zaposlenih. Ko bodo podjetja dostavila poročila o zaključ- ' nih računih, bodo pričeli pripravljati letno poročilo, ki bo vsebovalo niz podatkov iz zaključnih računov. Na osnovi tega poročila bodo v zavodu izračunali lani ustvarjeni narodni dohodek, vrednost proizvodnje in "še vrsto drugih pokazateljev. Omenili smo že, da pošilja zavodu poročila blizu 800 enot. Poseben problem so rokf. do katerih bi morala biti poročila dostavljena, saj jih upošteva le majhno število podjetij. Največ težav pa povzroča malomarno poročanje. Približno 60 odst. poročil pride na zavod nepopo!mfi, bodisi takšnih, da ne vsebujejo vseh zahtevanih podatkov, bodisi da so podatki netočni. To velja posebno za kontrolne seštevke, katerim marsikje posvečajo zelo malo pozornosti, saj t>p/su-. jejo številke skoraj tako, kot bi jih pobirali po tleh. Kakšne so težave, če pride od 800 poročil le 320 točnih in kar 480 takšnih, ki jih je treba popravljati, si najbri ni težko predstavljati. Mnogo časa in dela porabijo v zavodu za krpanje malomarno sestavljenih poročil, zato je prav, če se vsi, ki poročila sestavljajo, malo zamislijo in jih odslej vest-neje sestavljajo! Statistika je žal še vedno slaba plat našega sistema, takšna pa bo ostala, dokler je ne bomo bolj upoštevali kot doslej'. Takšna cestišča, kot je to na sliki, so pri nas kaj pogost pojav. Marsikatera kletvica uide voznikom na račun kotanjastih cest, pa tudi .škoda na vozilih je precejšnja. Cestno podjetje Novo mesto, ki se razen s cestami ukvarja tudi % vsemi nizkimi gradnjami, pripravlja obsežen načrt za modernizacijo naših cest. Več o tem berite na 3. strani današnje številke. Nega vina spomladi Veliko 'vinogradnikov spomladi, ko nastopi toplejše vreme pozabi nepotrebno nego vina. Zaradi tega nastane velikokrat občutna škoda, kajti marsikomu se vino tako pokvari, da ni več užitno in ga mora zavreči. Kdor vina že ni pretočil, mora to čimprej storiti. V drožeh, na katerih vino leži, je poleg odmrlih kvas-nlc še mnogo beljakovin in škodljivih glivic. Odmrle fcvasnice in beljakovine so isvrstna hrana Za škodljive glivice; te začno hrano razkrajati, vsled česar se vino kvari. Pretočiti je treba vsak vino, belo ali rdeče, pravtako tudi jabočnik m' peti jot. Bela vina je treba v"tem Času pretočiti drugič. Po prvem pretoku se iz belih vin še zmeraj izločijo beljakovine in druge v vinu plavajoče stvari, ki padejo na dno soda in tvorijo tako Imenovanj, kalež. Tudj kalež bi se ob nastopu toplejšega vremena začel razkrajati, zato ga je treba s pomočjo pretoka ločiti od vina. Lanskoletni mošti z več1-, jo množino sladkorja pni glavnem vrenju niso' pov-Bod povreli vsega sladkorja. Ta sladkor se navadno prevre v naknadnem tihem vrenju, ki poteka po glavnem vrenju, če pa je klet hladna, se tiho vrenje ne more- izvršiti. Tak primer Brno imeli v letošnji razmeroma' dolgi zimi; ko je egodaj nastopilo hladno vreme in je " nepretrgoma trajala do aprila. Zato bodo mnoga vina tiho vrela ob nastopu toplega vremena. Vreme v. topli pomladi pa navadno .škoduje kakovosti Vina; ustavimo ga z dodat-fcom 15 do 20 gramov kalir levega metabisulfita na. 100 Etrov vina. - Če dobimo v drogeriji kalijev metabisul-fit v tabletah, jih moramo »drobiti v bel prah, dobro premešati (stepsti) v škafu vina, nato pa vse skupaj vliti v sod. Čez štirinajst dni je treba vino pretočiti, ker je kalijev metabisulfit (žveplo) izločil vinske krasnice in bpljakovine; tako bomo .vino s pretokom ločili od kaleža. Če nismo že prej, moramo vsaj med pretakanjem klet temeljito očistiti in odstraniti iz nje predvsem vse gomoljnice flkrcmpir, repo itd.), kislo zeljo in zelenjavo, ker se vino ob pretakanju zelo rado navza-me duha navedenih rastlin in živil. Po temeljitem mehaničnem čiščenju klet z žveplanjem razkužimo. V ta namen vzamemo posodo, položimo vanjo velikosti kleti primerno količino žvepla v prahu ali žveplenih trakov in zažgemo. Na 100 kubičnih metrov kletnega prostora računajmo okrog 1 kg žvepla. Preden žveplo zažgemo, moramo okna tesno zapreti, po za-žigu pa tesno zapremo še vrata. Drugi dan klet prezračimo in začnemo pretakati. Po možnosti pretakamo le ob lepem vremenu. Vino pretakamo v dobro pomit, čist sod, ki ne sme imeti duha po plesni. Preden., začnemo vlivati vino, moramo sod z žveplanjem razkužiti. Na 1 hI prostornine zažgemo pol do en azbestni žvepleni trak. Sod moramo razkužiti z žveplanjem pri vsckern pre'oku, naj bo belo ali rdeče vino ali pa jabolčnik. Žveplo, ki ga porabimo za razkužitev soda pred pretokom, se ob pretoku povečinirazgubi, izhlapi alj pa se Veže na kalij in ga pride z vinom v dotik tako malo, da na vino prav nič kvarno ne vpliva. Zato se žveplanja vinske posode pred pretakanjem ni treba prav nič bati, zaradi tega ne bo nikogar gla\a bolela. Vino je po pretoku nekaj časa »ubito«, motno. Bele Čez 14 dni Se očisti in ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Med ameriškim zunanjim ministrom Ruskom In sovjetskim veleposlanikom v VVashingtonu Dobrininom so se začela pogajanja o Berlinu, ki so nadaljevanje prejšnjih stikov o istem vprašanju. To predvsem velja za razgovore treh zunanjih ministrov ZDA, ZSSR in Velike Britanije v Ženevi, posvečene temu vprašanju. Pravzaprav je značilno, da je bil napredek v berlinskem vprašanju doslej edini otipljivi, čeprav postranski, rezultat ženevske konference odbora sedemnajstih držav za razorožitev. Konferenca sama namreč doslej ni dosegla nobenega uspeha glede razorožitve ali prepovedi atomskih poskusov. Nekako ob robu te konference pa so se dalje plctli razgovori med tremi velesilami o Berlinu. O tem, da se je položaj okrog Berlina nekoliko zboljšal, so začeli obširneje govoriti o optimistični izjavi Andreja Gromika v Ženevi, ki jo je dal po razgovorih z Deanom Ruskom. Hkrati s to in podobnimi izjavami so se pojavila nekatera znamenja, ki so potrjevala to smer. Med njimi je treba predvsem omeniti to, da sb sovjetska letala nehala vznemirjali polete zahodnih letal iz Zvezne republike Nemčije v Berlin in da so se tri velesile sporazumele o nemotenem delovanju vojaških misij. Kakor jc bilo pričakovati,. so novice o berlinskih r razgovorih vznemirile Bonn. Zahođnonemške kroge je najbolj pretresla vest, da je predsednik Ken-nedy odpoklical svojega posebnega odposlanca v Berlinu generala Lu-ciusa Claya, »junaka berlinske blokade« in »nepopustljivega branilca interesov zahodnoberlinskega prebivalstva«. Ameriški predsednik je po-sflal generala Claya v Berlin' lani septembra po krizi, ki je nastala z blokado meje in postavitvijo berlinskega zidu. Odpoklic generala Claya pomeni ameriško koncesijo Moskvi, hkrati pa vzrok za zaskrbljenost Bonna. Bonn jc reagiral na svoj način. Za-hodnonemški tisk jc objavil ameri- Vzhcdne in Zahodne Nemčije, ki bi skrbeli za »tehnične stike« med obema Nemčijama; 4. Ustanovili naj bi mednarodni organ, ki bi nadzoroval promet med zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo. Pclcg tega se množijo glasovi, po katerih naj bi Zahod ponudil Sovjetski zvezi posredno priznanje Vzhodne Nemčije. Ti glasovi pa dejansko izvirajo iz tretje točke predlogov, saj bi navznčnost vzhodnonemških in zahednonemških zastopnikov v raz- Od juga v Berlinu ške predloge, ki jih je Washington zaupno predložil svojim zaveznikom. Ta »brezobzirnost« je povzročila v VVashingtonu zelo hudo kri, zahod-nonemški tisk pa je pisal, da so Američani »preveč občutljivi«. »New York Times« piše, da sta Francija in Zahodna Nemčija izrazili precejšnje pomisleke glede ameriškega načrta, katerega glavne točke naj bi bile: 1. ZDA in ZSSR bi se zavezale, da bi skušale omejiti posest atomskega orožja; 2. Atlantski' pakt in Varšavska zveza naj bi objavili deklaraciji o nenapadanju; 3. Ustanovili naj bi nekaj komisij z enakim številom zastopnikov iz nih komisijah dejansko pomenila posredno priznanje DR Nemčije. Vse to pa še ne pomeni, da je sporazum že sklenjen ali pa bo za gotovo sklenjen. Gotovo je le to, da se je položaj glede Berlina zboljšal in da so možnosti za sporazum zdaj večje kot kdaj koli. Očitno obstajata na obeh straneh želja in interes, da bi vsaj začasno rešili berlinsko vprašanje. Toda že zdaj je jasno, da Bonnu sedanji razgovori niso všeč. Prezgodnja objava ameriških predlogov naj bi zavrla te razgovore In oslabila pozicije Američanov na sedanjih razgovorih. Zakaj Bonn se slej ko prej upira kakršnemu koli priznanju Vzhodne Nemčije. Morda bo moral to pot popustiti. »BEGRAD« je prevzet za 280 milijonov investicij Čeprav je spomladansko vreme letos precej muhasto, so Begradova gradbišča že oživela. V Črnomlju se pokaže blagodejen učinek pretakanja. V primeru', da se vino v štirinajstih dneh po pretoku le noče očistiti in da tudi dodatek kalijevega me-tabisulfita ni pokazal zaželenega učinka, je treba vino očistiti z enim izmed čistilnih sredstev, o čemer Pa bomo pisali kdaj drugič. TU Doberšek gradi novo 24-stanovanjsko stavbo, ki bo pod streho še ta mesec, pred nedavnim so pričeli kopati temelje za paviljonsko samopostrežno trgovino v novem naselju, glavna gradbišča pa so še vedno v LRH,' kjer grade v Kamanju novo železniško postajo, v Ozlju trinad-stropno 15 - stanovanjsko stavbo s poslovnimi lokali in v Zaloki industrijski objekt za žganje apna. Skupna vrednost vseh doslej pričetih gradenj znaša okoli 280 milijonov. Kolektiv je v zadnjih dveh letih pričel resno reševati problem velikega prelivanja gradbenih delavcev in je zato vložil vsa razpoložljiva sredstva v gradnjo stanovanj. Letos se bodo za 1. maj vselili trije člani kolektiva v družinska stanovanja, novi samski blok pa bo nudil dom 45 samcem.. ■ Podjetje za raziskovanje in Izkoriščanje mineralih surovin "Rasna* iz Požege bo v novem obratu magnezila v Duškovcih podvojilo proizvodnjo magnezi-ta. Planirana proizvodnja obrata znaša 3.000 ton. ■ Lani so v hrastniškem in trboveljskem premogovniku nakopali milijon 108 tisoč ton rjavega premoga, kar Je za 18.000 ton več, kot so ga nakopali leta 1960. V zadnjih petih letih se je proizvodnja v tem rudarskem bazenu povečala za 21 odstotkov. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Zvezni izvršni svet je sprejel nekaj važnih Odlokov, na primer odlok o načinu ureditve terjatev in dolgov na posebnih računih pri Narodni banki. Cilj tega odloka je znižati prekomerno medsebojno kreditiranje v gospodarstvu, urediti dolžniško-upniškc odnose med gospodarskimi organizacijami in s tem čimbolj odpraviti urejevanje terjatev in dolgov po izvršnih sodnih odločbah oziroma plačilnih nalogih. — ZIS je nadalje sprejel Odlok o spremembi odloka o nadomestilu bankam za obresti za določene kredite. Po tem odloku morajo vsi uporabniki kreditov ne glede na višino obresti, ki jih plačujejo od kreditov, plačati banki predpisano provizijo kot njen dohodek. — Tretji odlok se nanaša na obvezno uporabo sredstev. Odlok določa, da skladi za stanovanjsko graditev in skladi za šolstvo kot investitorji, kakor tudi družbeni investicijski skladi, ne bodo mogli razpolagati s svojimi prostimi denarnimi sredstvi niti dajati novih kreditov, dokler ne poravnajo svojih dolgov oziroma zapadlih obveznosti po odobrenih kreditih. Pred uporabo sredstev za poravnavo zapadlih obveznosti bo družbenemu skladu za šolstvo dovoljeno uporabiti sredstva za izplačilo enomesečnih osebnih dohodkov šol in drugih ustanov, katerih osnovna dejavnost se financira iz teh skladov. Okrajni in občinski ljudski odbori ter njihovi skladi bodo poravnali dolgove prvenstveno iz svojih proračunskih sredstev za leto 1962. V ta namen bodo uporabili najmanj lOodst. dohodkov, ki so jih imeli v letu 1962 po zakonu o. proračunih in financiranju samostojnih ustanov, če to ne bo zadoščalo, pa tudi sredstva preko tega zneska. — Z uredbo o spremembi tarife prometnega davka je dosedanji pol-odstotni prometni davek zvišan na en odstotek. Izjemoma bo znašal prometni davek pri moki, kruhu in mleku pol odstotka. Za- radi spremembe tarife prometnega davka se ne bi smele zvišati cene. — ZIS je spremenil tudi uredbo o začasni splošni carinski tarifi, tako da bo zdaj znašala posebna dajatev za carinsko evidentiranje 2 odstotka (doslej 1 odstotek) carinske osnove, povečane za znesek obračunske tarife. — Dopolnitve uredbe o trgovinski dejavnosti določajo, da se trgovinska podjetja lahko ukvarjajo tudi s proizvodnjo. @ Petnajst mladinskih naselij je 14. aprila sprejelo prve prebivalce, ki bodo dva meseca gradili avtomobilsko cesto na odseku Paračin—Osipaonica. Prišlo je 33 brigad iz ZIS SPREJEL VAŽNE ODLOKE vse Jugoslavije. Glavni štab ima svoj sedež v Veliki Plani, kjer je bilo v nedeljo veliko zborovanje v počastitev pričetka letošnjih del na avtomobilski cesti. Na zborovanju je govoril sekretar ZIS za promet in zveze Marin Cetinić. @ V ponedeljek je prispel na obisk v Jugoslavijo zunanji niinister ZSSR A. A. Gro-miko. Do tega obiska je prišlo na podlagi sporazuma med vladami FLR.T in ZSSR. S tem Gromiko vrača obisk drž. sekretarju za zunanje; zadeve FLRJ Koči Popoviču, ki je lani obiskal Sovjetsko zvezo. ® Član ZIS Zoran Polič je v petek prere-zal trak in s tem odprl mednarodni spo ml a da-iski velesejem v Zagrebu, ki bo trajal do 23 aprila.. Na velesejmu sodeluje 355 domačih in 112 tujih razstavljavcev. 0 Ob 25-lelnici ustanovitve KP Slovenije je bila na Čebinovem nad Trbovljami pro- slava, ki sta se je med drugimi udeležila tudi prvi sekretar KPS Franc Leskovšek in sekretar CK ZKS Miha Marinko. Na zborovanju je govoril sekretar občinskega komiteja ZKS inž. Albert Ivančič. 0 Jugoslovanski železničarji so svoj praznik — 14. april proslavili s številnimi spominskimi prireditvami. Tako so ljubljanski železničarji pred spomenikom na Zaloški cesti počastili spomin žrtev, ki so padle pod žandarskimi streli aprila leta 1920. V Mariboru so odkrili spomenik železničarjem, ki so padli med NOB. Podobne spominske prireditve so bile tudi v drugih krajih Jugoslavije. # Na plenarni seji Zveze novinarjev Jugoslavije, posvečeni temi »Sredstva informacij, novinarji in Zveza novinarjev v sodobnih pogojih razvoja naše družbe«, je referat o tem prebral predsednik zveznega odbora ZNJ Dušan Popovič. Med drugim je dejal, da naj sredstva informacij »v polni meri podpirajo boj delovnih ljudi proti ravnodušnemu presojanju negativnih pojavov in ži-vahneje reagirajo proti vsemu škodljivemu in protisocialističnemu na vseh področjih našega življenja. Našo kritiko je treba usmeriti na odkrivanje vzrokov negativnih pojavov, na njihove nosilce, na načine in sredstva odstranjevanja tistega, kar je škodljivo in protisocialistično, ne pa kritizersko zabavljanje na posledice, kakor se kdaj pa kdaj dogaja«. 0 Nevarnost poplav še vedno narašča. Nekatere ceste v Srbiji so razpokale, tako da je na teh cestah ustavljen ves promet. Sava pri Cukarici še stalno narašča. Približno 2000 stanovalcev iz 600 stanovanj je v nevarnosti. Sava je bila v nedeljo visoka 634 centimetrov. Škodo od poplav cenijo samo na Čukarici skoro na milijardo dinarjev. ■ Dosedanji predsednik francoske vlade Debrč je izročil vladne posle novemu premieru Georgesu Pompddouju, ki ga je premier de GauUe določil za svojega naslednika. Z L novo vlado si je de Gaulle še bolj zagotovil proste roke pri izvajanju svojih posebnih pooblastil. ■ Predsednik sirske, republike Kudsi je zaupal mandat za sestavo nove vlade Ahmedu el Azmchu. ■ Argentinski senat je sprejel načrt zakona, ki sedanjemu argentinskemu predsedniku Guidu omogoča ostati na oblasti še dve leti. Guida je postavila, na ta položaj armada, ko je odstavila predsednika Fron-dizija. ■ Caracaški časopis »Nacional-*« poroča, da so venezueiske čete in policija začele v zadnjem času več •»očiščevalnih akcij« proti oboroženim gverilskim skupinam v. zahodnih delih Venezuele. ■ Predsednik ZDA Kennedy je srdito napadel ameriške jeklarske magnate, ki so zvišali ceno jeklu za 3,5*7,, to je za kakih šest dolarjev pri toni. Naknadno so sporočili, da so jeklarski magnati razveljavili svoj sklep. ■ Zahodnonemški gospodarski minister Erhard Je zagrozil proizvajalcem avtomobilov v Zahodni Nemčiji, da bo vlada znižala carine za uvoz avtomobilov iz držav Skupnega trga, če ne bodo preklicali te podražitve. ■ Francoski listi poročajo, da je OAS ustanovila v Franciji »nacionalni odporniški svet«, za predsednika tega sveta pa imenovala nekdanjega premiera Btdaulta. Ni znano, kje je trenutno Bidault. Domnevajo, da Je v Švici ali Italiji. ■ V ZSSR so slovesno praznovali dan kozmonavlike. Ob tej priložnosti je sovjetski akademik Top čl j ev izrazil mnenje, da v bližnji prihodnosti še ni moč pričakovati, da bo človek poletel na Mesec. Nekoliko nižje cene na sejmišču 16. aprila je bil sejem v Novem mestu, hkrati pa v Škocjanu. Kljub temu so na novomeški sejem pripeljali 985 prašičev, prodali pa so jih 717. Kot vidimo iz navedenih številk, so bili tokrat kupci zahtevnejši. Majhne prašičke, stare od 6 do 12 tednov, so prodajali po 5000 do 8000 din, torej nekoliko ceneje kot zadnjič. GRAMOZNE ALI ASFALTNE CESTE? Ste za prah in za jame ali morda za gladko asfaltno cesto? Vprašanje je najbrž odveč... Odločiti se je treba: ali 550 milijonov za dosedanji neučinkoviti boj proti jamam in prahu, ali pretežni del teh milijonov za gladke, asfaltne ceste. Za ceste, ki bodo povečale prihod turistov, za ceste, ki bodo čuvale naša vozila, za ceste, po katerih bomo drčali kot po steklu! Pri naglo rastoči muuoriza-ciji so zahteve po rednem vzdrževanju, preureditvah in modernizaciji cest vedno večje. 2e preprost račun nam pokaže, da z milijoni Investicij v modernizacijo cest prihranimo stotine milijonov na vozilih, vzdrževanju in času. Najzgovornejši dokaz te-niu je avtomobilska cesta, ki je hkrati nazorno pokazala, kolikšnega pomena je sodobna cesta tudi za razvoj turizma. V uri vožnje se popeljemo po njej bodisi v LjuD-ljano ali Zagreb. Izkušnje so nas učile, da ni mogočo uspešno vzdrževati in širiti cestnega omrežja v okviru proračunskih ustanov, zato Je že lani okrajni ljudski odbor ustanovil Cestno podjetje Novo mesto. NEPRIJETNA DEDIŠČINA Cestno podjetje je v našem okraju prevzelo 936 km cest, od tega 745 km gramoznih in le 191 km asfaltiranih, v ljubljanskem okraju pn 107 km cest, med njimi le 17 km asfaltiranih. Vsega je torej podjetje prevzelo 1103 km cest. Gramozne ceste so bile slabo vzdrževane, zato jih je še posebno prizadela lanska močno deževna jesen in muhasta, dolgotrajna zima. Iz enakih vzrosov so pretrpele občutno škodo tudi vse na hitro modernizirane asfaltne ceste, razen avtomobilske. Zato bomo razen sredstev, ki jih sicer vsako leto porabimo za vzdrže-vanje cestišč, potrebovali letos dodatnih 200 milijonov dinarjev, da bi ceste spravili v vsaj približno znosno stanje. Na gramoznih cestah bo treba predvsem urediti odtok podnebne vode, ki povzroča največ škode, ker je neurejen. VZDRŽEVANJE VELJA ' 550,000.000 NA LETO Vsako leto porabimo za vzdrževanje cest približno 550 milijonov. Stroške vzdrževanja bo cestno podjetje skušalo znižati z novo, boljšo organizacijo cestarskega dela, predvsem na gramoznih cestah. Posameznih cestarjev, ki na svojem odseku z lopato in grebljo počasi zasipavajo kotanje, ne bo več. Nadomestile jih bodo premične delovne skupine, ki opravijo vzdrževalna dela hitreje, bolje in učinkoviteje. Sklep o takšnem načinu vzdrževanja gramoznih cest je DS cestnega podjetja že sprejel. Najdražje pa je vzdrževanje in popravilo na dosedanji način asfaltiranih cestišč. V ta namen smo doslej uporabljali samo tolčenec (drob-ljeni kameni, ki je povzročal nemalo težav. Preveč Je top Ijiv in drobljiv, hkrati pa je Pri nas težko dobiti primerno trdega. Na Krškem noliu in ob spodnjem toku Krke je pri nas dovolj rečnega prod-ca, obrušenega kamna, ki so ga reke, noseč ga s hribovja, dodobra obrusile ln preizkusile njegovo trdoto. Rečni prodec, pomešan z bitume-norrV' je mnogo cenejši' in trpežnejši zk' pOpravilo asfaltiranih cest. Na Krškem polju bi v preurejeni gramoznici postavili sodoben obrat — asfaltno bazo. Stroji bi prodec kopali, tran.snorterjl pa bi ga prenašali v asfaltne oeči, kler bi se pomešal z bitumenom in se izprcmenil v bitumlnizira-ni gramoz. Od" tod bi ga lahko vozili na katerokoli asfaltirano cesto in jo pokrpali. Celo več: s pomočjo finišer-jev in valjarjev bi lahko bi-tuminizirani gramoz polagali na že prej utrjena gramozna cestišča in jih izpreminjali v asfaltirane ceste. Naše ceste bi postale gladke, brezprašne in mnogo cenejše za vzarže-vanje. ZA ZAČETEK 45,000.000 Cestno podjetje razpolaga s precejšnjo mehanizacijo, zato bi ureditev asfaltne »aze in nakup priprav, ki jin še nimamo, veljala le 43 milijonov. Ko bi baza stekla, bi lahko z njo vsak dan v ugodnem vremenu asfaltirali 500 metrov cestišča s 4 do 8 cm debelo asfaltno preprogo. Takšna preproga bi prenesla najmočnejši promet, bila bi mnogokrat trajnejša od gramoznega cestišča, popravila pa bi bila potrebna le na daljša razdobja. In še neKaj: takšno asfaltiranje, kl je skoraj enakovredno asfaltnemu betonu, bi veljalo prav toliko kot penetriranje (kako kratkotrajna je penetracija, smo se že prepričali). Za penetracijo je, ker zahteva suho vreme, primernih povprečno le 100 dni v letu, zato bi s penetracijo lahko modernizirali povprečno 30 kilometrov cest na leto, obenem pa bi morali opustiti vzdrževanje ostalih asfaltiranih cestišč. Z bituminizira-nim prodcem bi lahko asfaltirali vsako leto približno 50 kilometrov cestišč (ker je manj odvisen od vremena, ga lahko polagamo povprečno 150 dni v letu), hkrati pa bi lahko .vzdrževali tudi vsa ostala cestišča Največja vrednost asfaltiranja z bitu-miniziranim prodcem pa je v tem, ker bi lahko z njim v 10 letih moderniziran 500 kilometrov ali polovico našega cestnega omrežja, po potrebi pa bi lahko z njim asfaltirali tudi industrijske ceste, tovarniška dvorišča, ulice v mestih itd. 550.000.000 — ZA VZDRŽEVANJE Al.I ZA ASFALTIRANJE? 2e v prvem letu, ko bi asfaltirali 50 km cest, bi na teh 50 km zmanjšali stroške vzdrževanja od prejšnjih 650 tisoč din za kilometer (toliko velja vzdrževanje 1 km grarnoznega cestišča na leto) na 150 tisoč din in prihranili 37 milijonov in pol. To pomeni, da bi bila asfaltna baza v poldrugem letu plačana. Večji del od 550 milijonov din, kolikor poraDimo vsako leto za vzdrževanje, bi vsekakor kazalo preusmeriti v modernizacijo cest in z investicijsko pomočjo aniž-be, po perspektivnem programu, za katerega bi se Komune odločile, pričeti z asfaltiranjem. Investicijska pomoč družbe pri modernizaciji cest pa bi bila lanko manjša, kot je bila dosiej. V prvem letu, ko bi bilo gotovo najtežje in odločilno, Di s skupnimi napori modernizi- -rali 50 km najbolj obremenjenih cest, saj nas Je doslej vzdrževanje le-teh največ veljalo. Vse je pripravljeno, pričeli bi lahko takoj, cestno podjetje pa potrebuje le 45 milijonov začetnih sredstev, ki bi jih morala zbrati aruzba kot svojo pomoč za ustanovitev asfaltne baze — sodobne »tovarne« cest, ki bi zrasla nekje na Krškem polju. M. J. Novolesova skrb za izvoz (Nadaljevanje s 1. strani) lavnica. ki popravlja stroje, izdeluje šablone in razne pripomočke za strojno obdelavo lesa: v sedmi ekonomski enoti pa je obrato-vodstvo. Ekonomska enota ima vodjo, predsednika skupnosti proizvajalcev in predstavnika sindikalnega odbora, vendar ta trojica ni predstavniški organ> ki bi o čemerkoli odločal; o problemih razpravlja in odloča skupnost proizvajalcev ekonomske- enote, torej ves njen kolektiv. STROŠKOVNIK DELA Ekonomske enote sodelujejo v zaključnem proizvodnem procesu, ki surovino predela v končni izdelek, zato so odnosi med enotami dokaj pomembni. Izpad proizvodnje v eni enoti je lahko usoden za celotno proizvodnjo. Da bi to preprečili, vsklajajo proizvodnjo med enotami z dekad-nimi plani, ki določajo, koliko svojih izdelkov mora posamezna enota narediti v določenem obdobju. Najpomembnejši kazalec v proizvodnji pa je stroškovnik dela. Ta je hkrati tudi osnova za obračun. Vsaka ekonomska enota ima v stroškovniku določeno porabo časa in surovin ter reprodukcijskega materiala. Ce je poraba večja, kot jo določa normativ, je zaslužek manjši, v nasprotnem primeru pa večji. S takšnim obravnavanjem so dosegli troje: povečali so zanimanje proizvajalcev za proizvodnjo, zmanjšali porabo surovin in reprodukcijskega materia'a in hkrati proizvodnjo uredili tako. da se lahko zelo hitro prilagaja potrebam tržišča. K slednjemu je največ pripomogel dekacfni plan. Podjetje ne izdeluje večjih serij izdelkov, ampak jih sproti vzporedno s povpraševanjem kupcev menjuje, dekadtii plani — ti veljajo za 6, 7 morda" tudi 10 ali 12 dni — pa so pogoj za takšno prilagodljivo proizvodnjo. . Brez napak pač ne gre. Tudi v poslovni enoti drobnega pohištva se je pri izdelavi stroškovnikov zatak- nilo, zato v prvem trome-sečju osebnih dohodkov še niso obračunali po ekonomskih enotah. Vendar bodo pomanjkljivosti te dni odstranili in osebne dohodke, obračunali v celoti po vloženem delu. PROIZVODNJA JE PODREJENA TRŽNI VREDNOSTI Novi sistem delitve dohodka je tudi pri nas uvedei pojem tržne vrednosti proizvodov. Podjetja, ki pioiz-vajajo za domači trg, se s tem problemom še ne srečujejo v toliki meri kot tista, ki svoje izdelke izvažajo. V Novolesu so dobro vedeli, da bodo na mednarodnem trgu iuhko prodali izdelek le po tržni vrednosti in da zato proizvodnja ne sme' stati več od tržne cene. Cena surovin in reprodukcijskega materiala so tržne, na te poslovna enota ne more vplivati. Preostalo je torej samo to: s proizvodnjo ustvarjati presežno vrednost. Ko so razmišljali o tehnološkem postopku, so ugotovili, da bi bilo mogoče nekaj delovnih mest ukiniti. Po temeljitem pregledu so našli približno 20 delovnih mest. ki niso proizvodna. Ljudje na njih so zgolj posredno sodelovali v proizvodnji, njene vrednosti pa niso povečevali. Temu pravimo "delali so na režijo«. Tehnološki pestopek so iz-premenili in izboljšali ter vsa ta neproizvodna delovna mesta vključili v proizvodnjo. Režijski stroški so se zmanjšali, storilnost dela povečala za 18,25 odst., število povprečno zaposlenih pa hkrati zmanjšalo od prejšnjih 285 na 265 ljudi. TUDI VARČEVANJE NI KAR TAKO! Brž ko je obrat postal samostojna poslovna enota, se je jasno pokazalo, da poraba surovin in reprodukcijskega blaga neposredno vpliva na stroške proizvodnje. To so sicer ugotovili tudi prej, vendar so se resneje pričeli ukvarjati s temi vprašanji šele lani. Vzroki so zelo enostavni: osebni dohodki kolektiva so odvisni od stroškov proizvodnje, ker tako določa pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. S preudarnim zniževanjem porabe surovin — morali so namreč paziti, da se na račun varčevanja ne bi zmanjšala kvaliteta izdelkov, so uspeli porabo surovin in ostalega blaga znižati za približno 10 odst. Kljub v=em naštetim ukrepom, še bolje rečeno, prav zaradi njih so se osebni dohodki zaposlenih povečali. Lani marca so povprečni p rej" m k i znaša'.i 14.500 din na mesec, konec leta pa 19 in 20 tisočakov na mesec. DELAVCI SO RAZPOREJENI PO SVOJIH ZMOŽNOSTIH V poslovni enoti je približno 48 odst. ljudi, ki so bodisi invalidi, bodisi zaradi bolezni sposobni samo za delo na določenih delovnih mes'.ih. Ti ljudje delajo v obratu že dlje časa in proizvodnjo dobro poznajo. Ker je proizvodnja zaradi sorazmerno moćne fluktuacije trpela, je imel kolektiv interes, te ljudi zadržati. Na pomoč so poklicali zdravnike. Ti so po temeljitem pregledu ugotovili, za kaj je kdo izmed invalidov in zdravstveno prizadetih sposoben. Nato so j'h upoštevaje strokovne nasvete zdravnikov, razporedili po proizvodnji. Odtlej je manj bolezen; kih dni, storilnost večja, prizadeti delavci pa so mnogo bolj zadovoljni kot prej. Tako so postopali v poslovni enoti drobnega pohištva Novoles. Proizvodnost se je povečala za 18,25 odst., poraba surovin in potrošne-ga blaga so zmanjšali za 10 odst., lanski plan proizvodnje, ki je bil precej napet, kot pravimo, so presegli za 7 odst.; povečali so prejemke članov kolektiva, 99 odst. svoje proizvodnje izvažajo, v prvem četrtletju letošnjega leta so izvozili za 87 milijonov din izdelkov in izpolnili plan z 99 odst. Dobri gospodarji so, to lahko trdimo, saj dobro vedo, da bodo osebne dohodke lahko povečali le. če bodo naredili več, boljše in ceneje. Miloš Jakopec NAŠ PONOS: avtomobilska cesta Ljubljana—Zagreb—Beograd—Skopje ... 0M(D[D(D[i(D Konec velikega pričakovanja V Novem mestu posluje ustanova, ki bi za uspešno izvrševanje svojih nalog in po sistematizaciji morala imeti večje število uslužbencev z visoko strokovno izobrazbo. Vse do leta 1960 pa tem potrebam kljub večkratnim razpisom ni bilo mogoče zadostiti. Šele tedaj je bilo razen službe razpisano tudi udobno družinsko stanovanje. Na ta razpis sta se javila dva mlada pravnika, ki sta prav takrat končala študij. Kolektiv ju je ob nastopu prve službe prav prisrčno sprejel, zavedajoč se potrebe po kadru 2 visoko strokovno izobrazbo, že nekaj dni po nastopu službe sta mlada novoporočenca prosila za izredni dopust in ga takoj tudi dobila. Kmalu nato je moral eden izmed mladih pravnikov na izpolnitev državljanjske dolžnosti. Da vez z ustanovo med službovanjem vojaškega roka ne bi bila pretrgana, se ga je kolektiv spomnil ob vseh državnih praznikih. Veselili so se skorajšnjega snidenja z mladim človekom, saj so si obetali tudi od njega pomoč pri odgovornem delu ustanove. Toda — prišlo je drugače! Mladi mož je odslužil vojake — vez s kolektivom, za katero so v ustanovi vseskozi menili, da je močna, se je stopila kot sneg na pomladanskem soncu... — Resnica o odnosu do uslužbencev z visoko strokovno izobrazbo ne bi bila popolna, če ne- bi zapisali, kako je ustanova izpolnila svoje obljube iz razpisa. Res je, takoj ob nastopu službe stanovanja še niso bila popolnoma dokončana. Ustanova je zahtevala od graditelja, da je dela pospešil. Da bi se novoporočenca v novem stanovanju kar prijetneje počutila, so jima nudili možnost, da sta dokončno ureditev stanovanja (pleskanje sten in pod.) izbrala po svojem okusu. Ustanova je svojo obljubo izpolnila do kraja. Pomagala je tudi mladi pravnici, ko ji je omogočila večmesečno strokovno izpopolnjevanje pri raznih drugih organih. Tako. Pripravniška doba, v kateri je eden izmed zakoncev opravil svojo vojaško dolžnost, drugi pa strokovno izpopolnjevanje, je minila. Ne glede na moralne obveznosti do ustanove pa sta jo nato oba nenadoma zapustila in odšla drugam. Mar nista s tem pokazala zelo nekorekten odnos do ustanove in svojo neodgovornost do dela na določenem področju? — Bilo je konec velikega pričakovanja. Od mladih strokovnjakov, ki so zrasli v našem novem družbenem sistemu, bi razen pogojev, ki jih postavljajo ob nastopu službe, upravičeno pričakovali tudi večjo odgovornost in predvsem: drugačen odnos do dela! Samo s tem bi mladi ljudje opravičili zahteve, ki jih imajo. Ustanova, ki sta jo mlada človeka zapustila, bo seveda morala nemoteno poslovati naprej; naloge, ki jih daje družba in ki jih postavlja življenje, ne morejo ostati v zraku. Treba jih je rešiti, urediti. Treba je delati in se poglabljati v pisani tok vsakdanjih skrbi delovnega človeka. Taka je resnica o »odnosih neke novomeške ustanove do uslužbencev z visoko strokovno izobrazbo«, o katerih so nekateri ljudje in krogi v Novem mestu zadnje čase raznesli docela izmišljene govorice in namigovanja! Pomagajmo jim, da bodo našli pot! Drugi starši! Ni lahko izbrati poklic; po končani osemletki stoje mladi ljudje na razpotju - Kam? Katera pot bi bila najboljša? Težko se je odločiti... Pred nedavnim so učenci zadnjih razredov osemletk v novomeški in trebanjski občini pisali naloge o poklicih. V njih so odkrito povedali svoje želje. V nekaterih nalogah je videti veselje, do poklica, ki sta si ga izbirala dekle ali fant. Spet druge naloge pa so takšne, da se je treba ob njih zamisliti ali celo vprašati: »Starši, ali ne ljubite svojih otrok? Mar ne želite, da bi bila njihova bodočnost srečnejša in življenje lepše, kot ste ga morda imeli vi?« M Pred menoj leže tanki listi, popisani z otroško roko. Dekletce, doma nekje iz Skocjana, je napisalo: »Ze ko sem bita stara šest let, smo se igrali šolo. Pa takrat se nismo učili Pitagorovega izreka, le neke gibe smo delali z rokami ali kaj podobnega. Zmeraj sem komaj čakala, da pridem na vrsto. Tako srečna sem bila, da sem smela .učiti'! Ta želja me do danes še ni zapustila. Toda starši pravijo, da bom ostala doma. Zemljo imamo in...« Kdo ne bi rad pomagal dekletu, ki hoče postati učiteljica? Bi bilo prav, da zaradi »grunta-« ne bi prišlo do zaželenega poklica? H Deček iz Trebnjega je potožil o svojem prijatelju: »Poznam ga. Tako rad bi bil še hodil v šolo, toda Oče ga je zmeraj znova preganjal, da se je moral Učiti njegove obrti. Zdaj dela v očetovi delavnici an zdi se mi, da je zelo nesrečen ...k ■ Ida iz Šentjerneja Se je spomnila Otona Zupančiča in z njegovimi verzi začela nalogo: Oh vi cilj i, moji zlati cilji, kak bleščite v daljni se krasoti.;. in nadaljevala: »Kako daleč so še moji cilji, pa vendar tako zef.o blizu. Zmeraj znova se mi prikaže nov, lepši in bolj vabljiv . Ida ne ve, kaj bi. Najprej jo je zamikal učiteljski poklic, nato si je zaželela postati socialna delavka, potem novinarko in zdaj meni, da bi bila še najraje slikarka. Karkoli že, Ida, vse najlepše ti želimo v poklicu! M Naloga iz Trebnjega je bila bolj žalostna: »Mati me je vprašala, kam sem se namenila po končani šoli. Ko sem ji zaupala, da bi šla rada na administrativno šoto, me je strogo zavrnila, češ: ,Šla boš v tovarno, kjer je tvoja sestra!! Kaj misliš, da te bomo še naprej redili?' Sklonila sem glavo in zajokala. Nato se je oglasil še oče: .Šivilja naj bo!' ... Tako je moja edina želja ostala nedosegljiva. Pozno v noč razmišljam in v ušesih mi zvenijo besede, ki sta jih izrekla mati in oče ...« To je le nekaj primerov, le nekaj tožba, ki smo jih našli med devet sto petindvaj- tega tudi z veseljem delal. To pa je osnova za zdrav razvoj posameznika in skupnosti. Poklicno svetovanje in usmerjanje mladine v poklice ima posebne naloge. Za izvrševanje teh nalog pa so po'rebni strokovni kadri, dobra organizacija in posebne delovne metode. Mladini je treba pomagati, da se piripravi na izbiro poklica, da ga lažje izbere, se pripravi in usposobi zanj, vključi v uk in prilagodi delu v določenem poklicu. Tu pa si služba poklicnega svetovanja pomaga s predavanji in anketami po šolah in gospodarskih organizacijah, te stiranjem, razgovori s posamezniki in starši. Največ pomoči potrebujejo mladi ljudje, ki se ne morejo sami odločiti za poklic, prav tako pa tudi Mnoga dekleta se z veseljem odločijo za zaupno in odgovorno delo na pošti, ki zahteva od človeka predvsem natančnost in smisel za red ter hitro poslovanje set.lmi nalogami učencev, ki bodo letos končali obvezno šolanje. Brez dvoma se je mladim ljudem težko odločiti za poklic, koliko težje pa je, če ne najdejo razumevanja doma ali Če jih starši silijo tja, kamor jih ne veseli in .kjer ne morejo biti srečni. Noben poklic ni manjvreden, le vse ni za vsakogar! Poklicna svetovalnica v Novem mestu obstaja že peto leto. Njen namen je, pomagati posamezniku najti tak poklic, da bo v njem zadovoljen ter bo zaradi tisti, katere starši silijo drugam, ter invalidni in telesno šibkejši otroci, za katere je potrebno imeti še največ posluha, da dobe dalo, ki je zanje primerno. Da bo svetovalec lahko čim uspešneje pomagal fantu ali dekletu pri izbiri poklica, mora poleg splošnih podatkov poznati njegovo življenjsko pot, njegove sposobnosti in spretnosti, želje in interese, poteze značaja in sploh karakteristiko njegove osebnosti. Pri tem je treba upoštevati tudi interese družbe, možnosti štipendiranja in vse ostalo, kar lahko zagotovi uspešno šolanje in končno srečen' pristan v poklicu', ki si ga je kandidat izbral. Večina mladih se znajde ob koncu osemletke pred vprašanjem, kam po šolanju. Morda v trk, v srednjo šolo, gimnazijo; možnosti je veliko — odločitev samo ena! Pri tej težavni nalogi otroci navadno iščejo pomoči najprej pri starših. Žalostne zgodbe nekaterih otrok pa nam povedo, da starši niso vedno tisti, ki bi otroku znali ali hoteli prav in dobro svetovati. Ce se sin ali hčerka odločita za poklic, ki staršem ni po volji, se mnogokrat zgodi, da se jim popolnoma odpovedo, jih nočejo preživljati in jih (tako v najbolj kritičnem času, ko vstopajo v življenje, puste na cedilu. Naloga staršev ni samo, da želijo dobro svojim otrokom, dolžni sc jim tudi pomagati. Naj otroka opazujejo doma pri delu, pri raznih praktičnih opravilih, pri učenju! Spoznajo naj njegova nagnjenja in zanimanje! Sami bodo videli, za kaj je najbolj sposoben in kje najde največ zadovoljstva. Mar ni zločin otroku odtegovati tisto srečo, ki si jo želi in do katere ima popolno pravico? * Problemu glede pravilne izbire poklica pa se mnogokrat priključi tudi problem prostih mest za zaposlitev v določeni stroki. Težko je, toda marsikdo mora dalj časa čakati, da dobi mesto ob stroju, v tovarni, delavnici ali celo v šoli, ki so ponekod v Sloveniji že preveč zasedene. Letos je predvidenih v občinah Novo mesto in Trebnje 38 prostih mest za vajence v gospodarskih organizacijah, 55 prostih mest pa je za tiste, ki se bodo hoteli priučiti kar na delovnem mestu ter bodo obiskovali predavanja in seminarje, ki jih v ta namen organizirajo podjetja. Vendar pa kaže, da je število mladih ljudi, ki bi rada prišli v uk, znatno večje, saj se suče okrog 370. Kam torej s tistimi, ki ne bodo dobili zaposlitve tam, kamor so si zaželeli? Ali ne bodo tudi njihove želje ostale neizpolnjene? In če Z zvezno štafeto po okraju Naš okraj je letos sprejel zvezno štafeto mladosti v Loki pri Zidanem mostu. 9. aprila ob 16. uri so se na trgu v Loki zbrali predstavniki okraja in sevniške občine ter domačini Prišli so tudi učenci osnovne šole, ki so nosilcem štafete pripravili skromen, a prisrčen sprejem. Zgrnili so se okrog njih in poslušali kratek nagovor. Zatem jc pionirka prebrala pismo tovarišu Titu, pevski zbor osnovne šole pa je zapel nekaj pesnil. Štafeta je nadaljevala pot. Prevzeli so jo učenci, nato je potovala s kolesarji. Potem so štafetno palico prevzeli motoristi, pred Sevnico pa so jo počakali tekači in v dežju, ki je spremljal nosilce vse do Novega mesta, pritekli v mesto. Na trgu v Sevnici so jih pričakali ljudje z odprtimi dežniki. Iz Sevnice je štafetna palica potovala z motoristi in s člani AMD, Id so jo ponesli v Krško in proti Novemu mestu. 10. aprila ob šestih zjutraj se je na novomeškem Glavnem trgu zbrala skupina ljudi, da bi štafeto pospremili na njeni poti po drugih krajih Slovenije. Začelo je snežiti. Vedeli smo, da bo pot težavna. Predsednik ObLO Ludvik Golob je ob navzočnosti ostalih predstavnikov oblasti in organizacij ter ob. zvokih godbe na pihala izročil štafetno palico prvemu tekaču, pripadniku JLA, z željo, naj pridejo pozdravi do tovariša Tita. Snežilo je. Štafetno palico pa so nosili pripadniki JLA, čeprav je bilo prvotno določeno, da bo potovala z motoristi Pripadniki JLA so palico nosili do Potoka, kjer so jo prevzeli učenci osnovne šole iz Vavte vasi. Na križišču v Vavti vasi se je zbrala mladina in drugi, ki so hoteli videti štafetno palico. Učenci so pripravili prisrčen sprejem s krajšim programom. Učenka je prebrala pozdravno pismo, učenec v narodni noši pa je recitiral pesem. In štafeta je že nadaljevala pot proti Dvoru., V Soteski so jo kljub ranim uram in slabemu vremenu pričakali učenci in ji zaželeli srečno pot. Na Kotih so štafeto pričakovali učenci osnovne šole na Dvoru. Prav tekmovali so med seboj, kdo jo bo spremljal. Tako je šla štafetna palica iz rok v roke. Pionirji so tekli v gručah in niti 10 cm debeli sneg jih ni ustavil na poti. Nekateri so tekli celo z dežniki. Na Dvoru sta čakali štafeti iz ? ; 'mberka in Hinj. Pot z Dvora do Lašč je bila najbolj težavna. Zgodilo se je, da je palico dobila v roke učenka, ki je šele letos začela hoditi v šolo. Palica je bila skoraj težja od nje. Tako so tekli. Učenci, učenke, najmlajši Obuti so bili v očetove čevlje ali bratove škornje in oblečeni v lahka oblačila. Ko je šla štafeta proti Smuki, je bilo nepopisno veselje gledati hitre noge, ki so tekle po snegu navkreber. Na Smuki je štafetno palico predala kočevskemu tekaču sekretarka okrajnega komiteja LMS Marija Mihelič. Na tem mestu je treba izreči priznanje vsem nosilcem letošnje štafete mladosti, zlasti še učencem osnovne šole na Dvoru, v Vavti vasi in Loki, kakor tudi pripadnikom JLA in vsem godbenikom. Bili so požrtvovalni. — Vsem hvala! Približuje se zaključek obveznega šolanja vašega otroka in z njim odločino vprašanje izbire poklica. Hiter razvoj našega gospodarstva, napredek znanosti in tehnike poraja številne no-v e poklice, odpira široke možnosti pridobivanja strokovne izobrazbe ter vključevanja v delo, uk ali nadaljnje šolanje. Množica novih poklicev, nepoznavanje zahtev posameznih poklicev in pogojev dela, ki jim mora zadostiti človek, ter novi načini pridobivanja strokovnega znanja otežkočajo marsikomu pravilno usmeritev in izbiro poklica. Pišemo vam z namenom, da skupno pomagamo vašemu otroku pri iskanju in izbiri najustreznejše življenjske poti, kajti izbira poklica ni samo skrb posameznika, temveč je tudi družbena skrb. Poklicna odločitev je težka in mnogokrat usodna, zato je potrebno, da je pravočasno ter vsestransko dobro pretehtana in utemeljena! Starši najbolj poznate svojega otroka že od detinskih let in imate nanj najmočnejši vpliv, zato je vaša vloga inpomoč pri pravilni izbiri otrokovega poklica nenadomestljiva. Če je vaš otrok v dvomih, kakšen poklic bi si izbral, in se ne more sam odiočiti ter mu pri tem ne morete pomagati nftel v i niti njegovi učitelji, pridite na zaupen posvet v Zavodu za zaposlovanje delavcev. Ta vam nudi strokovno pomoč s svojimi svetovalci: referenti, psihologi, pedagogi, zdravniki itd. Nasveti so za vas neobvezni in brezplačni. Le skupno sodelovanje staršev, učiteljev in strokovnjakov lahko otroku v težavah pri izbiri poklica nudi najuspešnejšo pomoč! Z željo, da vaš otrok ne bo nikoli obžaloval izbire svojega poklica, vas tova-riško pozdravljamo. POKLICNI SVETOVALEC H w mmmmmmmmmmmmmam gredo zaradi razmer v drug poklic, ali ne bo njihova produktivnost oškodovana? S takimi in podobnimi problemi se ukvarjajo na Zavodu za zaposlovanje in odseku za poklicno usmerjanje v Novem mestu. Povedali so nam, da mnogo lažje najdejo zaposlitev za fante kot za dekleta, vendar pa se pri moških občutno manjša porast števila delavcev pri komunalnih delih in v gradbeništvu, kamor moramo delovno silo »uvažati« iz sosednjih republik. Težave so tudi v tem, da mnogi mladi ljudje, ki bi radi našli zaposlitev v tovarni ali drugod, nimajo zadostne izobrazbe, k, je temelj za nadaljnje delo in izpopolnjevanje. Malo zanimanja je tud: za kmetijske poklice. Pri tem morda premalo poudarjamo bodočnost, ki jo ima naše kmetijstvo. Mar zemlja ne potrebuje strokovnjakov? Pa še kako bi jih ^otrebova'i. le zaostalo. mmmmmmmmmmmmmmaSL nerazvito kmetijstvo v nekaterih predelih je slaba vaba za mlade ljudi. Veliko dela nas še čaka. Pravilno usmerjanje v poklice ni lahka naloga. Le če bomo delali prav, bomo dosegli uspehe, ki bodo v korist skupnosti in posamezniku, ki je nepogrešljiv del naše družbe. Danja Baje OBVESTILO DOPISNIKOM Sporočamo vsem naročnikom, bralcem in dopisnikom našega tednika, da nepodpisanih dopisov, člankov, pisem in druge pošte načelno sploh ne upoštevamo. Vse, kar ni podpisano s polnim imenom, roma brez izjeme v koš za smeti oziroma v vrečo za »ODPAD«. Prosimo tudi dopisnike, ki nam pošiljajo s strojem napisana pisma, da se v vsakem dopisu tudi lastnoročno podpišejo. UREDNIŠTVO LISTA Delo v industriji elektrozvez — v okraju imamo več obratov IEV oz. ISKRE — zahteva mirno roko in dober vid 4 DO L LiS T Stev. 16 (630) Ob zaključku šole za življenje O skrbi za mladino se mnogo govori in piše, mnogo se rudi kritizira. Koliko Pripomb lahko slišimo na račun današnje mladine, na fačun njenega svobodnega Pogleda na življenje in ?vet! Sreča.da teh. ki vidijo v mladini le slabo, ni ve-Jikoin da je mnogo takih jjudi, ki mladino razumejo m ji zaupajo. Res je, da se čas, v katerem živi današnja mladina, razlikuje od tistega, v katerem smo doraščali mi. Mladina hitreje dozoreva, mnogo razmišlja o življenjskih vprašanjih, išče odgovora na nešteto nepojasnjenih stvari. V stiski se obrača k staršem, učiteljem, prijateljem, a največkrat ne dobi pravega odgovora. Mladino muči vprašanje odnosov med spoloma, spoznati želi globlje sebe. Ne verjame le v pravljice, hoče biti sama svoje sreče kovač, hoče se zavarovati z znanjem! Naj bomo zaradi tega potrti? Na zdrave anv bici je naše mladine smo lahko samo ponosni. Ko smo v Brežicah prvič pripravljali šolo za življenje, ki se tudi drugod čedalje bolj uveljavlja, so mnogi gedali na to z nezaupanjem, ■nekateri malce posmehljivo, mladina pa je vest o tej šoli z navdušenjem sprejela. To pa je bilo za nas najvažnejše. V decembru smo že imeli predavatelje in poslušalce. Mnogo smo razmišljali o tem, kakšni naj bodo predavatelji, in ob zaključku šole se je pokazalo, da so bili pravilno izbrani. Znali so se zares približati mladini, kar je najboljše jamstvo za uspeh. Pri poslušalcih smo postavili starostno mejo 17 let, po prvem predavanju Pa smo ugotovili, da je skoraj polovica poslušalcev mlajših. Ti bi sicer spadali v šolo. vendar z drugačnim, njim ' primernim programom. Prekinili smo šolo za toliko časa, da smo dobili zadostno število starejših slušateljev. Prav kmalu je bilo 31 prijavljen rev. Šola za življenje je začela delati. Nestrpno smo čakali, kako bo mladina sprejela program, kako bo s šolo zadovoljna. Kmalu smo se oddahnili. Mladina je pri predavanjih kazala največjo resnost, stavljala pametna vprašanja in zrelo sklepala. Prosila nas je celo, naj predvidenim 9 temam dodamo še predavanje o lepem vedenju. Želji smo BREŽIŠKE VESTI ugodili in v prijetnem razgovoru smo obravnavali marsikaj, kar bo mladina v življenju s pridom porabila. Obisk pri predavanjih je bil različen, ker pa je bila to mladina iz mesta in bližnje okolice, je bilo težko doseči zmeraj 100-odstotno udeležbo, vendar je prišlo vsakokrat okrog 20 do 25 slušateljev. V sredo, 25. marca, smo zadnjič prišli skupaj. Poslušalcem smo dali anketne lnste, da bi zvedeli od njih, kaj mislijo o taki šoli. Anketa je bila anonimna, tako da smo računali na popolno odkritosrčnost. Prepričali smo se. da so take šole zelo koristne, saj so prav vsi izjavili, da jim bodo predavanja koristila. Najbolje so oila sprejeta predavanja: .Hodi naj se samo zaželen >trok. Nekateri pogoji rečnega družinskega živ-ijenja. Izbira zakonskega tovariša in vzgoja značaja. Mladina je v anketi zatrjevala, da smo ji dali dovolj, nekateri pa so predlagali izboljšanje programa. Prav gotovo bo prihodnja šola za življenje kvalitetnejša, saj je bil to šele začetek. Kljub temu, da so se predavatelji trudili, da bi se čimbolj približali mladini, so morali sproti iskati Tudi v Dobovi razvijamo šport Pred nekaj dnevi smo na dobovski šoli ustanovili športno društvo »Slovan«, v kate- Na brežiški osnovni šoli I. veliko zanimanje za šport Da se osnovnošolska mladina zanima za šport, nam je dokazal nedavni ustanovni občni zbor Športnega druitva osnovne šole I. Dvorana v Domu JLA je bila polna mladih športnikov, ki so z zanimanjem sledili poročilu tov. Cepinove o dosedanjem delu odbora za organizacijo šoprtncga društva. Razen toga jim je govorila o Jugoslovanskih pionirskih igrah, ki se letos' izvajajo na vseh področjih. Zgradili bodo novo igrišče, za vse člane društva pa bodo uvedeni sistematični zdravniški pregledi. Občni zbor je sprejel barve kluba, odobril višino članarine in se pogovoril o sekcijah. Športno društvo ima 423 članov, vodijo ga učenci sami. Imenovalo se bo po bratih Ri-barjih. rega so se vključili skoraj vsi osnovali več sekcij; rokomet-učenči višjih razredov. Na občnem zboru smo no, nogometno, šahovsko, na-miznoteniško in lahkoatlet-sko. šahovska in rokometna sekcija že delata. V šahu so tekmovale razredne ekipe, zmagala pa je ekipa VI. a razreda s svojimi odličnimi šahisti. V rokometu vodi ekipa VIII. razreda, ki je fizično in tehnično najboljša. - V počastitev dneva mladosti se za občinsko tekmovanje pripravlja moška in ženska rokometna ekipa. športno življenje vodi učitelj telovadbe tov. Ignac Re-govič, ki si za športno življenje največ prizadeva. V kratkem bodo pričele delovati še druge ekipe in šport v Dobovi bo zaživel. novih poti. Glavno je. da je bilo mnogo dobre volje, da bi mladini čimbolj približali življenje in jo pripravili nanj. Nekaj pa je vendarle bilo, kar se nam ne zdi prav. Komite Ljudske mladine, ki bi moral biti pravzaprav organizator te šole. se je premalo zanimal zanjo, saj ni bil nihče iz komiteja niti enkrat na predavanju. Tudi ob zaključku nismo videli nikogar izmed njih. Veliko kritike slišimo na račun brežiške mladine, lahko pa smo prepričani, da ni taka. Treba jo je le pravilno voditi! Izkušnje so nam pokazale, da takih oblik za izobraževanje mladine ne smemo opustiti. Ze zdaj imamo lepo število prijavljencev za prihodnjo šolo. Predavanja pa si želi slišati tudi vaška mladina. Menimo, da bi bila dolžnost komiteja LMS, da tudi po vaseh organizira tovrstne šole. Tudi denar bi za tako koristno stvar ne smel biti vprašanje. Mladina nam bo za odkrite in tople besede hvaležna. I. K. Pred pripravami za letošnji PRAZNIK DELA Proslave mednarodnega delavskega praznika bomo v naši občini tudi letos organizirali na čimbolj svečan način, kot je to običajno. Letošnje proslavljanje naj v osnovi ohrani isto vsebino, postati pa mora še bolj množično, zajeti mora vse delovne ljudi v tovarnah, delavnicah, trgovinah, ustanovah, KZ, delovne kmete ter sploh vse prebivalce občine. Da bi bilo proslavljanje mednarodnega praznika res povsod slovesno, naj se na krajevnih področjih in v mestu sestanejo krajevni odbori SZDL, predstavniki sindikalnih organizacij, predstavniki DS, upravnih odborov, društev in šol ter se pogovore o programu proslav (predavanja, akademije, izleti, obiski kolektivov itd.). Pri sestavljanju programa je treba upoštevati, da bodo delovni ljudje seznanjeni z uspehi, ki so bili doseženi pri graditvi jugoslovanskega gospodarstva in družbenih odnosov, s pridobitvami socialistične revolucije, pomenom delavskega in družbenega upravljanja itd. še posebno je treba obravnavati mednarodni pomen jugoslovanske zunanje politike, naše prizadevanje za miroljubno sodelovanje z vsemi deželami in pomoč, ki jo nudimo ljudstvu tistih dežel, ki se borijo za mir in socializem. Bogate izkušnje delovnih kolektivov, sindikalnih organizacij, organizacij SZDL, društev, sekcij, šol, mladinske organizacije in drugih bodo lahko pripomogle, da bodo proslave raznovrstne in kvalitetne, naše mesto, vasi, poslovni prostori itd. pa čimbolj praznični. Vse to bo še povečalo praznično razpoloženje delovnih ljudi, ki jim po naporih v proizvodnji in graditvi naše socialistične domovine tudi pripada. Vinko Jurkas Skoraj stoodstotni izvoz! Tudi v naši občini imamo nekaj podjetij, ki svoje izdelke pošiljajo na jugoslovanska in tuja, zlauti zahodna tržišča. Med r-J\nl jc- nedvomno največja tovarna pohištva v BAžicah, ki bo po rekonstrukciji izvoz še povečala. V tovarni, kjer so zdaj letno izdelali 2800 garnitur pohištva, so že do^go razmišljali, kako bi preuredili obratne prostore, mehanizirali proizvodni pesiapek in povečali proizvodnjo. Mostovi in prometna varnos Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški Porodnišnici rodile: Milica Turk iz Sv. Križa - deklico, Helena Hribar iz Križ - deklico, Ivana Sloper iz Mosteca — dečka, Elizabeta Pšeničnik iz Slogon-skega - deklico, Ivanka Kreiih iz Zg. Pohance - deklico, Helena Mavser s Trške gore — dečka. Marija Suler iz Brezine - dečka, Marija Sulc iz Osredka - deklico, Olga Zibert iz Ka4c - deklico, Anica Pavlo-vič iz Jelenka — deklico, Marija Sotler iz Zagorja — dečka, Terezija Urek iz Rakovca — dečka, Marija Vogrinc iz Mosteca — dečka. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Anton Dcržič, tesar Jz Cundrovca, je pri padcu z zidarskega odra dobil težje poškodbe po glavi, Stipc Pavič « Podhuma je pri napadu dobil težke poškodbe po glavi in *ssnl roki. Stjepana Poljaka, delavca iz Klanjca, je zasulo kamenje in mu poškodovalo fevo r.ogo. Jože Sinuk, delavec 12 Mosteca, je padel z motor-lent in dobil poškodbe po glavi. Miloš DeUvuk, kmetovalec iz Delivuka, si je pri deiu v gozdu zlomil levo nogo. Vinka Travnikarja, upokojenca iz Podgorja, je udari konj po glavi. Marija Lapuh, delavka iz Brežic, je padla z voza ter dobna notranje poškodbe. Jernej-*io Medved, hčer uslužbenca iz 'oma-Krškega, je povozil mo-Pcdi&t, p« črmer je dobila rio-*r«nje poškodbe. Slavko Grjjič, oe.avec iz Semiča, se je pri oelu v gozdvi usekal v levo tto-go. Številni mcs'.ovi v našem okraju so zastareli in izrabljeni ler neprimerni za sodoben promet. Med take veterane, predstavnike preteklosti, spadajo mostovi v Brežicah, Vidmu-Krškem, Sevnici, na Krki, Mirni in drugod. Razen tega so mostovi tudi preozki, kei so bili grajeni za vprežna vozila in potrebe takratnih časov. Z naglim razvojem mo-torizacije je tudi most čez Savo in Krko v Brežicah postal ovira za promet. Ta most so zgradili brežiški meščani pred 55 leti s prodajo hasnovalnih pravic iz gozda Dobrova. Most spada med najbolj obremenjene v okraju, ker gre po njem izredno velik promet vseh 7 cest, ki se stekajo v Brežice, razen tega pa tudi promet z avtomobilske ceste. Ze dalj časa se govori o rekonstrukciji tega mostu. Predvidena je bila razširitev z dograditvijo stranskih hodnikov za pešce. Toda ta dopolnitev ne bi rešila velikega avtomobilskega prometa, predvsem ne z velikimi vozili nad 20 ton. Opozorilna tablica dovoljuje težo do 10 ton, večkrat pa vozijo po mostu specialni kamioni s 40 in več tonami tovora. Nehote se nam vsiljuje vprašanje, kdo bo odgovoren za škodo, ki bi nastala, če se most podre. — Kako preprečiti nevarnost? Glede na vedno večji promet in važnost raznih objektov v brežiški okolici je Brežiški opekarji se sprašujejo: KAM? matični urad iz kapel sporoča Marca so bili rojeni trije de-°«. in ena deklica. umrla sta: Ana Krulc, krne-vin iS KaPel. 79 let: Ivan Pcd-le.'S kmet tz Podvinja, 43 Opekarna v Brežicah daje ob sedanji zmogljivosti komaj polovično proizvodnjo. Tako malo dosegajo zato, ker nimajo niti zadovoljivih strojev niti primernih ' prostorov. Osebni dohodki zaposlenih so vse prej kot zadovoljivi, saj dobivajo delavci povprečno 70 dinarjev na uro. Podjetje, ki slovi po izredno dobrih izdelkih, je zdaj pred odločitvijo: kam? Najboljša pot vodi v investicije. Preračunali so, da bi problem rešili s približno 46 milijoni dinarjev, za katere bi postavili novo sušilnico in krožno peč ter iz- boljšali ostalo mehanizacijo. Dejansko bi bila proizvodnja že zdaj lahko večja, saj so poči le polovično zasedene. Predvidevajo pa, da bi potem lahko izdelali 8 do 8,5 milijona opek na leto. kar je dvakrat toliko, kolikor proizvedejo zdaj. Na to pot bomo morali iti, če hočejo delavcem zagotoviti večje osebne dohodke in če hočejo znižati cene svojim izdelkem. Podjetje mora slej ko prej postati konkurenčno ostalim, zato mora urediti vprašanja, mimo katerih ni poti do napredka. treba čimprej zgraditi nov sodoben most čez Savo. V najkrajšem času predvidevajo gradnjo novih mostov v Brežicah in Vidmu-Krškem. Pristojnim organom toplo priporočamo, da s pripravami pohitijo, ker so številni vozniki motornih vozil, predvsem velikih avtobusov, stalno izpostavljeni nevarnosti in nesreča bi lahko zahtevala človeške žrtve in ogromno materialno škodo. Radi bi opozorili še na most čez Krko v Krški vasi. Tudi ta očanec ima določeno nosilnost deset ton, preko njega pa gredo vozila s 30 tonami! Po izjavi cestnih strokovnjakov je prehod med mostom čez Savo in Krko že podprt, ker so težka vozila poškodovala obrobne plošče tako da je promet glede varnosti silno problematičen. Mostna ograja je zaradi ozkega vozišča popolnoma uničena in razbita. — Omejitev prometa in teže tovora bi pomenila v današnji dobi nazadovanje, preostane torej edino še čimprcijšnja gradnja novega sodobnega mostu čez Savo, ki rfaj bi povezoval priključek avtomobilske ceste z Brežicami. Ukrepajmo hitro, da ne bo prepozno! -ek O Brežiško podjetje "-Vino« se je začelo pečati tudi s kmetijtskimi proizvodi. Zatrjujejo, da gredo predmeti v novi trgovski priredbi dobro v promet. Podjetje je izdelke na domačih in tujih tržiščih dobro prodalo, oziroma je prodalo vse, kolikor je bilo predvideno. To kaže, da so izdelki kakovostni in iskani, kar je najboljše zagotovijo, da po rekonstrukciji lahko pričakujemo še boljše rezultate. Rekonstrukcija naj bi pravzaprav vnesla v podjetju novost: proizvodnjo na tčkočem traku. Seveda v tem primeru rjj bi mogli govoriti o kdo ve kako avtomatizirani proizvodnji. V glavnem gre za to, da se zmanjšajo proizvodni stroški, izboljša tehnološki postopek in poveča proizvodnja, pa tudi za to, da dobijo primerne večje prostore. Za vsa obnovitvena dela potrebuje podjetje okrog 318 milijonov dinarjev: 25 odstotkov bo prispeval ObLO, prav toliko OLO in Jugoslovanska investicijska banka, 25 odstotkov pa bo pripravila tovarna pohištva sama. Računajo, da bodo z gradnjo pričeli v poletnih mesecih. Tovarna pohištva, ki je eno redkih podjetij tc vr- ste v okraju, bo tako uspela hitro odstraniti ovire, ki so do današnjih dni onemogočale, da bi se proizvodnja premočrtno dvigala. Napredek, ki ga bosta prinesli rekonstrukcija in boljša organizacija proizvodnje, b*> tako velik, da bo pomenil začetek novega obdobja za podjetje, ki namerava potem izvažati 97 do 98 odstotkov svojih iz-deJkov. Ob povečani proizvodnji garnitur pohištva pa se bo povečal tudi bruto-predukt. In sicer od 350 na 800 milijonov dinarjev. S tem se bo tovarna pohištva uvrstila v vrsto tistih gospodarskih organizacij, ki ustvarjajo velik del narodnega dohodka v občini, V nemajhni meri tudi v okraju. Načelo, da je treba v občini učvrstiti domače podjetje z domačimi surovinami in z domačimi delavci kot proizvajalci in upravljavci, se je v primeru brežiške tovarne pohištva obneslo. Se boljše uspehe pa pričakujemo od kolektiva po obnovitvi podjetja. I. Z. V Brežicah so dobro zastavili Novoizvoljeni občinski odbor LT je pod predsedstvom Martina Zupančiča pred dnevi razpravljal o svojih problemih in sklenil, da bodo imeli v maju ustvanovni občni zbor kmetijski strojniki. Že zdaj je bila sekcija tega društva med najagilnejšimi, kot samostojna organizacija pa bo gotovo našla široko delovno področje. Tudi fotografska dejavnost je v vidnem razmahu, zato predvidevajo foto razstavo po šolah in klubih, razen tega bo še foto tečaj za vodilni kader po krožkih. Maja bo tudi prvi izlet vseh fotoamaterjev Spod. Posavja na Lisco. Med številnimi nalogami je ustanovitev radio kluba v Cerkljah in Društva LT v industriji. Tudi prometna vzgoja se je precej razmahnila, pri čemer imajo zasluge AMD ter razni krožki in komisije ' pri obč. odborih LT. Vrše se seminarji za vodje posameznih krožkov, 200 pionirjev kolesarjev pa se pripravlja na izpite in tekmovanje. Ljudska tehnika bo preko svojih članov za gospodinje izvedla seminarje o ravnanju z električnimi aparati. Ker je tehnični pouk po šolah Se v razvoju, orodja je malo. Se manj izkušenih vzgojiteljev — šolske komisije še niso zaživele. S pomočjo SZDL in ostalih organizacij se bo Ljudska tehnika na tem področju prav gotovo močno razmahnila. -mtr 0 Podjetje »Gradbenik« bo v kratkem začelo zidati štirinajststanovanjski blokj v katerem bodo eno- dvo-in trisobna stanovanja. Podjetje bo potem stanovanja prodalo interesentom, predvsem gospodarskim organizacijam in ustanovam. Stau novanjske probleme bo tako začelo reševati omenjeno gradbeno podjetje, medtem ko jr do zdaj stanovanja za »široko potrošnjo« gradil in oddajal ObLO. Vsak četrtek v vsako hišo našega okraja: DOLENJSKI LIST! štev. 16 (6301 .-. ST S TISKANA BESEDA-VELIKI ZAVEZNIK V nedeljo dopoldne se je v Črnomlju z uvodno slovesnostjo — otvoritvijo OBČINSKE MATIČNE KNJIŽNICE ter razstavo periodičnega tiska In knjig — pričel teden tiska. Množica odraslih in šolskih otrok ter domači predstavniki so se zbrali ob 10. url dopoldne na Trgu svobode pred razstavnimi prostori, predsednik občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev tov. Jože Petek pa je po krajšem nagovoru, v katerem je orisal pomen nove kulturne ustanove, izročil preurejene prostore namenu in povabil prisotne na razstavo in ogled. Tiskana beseda je zaklad, saj nas popelje v nove svetove, do katerih sami ne moremo. Nudi nam bogata napotila za življenje In hkrati usmerja naše socialno In politično mišljenje, jc v nagovoru poudaril tov. Petek. Odločba ljudskega odbora občine Črnomelj o ustanovitvi matične ljudske knjižnice v komuni, pomeni velik korak na poti h kulturni in strokovni rasti občanov. Naše gospodarstvo potrebuje sposobnih ljudi, zato vsi vedno pogosteje segamo po knjigah ter si izpopolnjujemo izobrazbo. Ker večina ljudi ne zmore sredsev za nakup tiskane besede In knjig, ustanavljamo ljudske knjižnice. Prav zato so naše knjižnice že prerasle nekdanji čitalnlški Okvir In namen, človeka zgolj prosvetljevati. Nova knjižnica mora nuditi delovnim ljudem predvsem znanje, ki ga od njih zahteva hitri razvoj. Ker proslavljamo v naši komuni te dni teden tiska, velja spregovoriti nekaj besed tudi o velikem pomenu časnikov, ki dan za dnem, teden za tednom prihajajo v naše domove. Razstava prav gotovo ni mogla zajeti vsega, kar bi bilo mogoče, In se je omejila na skromen prikaz tiska, ki je našim prebivalcem najbližji. Navzlic temu razstavljeni primerki, ki obsegajo razdobje NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE od NOB pa do danes, potrjujejo veliko vlogo, ki jo je tisk odigral v obdobju revolucije In povojne Izgradnje kot sredstvo, ki izraža, ustvarja in oblikuje javno mnenje. Hkrati pa velja poudariti novo, nadvse pomembno vlogo tiska v razvoju novih demokratičnih družbenih odnosov, ki Imajo najstarejše osnove prav na obveščenosti naših delovnih ljudi. Tisk nas dan za dnem obvešča In s tem prispeva pomemben delež k oblikovanju socialistične družbene zavesti občanov. Ljudska knjižnica v Črnomlju je dobila poleg dosedanjega še tri nove, lepo preurejene prostore. V enem Izmed njih bo čitalnica, kjer bodo obiskovalcem na razpolago razen knjig tudi časniki in revije, v drugem klub s televizorjem, v tretjem pa šahovska soba. Tla, prekrita s podo-litom, lična nova oprema ter zaloga leposlovnih In strokovnih knjig ter revij in časnikov bodo prebival- cem Črnomlja Izpolnili dosedanjo vrzel. Pohvaliti velja razumevanje ljudskega odbora, ki je namenil milijon dinarjev za preureditev prostorov, hkrati pa se republiškemu svetu za kulturo zahvaljujemo za milijon dinarjev, s katerimi bomo nakupili nove knjige. V prihodnosti bo treba urediti potujočo knjižnico, ki bo obiskovala kraje v komuni; z vsemi področnimi knjižnicami, kar jih v občini posluje, pa bo matična knjižnica knjige od časa do časa po potrebi zamenjavala. Nova kulturna ustanova, ki smo jo dobili, bo brez dvoma terjala stalnega knjižničarja, zato ga bo treba čimprej nastaviti. Ali bo obljuba 1® v tolažbo? Zadnji zbor volivcev v Črnomlju ne bi bil zbor volivcev, če ne bi razprava zajela tudi boleče črnomaljske trgovine z zelenjavo in sadjem. »V katerem desetletju lahko pričakujemo rešitev tega na videz nerešljivega problema?-« so spraševali posamezni volivci. »■Ali je dovoljena le iskrica upanja, da bo v bližnji prihodnosti naša hrana popestrena z zelenjavo?« Prostovoljci v Moverni vosi Vaščani Moverne vasi pri Semiču so že dalj časa ugotavljali, da imajo zelo slabo dovozno pot v vas, zato so se Odločili, da jo temeljito obnovijo. Ob teh razpravah je nastalo vprašanje, kako priti do potrebnega razstreliva. Zato so zaprosili ObLO Črnomelj in ta jim Je razstrelivo dodelil. Tako so na novo uredili nad 50 m opornega zidu, poleg tega pa še nalomili nad 80 kubičnih metrov kamenja, ki je pripravljeno za drobljenje. Torej imajo materiala dovolj, pričakujejo samo še drobilnik. Za celotno področje občine je na razpolago samo .en stroj, kar je odločno premalo. Vaščani so opravili pri tem za okoli 100.000 din vrednosti prostovoljnega dela in prevozov. S. L. Konjiček je prišel v zrelostno dobo. Njegov gospodar ga je pripeljal v Semič, da mu bo kovač semiškega obrtnega servisa pribil prve podkve SVEČANO IN RADOSTNO RAZPOLOŽENJE OB ŠTAFETI Tako svečano že dolgo ni bilo v naši občini kot ob štafeti dneva mladosti. Nad; štiri tisoč občanov, zlasti mladine, je sodelovalo. Deset pozdravnih resolucij maršalu Titu je prišlo iz raznih krajev naše občine. Na Vinici, kjer se je pridružila štafeta iz Starega trga, je bila ob navzočnosti velikega števila tamkajšnjih prebivalcev pre-čitana okrajna pozdravna resolucija. To so ponesli v Črnomelj. Istočasno so prispele v Črnomelj še štafete iz drugih krajev, iz Adlešičev, Crmošnjic, Gribelj. Ribiči so pripeljali štafeto po Lahinji iz Butoraja. Njihova štafetna palca je imela obliko ribe. Planinci so prišli z Mirne gore. S Toplega vrha so ponesli štafetno palico lovci. Palico organizacije ZB NOV so njeni člani ponesli z Grička, od spomenika padlih borcev. Taborniki so prinesli pozdrave iz Gribelj. Od spomenika Staneta Rozmana iz Lokev so ponesli pozdrave in voščila pripadniki JLA. V štafeti so sodelovali še gasilci in člani avto moto društva. Glavno štafeto z Vinice je spremljala motorizirana kolona članov avlo-moto društva. V Črnomlju in drugih krajih so bile izobešene zastave. Pisana množica ljudi se je zbrala pred Domom ljudske prosvete v Črnomlju, kjer so prebrali skupno pozdravno resolucijo in jo ponesli naprej proti Metliki. Tako veselega in svečanega dneva že dolgo ni bilo pri nas. »Nihče nas ne more prepričati, da se v Črnomlju ne bi mogel dobiti primeren prostor za trgovino in pripadajoča skladišča!« je bilo mnenje gospodinj volivk. Žalostno in vendar resnično je, da moramo vedno znova pogrevati vprašanje zelenjavne trgovine! Pripombe so več ali manj umestne, saj ne gre za pretirane ali celo nemogoče zahteve! In končno še vprašanje: Ali bo ostala zahteva Črnomaljčanov po zagotovitvi preskrbe z zelenjavo in sadjem le klic vpijočega v puščavi? Skoraj neverjetna je ugotovitev, da se Črnomelj oskrbuje z zelenjavo pretežno >z Ljubljane! Če pa ta dobava šepa glede rednosti, izbire In kakovosti, nI krivda ljubljanskih grosl-stov. AH ni umestna njihova pripomba: »Zahtevate, da bo Ljubljana zalagala Belo krajino z zelenjavo in sadjem, ko bi moralo biti ravno narobe!« Pravijo, da bodo zdaj napravili konec omenjenemu stanju. Predstavniki podjetja »Potrošnik«, ki vodijo črnomaljsko »zelenjavno politiko«, in predstavniki črnomaljske KZ so se dogovorili, da bodo to pereče vprašanje rešili v najkrajšem času. , Podjetje »Potrošnik« bo uredilo in primerno opremilo trgovinski lokal, kajti dosedanji ni ustrezal potrebam. Novi prodajni prostor bo prevzela KZ in bo poskrbela, da bo željam prebivalstva v doglednem času ustreženo. KZ ima vse1 pogoje, da razvije na lastnih površinah smotrno gospodarjenje z zelenjavo ter sčasoma uredi tople grede. Poleg tega bo zainteresirala tudi kmečke proizvajalce, da bodo gojili zelenjavo, po kateri je največje povpraševanje. Z urejeno odkupno mrežo bomo dosegli, da bo v kratkem času dovolj zelenjave ne le za domači trg, ampak tudi za druga tržišča. Upamo, da ne bo ostalo le pri obljubah. -pb- Pomladansko sonce je letos prej kot cvetje na drevju zvabilo motoriste, ki so začutili, da se bliža njihova sezona, železne konjičke, ki so bili vso zimo spravljeni, je treba pred prvo vožnjo temeljito pregledati, podmazati, pa bo šlo po cesti kot le kaj! Na sliki: spomladanski pregled v Semiču, posnet pretekli teden VINIŠKE RAZGLEDNICE Pogled od Kolpe s cam-ping prostora proti Vinici nam pove marsikaj. Stare, razpadajoče hiše. ki nimajo prav nobene muzejske aH arhitektonske vrednosti. S camping prostora vidimo razpadajoče sanitarije, ki se ne bi smele uporabljati že iz higienskih razlogov, ker se voda od njih izteka v Kolpo proti campingu. Turistično društvo Črnomelj si že dalj časa zaman prizadeva, da bi Viničani odstranili te hiše, ali pa jih preuredili, da bi zadostili higienskim zahtevam in ugledu Vinice. Viničani pa se zato žal vse premalo zanimajo. Turistična sezona je pred nami. Če Viničani ne bodo tega uredili vsaj pred sezono, bodo primorani ukreniti, kar je po predpisih potrebno, pristojni organi. Nepogrešljiva pomoč ljudi Ko so lani v Semiču postavili spomenik, je bilo treba urediti še nekatera druga vprašanja. V prvi vrsti je krajevna organizacija ŽB porabila nad pol milijona dinarjev za popravilo poti blizu semiškega prosvetnega doma oziroma za obnovo tamkajšnje mrtvašnice in s tem porabila precej več sredstev, kot Umen ukrep volivcev v Poljanski dolini Razmeroma hitri razvoj našega gospodarstva zahteva nenehno večanje proizvodnosti in uvajanje novih tehnoloških procesov. Vse to zahteva od človeka vedno širše razgledanosti ter poglobljenega znanja. Zato je vsakomur potrebna popolna osnovnošolska izobrazba, ki je podlaga za nadaljnje izobraževanje. Zato je hvale vredno, da so prebivalci Poljanske doline na zboru volivcev v Starem trgu sklenili organizirati dopolnilno šolanje. V tem predelu Bele krajine je namreč precej mladih ljudi, ki niso končali osem razredov osnovne šole in žele zamujeno nadoknaditi. Ker je učiteljski zbor v Starem trgu voljan organizirati dopolnilno šolo, bo šolska upraviteljica Fanika Sušter-šičeva zbrala prijave slušateljev, in če jih bo dovolj, se bo pouk začel še letos. —bp— Avto-moto društvo v Črnomlju pred novimi nalogami Pred kratkim je imelo AMD Črnomelj letni občni zbor. Poročilo »upravnega odbora«, ki ga je podal dosedanji predsed-' nik, posebno pa burna razprava, sta pokazali, kako društvo ne sme delati. V osebi predsednika se je skor.centriralo vse delo društva. Delo tajnika, blagajnika in druge funkcije odbornikov kakor tudi delo komisij je tako rekoč opravljal predsednik sam. Ta način »dela« je hromil društveno dejavnost. Razprava, v kateri so bile napake neposredno iznesene, je pokazala pozitivno stran. Ugotovila je, da je med članstvom veliko tovarišev, ki so pripravljeni delati in društvu vsestransko pomagati,- da bi odpravili napake, ki se ie več let ponavljajo. Po razpravi je bij izvoljen nov 13-članski upravni odbor, 3- članski nadzorni odbor, športna komisija, šolska komisija, izpitna komisija, komisija za tisk in propagando in druge. Naloge, Iti jih mora izvršiti dtiuštvi> ikot celota, so zelo različne. Ze prva seja upravnega odbora in komisij je pokazala široko področje dela. Težko pa je dobiti sredstva za najnujnejše potrebe. Novi odbor je že organiziral tečaj za mopedtate. Na pobudo odbora bo parnizon Karlovac odstopil društvu- poltovorni avto za praktične vožnje voznikov amaterjev. V osnovnih šolah je uveden obvezni predmet za prometno vzgojo. Ze prvi začetki so pokazali, da morajo upravni odbor in komisije delati kolektivno, da bo uspeh dosežen. Število motornih vozil izredno hitro raste, zato bo delo društva iz dneva v dan obsežnejše. M. T. TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO »STANDARD« NOVO MESTO nudi raznovrstno blago po konkurenčnih cenah! je bilo predvideno. Na zadnjem zboru volivcev v Semiču pa je bil sprejet sklep, da se iz vsote, ki se je v letih nabrala s samoprispevkom prebivalstva, krajevni organizaciji ZB dodeli 200.000 dinarjev, s čimer bi krila stroške, ki jih je imela s postavitvijo spomenika. Za 22. julij namerava krajevna organizacija ZB na semiškerri domu kulture vzidati spominsko ploščo, posvečeno 178 padlim borcem. Da bi dela laže opravila — med drugim bo urejena tudi peš pot pri Štefanu, je krajevna organizacija ZB začela z zbiralno akcijo, radi bi zbrali vsaj tretjino sredstev, ki jih 'bodo potrebovali za letošnje svečanosti.. Pri tem pričakujemo pomoč vsega prebivalstva, belokranjskih rojakov in drugih ljudi. Zato naj nihče ne odlaša! Veseli bomo vsake denarne pomoči, ki bo prispela na tek. rač. 606 - 15 / 656 - 39 ali pa neposredno v roke krajevnemu odboru ZB v Semiču oziroma matičarju Lojzetu Kočevarju. V upanju da bo Semič ob praznovanju 22. julija lahko spet s ponosom ocenil prizadevanje in uspehe krajevne organizacije ZB, se vsem, ki bodo kakor koli pomagali uresničiti njene načrte, ZB že vnaprej zahvaljuje. Franc Dcrganc VINlSKI MATIČNI URAD SPOROČA Marca sta bili rojeni dve deklici in en deček. Poročili so sc: Jože Lamut, zidarski pomočnik z Obrha, in Kristina Žalec, kmetovalka iz Gorice; Jože Gor?e, kmet iz Zapudjo, in Ana Barič, kmetica s Sinjega vrha; Iver. Hu-dak, delavec iz Učakovoev, in Ana Mihelič, kmetovalka iz Dol. Radcnc. Umrla jc Ana Mravince, gospodinja iz Sečnega sela, 81 let. ZAPISKI Z OBČNEGA ZBORA GASI LSKE ZVEZE METLIŠKE OBČINE Razveseljivi uspehi gasilcev 8. aprila so gasilci metliške občine zborovali. Nad 40 delegatov in gostov — med njimi so bili predsednik okrajne gasilske zveze Lojze Mirtič, sekretar občinskega komiteja ZKS Janez Dragoš. predsednik občinskega odbora Socialistične zveze Ivan Škof in drugi — je razpravljalo o pomembnih vprašanjih gasilske organizacije. Po bogatem in obširnem poročilu predsednika občinske gasilske zveze tovariša Ignaca Stuparja in drugih poročilih se je razvila živahna razprava o napredku in razvoju, o težavah in pomanjkljivostih gasilstva v naši občini. Ugotovljeno je bilo, da so društva — teh je 18 — vodila in usposabljala gasilce za uspešno obrambo proti požarom: Zlasti je bilo dobro delo protipožarnih komisij, ki so vestno pregledovale po vaseh in drugod, kjer bi se lahko pripetila nesreča. Prav dobro organizirani preventivni službi se moramo zahvaliti, da je v zadnjem času bilo na našem območju zelo malo požarov Tako je bil samo en požar na Krasincu in sedem gozdnih požarov na območju društva Dobravice in Su-horja; vendar so te požare vestni in požrtvovalni gasilci hitro pogasili. Seveda pa manjka strokovnjakov za pregled električne napeljave, ki včasih tudi zakrivi požar. Društva so v zadnjem le- tu dosegla več pomembnih uspehov. Tako so popravljena in pobeljena orodji-šča, dozidan je gasilski stolp v Rosalnicah, povečana je gasilska dvorana na Radovici, Krasinčani so si nabavili nov gasilski voz za prevoz motorne brizgalne, podzemeljsko društvo je dobilo novo motorno brizgamo in cevi, Drašičani gradijo nov gasilski dom, v Slamni vasi pa so si iz lastnih sredstev nabavili uniforme. To je le nekaj primerov uspešnega dela gasilskih društev v občini. Gasilci so izvedli tudi veliko praktičnih vaj in ocenjevanj. Zato so imeli suhe, mokre in nočne vaje. Poleg tega so bilo organizirane še tri sektorske vaje: v Slamni vasi, na Lokvici in v Krasincu. Na vaji občinske gasilske zveze pri silosih v Rosalnicah je sodelovalo 8 društev. Vse vaje so bile uspešno izvedene in so imele veliko gledalcev. Gasilska društva iz naše občine so sodelovala tudi pri ostalih akcijah. Tako so se udeležili Zleta bratstva in enotnosti v Novem mestu, 90-letnice gasilskega društva v Krškem in obiskali bratsko društvo v Karlovcu. S tem so vrnili njihov obisk ob 90-letnici metliškega gasilskega društva pred tremi leti. Za uspešno delo gasilskih društev in gasilske zveze se moramo zahvaliti ustanovitvi gasilskega občin- skega sklada pri občinskem ljudskem odboru, ki je bil planiran v višini enega milijona dinarjev, a realiziran nekoliko manj. Iz gasilskega sklada so društva dobivala pomoč za popravilo brizgata in nabavo opreme. Občinski gasilski sklad obstaja tudi letos. Ker je na območju gasilske zveze veliko društev, so na občnem zboru govorili tudi o centrih, ki so novost v gasilski organizaciji. "Tako sta v naši občini dva centra: vzhodni, ki vključuje gasilce iz okolice Metlike, in zahodni s središčem v Podzemlju. Centra bosta imela dolžnost, skrbeti za gasilska društva v svojem okolišu. Gasilstvo je v naši občini precej množična organizacija, saj ima skoraj 900 članov, vendar je v njej premalo mladincev in pionirjev. Posebno malo je žensk (samo 18). Zato bodo morala društva in občinska gasilska zveza v bodoče posvetiti več pozornosti vključevanju žensk. V Beti in Novoteksu, kjer so večinoma zaposlene ženske, bodo lahko ustanovili močne desetine in čete gasilcev — žena. Med sklepi, ki so jih sprejeli na občnem zboru, velja posebej omeniti, da bo gasilska zveza organiziiala strojniški tečaj in da se bodo gasilci v letošnjem letu udeležili več tekmovanj in prireditev. Dolgoletnemu gasilskemu delavcu tovarišu Ignacu Stuparju, ki je nad pol stoletja neutrudno in nesebično -deloval v gasilski organizaciji, so delegati in gostje izrekli posebno priznanje in ga izvolili za častnega predsednika občinske gasilske zveze. Na občnem zboru so izvolili 21-članski upravni odbor občinske gasilske zveze in delegate za okrajno konferenco ter republiški kongres gasilcev. J. D. rudi naše čestitke so šle v Beograd Prebivalci metliške občine, mladina in pionirji so pretekli ponedeljek poslali predsedniku Titu iskrene čestitke za 70. rojstni dan. štafetno palico, ki so jo sprejeli na področju metliške komune, so pionirji prenesli več kot 20 km do vrha Gorjancev in jo predali članom AMD Novo mesto. V Metliki se je kljub slabemu vremenu zbralo na slavnostni sprejem precej ljudi. Predsednik občinskega odbora SZDL tov. Ivan Škof je govoril o pomenu štafete in zaželel tov. Titu, da bi še dolgo let tako uspešno vodil naše narode v borbi za mir. Na zborovanju je sodelovala tudi mestna godba. Na Trg revolucije so prispele še 3 občinske štafete: iz Božakovega, Drašič in Radovice. Tri sto pionirjev in mladincev osnovne šole je neslo štafetno palico do vrha Gorjancev. Kako živimo na Radovici Prvi metri proti Gorjancem . Dolgo smo ugibali, ali se bodo letos pričela dela na cesti proti Gorjancem ali ne. Danes ugibanje ni več potrebno. Premagane so vse zapreke, ki so ovirale pripravo, samo vreme je še muhasto in moti delo. Pre-nekateri Metličan je že šel gledat prve metre izkopa-Stopili smo na delovišče in zastavili tov. Zupančiču, ki nadzira začetna dela, nekaj vprašanj. — Do kdaj boste delo končali? — Mislim, da do konca avgusta, če nam bo vreme naklonjeno. — Do kod boste potegnili cesto? — Planirano je dobrih 5 kilometrov. Upam pa, da bo šlo še en kilometer ali dva več. ' — Imate kakšne težave z delovno silo? — Sedaj smo šele pričeli. Danes dela 35 delavcev. Računali smo na okrog 140, vendar bomo lahko uspeli tudi z osemdesetimi, ker bo- mo uporabljali stroje. V začetku se je prijavilo precej delavcev, vendar niso bili zadovoljni s sorazmerno nizkim plačilom. Sporazumeli smo se, da bomo zvišali, in mislim, da bo šlo! — Kaj pa menite o sedanji cesti? — Čudim se, da je sploh zdržala tako obremenitev, ker je imela tako tanko vrhnjo plast. Saj je sama ilovica! .Novo cestišče bo široko 6 metrov, in ker bomo upoštevali izkušnje z drugih gradbišč ,upamo, da bomo napravili nekaj poštenega. Ll Ko smo bili na Radovici, so nam na vprašanje, ali radi berejo Dolenjski list, zlasti sedaj, ko ima vsaka komuna svoje glasilo, povedali, da ga radi berejo, vendar so se pritožili, da o njih nič ne pišemo. Tudi oni bi namreč želeli, da bi se o njih pisalo. Zato smo se pri šolski upraviteljici Vidi Videtičevi pozanimali, kakšno je življenje na Radovici, in zvedeli naslednje: Odmaknjeni smo od sveta. Do Metlike je precej kilometrov, ki jih moramo pešačiti v obe smeri. Dobro bi bilo, rko bi vozil na Ra-dovico avtobus. S tem bi precej ustregli šolarjem, ki hodijo v višje razrede v Metliko, in tudi ljudem, ki so zaposleni v Metliki. Nekaj se je o avtobusu* govorilo, kako bo, pa ne vemo. Kulturno-prosvetno življenje je še kar razgibano. Naše prosvetno društvo je v letošnji sezoni uprizorilo žo dve igri: za novo leto štiridejanko Pozna pomlad, a v marcu komedijo Lažni zdravnik. S prvo smo gostovali na Suhorju.« Ko smo hoteli vedeti, kdo jt bil režiser, nam je povedala, da ona in učiteljica Milena Jagodic, ki je lansko jesen nastopila prvo službo na Radovici. Upraviteljica V i de t i če va nam je povedala, da je za Radovico pomembna pridobitev televizijski sprejemnik, ki so ga dobili v jeseni. Ob večerih se v gasilski dvorani zbere ob njem tudi Po 50 in več ljudi. Zdaj spomladi, ko se je začelo kmečko delo, bo obisk manjši. Tako teče življenje na Radovici. Dobro bi bilo, če bi krajevni odbor Socialistične zveze malo bolj poživil tudi svoje delo in če bi mladinski aktiv pritegnil več mladine v svoje vrsteč Jad. METLIŠKI TEDNIK Zmaga črnomaljskih šahistov 9. aprila so se v prvem kolu okrajnega moštvenega šahovskega prvenstva srečali v belokranjski skupini šahisti iz Metlike in Črnomlja. Pričakovati je bilo, da bodo črnomaljski »ahisti gladko zmagli nad Metlicam, toda borbe na štirih deskah so bile zelo ogorčene. Z malo več potrpljenja bi Franc Nežmah iz Metlike r.a prvi deski lahko amagal in tako bi se Metlicam uvrstili v drugo kolo. Rezultati: Franc Nežmah : Uro« Ivanič 0:1, Niko Hrhjak : Vinko Peša 1:0, Roman Keržan : Anton Malerič 0:1, Janez Dragoš : Valentin Papež 0,520,3. Končni rezultat je 2,5:1,5. Pa Se pripomba o srečanju! Zaradi slabe organizacije šahovskega- društva Črnomelj Ee je dvoboj pričel s 40-mkvutno zamudo. Razen tega so morali metliški šahisti izbirati Šahovske figure, ker štirje, šahisti niso bili pripravljeni. V bodoče se kaj. takega ne bi smelo dogoditi, vsaj ne na tekmah za okrajno prvenstvo. —.- - - ■ • ......- V Metliki je veliko zanimanje za šah, a nimajo društva ali kluba, ki bi poskrbel, đa bi bile večkrat na teden redne igrat« ne ure. S »kavarniškim« šahom, igranjem po gostilnah ne moremo pričakovati, da bi se šah v Metliki povzpel na višjo stopnjo! Prostorov za igranje ne bi bilo težko dobiti, saj jo v metliškem gradu lepo urejen klub družbenih organizacij in tudi šahi so na razpolago. Potrebno bi bilo samo šahiste'organizirati, pa bi lahko imeli šahovski klub. Jad Zopet nesreča z razstrelivom Zakaj podcenjevanje dela? Pred nedavnim smo pisali, kako so se otroci poškodovali z različnim razstrelivom, ki so ga našli tu in tam in se z njim Igrali. Tokrat moramo ponovno omenjati nesrečo z razstrelivom. Devetletni in sedemletni sin sta ostala sama doma. Starši so odšli na delo na polje. Otroka sta brskala po dvorišču in našla v kupu peska vžigalno kapico. Starejši jo je držal v kleščah in po njej tolkel; verjetno ni vedel, kaj je. Manjši pa ga je z vsem zanimanjem opazoval. Takrat pa je počilo in nesreča je bila tu! Starejši otrok si je poškodoval desno roko, a mlajši eno oko in levo oba v bolnico. Sedemletni sin je moral zaradi očesa celo v Ljubljano in vprašanje Je, če Nova avtobusna proga: RAD0VBCA-METLIKA-ČRN0MELJ Že dolgo se govori o novi avtobusni progi med Radovico in Metliko. S podjetjem »Gorjanci« je bil pred nedavnim posvet, na katerem je bilo sklenjeno, da uvede Podjetje »Gorjanci« novo avtobusno progo, ki bo potekala pravzaprav iz Ostriža v Žumberku na Hrvaškem do Črnomlja. Zastopniki podjetja so si ogledali novo progo in Ugotovili, da je cesta na vsej relaciji primerna za avtobusni promet. Zjutraj, nekaj minut po šesti, bo avtobus krenil iz Metlike za Radovico do Ostriža. Takoj nato se bo vračal v Metliko, da bi imel zvezo- z avtobusi, ki se v Metliki Kr'zaJo zjutraj. Potem bi vozil do Črnomlja in prišel tja ivt tv-m!nu' Pred osmo. Prav to jutranjo zvezo pogrešajo . thcani, Predvsem dijaki in uslužbenci, ki se zgodaj jutraj vozijo v Črnomelj. Popoldne ob dveh se bo avtobus vračal v Metliko. Iz Metlike bo šel naprej preko Radovico o Ustnža, nato pa se popoldne ali zvečer, kakor bodo 1 c kazale potrebe, vračal v Metliko, na Tak° Metuka dobila še eno avtobusno progo. Celot-da hr°Sa ^e do!ga okoli 80 km in PodJetie »Gorjanci« upa, bo v j1entabiina- Progo bodo uvedli s 1. majem. Avtobus ohr,* \Samo ob delavnikih. Proga bo prve tri mesece "fratovala poskusno. mu mu bodo zdravniki lahko rešili oko. Od kod je prišla vžigalna kapica v kup peska? Doma pravijo, da jih niso rabili niti takrat, ko so gradili hišo. Torej sta zaradi malomarnosti nekoga, ki je pustil vžigalno kapico zunaj, otroka postala invalida. Ker je takih nesreč na našem področju ved, znova opozarjalo starše in vzgojitelje, naj posvarijo otroke, s čim se igrajo, da ne bodo že v rani mladosti postali invalidi. ■ V Makedoniji je lani začela obratovati vrsta velikih industrijskih objektov. Med drugim so to tovarne za proizvodnjo kalcija, karbida ter kalcijevega cianida v elektroke-mičnem kombinatu »Jugo-hrorn-, predilnice za bombažno prejo v Strumici in Skopju, tovarna trikotaže v Kumanovem ln drugi pomembnejši objekti. Nadaljujejo pa se dela pri gradnji kemičnega kombinata -Naumovski-Borce- v Skopju. Na Zavodu za zaposlovanje delavcev — izpostava Metlika, smo se pozanimali, kako je z delovno silo. Povedali so nam, da primanjkuje ženske in moške delovne sile. Čudno se nam je zdelo, kako to, da sedaj v metliški občini kar nenadoma primanjkuje delovne sile, ko pa vemo, da je še pred leti niso mogli vse zaposliti. Povedali so nam, da se je v zadnjih letih precej ljudi zaposlilo v Beti, Novoteksu in drugod. Prav metliška tekstilna. Industrija potrebuje še vedno precej delovne sile, zlasti tovarna Beti in Zavod za zaposlovanje invalidov, ki se širita. Moških imajo precej prijavljenih, toda vsi iščejo delovno mesto v tovarni; hočejo k strojem. Nihče noče opravljati navadnih del, pa čeprav niso kvalificirani. Pri obnovi ceste bi potrebovali okrog 150 delavcev. Pred nedavnim so jih pa dobili le okrog 50, in to skoraj vse iz ozelj-ske občine, domačih ne. Zanimiv je primer, ko je tovarna Beti potrebovala dva delavca za zunanja dela. Nihče od domačih prijavljenih ni hotel prevzeti prostih delovnih mest, čeprav tudi ta delovna mesta niso slabo plačana. Delavci pri obnovi ceste nimajo slabih osebnih prejemkov, Prizor z občinskega prvenstva v krosu v Metliki (Foto: fotografski krožek metliške osnovne šole) Potresni sunki v Metliki II. aprila ob 16.45 so zlasti ljudje, ki so bili v hišah v Metliki, čutili precej močan potresni sunek. Sunek jc trajal samo ena sekundo. Sprva ljudje niso vedeli, kaj je, in so prihajali iz hiš ter se spraševali, kaj se je zgodilo. Ob potresnem sunku so imeli občutek, kakor da se ruši težko kamenje ali se kaj podira; Na srečo sunek ni trajal dolgo in nt povzročil nobene škode. Dokazuje pa, da tudi metliško področje spada med potresne kraje. Seveda ta potresni sunek nI prvi v zgodovini Metlike, vendar noben ni bil kako posebno močan, tako da mestu ni povzročil škode. saj je režijska ura .plačana po 70 din, da ne računamo ostalega. Iz tega je razvidno, da v tekstilni industriji primanjkuje delavk, za sezonska dela pa delavcev (cesta, kamnolom). Delavci, prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, taka dela podcenjujejo, kar pa ni prav. Janez Dragoš METLIŠKI MATIČNI URAD SPOROČA Marca so bili rojeni dva dečka in 1 deklica. Poročili so se: Leopold MUC; posestnik iz Krtvoglavic, in Marija Kambič, predilka iz Rosal-ntc; Nikola Magovac, šofer iz Metlike, in Marta Reba, pre-dilka iz Dol. Lokvice; Ivan So-štatič, šofer, in Terezija Koče-var, kr.jigovodkinja, oba iz Metlike. Umrli so: Jože Kambič, posestnik iz Rosalnie, 64 let; Martin Ratkovič, posestnik iz Gor. Suhorja, 74 let; Matija Rozman; posestnik iz Boldraža. 70 let; Marija Zrlnr, upokojenka iz Metlike, 73 let; Ivan Goljev-šček, oskrbovanec iz Metlike, 77 let; Barbara Kambič, oskr-bovanka iz Metlike. 84 let; Marija Jurjevič, oskrbovanka iz Metlike, 80 let; Marija Nema-nlč, gospodinja iz Božakovega, 83 let; Marija Kraševec, gospodinja iz Drašič, 75 let; Frar.c Kramarič, oskrbovanec iz Metlike, 73 let; Ana Slipanovlč, užitkarica iz .Vjsoč, 90 let. K Mariborska Turistična zveza je predlagala občinskim ljudskim odborom v Radljah; Dravogradu ln slovenjem Gradcu naj se pomenijo o ustanovitvi zavoda za izgradnjo in vzdrževanje zahodnega Pohorja z Dravsko in Mežiško dolino. NIKOLAJ VflSIUEVIC GOGOLJ: Kako sta se sprla 11 Ivan Ivanovič in Ivan JSikiforovič »Kaj pravite na vse to, Dorofej Trofimovič?« je sodnik po premoliku. vprašal prisednika. »Ne črne ne bale!« je odgovoril prisednik. »Kakšne stvari se dogajajo!« je nadaljeval sodnik. Ni še izgovoril do konca, ko so zaškripala vrata in se je zrinila v pisarno prednja polovica Ivana Nikiforoviča, zadnja pa je še ostala v predsobi. Prihod Ivana Nikiforoviča, in to celo na sodišče, je bil nekaj tako nenavadnega, da je sodnik skoraj kriknil od začudenja, tajnik nehal z branjem, prvi pisar v raševinasti trakasti siuknji je vtaknil pero med zobe, drugi je požrl muho. Celo invalid, ki je opravljal službo stražarja iin sla in doslej stal pri vratih in se čehfljal pod umazano srajco z zaplato na rami, celo ta invalid je zazijal in stopil nekomu na noge. »Od kod pa vi? Kaj vas je prineslo? Kako s cenjenim zdravjem, Ivan Nikiforovič?« Ali Ivan Nikiforovič ni bil ne živ ne mrtev: zagozdili se je med vrati in ni mogel ne noter ne ven. Sodnik je zaman vpil, naj kdo v čakalnici porine Ivana Nikiforoviča od zadaj v sodnijsko pisarno. V čakalnici jc bila samo neka starka, ki ni mogla pomagati, čeprav je še tako potiskala v zadnji del Ivana Nikiforoviča svoje koščene roke. Sedaj je debelousti in široko-pleči pisar s kuimrastim nosom, škilastimi pijanimi očmi in raztrganimi komolci stopil k prednji polovici Ivana Niikiforoviča, mu prekrižal roke na prsih kakor otroku in pomignil staremu invalidu. Invalid se je uprl s kolenom v trebuh Ivana Nikiforoviča in tako sta ga, ne meneč se za njegovo žalostno stokanje, spehala v čakalnico. Potem sta pisar in njegov poimočniik odprla še drugo krilo vrat. Zasopla od napora sta sopihala in puhala iz sebe tak smrad, da je bilo sodišče hipoma spremenjeno v zganjamo. »»►Da vaju nista odrgnila, Ivan Nikiforovič? Naročil bom materi, naj vam pošlje arnike. Namazali si boste z njo križ in ledja, pa bo takoj prešlo.« Ivan Nikiforovič se je samo zgrudil na stol in razen zateglih »ah« in »oh« ni mogel spraviti nobene besede iz ust. Nazadnje je vendar zjecljaj s slabotnim, od napora komaj slišnim glasom: »Ali smem ponuditi?« vzel iz žepa tobačnico in dodal: »Prosim, izvolite!« »Resnično som vesel, da vas vidim,« je rekel sodnik, »vendar nekako ne moram razumeti, kaj vas je nagnilo, da ste se potrudili k nam in nas tako prijetno presenetili.« »Prošnja . ..« je zjecljal Ivan Nikiforovič. »Prošnja? Kakšna?« »Za tožbo ...« Zdaj je moral Ivan Nikiforovič globoko zajeti sapo. »Oh!... tožiti hočem lopova ... Ivana Ivano-viča Pererepenka.« »Moj bog! Vi tudi! Taka izredna prijatelja! Tožiti tako krepostnega moža!« »To je pravi satan!« je revsnil Ivan Nikiforovič. Sodnik se je pokrižal. »Tule je pritožba, berite!« »Ni druge pomoči, Taras Tihonovič! Berite,« je sodnik rekel tajniku. Bil je očitno slabe volje, pa je posmrknil tobak z vrhnje ustnice, kar je storil običajno le takrat, kadar je bil jako zadovoljen. Taka samolastnost nosu je sodnika še huje razkadila in da bi kaznoval njegovo predrznost, je vzel robec in pobrisal z vrhnje ustne ves tobak. Tajnik se je useknil brez robca, s prsti, kar je bil njegov običajni uvod v branje, in začel z zaspanim glasom: »Mirgoroški plemič Ivan Nikiforovič Dovgočhun vlaga tožbo. O čem, govorijo naslednje točke: 1. Zavoljo svoje sovražne zlobe in očitne škodoželjnosti mi samozvani plemič Ivan Ivanov, sin Pererepenka, prizadeva vsakršno škodo in lopovščino s svojim zahrbtnim, grozo zbujajočim početjem. Sinoči se je kot tat in rokovnjač, otovorjen s sekirami, žagami, dleti in drugim ključavničarskim orodjem, vtihotapil na moje dvorišče in v moj lastni, tam stoječi gosji hlevček pa ga lastnoročno in nesramno podžagal, dasi jaz od svoje strani nisem dal nikakršnega povoda za tako protipostav-no in roparsko početje. 2. Taisti plemič Pererepenko pa streže tudi po mojem lastnem življenju. Ta svoj naklep je skrival do 7. prejšnjega meseca, ko me je obiskal pa mi zvito in prijateljsko prigovarjal, naj mu podarim puško, ki visi v moji sobi. Kot znan skopuh mi je, ponujal za orožje razne malo-vredne reči, postavim brejo prasico in dve vreči ovsa. Spregledal sem njegovo zločinsko nakano in ga z vso prizadevnostjo skušal spreobrniti, ali ta podlež Ivan Ivanov, sin Pererepenka, me je prav po kmetiško preklel in posihmal me črti kot vraga. Povrhu je ta večkrat imenovani nasilni plemič in tolovaj Ivan Ivanov, sin Pererepenka, iz jako nepoštene rodovine: njegova sestra je bila vsemu svetu znana potepenka in je ušla z lovskim polkom, ki je pred petimi leti taboril v Mirgorodu, moža je pa vpisala med tlačane. Oče in mati sta mu bila neznansko pokvarjena in strahotna pijanca. Toda imenovani plemič in tolovaj Pererepenko je s svojimi živinskimi, vse obsodbe vrednimi postopki prekosil vso svojo rodo-vino in pod krinko bogoljubnosti uganja najbolj pohujšljive pregrehe. Posta se sploh ne drži in zvečer pred Filipovko (post od 15. novembra do 26. decembra) je ta bogotajec kupil ovna in naslednji dan ukazal svoji nezakoniti gospodinji Gapki, da ovna zakolje, češ da mu je pošel loj za leščerbo in sveče. »JUGOVENIL« v 30 ^jflpviml« v Kaštel-Su-- ,fcSU sPutu je največja C«1 ff plastičnih« mas na '£•>:■»• V borih nekaj le-°? ulrojo proizvodnjo po-tl":jiie naslednje leto pa u°LJ povečala še za dva-se t»Uko. Razen tovarne kj^| v Jugoslaviji še 50 VK»sni člen odkrit Mjliškl antropolog dr. M k odkril v Keniji stat,° okoli štiiri-^»ilijonov let. Okost-nay-rJetno od bitja, ki opice, toda utr/udi že nekatere zna-r^J človeka. Leakey do-Ci% da gre za zgodnji n^lfvoja človeškega ro-c^.e neki nov tip pra-?y> ki je živel davno cl°,iaprnskim pračlove-P**>U se, da je s tem i* ^esni cien med o-plO izvoza že držav podjetij, ki predelujejo njen osnovni proizvod: polivinil-k'lorid v prahu, ki je znan tudi pod imenom »Jugovi-nii-PVC«. Tovarna razpošilja svoje izdelke v trideset držav po vsem svetu. Na VI. mednarodnem sejmu tehnike v Beogradu bo tovarna pokazala precej svojih novih proizvodov, kot so juvidur-cevi, vinil-kožo, ki jo razen za konfekcijske in galanterijske svrhe uporabljamo tudi za tapeciranje, oblaganje zidov in podobno, posebej dobrodošla pa bo nova kolekcija podolita za oblaganje tal. Razen tega je tovarna začela izdelovati tudi novo maso »Juviflex«, ki se uporablja za embalažo, v gospodinjstvu in drugod. Vse te in še druge »Jugovinile« proizvode bomo imeli v najbližji bodočnosti, dovolj na našem trgu. P reke prestopijo bregove padavin pade na iv V Jugoslavije v nov-P°V deževnem in snez-matf'V.u? Najbolje P°ve ne^r, vse letne padavi-pf^riajo površino, ki Je 9.2%kega jezera. Ce so ne ;> nekako enako-pad'razporejene, je v re-mer , pa pritisne hudo du> , ali če se začne to-cle^S, Tečna korita ne pit» jodvajati vse vode m m°JJ poplave. Poplave do»:J'k povzročajo vsako nasade *a več mmi»rd: le^ii^žak }e boj P«>)1 •^n, naj povesta le dv^V-Uegradu steče na ne V. 300 kubikov vode. seku stroialni poplavi le-0»> pa na istem kra-ta O na sekundo 10.000 iu*vJbde (s hitrostjo ku^l>; sekundo).' Razlika n^J^jem vode Dona: vfeTOancevu je nekoč ve n ttiaio manj kot a zn*5'kar je višina dvo- njtena ljubezen feim prekletstvom* 2#ški duhovnik v je > kraju Ludvika šve*1 nekemu dekletu, za£ j sestajala s ki fantom. Župnik st^,^ermayer, ki je JoW, Avstrijec in se je po J .Preselil na Sved-po iEiavii, da je smrtni s^0* i6 katoličanka za-gre^Ptotestanta. »Bebi« i Velitaa Trna Lani pozimi so otroci našli na zasneženi cesti mladega, komaj nekaj nad dva kilograma težkega srnjačka. Prinesli so ga lovcu Albinu De-bevcu z Velikega Trna. Sr-njaček je bil močno premra-žen in sestradan. Z drobnimi očmi se je oziral po ljudeh in iskal pri njih pomoči. De-bevc je pohitel v trgovino ter kupil stekleničko in dudico. Že čez pol ure se je srnjaček do sitega napil toplega kravjega mleka. Sprva se je nekoliko plašil, toda lakota ga Ali kača lahko hipnotizira? Prastara misel, da . kača lahko hipnotizira svojo žrtev, je napotila hrvatskega profesorja Galenčića, da to stvar preveri, Precej veliko zeleno žabo je položil v terarij (stekleno omaro za gojitev živali in rastlin), v katerem je imel zelo mirno kačo. 2aba je bila precej brezskrbna, dokler se ni kača začela pripravljati na napad. Potem pa se je začel žabe lotevati strah. Kača se je plazila k nji in nekaj časa jo je žaba spretno preskakovala. Potem je ob-mirovala. Ko pa je kača dvignila glavo, pripravljena za poslednji napad, je žaba kratkomalo skočila kači v odprto žrelo. Profesor Galenčić je ugotovil, da kača ni hipnotizirala žabe — njen skok v odprto žrelo je bil le posledica strahu. Povsem otrpli pogled kače nima nobene zveze s hipnozo, temveč je tako negiben zato, ker ima kača zraščene veke. je prisilila, da se je približal človeku. Sčasoma se je čisto udomačil. Dobra prijatelja sta postala tudi z domačim lovskim psom. Poleti se je najraje sprehajal po dvorišču, travniku in vinogradu. Vselej pa se je rad vrnil v svoje bivališče na skedenj. Srnjaček, ki razume na ime »Bebi«, bo prihodnji mesec star eno leto in je sedaj težak blizu 20 kilogramov. Prav rad priteče h gospodi- nji Pepci, ker ga ona redno hrani. Najraje je zelje in krompir. Se vedno pa zelo rad duda mleko iz stekleničke. S posebnim užitkom poje tudi kakšen keks. Domače ljudi dobro pozna, tuje obi-"skovalce pa gleda z nezaupanjem. Tudi noče zaužiti nobene hrane iz njihovih rok. Zlasti se boji moških. »Bebi« poje dnevno 2 kilograma hrane in popije pol litra mleka. Lastnik ga namerava v toplejših spomladanskih dneh spustiti v svobodo, vendar ne ve, če se bo še vrnil... D. K. Pepca Debevc z Velikega Trna hrani udomačenega srnjačka TEŽAVE Dva, precej »pod paro« se ustavita na trgu in gledata v nebo. »Vidiš, kako lep mesec!« pravi eden. »Kakšen mesec! Ne vidiš, da je sonce.« Vtem pride tretji pa ga pobarata: »Ali je tistole mesec ali sonce?« »Pa res ne vem. Sem danes prvič v vašem kraju.« PARTIZANSKA »Tovariš komandant, tule je pismo iz štaba. Ekspres priporočeno,« je rekel kurir. »Vraga — zakaj pa ekspres?« se je začudil komandant. »Zato, ker so me ves čas podili Švabi.« ČASOPISNO POROČILO »Danes zjutraj je gospa Smith rodila v bolnišnici še-storke. Zdravniki upajo, da bodo rešili življenje gospodu Smithu, ki ga je ob tej novici zadela kap.« REGRUTSKA Poročnik vpraša rekruta: »Povej mi primer pravega vojaškega vedenja v borbi in odlične strategije.« ■ »Treba je streljati še kar naprej, da ne bi sovražnik pomislil, da nam je zmanjkalo municije!« ZA ZAČETNICE Mlado dekle pride v drogerijo po parfum. »Izvolite,« ji ponudijo, »imamo ,Nočno cvetje', ,Vroč poljub', ,Gorečo ljubezen'...« »Oh, ali imate kaj takega za začetnice?« REKRUTSKA Tonček stoji pred župni-ščem in gleda župnika, ki zabija deske v ograji. »No, Tonček, ali se učiš, kako je treba žeblje zabijati?« »Ne,« pravi Tonček. »Rad bi le slišal, s kakšnimi besedami kolnejo župniki, če se mahnejo po prstu.« Pri priči zmrznil Pri priči je zmrznil neki delavec pri raztovarjanju ladje na Mississippiju, ko se je nenadoma odprla šoba na posodi s salmiakovcem in je silovit curek s temperaturo 28 stopinj pod ničlo zadel vanj- Ponesrečenec, ki zapušča dva otroka ,je bil star komaj 27 let. 73. Toda med lovci in Volkodlakom jc bil globok kanjon. Nestrpno so gledali, k.je bi bilo megoče priti čez globoke skalne zareze, toda nikjer ni bilo nobene možnosti. Tako so morali brez moči gledati divjo gonjo na življenje in-smrt. Prihajali so vedno bliže. ;Volkodlak se je obrnil proti strmemu pobočju, in zaradi gotovosti, s katero jc izbiral pot, je bilo jasno, da se nahaja na dobro znanih tleh. Kmalu nato se je začel vzpenjati po strmi poti, ki se je vila vedno više v steno. Kot da bi hotel poginiti vsaj na domačem hribu ... "4. Za njim se je podilo petnajst podivjanih psov, pred njim je bila strma stena, on sam pa na smrt utrujen, da se je kar naprej opotekal in je nekajkrat skoro padel. Ko ga je King tako gledal in se spomnil, da se je Volkodlak pravzaprav sam izdal, ko je pritekel na pomoč šibkejšemu tovarišu, se mu je zasmilil — istočasno pa je kljub sovraštvu občutil do njega nejio spoštovanje. Volkodlak je tačas tekel po strmi stezi v steno, vedno više in bolj strmo. Steza se je vedno bolj ožila — dokler se ni končala v ozki skalni polici nad globokim prepadom. 75. Na najožjem delu te police, tam, kjer bi en sam nepreviden korak pomenil neogibno smrt v prepadu, se je stari Volkodlak nenadoma obrnil. Iztegnil je glavo, naježil dlako na hrbtu, dvignil rep in pokazal svoje strašne zobe, pripravljene na boj do zadnjega. Noge so mu res že odpovedovale, toda še vedno je imel mogočen tilnik, silne čeljusti in — hrabro srce. Tako je stari Volkodlak pričakoval trop psov, ki se je, opogumljen zaradi volkove upehanosti in podivjan v lovski strasti, pognal proti njemu ... 76. Kdor je prijatelj psov, ^ E* p£ Kajti psi so posamič edeoJSfc na polico - več jih hkrati "»'W«kou »r°-štora - in se pognali V\°}\%\ ^PljfcV™1** slap na skalo in se razbUe p e« Volkn„ , . je bil napad psov na VolkodO < skok, spreten sunek in udarce « Cf/Starr,j :„0nciWo je bilo: psu je zmanjkalo »»'^ se en™ je v globokem prepadu. » P Anavadino kar z risalnimi žebljički. 2e najmanjši sunek vetra tako pripete plakate so-veda odtrga. Žalostno vihrajoče pisane »zastave« vseh mogočih barv in velikosti zaradi tega že drugI dan oznanjajo, da se plakatiranja nismo naučili! Pray. Žalostno Je gledati scefrane ostanke dostikrat prav ličnih, okusno izdelanih plakatov ir. obvestil, katerih se radi lotijo še otroci. — Pred tedni smo brali, da bo novo Komunalno podjetje prevzelo tudi plakatiranje. Edino pravilno! Z nekaj sredstvi je treba zgladiti oglasne deske, plakate pa lepiti s škrobom in velikim zidarskim čopičem, kot delajo to povsod na svetu! Vsak naj podjetju za plakatiranje prispeva tudi primaren znesek pa bomo kmalu zadovoljni s lepšo podobo našega mesta/ ■ Brez vzroka so se ta teden Jezili vsi, ki so v Domu ljudske prosvete naleteli na zaprta vrata in so morali v kino dvorano vstopati od strani. V veži prosvetnega doma namreč hitijo z obnavljanjem, da bo ob začetku republiške dramske revije v maju vse nared. ■ Povsod je zadišalo po pomladi, le novomeške ulice še r.e kažejo tega razpoloženja. Ponekod so skrajno umazane in zanemarjene, med njimi tudi Glavni trg, ki Je na nekaterih mestih pravcato smetišče papirjev, olupkov od banan in ostalega. Tudi nekdanja tržnica še r.e kaže, da se bo kmalu znebila kupov smeti, ki jo zdaj »krasijo«. Marsikaj bi ljudje lahko sami pospravili in počistili, posebno v stranskih ulicah pred svojimi hišami oziroma stanovanji!' B Nastop vrhunskih plesnih parov je bil v Novem ime.stu 15. aprila v telovadnici osnovne šote. Vsi, ki se zanimajo za športni ples, so bili obiska plesnih mojstrov .zares veseli. K Zavod za zaposlovanje delavcev v Novem mestu bo v o-kviru meseca poklicnega usmerjanja mladine 23. .apr. ob 18.30 v Domu JL*A organiziral predavanje z naslovom »Poklicno u-smerjanje«. Predavatelj je znani strokovnjak za poklicno u-smerjanje'' prof. Albin Podja-voršek. ■I Porabo električnega toka plačujejo v nekaterih predelih Novega mesta kar za dva meseca skupaj. Ta novost Je bila uvedena z letošnjim letom, ljudje pa z njo niso zadovoljni in pravijo: »Plačo dobivamo samo za en mesec, torej pla-čujmo tudi elektriko tako!- Ker tokovina ni tako poceni, so mnoge gospodinje neprijetno presenečene, ko jim inkasant podjetja Elektro predloži račun kar za več tisočakov skupaj. ■ Pomladi pa letos ni in je ni. Dež je 12. aprila skoraj docela spral zadnji sneg in ko je drugi dan posijalo toplo pomladno sonce, so bile vse ceste rta mah suhe. Tudi toplomer se je brž povzpel rta 20 stopinj, tako da smo si že oddahnili,, češ vendar pomlad. .. Toda tudi tokrat smo se zmotili, v soboto zjutraj je bila spet stara pesem: dež, dež in-vmes snežinke. Pobočja Gorjancev so bila bela od snega, ki sega menda skoraj v dolino. ■ Novomeška prodajalna ~Peko« je v ponedeljek odprla svoje modernizirane in povečane prodajne prostore. Ob tej priložnosti so nudili potrošnikom razno obutev po znižanih cenah. V trgovini se je trlo ljudi, ki so se prerivali ir. sitnarili kot včasih, ko je bila obutev še na točke. .. Mnogim se je zdel nakup tako ugoden, da so odhajali iz prodajalne obloženi z več pari čevljev. ■ Mestne gospodinje so bile s ponedeljskim živilskim trgom kar zadovoljne. Razen pripomb, da je predrago, ie bilo snrati tudi pohvalne izjave o lepih jabolkih, ki so jih prodajali od 70—90 din kg, dobro slivovko po 500 din, »zelenjavna politika« .pa je pri prodajalcih dokaj različna. Nekateri trmasto vztrajajo pri ceni 1200 din za motovileč in 800 din za regrat, drugi pa ga prodajajo tudi dosti ceneje. Jajca so bila po 20 din, smetana v skodelicah po 70 din, krompir po 40 din, mleko po 50 din, čebulček po 300 din, česen v glavicah pc 5—10 din, šopki vresja in mačic po 10 din itd. Otroška konfekcija je $la dobro V promet, prav Jakć razna seroena-in rože v lončkih. . ' ,' K Gibanje prebivalstva i rodili sta: Erna Robar-Zunič iz Novega trga 9 — deklico in Marija Malenšok iz, Gubčeve 2 — deklico. Poročili so se: dr. Zeli-mir Sribar, zdravnik, tn Milena Hudoklln, kemotehnik, oba iz Kettejevega drevoreda 16; Avgust Ferltnč, frizerski mojster, irj Veronika Kren, gospodinja, oba iz Dilančeve ulice I. -Umrl Je Alojz Rozina s Smi-helske ceste 3, star 73 let. potrebam tržišča ter hkrati kar najbolj izkoristiti možnosti za izvoz svojih izdelkov. V kmetijstvu bo največji poudarek na povečanju živinoreje in proizvodnji krmnih rastlin. V trgovini smo z nedavno reorganizacijo ustvarili pogoje za povečanje skladov, modernizacijo prodajaln in kultur-nejšo postrežbo. Trgovina se bo razvijala predvsem v središčih, omogočena je neposredna nabava blaga v proizvodnji, trg pa bo bolje založen kot doslej. Gostinstvo se bo moralo lotiti reorganizacije, nove gostinske objekte pa bomo gradili in stare preurejali predvsem na področjih, ki so turistično pomembna. S sorazmer- NOVOMEŠKA KOMUNA no majhnimi naložbami bomo lahko razvili središča za rekreacijo delovnih ljudi, zato bo treba določiti v ta namen primerne prostore. Največ pa si v gostinsko-tu-ristični panogi obetamo od dokončne urbanistične ureditve naših najpomembnejših tovrstnih središč: Dolenjskih in Šmarjeških Toplic. Obrt družbenega sektorja bo lahko uresničila planirano 19-odst. povečanje le z združevanjem dosedanjih manjših obrtnih podjetij v sodobne obrtne centre, ki bodo zrasli predvsem v gosto naseljenih industrijskih središčih. 3 MILIJARDE NALOŽB V GOSPODARSTVO Od predvidenih 3 milijard dinarjev, kolikor bomo vložili letos v gospodarstvo, bomo porabili večji del, to je eno milijardo 350 milijonov, za industrijo, blizu 840 milijonov za kmetijstvo, okoli 360 milijonov za promet, 130 milijonov za trgovino, 119 milijonov za obrt, preostanek pa v manjših zneskih za ostale panoge. Dcbro tretjino predvidenih investicij bodo ustvarila podjetja, okoli 120 milijonov bo- prispevala komuna. Preostanek bo treba zagotoviti iz ostalih virov. Investicije, namenjene industriji, bodo porabljene za izpopolnitev električnega napajalnega omrežja, za pričetek gradnje tovarne ravnega stekla, za obrat »Iskre« v Novem mestu in za razširitev zmogljivosti 1MV, to- varne zdravil »-Krka«, No-voteksa, Novolesa, Industrije obutve v Novem mestu ter »Bora« v Dol. Toplicah. Od 840 milijonov investicij za kmetijstvo bo porabljenih največ za izgradnjo živinorejskih obratov v okviru Kmetijsko-gozdarskega predelovalnega kombinata Novo mesto ter za gradnjo pomožnih objektov, manjši del teh sredstev pa bodo porabile kmetijske zadruge za nakup mehanizacije. 1 MILIJON NEGOSPODARSKIH IEVESTICIJ Letošnji družbeni plan se razlikuje od dosedanjih tudi zato, ker so letos močneje kot kdajkoli doslej zastavljene negospodarske investicije, torej tiste, ki so namenjene šolstvu, komunalnim dejavnostim, zdravstvu in družbenemu standardu nasploh. V šolstvu in presveti se obeta letos dograditev šentjemejske šole do III. stopnje, nekaj sredstev pa za razširitev in večja ali manjša popravila nekaterih drugih šolskih poslopij v komuni. Predvidena je preureditev štirih dvoran v prosvetnih domovih ter adaptacija prostorov in preselitev ljudske knjižnice v Novem mestu. V zdravstvu so predvidena predvsem dela pri gradnji novomeške bolnišnice ter preureditev zdravstvenih doniov in postaj, v komur nalni dejavnosti pa niz stanovanjskih gradenj, popravila mostov, razširitev vodovodnega omrežja in gradnja zbiralnikov, preureditve cest ter druga manjša komunalna dela po vsej občini. KAJ PA NAŠ OBČINSKI STATUT? V občini je ustanovljena posebna komisija za pripravo statuta. Vloga statuta občine bo po novi ustavni ureditvi zdaleč pomembnejša, kot je bila doslej. Statut ne bo le formalni predpis o organizaciji občinske uprave, občinskega ljudskega odbora in njegovih organov, ampak bo vseboval v okviru nove ustave in zakonov kompleksno ureditev občinske samouprave in odnosov v njej. Zato je pripravam dan potreben politični poudarek. Komisija zbira ustrezne družbeno-politične in strokovne analize razmer v posameznih dejavnostih v občini ter proučuje druga vprašanja, ki naj bi bila urejena v statutu. Dosedanje delo ui razprave v komisiji in podkomisijah so pokazale, da je še vrsta odprtih vprašanj, ki jih je ne glede na bodočo zakonsko ureditev možno in potrebno obravnavati, ker bodo morala biti v statutu. Taka so zlasti tale vprašanja: Območja krajevnih skupnosti, postopek za njihovo ustanovitev, njihove naloge, organizacijska načela — ob upoštevanju, da imajo svoj statut, materialna sredstva in možnost vzdrževanja, razmerje organov občine do krajevne skupnosti in obratno. Pomembno je določiti, za katera vprašanja iz politike ObLO naj bo obvezno razpisati referendum ter kakšen naj bo pri tem postopek. Tudi naloge in pravice SZDL v sistemu občinske samouprave bodo večje, zlasti v zvezi z zbori občanov, z iniciativo pri urejanju občinskih zadev. Posebno skrb posveča komisija organizaciji upravljanja družbene lastnine v splošni rabi: (ceste, parki, trgi, vode, rekreacijski prostori), pravice občanov do uporabe tega premoženja, organizacija upravljanja družbene lastnine v neposredni lasti'ObLO itd. Živahne so razprave glede usmerjanja razvoja v občini in finansiranja skupnih potreb občine. V ospredje izstopajo zlasti naslednja vprašanja: kakšna naj bo bodoča vloga občinskega družbenega načrta, njegova vsebina, postopek pri sprejemanju (zagotovitev soodločanja občanov), spremljanje izpolnjevanja občinskega načrta, vloga investicijskega sklada in sklada sredstev za skupne rezerve v občinskem rezervnem skladu, vprašanja združevanja sredstev na prostovoljni osnovi za razvoj občine, področja finansiranja iz proračuna in iz posebnih skladov, postopek pri sprejemanju proračuna za finansiranje skupnih potreb (javne razprave) itd. Poleg teh je še vrsta vprašanj, ki so v razpravah in ki bodo zavzela v statutu vidno mesto. Taka vprašanja so: urbanistično načrtovanje in postopek za sprejem urbanističnega načrta, organizacija družbenih služb, razmerje in odnosi organov občine do gospodarskih organizacij, zlasti njihovih organov, odnosi med organi občine in organi družbenega upravljanja (pravice in obveznosti) in drugo. Tu- so le na splošno in okvirno nakazana vprašanja, ki jih bo moral urejati občinski statut. Komisija sprejema najrazličnejše koristne pripombe, predloge in mnenja občanov, kajti le tako bo lažje pripravila gradivo za širšo razpravo in sestavo občinskega statuta. A. P. Po prvem ottkem tednu lista Teden tiska je za nami. Trajal je od 29. marca do 4. aprila. Njegov namen je bil povečati zanimanje za tiskano besedo. Organizator tega tedna je bila razširjena komisija za tisk pri občinskemu odboru SZDL Novo mesto. Da bi bil namen čimbolj do-i sežen, se je povezala s štu-j dijsko knjižnico »Mirana Jarca«, Dolenjskim listom, Dolenjskim muzejem, Zavodom za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, Slavističnim društvom, osnovnimi in Irugimi šolami. Organizirala e vrsto predavanj o tisku in nastanku časopisa. Ta predavanja pa so bila uspešnejša na podeželju kot v mestu samem. V večjih krajih so bile razstave tiska. Pri ljudeh, ki so si jih ogledali, so brez dvoma vzbudile še večje zanimanje za časopis, revijo, knjigo. Posebno je bila zanimiva razstava slovenskih periodik v avli študijske knjižnice v Novem mestu. Dobro obiskan je bil ustni časopis v Straži. V Novem mestu pa je bil večer naših književnikov. Med šolsko mladino so še posebej učitelji vzbujali zanimanje za tiskano besedo. Otroci so pisali domače in šolske naloge o najljubših knjigah, časopisih, o pomenu tiska itd. Najboljše naloge so poslali komisiji, ki jih bo nagradila s knjižnimi nagradami. čeprav so bile razne pomanjkljivosti in težave, ki bi se z boljšo organizacijo dale do neke meje odpraviti, lahko rečemo, da je prvi teden tiska v občini uspel. Iz Šentjerneja V sredo, 11. aprila je prišel iz Ljubljane v Šentjernej strokovnjak za nasade in vrtove, ki bo naredi načrt za ureditev parka v Šentjerneju. Ko si je ogledal teren, ga skiciral in izmeril, je že povedal prva mnenja o ureditvi. Skušal bo narediti načrt tako, da ureditev ne bo predraga, hkrati pa naj bi bil park prikupen na pogled. Vsi Sentjernejčani pa naj bi pri tem pomagali. Ze zdaj prosimo vse, da bi kakor koli pomagali pri tej veliki akciji, ki bo dala Šentjerneju novo lice. ■ Kj Tudi v Šentjerneju smo posvetili tednu tiska veliko pozornost. Trgovsko podjetje »Dolenjec« je v eni svojih izložb razstavilo knjige, ki si jih je ogledalo veliko ljudi. Razen tega je bilo v dvorani prosvetnega doma .predavanje o tisku, ki ga je obiskalo veliko domačinov. ^ Za dan zdravja je bilo v Šentjerneju predavanje o skrbi za oči v industriji zaposlenih ljudi. Predaval je strokovnjak iz Ljubljane, udeležili pa so se ga predvsem člani kolektiva Iskre, ki so slišali mnogo koristnega. • H 2e dalj časa o šentjer-nejskem Partizanu ni bilo Kaj pa garaže? Garaže za osebne avtomobile v Novem mestu so precejšen problem predvsem v Kandiji, saj parkira pred stanovanjskimi bloki v novih naseljih desetine avtomobilov, ki so dan in noč izpostavljeni vremenu. Garaž ni, lastniki so zavoljo njih dobili že precej sivih las, hkrati pa utrpeli tudi precej škode. Naj povemo, da so lokacije za garaže v Kandiji že določene, in da lahko ..vsakdo gradi takozvano »box« garažo. Najbrž pa bi bilo bolje, če bi nekdo nastopil kot investitor in garaže zgradil ter jih oddajal proti primerni najemnini. Morda ne bi bilo napak, če bi to storila stanovanjska skupnost, ki bi v ta namen lahko najela posojilo. Investicija te vrste bi se prav gotovo dokaj hitro vrnila. nič slišati, zdaj pa upamo, da bo drugače. Prejšnjo nedeljo je bil na' pobudo Občinske zveze za telesno vzgojo ponovni ustanovni občni zbor, združen s predvajanjem kratkih športnih filmov. Novi odbor si bo prizadeval poživiti športno življenje v Šentjerneju. H Prejšnjo nedeljo je v Šentjerneju gostoval Boris Frank s svojim ansamblom. Dvorana je bila polna kot že dolgo ne. Obeta se nam še nekaj gostovanj iz Ljubljane; 29. aprila bo po vsej verjetnosti gostovalo prosvetno društvo iz Tacna z lepo mladinsko igro »Kekec in Mojca«, v dogovoru pa smo tudi za nekaj gostovanj nekaterih naših najboljših ansamblov zabavne glasbe. |M 9. aprila je šla skozi Šentjernej štafeta mladosti, ki nosi našemu ljubljenemu maršalu Titu za rojstni dan pozdrave tisočev in tisočev naših ljudi. V Šentjerneju jo je pričakalo veliko ljudi, na trgu pa je bil ob tej priložnosti kratek kulturni spored, ki so ga izvajali učenci osemletke in godba na pihala. Štafeta je odnesla tovarišu Titu tudi od nas najlepše pozdrave in želje. K. T. OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV NOVO MESTO razpisuje mesto strojepiske Pogoj: administrativna šola z najmanj triletno prakso. Nastop službe lahko takoj-Plača po dogovoru. DOPISUJTE V DOLENJSKI LIST! Z LADICO SO VSI ZADOVOLJNI Pridobila si je zaupanje potrošnikov in presegla pričakovanje kolektiva Mladi vrtnarji v Sevnici Tudi marsikje na Dolenjskem je v.manjših krajih težava z redno oskrbo potrošnikov z artikli dnevne potrošnje in glede rentabilnosti malih prodajaln. S tem vprašanjem se ne ukvarjajo samo kolektivi trgovskih podjetij, temveč prodrejo taki proble-hii celo do zborov proizvajalcev in do ostalih občinskih organov. Res je, da je obstoj podeželskih trgovin najbolj pereč tam, kjer je prenizka kupna moč. V takih primerih SEVNIŠKI VESTNI K je težko ustreči potrošnikom ter hkrati zagotoviti rentabilnost trgovine. So pa tudi primeri, ko se zaradi nepoznanja strukture potrošnikov, kupne moči in zaradi subjektivnih ta organizacijskih slabosti ta ali oni problem nikakor ne •nore zadovoljivo rešiti. Zaradi tega navajamo poučen primer trgovine v Kališevcu pri Blanci. Kališevec, ki je oddaljen 8 km od Blance in leži pod vznožjem Bohorja, Je pravzaprav le zaselek z nekaj hišami, kjer se konča cesta in od koder vodijo v ostale zaselke le kolovozne poti. Kraj nima telefonske zveze, v večini zaselkov pa še vedno brlijo petrolejke. Zares je to kraj brez posebne gospodarske perspektive. Toda po okolišnih obronkih le živijo ljudje, ki se ba-vijo z živinorejo in gozdarstvom. Do najbližje trgovine v Kališevcu imajo najbolj oddaljeni tudi po več ur hoda. še pred leti je bila tu prodajalna zadruge, vendar so jo zaradi nedonosnosti ukinili. Občinski ljudski odbor je dal trgovino v zakup. Tudi v tej obliki ni šlo in ni šlo. Kaj sedaj? Da bi zadovoljili potrošnike, je 1960 prevzelo prodajalno trgovsko pdjetje »Preskrba« s Senovega. Zaradi težavnih delovnih pogojev so namestili kot poslovodjo moškega. V 16 mesecih poslovanja ni dosegel povprečno niti 500.000 dinarjev prometa na mesec. Poleg nedonosnosti prodajalne so bili pogostni odpisi pokvarjenega blaga, kali, primanjkljaji in podobno. Tega začaranega kroga pa je bilo konec, ko je podjetje zaupalo prodajalno mladi prodajalki Ladici Klun, stari 20 let, ki ima le 2 leti delovne dobe v trgovini, že prvi mesec je dosegla 924.000 dinarjev prometa in ga potem zvišala na preko 1,200.000 dinarjev mesečno. V dobri polovici leta je dosegla tak uspeh, da je prodajalna donosna, zadovoljila je potrošnike in presegla pričakovanje kolektiva. Odpadli so odpisi pokvarjenega blaga, kali, pritožbe potrošnikov, pa tudi primanjkljajev in drugih posebnih problemov ni več. Kaj vse zmore mlad kader, če se že od začetka učne dobe posveti poklicu, se bori za najboljši uspeh v šoli, če pridobljeno znanje koristno uporablja v praksi in če je za svoje delo primerno nagrajen! Mislim, da je nadaljnji komentar odveč in da lahko to-varišici Ladici Klun samo čestitamo k dosedanjim uspehom ter ji na novem, še odgovornejšem delovnem mestu v Koprivnici želimo nadaljnjih uspehov. Zdravko Petan Na osnovni šoli. v Sevnici že več let dela šolska zadruga, ki ima kar lepo število članov. Razdeljena je na štiri sekcije: strojno, sadjarsko, cvetličarsko in vrtnarsko, v bodoče pa bi radi ustanovili še čebelarsko. V strojnem krožku' se ena skupina seznanja s tem, kako so stroji sestavljeni, druga pa z upravljanjem traktorja. — Člani sadjarske sekcije obrezujejo drevesa, maline in drugo. Lani smo večino pridelkov prodali, nekaj pa odstopili šolski kuhinji, ki nam je za to nabavila potrebna semena. Povezali smo se z organizacijo RK na šoli in sklenili, da bo imel vsak razred svojo gredo. Kdor bo ob končujeta pokazal najboljše uspehe, bo nagrajen. Miran Milost, VIL a razred, Sevnica Na Bregu gradijo gasilski dom Vsakomur v naši občini je znano PGD na Bregu. Deset let so se tamkajšnji gasilci prizadevali, da bi dobili svoj Sevnica - turistični kraj Praznik posavskih železničarjev Posavski železničarji so lepo proslavili svoj dan. že 14. aprila so se udeležili proslave v Ljubljani, kjer so nastopili železni-carski godbeniki iz Zidanega mosta pod vodstvom Novomeščana tov. Adama. Razen osrednje slovesnosti je bila tudi svečanost Pred spominsko ploščo Padlim železničarjem. Tu je nastopil pevski zbor »Svobode« iz Radeč, želez-ničarska. godba pa je zaigrala "nekaj žalostihk. Naslednjega dne je Celjsko gledališče pripravilo železničarjem Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šent-florjanski«, za zaključek pa so železničarji imeli Še akademijo v dvorani doma »Svobode« v Zidanem mostu. Tu je šef železniške postaje tov. Božič povedal najprej nekaj o pomenu borbe železničarjev pred vojno in v NOB, nakar so sledile izbrane recitacije, folklorne in glasbene točke. S. Sk. V petek, 13. t. m., je imelo Turistično društvo Sevnica svoj občni zbor. Udeležba sicer ni bila zavidljiva, pač pa je razprava pokazala, da bi se dalo v pogledu turizma z malo dobre volje v Sevnici marsikaj napraviti. Iz predsednikovega poročila je razvidno, da je dosedanji odbor led že prebil. Delo je treba nadaljevati predvsem pri restavraciji sevniškega gradu z znamenitimi freskami, čuvanju kulturno zgodovinskih znamenitosti Sevnice in okolice, ureditvi sevniškega parka in olep-šanju samega mesta. Turi- stično društvo naj bi nudilo vso pomoč tudi pri obnovitvi in ureditvi nekdanjih gostinsko-turističnih objektov v okolici, lokal pa naj bi se uredil tudi na gradu. Ce bo novi odbor rešil le del nalog, ki so bile nakazane v razpravi, bomo čez nekaj let res lahko govorili o Sevnici kot turističnem kraju. Za novega predstavnika Turističnega društva je bil izvoljen tov. Ivan Nagode. S. S. Razveselite znance in svojce v tujini z DOLENJSKIM LISTOM! dom ali vsaj orodjarno. Nedavno so začeli akcijo, tako da je vsak član društva prispeval nekaj denarja ali les. Zbrali so 50 kubikov lesa, pripravili dva vagona opeke in opravili še veliko prostovoljnega dela. Pred kratkim so zasadili prve lopate pri gradnji temeljev za gasilski dom. Načrti so prav lepi. Gradili pa bodo v dveh obdobjih. Najprej potrebujejo orodjarno in sejno sobo, v kateri se bodo lahko sestajali člani množičnih organizacij. Gradili bodo tudi stolp. Zatem nameravajo urediti moderno dvorano, v kateri bodo tudi filmske predstave. Dvorana je na Bregu zelo potrebna, saj bi jo lahko uporabljali zdaj dramatska skupina prosvetnega društva, zdaj ljudje ob proslavah, pa tudi gostujoče kulturniške in druge skupine. Gasilski dom pomeni za Breg in Šentjur nedvomno velik uspeh, v krajih, kjer je 156 prebivalcev in med njimi kar 45 gasilcev s pionirsko desetino, pa še celo. Pričakujemo, da bodo pristojni organi pomagali delovnim' gasilcem z Brega, kar tudi zaslužijo. Predvsem pa pričakujemo pomoč od ljudi, ki so bili vedno pripravljeni pomagati. Loka je dobila električno sireno. Gasilci so pomagali s prostovoljnim delom, strokovno delo pa so opravili delavci sevniškega obrata »Elek. tro« iz Vidma-Krškega. Do zdaj so imeli v Loki ročno sireno. S. Sk. »DOLENJKA« trgovsko podjetje na debelo in drobno NOVO MESTO nudi potrošnikom veliko izbiro, solidno postrežbo in nizke cene! Čistili so cesto na Lisco V nedeljo, 15. aprila so šli mfladinci iz kolektiva Kopitarne in Jugotanina delat na cesto, ki vodi k Tončkovemu domur na Lisci. Odmetavali so sneg ln za to porabili osem ur prostovoljnega dela. Treba bo le še enkrat prijeti za lopate in cesta na Lisco bo spet vabila izletnike. J. L. KRMELJSKE VESTI Delavska univerza v Sevnici je pretekli teden organizirala predavanje z naslovom »Videl sem lepote Švice«, ki ga je imel tov. Kambič. Predavanje je bilo ilustrirano z zanimivimi barvnimi diapozitivi in je poslušalce navdušilo. V nedeljo, 8. aprila, je dramski ansambel iz Šentjanža nastopil v Krmelju s komedijo »Poročil se bom s svojo'ženo«. Igralci so se potrudili, žal pa obisk predstave ni bil zadovoljiv. V okviru tekmovanj za Pokal maršala Tita je bil ■v nedeljo, 8. aprila, dvoboj med šahovskima kluboma ■ g Sevnice in Svobode iz Krmelja. Zmagali so Kr-meljčani. ĐB SKROMNOST IN VZTRAJNOST- NJIHOVA ODLIKA Prijeten večer le ljubiteljem športa v Novem mestu pripravila občinska zveza za telesno vzgojo v. petek, 13., aprila, v Domu ljudske prosvete. ' Priznam, da sem z nekim dvomom čakal na program večera. Bal sem se cirkusa. Bojazen je bila odveč. V obliki časnikarske reportaže so se zvrstili na odru najvidnejši predstavniki slovenskega športa. Ansambel Privška ter solo pevca Marjana Deržaj in Nino Koblč so s kvalitetno glasbo in petjem v vmesnih točkah ustvarjali med publiko prijetno razpoloženje. V neprisiljenem razgovoru, včasih šegavem, včasih v zadregi, so najboljši slovenski športniki povedali marsikaj, kar bi bilo prav, da si naša mladina ohrani v spominu. Božo Jemc, nas najboljši smučarski skakalec, je bil prvi na vrsti. Videti je bilo, da bi se raje spusti po strmini 100-me-trske skakalnice, kot nastopal no odru pred publiko. Tudi Novo mesto ima v svoji sredi znane Športnike. Nastopili so: Mikčeva, znana igralka nameznega tenisa, Penko, slovenski rekorder v suvanju krogle, Goleš, član republiške reprezentance v odbojki, ln Pavlin, orodni telovadec ln član republiške mladinske reprezentance. Vsi so zanimivo odgovarjali. Tov. Penko, ponovni okrajni šahovski prvak, je izjavil, da se bo v bodoče posvetil predvsem šahu. Na odru se Je pojavil atlet visoke postave — slovenski prvak v športnem kegljanju in član jugoslovanske reprezentance. »Kot desetleten fantič sem začel postavljati keglje. Poskušal sem tudi sam podirati keglje in ugotovili so, da imam dober met. Tako sem se posvetil temu športu. Vendar rad gojim tudi druge športe,-« je skromno pripovedoval ln še dodal: »Z malo sreče utegnemo Jugoslovani v tretje priboriti svetovno prvenstvo v moški ekipi.-« Stopnice odra Je lahkotno preskočil šoprtnlk z Izklesanim obrazom, srednje postave, na videz brez mišic: Ante Mahko-ta, eden izmed naših enanih alpinistov, nas Je v gladki, kultivirani govorici, prepleteni z mnogimi pristnimi slovenskimi tehničnimi izrazi, ob vrsti barvnih diapozitivov popeljal v divje strmine Alp. Zamislil sem se c«b njegovem pripovedovanju ln prikazanih diapozitivih. Kakšna razlika med sedanjo tehniko plezanj« ln sodobno opremo ter dobo pred SS leti, ko so naskakovali še nopreplezane stene dr. Klement Jug ln prvi skalašl tako rekoč z golimi rokami in so nekateri ostali za vedno 'pod stenami! — V petnajstih minutah nas je Mahko-ta Obogatil s programom, vrednim celega večera. Bilo je res čudovito. Reporter je pripeljal novega športnika. Izpod čela je opazoval publiko, držal se je malo sključeno kot mačka na preži, dolge lakti ob telesu so bile videti nekam brezdelne. Naš najboljši košarkar Danev je povedal: »-Ni lahko doseči dobro formo. Se težje jo je obdržati. Odpovedati se moraš marsičemu. Ze deseto leto sem prikrajšan za marsikak užitek. A ni mi žal. Doživel sem tudi mnogo lepega in videl mnogo sveta.-« Stanko Lorger, koščeni atlet, najhitrejši Jugoslovan, je priznal, da se bo po evropskem prvenstvu v Beogradu odrekel nadaljnjemu tekmovanju: »12 let trdega dela bo dovolj.« Posebno prisrčno je govoril o srečanju s slovenskimi Izseljenci v Avstraliji. »Aid imate s seboj kaj slovenske zemlje?-« je bilo prvo vprašanje teh Izseljencev, tako veliko je bilo njih dorno-tožje. »Zd ise mi, da vsi skupaj premalo, cenimo svojo domovino«, je zaključil simpatični lahkoatlet. Zaje ln Oman, naša znana smučarska skakalca, sta nastopila hkrati. Ne bi verjel, da se slokl fant z nežnim obrazom upa na veliko skakalnico, in vendar je Zaje v Kulmu skočil 109 m! Oman je s šegavim pripovedovanjem pritegnil poslušalce in povedal marsikatero skrivnost smučarskih skakalcev ln športnih funkcionarjev. Pristno po gorenjsko je modroval: »Lahko doživiš hud padec, pa si nič ne narediš, lahko pa si na majhni skakalnici z neznatnim padcem zlomiš nogo.« Zdenka Prusnikova, članica Jugoslovanske ženske orodne reprezentance, je priznala, da se naša ženska vrsta sicer še ne more potegovati za prva mesta, đa pa so posameznice z vztrajnim treningom dosegle že visoko tehniko. V parterni gimnastiki v eleganci posekajo moške, v težini izvajanih prvin pa so Jim že zelo blizu. Zadnji je nastopil Miro Cerar, evropski prvak v orodni telovadbi. Njegov obraz Je bil videti zaskrbljen. Zaveda se, da je danes v središču pozornosti naše mladine, ki gleda v nJem nedosegljivega mojstra v orodni telovadbi. In kako bo na svetovnem prvenstvu? Skromno je pripomnil: »Treniram 5 - dni v tednu. Konkurenca bo huda. Smatral bom za uspeh, če se bom uvrstil med prvo dvajsetorico.« Vemo, da je uspeh tekmovanja na orodju odvisen tudi od sre- če. Vsi mu jo želimo v obilni meri! a Prijetni Večer je hitro minil, a Atleti so nastopali skromno, a Njihovi odgovori so bili pre-■ prosti. Povedali so globoke a misli, dokaz, da šport za- a hteva celega človeka — ne a samo mišice, temveč tudi a možgane! a Da bi naša mladina le malo a več posnemala naše vrhun-a ske športnike v vztrajnosti^ a samopremagovanju in pred-a vsem v skromfnosti. M.' D. Naši najboljši športniki pred novomeškim mikrofonom: zgoraj (od leve proti desni) — Stanko Lorger, Miro Cerar in Ivo Danev; spodaj (od leve proti desni): glavnina nastopajočih na popoldanski prireditvi — Leo Grom (kegljač), Božo Jemc m Ludvik Zaje (smučarja skakalca), Zdenka Prusnik in Miro Cerar (telovadca), Ante Mahkota (alpinist), Ivo Danev (košarkar) in glavni napovedovalec Marko Rozman, novinar RTV Ljubljana. (Foto: P. Mikec) ZAPISKI Z ZADNJE SEJE OBEH ZBOROV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TREBNJE Družbeni plan pred ozkimi grli proizvodnje Na 20. skupni seji obeh zborov ObLO, ki velja za eno najdaljših in najbolj plodnih, je bil prejšnji petek na dnevnem redu predlog programa za gospodarski razvoj in proračun občine za leto 1963, razen tega pa so odborniki izglasovali še vrsto odlokov in potrdili novo izvoljene organe v nekaterih delovnih kolektivih. Splošen vtis je bil, da je bila seja preveč natrpana z dnevnim redom, zato pri marsikateri točki ni prišlo do take obravnave, kakršno bi želeli. Predlog o programu letošnjega gospodarskega razvoja ln proračuna občine so odborniki sprejeli že z vabilom na skupno sejo, povzetek iz zajetnega gradiva pa je na petkovi seji prebral podpredsednik ObLO Jože Sever. 2c bežen pregled vseh nalog, ki so bile v zgoščeni obliki navedene v podpredsednikovem poročilu, pove, da sta plani In proračun občine za leto 1962 sestavljena na podlagi perspektivnega družbenega programa občine in sta v skladu z zveznim družbenim planom ter republiško ln okrajno resolucijo o načrtni rasti narodnega gospodarstva. Spričo tega ne bo nihče osupnil ob številkah, ki nakazujejo to rast v naši občini. Povsem primerno je, da daje program letošnjega gospodarskega razvoja občine prednost tistim panogam, ki so najmanj razvite. Tako predvideva, da se bo družbeni bruto proizvod v industriji do konca tega leta povečal za. 48,9 odstotka, bruto proizvod v kmetijstvu za 19,2 odst., v trgovini za 13,1 odst., gostinstvu 10,4 odst. in v obrti za 21,2 odstotka. Neprimerno večji (namreč v odstotkih) je korak v gradbeništvu, kjer bomo letos dosegli za 1284,4 odstotka večji bruto proizvod, kot lani. V splošnem naj bi se celotni družbeni bruto proizvod v primerjavi z lanskoletnim povečal Za 28,1 odst., družbeni proizvod za 21,9 odst. In narodni dohodek prav tako za 21,9 odstotka. Od koga največ pričakujemo? V Industriji pričakujemo največ od nekaterih podjetij oziroma tovarn, ki so že dovolj ekonomsko močne in bo se že lepo uveljavile na domačih in tujih tržiščih. V prvi vrsti je potrebno omeniti tovarno šivalnih strojev na Mirni, kjer se bo bruto proizvod letos povc-SSal za 75,8 odstotka Tovarna bo v tem obdobju izdelala 8400 šivalnih strojev, 941 monofaznlh motorjev ln 12.000 nalivnih peres. Obrat »•Iskre« v Mokronogu pa bo povečal proizvodnjo za 59,6 odstotkov, pri čemer bo izdelal za 9 ton več delov za radijske naprave, kakor jih je Izdelal lađi. V drugem polletju tega leta bo v Trebnjem obratovalo novo podjetje oziroma obrat farmacevtskega kombinata »Far-mis«, ki bo Izdeloval raznovrstno farmacevtsko embalažo. Njegova letna proizvodnja bo vredna 80 milijonov dinarjev. S tako proizvodnjo pa se bo obrat u-vrstil med večja podjetja oziroma gospodarske organizacije v občini. TREBANJSKE NOVICE V mnogih drugih podjetjih se proizvodnja nc bo toliko povečala kot v omenjenih gospodarskih organizacijah. Na vprašanje zakaj, sledi preprost odgovor: zato, ker tega ali ne dovoljuje trg aH pa je podjetje še tako nepopolno, da bi spričo hitrega gospodarskega utripanja lahko le z največjo težavo šlo vštric z najbolj razvitimi in močnimi podjetji Zaradi takih problemov so v več gospodarskih organizacijah nastala tako Imenovana ozka grla, zato ne morejo povečati proizvodnje. Nekaj odbornikov se je v razpravi hitro ogrelo za to, da bi namesto v nove obrate, ki bi jih letos gradili v občini, sredstva vložili v dosedanja podjetja, ki imajo dobro perspektivo. Vendar je vprašanje, če bi bilo to naj-pametneje. V občini je že tako in tako malo industrije, zato ne gre, da bi se zaradi bojazni, češ da v drugih podjetjih plana ne bomo izpolnili, odrekli industrializaciji. Zdaj vendarle: nove industrijske gradnje Veliko povečanje gradbenih storitev ln novih gradenj moramo gledati predvsem skozi prizmo Industrijskih gradenj, ki so predvidene v tem letu: gradnja obrata »Farmls« in »Kemoopreme« v Trebnjem, rekonstmkcljska dela v tovarni šivalnih strojev na Mirni itd. Razen tega čaka na dograditev ali novo gradnjo 56 stanovanj v skupni vrednosti nad 200 milijonov dinarjev. V razpravi so se odborniki še posebej zadržali pri vprašanju stanovanjske Izgradnje. Menili so, da je treba poživiti stanovanjske zadruge, oziroma jim omogočiti, da bodo začeta dela dokončale. Klasičen primer za to, kar se ne bi smelo zgoditi, je na Mirni: stanovanjska zadruga, ki ima načrte za 25 novih blokov, je brez sredstev ustavila dela na petih stanovanjskih blokih. Zakaj ne bi interesentom nudili kreditov? Precej pripomb je bilo glede trgovskih lokalov. Ti zdaj niso sposobni nuditi potrošniku Izbranega In kvalitetnega blaga premajhne pa so tudi količine. V sedanjem obdobju bi bilo treba združiti nekaj trgovskih podjetij ln urediti sodobne trgovine. Tudi stanje v gostinstvu nI preveč rožnato. Nezadovoljive so usluge ln Izbira. Premalo imamo družbenih lokalov, saj so razen gostišča »Grmada« v Trebnjem in bifeja »Dana« na Mirni vsi lokali v zasebni lasti. Zlasti bo treba v prihodnje ustanavljati obrate družbene prehrane. Potrebovali bi jih v Trebnjem, Mokronogu hi na Mirni. Dohodek od gostinstva nikakor ni majhen, zato te dejavnosti ne gre zapostavljati. Družbeni plan prikazuje velik porast brutoprdoukta v gostinstvu, saj se bo' v primerjavi z lanskim letom povečal kar za 10,4 odst. Ne pozabijajmo šolstva! Bogata je bila tudi razprava, ki so jo odborniki posvetili vprašanju negospodarskih dejavnosti. Problem šolstva je že tako pereč, da bi bilo spričo take pomoči, kakršno prejema zdaj, kaj malo upanja na kakršnekoli boljše rezultate. Stanje je toliko težje, ker sta še dve šoli na tem, da ju zapro. Zadovoljivo nI tudi zdravstvo, čeprav se je stanje zlasti v Trebnjem, precej izboljšalo. V nezavidljivem položaju pa sta še vedno Mirna in Mokronog, kjer so že imeli zdravnika, a je iz določenih vzrokov zapustil Mirensko dolino. Po krajši razpravi o komunalni dejavnosti so odborniki sprejeli proračun občine za to leto. Ta nakazuje obtok večmllijonsklh sredstev, pri čemer bodo bruto dohodki občine za 42 odstotkov večji od lanskih, Izdatki pa za približno 53 milijonov dinarjev večji kot so bili preteklo leto. Popoldan so odborniki izglasovali še vrsto odlokov, s katerimi je ljudski odbor Izpolnil vrzel v zakonodaji in pohitel za občinami, ki so podobne odloke že sprejele. Kljub obsežnemu gradivu je seja zadovoljivo rešila vprašanja, ki so bila postavljena na dnevni .red. Tako bogata razprava o družbenem planu ln proračunu kakor tudi vestnost pri glasovanju o odlokih sta najboljše potrdilo za aktivno sodelovanje ljudskih odbornikov v sodobnem družbenem razvoju ln primer, kako naj bo predstavnik ljudstva zavzet za reševanje vseh problemov komune. šahisti trebanjske občine v šentrupertu V trebanjski občini priredijo vsako leto šahovsko tekmovanje. Letošnje je bilo 15. aprila v Šentrupertu. Pionirji iz Mokronoga, Sentruperta, Trebnjega in Sentlovrenca so se zbrali ob 10. uri dopoldne v 'lepo okrašenem razredu šentruperv ške šole. Pred začetkom tekmovanja jih je pozdravil predstavnik domačega šahovskega krožka Cvetko Obranovič. Tekmovali so mlajši in starejši pionirji ter mladinci.. Prt mlajših pionirjih je Emagal Sentrupert z 8 točkami, pri starejših pa pionirji iz Trebnjega z 9 točkami. Sentrupert je zasedel drugo mesto (8 točk). V tekmovanju mladincev je zmagala ekipa iz Mokronoga s 6 točkami. Vsi šahisti, ki so zasedli na tem tekmovanju prvo mesto, bodo šli 22. aprila na okrajno prvenstvo v Novo mesto. Nada Banič Štafeta mladosti s Trebelnega se je ustavila tudi pred spomenikom v šentrupertu, kjer se je 9. aprila popoldne zbrala množica ljudi, ki so poslali pozdrave predsedniku » Titu ob njegovi 70-letnici. Pionirji so pisali o tisku V tednu tiska je komisija za tisk pri občinskem odboru SZDL Trebnje razposlala na vse šole v občini dopis, v katerem je naprosila učiteljske kolektive, naj eno uro pouka posvete razgovoru o tednu tiska ln učence seznanijo z razpisom za najboljše naloge v tem tednu. Komisija je predlagala nekaj naslovov, izbrali pa so si jih tudi poljubno. Kako so se učitelji in učenci lotili te naloge, nam najbolj zgovorno pričajo številke. Razpisa so se udeležile: osnovna šola Trebnje s 15 nalogami. Mokronog s 14. Mirna zli. Trebelno s 7. Sentrupert s 6 in Veliki Gaber z eno nalogo. Vse priznanje gre osnovni šoli Trebelno. ki ni popolna osemletka in dela v zelo težkih pogojih, a se je kjub temu udeležila razpisa, medtem ko se sprašujemo, zaka; z ostalih šol ri bilo odziva. Skoraj ne moremo verjeti, da v Sentlo-vrencu. Dol. Nem. vasi. na Čatežu, v Dobrniču, Knežji vasi. Selih-Šumberku in Jelševcu učenci niso sposobni napisati naloge < tisku. 12. t. m. se je komisija sestala in ocenila naloge. Naloge je ocenjevala po razredih in izbrala za knjižne nagrade sledeče učence: 3. razred: Lučka Videč-nik — Mokronog. Marta Zi- dar — Trebnje. 4. razred: Mitja Prijatelj — Trebnje. Vera Smre-kar — Trebnje. 5. razred: Silva Negro — Mokronog. 6. razred: Andrej Jurca — Sentrupert, Marjetka Kramar — Mirna, Jožica Vertot — Trebnje. 7. razred: Joži Jevnikar — Trebnje. Jožica Eržen — Trebelno. Marica Verščaj — Trebelno. 8. razred: Jožica Maren — Trebnje. Andreja Doltar — Trebnje. Božidar Krhin — Mirna. Katja Zakrajšek — Mirna. Knjižne nagrade bodo učenci prejeli do 21. aprila. Vsem nagrajencem čestitamo in želimo da bi se v prihodnje še odzvali podobnim razpisom. Nagrade pa naj bodo spodbuda tudi ostalim. Rezka Perpar Za Trebanjce samo veselo? 13. aprila je v zadružni dvorani v Trebnjem predaval dr. Oblak iz Novega mesta o tem. kako si varujemo oči. Predavanje je bilo zelo poljudno, le žal, da je bilo zelo malo odraslih poslušalcev. Sprašujemo se: ali Trebanjce pritegne res samo še veseli večer? V oddaljeni vasici Trebelno jc bilo 12. aprila nekako praznično. Letos so že devetič praznovali krajevni praznik. Na ta dan se spominjajo tragičnih dogodkov, ko so Italijani v vasi Zabukovje napadli partizane, ki so prenočevali pri Antonu Vidmarju. Partizani so napad odbijali, zaradi premoči in nenadnega napada pa se je morala skupina partizanov umakniti. Sovražniki so poslopje zažgali, v njem pa sta zgorela gospodar in gospodinja. Danes je Trebelno precej odmaknjeno od življenja. Moška delovna sila je v glavnem zaposlena v Litostroju. Vaščani odhajajo zgodaj na delo in se vračajo v poznih popoldanskih urah. Zakaj ljudje odhajajo z Mirne Lepa doba povojnih let je za nami. Vse, kar je starega in neuporabnega, počasi zginja v pozabo. Življenje napreduje z mnogo hitrejšo naglico kot kdaj koli v zgodovini človeštva. Hitri razvoj zahteva danes od človeka mnogo več znanja In spretnosti, mnogo več truda na delovnem mestu. Seveda je dolžnost slehernega državljana, da daje družbi čimveč, kakor je družba dolžna dati delovnemu človeku tisto, kar je potrebno za življenje. Zgrešeno je, če kdo misli, da je dovolj, ako dobi delavec na koncu meseca osebni dohodek; potrebna mu je namreč tudi kulturna hrana. Za vse to pa morajo biti ustrezni pogoji. V nasprotnem primeru se dogaja to, kar se danes na Mirni, da ljudje, ki prihajajo v naš kraj, po kratkem času odhajajo m iščejo zaposlitve drugod, kjer so boljši pogoji. Mi pa si to odhajanje največkrat tolmačimo s prenizkimi osebnimi dohodki, ki pa so vsaj v nekaterih podjetijh na Mirni nad republiškim povprečjem. Zamislimo se nekoliko v življenje ljudi, ki živijo na Mirni in v njeni okolici! Na Mirni je zaposlenih preko 500 delavcev. Mnogo jih je, ki se vozijo -drugam na delo in se po delu zopet vračajo. Zaposleni so v tovarni šivalnih strojev »Mn-na«, gradbeno-ope-karskem podjetju, obratu KZ Trebnje, destilaciji »Dana«, sušilnici za sadje in povrtnino »Greda« itd. Skratka — na Mirni se dela. Če pa pogledamo drugo stran, pa na žalost kaj hitro ugotovimo, da znamo poskrbeti človeku le delo. Ravno tu je glavni vzrok, da umski in fizični delavci odhajajo v druge kraje. »Kaj se bom staral na Mirni? Saj se tu človek še skopati nima kje, ne more niti v kino ali na kako prireditev!« In zopet: »Po vsako malenkost ne morem hoditi v Sevnico ali Ljubljano, saj zapravim več za vlak, kot je vse tisto vredno, na Mirni pa nič nimate.-« Take in podobne izjave slišiš na Mirni vsak dan. Ali ni pri tem prikrajšana tudi komuna? Tovarna šivalnih strojev »Mirna« gre z letošnjim letom v rekonstrukcijo. Potrebovala bo veliko nove delovne sile, če bo kolektiv hotel dosegati svoj plan. Ze tu bo nastalo vprašanje, kje dobiti ljudi, ki bodo pripravljeni živeti na Mirni. Od ljudi, ki bodo samo nekaj mesecev delali tu, kolektivi ne bodo imeli prave koristi, niti glede kvalitete svojih izdelkov niti glede količine izdelkov. To nam bo zagotovila le ustaljena delovna sila. Ljudje pa, razumljivo, nočejo životarjenja. Vsakomur, kdor je pripravljen delati, je potrebno nuditi tudi možnost, da se po delovnem času sprosti in prihodnji dan spočit nastopi delo. Mi pa le slepo ugotavljamo vzroke odhajanja delovne sile! 2e zdavnaj bi lahko pomanjkljivosti odpravili, če bi bilo več razumevanja. Saj se vendar na Mirni ustvarja pretežni del občinskega do- hodka in je žalostno, da je ravno ta kraj brez vsega — razen treh gostiin in majhnih temnih trgovskih lokalov, v katerih je natrpano vse mogoče. Če bi prav vsi pomagali pri uresničeva" nju naših želja, bi gotovo danes ne slišali regljanja žab v mirensikem na pol dograjenem in že več let razpadajočem bazenu. Ravno tako bi že dolgo lahko obiskovali kulturne prireditve. Ljudje, ki obiskujejo naš kraj, bi lahko hodili po cesti skozi Mirno brez bojazni, da jitm bodo brezobzirni šoferji umazali obleke. Dokler se tega ne bomo zavedali, bo Mirna še dolgo obdržala svoj današnji obraz. Ne moremo iti mimo socialnih problemov. Vrsto let se že rešuje pro-blenrzdravstvene in zobozdravstvene ambulante. Našj delavci morajo islka-ti zdravniško pomoč v Trebnjem in Sevnici. Pri tem pa je prikrajšano podjetje, saj delavec za vsako ma" lenkest zamudi cel delovni čas. Po vseh zdravstveno-higlenskih predpisih opremljeni prostori že nekaj let čakajo zobozdravnika, le majhen sporazumi na občini bi ta boleči problem rešil. V bodoče je potrebno take stvari hitreje in složneje reševati, saj so v korist našemu delovnemu človeku. Ugotavljanja je res že dovolj — zdaj potrebujemo samo še dejanj! Sandi Leskove« POROČEVALEC KOMUNJViIeM-KRSKO ' Program nadaljnjega razvoja in proračun občine sprejeta 13. aprila sta oba zbora občinskega ljudskega odbora na ločenih sejah sprejela program razvoja in proračun občine za leto 1962. O programu bomo obširneje poročali v naslednji številki. Na seji je bilo sprejetih več Imenovanj in odlokov. 10. marca je ljudski odbor ustanovil sklad za socialno varstvo in v ustanovitvenem aktu določil, da z njim upravlja 9-članski upravni odbor. Da bi sklad nemoteno posloval, je na predlog kadrovske komisije ljudski odbor imenoval v upravni odbor Ivana Antoliča, Lojzeta Colariča, Draga Pleterskega, Marijo Hostar, Leopolda Stanka, Vido Rajgl, Vida škoberneta, Hedo Mikolavčič in Stano Gajšek. V pododbor Vodne skupnosti Dolenjske za področje občine so bili imenovani: Franc Juvanc, Anton Ja-vorič, Ivan Zupančič, Sandi Runovec, Karel Kuntarič, Ro- Konfekcija papirja v nove prostore Prvotno je bilo določeno, na se konfekcija papirja vseli v nove prostore do 1. maja. Zaradi slabega vremena je gradnja stavbe za konfekcijo nekoliko zastala. Vselitev bo izvršena do 15. maja. Zavrnjen predlog »ELEKTRO« Krško Delavski svet »Elektrod — Krško Je sprejel sklep o uvedbi 45-urnega delovnega tedna v podjetju. O predlogu je razpravljal na svoji zadnji seji tudi zbor proizvajalcev ObLO, ki je smatral, da predlog spričo gospodarskega stanja komune in države ni dovolj utemeljen. Zato je predlog odklonil. Ustanovitev podružnic kemične čistilnice? Kemična čistilnica v Vid-mu-Krškem je moderno o-Premljena in posluje v primernih prostorih na Vidmu. Vendar ni popolnoma izkoriščena, saj deluje samo v eni »meni, lahko bi pa v treh. Stranke so z uslugami zelo zadovoljne, morda bi bilo potrebno čistilnico ljudem še ?°lj približati. Z ustanovitvi-lo podružnic v Brežicah, na Senovem in v Sevnici bi se Promet verjetno znatno povečal. man Sotler in Martin Cimerman. Delokrog pododbora je določen s pravilnikom o organizaciji pododborov Vodne skupnosti Dolenjske. Sprejeti pa so bili naslednji odloki: odlok o občinski do-kladi na dohodke od kmetijstva, sprememba odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno, odlok s področja financiranja šolskih zavodov in odlok o sistemizaciji in notranji organizaciji upravnih organov občinskega ljudskega odbora. Posebej moramo omeniti, da je odlok o občinskih dokladah na dohodke od kmetijstva, od samostojnih poklicev ter premoženja sestavljen tako, da se področja, kjer se z ozirom na možnost vnovčenja kmetijskih pridelkov lahko dosegajo večji dohodki, obremenjujejo s posebno lestvico. Hkrati pa so za nekatera nova področja predvidene olajšave. Davčni zavezanci, ki plačujejo dohodnino od kmetijstva in stanujejo v naseljih: črešnjevec, črneča vas, Frlu-ga, Dol, Gradnje, Mladje, Ko-čarija. Stari grad pri Podboč-ju, Orehovec, Ošterc, Prošnja vas, Ržišče, Vrbje, Vrtača, Velike Vodenice, Male Vodenice, Dolšce, Brezovica, Brlog, Brezje, Gradec, Hrastek, Planina, Trebelnik, Premagov-ci, Grič, Podstrm, Ivanjše in Jablanlce, plačujejo samo 50 odst. predpisane občinske do-klade. Davčni zavezanci iz naselij Veliki Trn, Mali Tm, Črešnjice, Nova gora, Nemška gora, Pijana gora. Planina, Apnenik, Smečice, Zalog, Jelše, Ravni log, Kostanjek in Plešivec plačujejo samo 75 odst. občinske doklade. Kot osnovna lestvica za odmero doklad od kmetijstva je v sprejetem odloku predvidena tista lestvica, ki velja v bivši občini Videm-Krško in ki znaša 15 do 30 odstotkov. Ta lestvica se uporablja za odmero kmetijskih površin brez gozdov s tem, da se davčnim zavezancem, ki stanujejo v naseljih Senovo, Brestanica, Videm-Krško, Trška gora, Les-kovec, Veniše in 2adovinek odmeri občinska doklada na kmetijske površine po stopnjah, ki so določene v razponu od 18 do 36 odstotkov. To pa zato, ker so v teh krajih kmetijski pridelka znatno dražji kot v ostalih krajih občine. Poleg tega pa je možno vnovčiti kakršne koli pridelke. Gozdovi so se na področju Senovega obdavčevali skupno. Odslej pa je predvideno, da se izvrši odmera doklade za vso občino ločeno po stopnjah, ki znašajo 5 do 7 odstotkov in so za 2 odstotka višji kot v letu 1961. Kovinarji so volili V nedeljo so v kovinarski zadrugi v Vidmu-Krškem volili nov 21-članski delavski svet. Do 12. ure je na lepo okrašenem volišču volila večina zaposlenih. Zakaj nerazumevanje? Pretekli teden so se -- zbrali člani telesnovzgojnih organizacij v Vidmu-Krškem. Delo enega leta je v svojem poročilu ocenil predsednik občinske Zveze za telesno kulturo Janez Brcskvar. Dejal je, da so bili kljub težavam in nerazumevanju v teim času doseženi lepi uspehi. Malo je občin, kjer bi bila športna dejavnost tako rae-gibana. Skoraj ni panoge, ki je ne bi imeli v naši občini, vsa dejavnost pa je odvisna od kadra, prostora In sredstev; žal je tega premalo. Mnogim je teie-snovzgojna dejavnost deveta skrb. Ali družbi res ni potrebna? Tak občutek smo Imeli, ker od vabljenih predstavnikov oblasti in političnih organizacij nihče ni prisostvoval občnemu zboru. Sredstva, ki jih telesna kultura premore, se ne delijo pravilno telesnovzgojnim organizacijam. To je problem, ki ga obravnavajo že leto dni na vseh sejali In sestankih. Drugod velja načelo, da dobi več sredstev tisti, "kdor bolje dela in več pokaže, sredstva pa bi se morala deliti tudi glede števila članov v posameznih organizacijah. 2al~ v videmsko-krški občini ni tako. Upravni odbor občinske zveze in tudi delegati niso mogli razumeti, da sta dva človeka več vredna kakor sto in sto pionirjev, mladincev in drugih ljudi! Potemtakem se lahko sprašujemo, ali je speedway res glavna stvar v 'športnem dogajanju v Krškem? Kje so plavalci, ro-kometaši, hokejisti in sploh člani telesno-vzgojnih društev? Ali ti nič ne pomenijo7 Nerazumljivo je, da na eni strani govorimo o jačanju telesne kulture, na drugi strani pa mladini ne nudimo dovolj športnih objektov in sredstev. Vsi navzoči so tak odnos do telesne kulture ostro kritizirali. Nihče še ne ve, kolikšno pomoč bodo društva lahko dobila od občinske zveze, saj tudi ta ne ve, pri čem je. Letos je »Leto telesne kulture mladih«. V tem času naj bi mladini nudili čimveč športnih prireditev. V ta namen bi bile potrebne mnoge nove športne naprave. Vendar kako naj to uresničimo, saj morajo otroci, ki hočejo telovaditi, predtem pospraviti telovadnico, ki jo Je uporabilo .gostišče! Nikomur na občnem zboru nI bilo razumljivo, zakaj se za mnoge norčije tako lahko dobijo sredstva, za športno delo pa ne. Neki obrtni mojster je na primer rad pristal na to, da se njegovi vajenci udeležijo pustne zabave, za kar jim je dodelU tudi denar, hkrati je pa odklonil pomoč nekemu mladincu iz svoje delavnice, ki se je hotel udeležiti tečaja za vodnike odbojke. V čem se torej pri vsem tem kaže skrb za mladino? Časi, ko so društva prosjačila in prirejala veselice, bi morali biti za nami. Tak način zbiranja sred- stev ni zdrav. Govorimo o borbi proti alkoholizmu, često pa ga z nerazumevanjem za podobne reči, kot je telesna vzgoja, sami pospešujemo. Partiza-novo društvo prireja veselice z namenom, da si pridobi sredstva, mi pa silimo mladinca, naj pije, češ da bo tako prišlo v blsjgajno več denarja. Ali bomo še dolgo s tem nadaljevali? Občni zbor občinske zveze za telesno kulturo v Vidmu-Krškem je prikazal vrsto problemov, ki jih je treba odpraviti. Potrdil je delovni načrt za prihodnje obdobje in prenesel največ nalog na novi upravni odbor. Najtežje bodo nedvomno tiste, kjer bo šlo za STedstva. V imenu okrajne zveze za telesno kulturo je občni zbor pozdravil prof. Jože Glonar in želel, naj v videmsko-krški občini telesnovzgojna dejavnost kljub težavam in problemom ne zamre. Želel je tudi, da bi na prihodnjem občnem zboru lahko slišali, da podobnih pomanjkljivosti v tej občini ni več. šf. Gašpirjeve mame ni vec med nami tako gre vest od človeka do človeka. V sredo zvečer jo je nenadna smrt iztrgala iz naše srede. Omahnila je med pripravami za proslavo prvega maja, ko bi prišli domov vsi njeni otroci. Pokojnica je bila stara 79 let, a še vedno vedra in polna volje do življenja in dela. Če je bilo treba iti v trgovino ali po drugih opravkih v uro oddaljeno Kostanjevico, ni nikdar premišljala. Pri zdravnikih ni iskala pomoči, saj je bila vse življenje zdrava. Kljub temu pa njeno življenje ni bilo rožnato. S pokojnim možem sta preživela 12 let v Ameriki. S prihranki sta se pred prvo svetovno vojno vrnila domov in v M. Vodenicah kupila majhno kmetijo. Od devetih otrok je danes živih še pet. Prva svetovna vojna ji je vzela moža, ostala je sama z majhnimi otroki in se težko prebijala skozi življenje. • Okupacija leta 1941 je ni presenetila. 2e v jeseni tega leta so se v njeni hiši sestajali prvi organizatorji upora, ki so prihajali na naš teren iz Ljubljane. Čeprav vseh ni poznala, sta bila njena hiša in srce vedno odprta vsem partizanom. Gašpirjeva mama ni nudila partizanom samo strehe in toplega ognjišča, ampak je opravljala večkrat tudi' posle bolničarke. Zgodilo se je, da je pripra- vila večerjo za svojo družino, medtem pa so prišli partizani. Namesto otrokom je dala večerjo njim, otroke, pa je tolažila, da se bo zanje že kaj našlo. Ko so prišli v vas belogardisti, je znala z materinskim čutom vse zakriti, da ni ostalo nikakih sledi za partizani. In še več: tuđi pošto in poročila je nosila v Kostanjevico, nazaj pa cigarete, sanitetni materia1t hrano in drugo za partizan ne. Prav zaradi njene aktivnosti in iznajdljivosti so Gašpirjevo mamo poznali partizani ter aktivisti daleč naokoli. Vse vojne napore in strahote je prenašala z zavest* jo, da je za svobodo treba trpeti in marsikaj žrtvovati. Vse je opravljala s ponosom, saj so bili tudi njeni otroci aktivisti KOB. Najbolj srečna je bila, kadar jo je po osvoboditvi obiskal kak star partizan, saj se je tako rada pogovarjala o časih, ki jih je doživljala. Čeprav je bila telesno izčrpana, je bil njen duh vedno svež. Z njeno smrtjo smo izgubili zavedno slovensko partizansko mater. 13. aprila smo jo spremili na poslednji poti v spremstvu številnih borcev in prijateljev. Med nami bo ostala V spominu kot tiha, skromna^ poštena in delavna tovarfc šica. F. B. Krško : Ajdovščina 16:17 (7:7) Blizu 200 ljubiteljev rokometa se je v nedeljo zbralo na igrišču v Vidmu te: z zanimanjem spremljalo potek prvenstvene tekme slovenske rokometne lige. Domačini, ki so nastopili s pomlajenim moštvom, so bili enakovreden nasprotnik, v prvem delu igre pa celo boljši. Izgubili so predvsem zato, ker jim je zmanjkalo moči. Vodstvo moštva bi moralo v drugem delu igre zaimenjau nezanesljivega vratarja. Za bodoča srečanja se bo potrebno vsekaikor bolj pripraviti. V nedeljo bodo Krčanl igrali v Tržiču. Važen razgovor Prejšnji teden je bil y Krškem zanimiv razgovor o gospodarskem sistemu. in delitvi dohodkov v gospodarskih organizacijah, ki ga je sklicala delavska univerza. Navzoči so se seznanili s konkretnimi problemi in perspektivami gospodarstva ter se dogovorili o izvedbi predavanj za vse gospodarske organizacije v občini. Razgovor je vodil načelnik oddelka za gospodarstvo ObLO Tone Avsec. Želje in potrebe senovških potrošnikov Načrti podjetja »MESO« se uresničujejo Samo v prvem tromesec-ju letošnjega leta so poslovalnice podjetja »Meso« predale preko 60 tisoč kilogramov mesa. Tudi cene mesu niso bile pretirane, saj so znašale za govedino 400 dinarjev, teletino 440 in svinino 440 dinarjev. Porast prodaje mesa pa je vsak dan večji. Zato se je kolektiv podjetja odločil preurediti prodajalno v Krškem, v kateri je vzidan nov hladilnik z zmogljivostjo 3 tisoč kilogramov mesa. Preureditev je stala okoli milijon 500 tisoč dinarjev. Hkrati je podjetje uredilo svodo prodajalno v Leskovcu, v prodajalno na Velikem Trnu Pa je dalo montirati hladil- nik. Hladilni napravi sta stali milijon 300 tisoč dinarjev. Tako je mogoče prebivalcem, nuditi vsak dan sveže meso. To pa je nedvomno velika pridobitev za te kraje. Omeniti moramo, da je podjetoe preuredilo prodajalne izključno s svojimi sredstvi. Letos ima v načrtu preurediti klavniške prostore, montirati v njih nove hladilne naprave z zmgolji-vostjo 12 tisoč kilogramov mesa. Predračun teh del znaša 7 milijonov dinarjev. Kolektiv pričakuje od občinskega ljudskega odbora investicijsko posojilo, s katerim bo lahko uresničil svoje načrte. Zadnje čase je bilo na Senovem veliko razprav o preskrbi prebivalstva s kruhom, mlekom, krompirjem in zelenjavo. V ponedeljek smo obiskali direktorja slplošnega trgovskega podjetja »Preskrba« na Senovem Franca Dornlka in se z njim pogovorili o željah in potrebah senovških potrošnikov. Pozanimali smo se, kako je urejena preskrba s kruhom. Tovariš direktor nam je pojasnil: Mislim, da je preskrba s kruhom sedaj zadovoljivo urejena. Na pobudo občinskega ljudskega odbora smo se že lani odločili za gradnjo nove pekarne. Občinski ljudski odbor nam je v ta namen dodelil tudi 6 milijonov dinarjev investicijskega posojila. Parna pekarna je pričela obratovati 1. aprila. Trenutno peče približno 700 kilogramov kruha in okoli tisoč kosov peciva. Njena zmogljivost pa ni popolnoma izkoriščena, saj lahko v osmih urah speče okrog dva tisoč kilogramov kruha in 2500 kosov peciva. S kruhom zalagamo Senovo, Dovško, Koprivnico in Veliki kamen. Tudi v Fodsredi prodajamo kruh za potrebe gostinstva. Želimo, da bi prodali čimveč kruha, ker bi bila s tem naša moderna pekarna vsaj delno izkoriščena. Zvedeli smo, da kvaliteta kruha ni najboljša, pojasnite nam še to? Priznamo, da kvaliteta kruha še ni takšna, kakor si jo želimo vsi v podjetju pa tudi potrošniki. Vendar je treba upoštevati, da o-bratuje naša pekarna šele pol meseca in imamo polno začetnih težkoč, ki jih bo potrebno prebresti. Mnenje organov družbenega upravljanja v podjetju- in moje osebno mnenje je, da se morajo sedaj močno potruditi tudi peki. Za gradnjo pekarne se je naš kolektiv odločil predvsem zato, da bi potrošnikom nudili v zadostni meri dober kruh. Peč je zelo dobra, moko dobavljamo od Veležitarja iz Celja. Mislim, da od naših pekov sedaj vsi upravičeno pričakujemo, da bodo spekli takšen kruh, kakršnega si želimo. Vsekakor pa je dosežen velik napredek v preskrbi s kruhom na Senovem in v njegovi okolici. Omeniti moram, da prodajamo kruh na Senovem v naši poslovalnici št. 4 vsak dan od 5. do 14. ure. Ob nedeljah in praznikih pa zaenkrat prodajamo kruh le od 7. do 9. ure. Ce bo povpraševanje po kruhu večje, bomo čas prodaje podaljšali. V vaši trgovini z zelenjavo rta Senovem smo zvedeli, da prodajo dnevno 65 litrov mleka, vendar bi ga še veliko več, če bi ga imeli. AH nI mogoče nabaviti več mleka? Zelo nam je žal, da potrošnikov zaenkrat še ne moremo zadovoljiti z mlekom. Mleko dobavljamo od kmetijske zadruge v Brestanici, ki nam iz objektivnih razlogov ne more povečati dobave. Problem bomo skušali rešiti v najkrajšem času. Kmetijski zadrugi bomo predlagali, naj odkupuje mleko od zasebnih kmetovalcev, ali pa bomo poiskali kako drugo rešitev. Na Senovem je težko dobiti krompir. Kaj je temu razlog? Čeravno je bilo lansko leto izredno dobra letina, krompirja letos manjka. Nobena izmed okoliških zadrugi nima krompirja. To je torej vzrok zastoja. Zato smo zaprosili občinsko tržno inšpekcijo za dovoljenje, da odkupimo krompir pri kmetovalcih. Uspeli smo odkupiti nekaj krompirja po 30 dinarjev, ki ga prodajamo po 35 dinarjev. Prizadevali si bomo, da bomo. imeli vedno nekaj krompiiv ja na zalogi. Tudi v preskrbi z zelenjavo niste uspeli zadovoljiti potrošnike. Ali je to zares tolikšen problem? Temu je kriva majhna potrošnja zelenjave. Poskusili smo že na vse načine^ pa ni šla v prodajo. Samo lani smo imeli za 130 tosio dinarjev kala pri zelenjava Prav zato smo pri nabavi zelo previdni. Stroški pri nabavi majhne količine zev lenjave so veliki, zato je tudi cena večja kot drugocL Ko bo potrošnja porasflaj bomo rade volje naročili več raznovrstne zelenjave, ker je to končno tudi v našem interesu. D. K. Stev-^M63o7~ DOLENJSKI LIST 13 RAZMIŠLJANJE O STEKANJU SREDSTEV V MEDOBČINSKI SKLAD ZA ŠOLSTVO Danes desetine milijonov, jutri morda že stotine... O investicijah v šolstvu smo povedali že mnogo besed in mnogokrat dokazali, da je skrajni čas pričeti z gradnjo šol. Lani smo ustanovili medobčinski investicijski sklad za šolstvo z namenom, združitvi sredstva komun v skup- nih naporih za pet let trajajoče investiranje v šolstvo. V petih letih bi se v tem skladu moralo zbrati 750 milijonov dinarjev. Preostalih 750 milijonov (vsega potrebujemo milijardo in pol) bi dobili v obliki po- Umrl je Ivan Molek Pred dnevi je prišla iz ZDA žalostna novica, da je v El Cajonu v Kaliforniji v 80. letu starosti preminil Ivan Molek, dolgoletni urednik in kasneje glavni urednik glasila Slovenske narodne podporne jednote — »Prosvete«. Pokojni Molek, ki je bil med ameriškimi Slovenci znan tudi kot odličen publicist in . pisatelj, je bil po rodu iz Zverkovega vrha pri Metliki, kjer se je rodil 8. junija 1882. Po končani osnovni šoli in službovanju v državni drevesnici na Grmu ga je leta 1900 kot mnoge druge njegove sotrpine pot za kruhom popeljala v Ameriko. Najprej je delal po velikih ameriških je-klarnah in rudnikih v Penn-splvaniji in Calumetu, tu pa je kmalu zatem postal urednik tednika »Glasnik«, enega tedanjih naprednejših ameriških listov. Kljub veliki zaposlenosti je Molek v tem času dopisoval v svobodomiselne in socialistične liste, ki so si tedaj šele utirali pot. Povrh vsega je bil pokojni Molek med našimi rojaki znan kot eden vodilnih organizatorjev delavskega gibanja, zato je naletel na odpor na slehernem koraku. Od tod ga je 1907 pot peljala v Chicago h »Glasu, svobode«, malo zatem pa je postal urednik »Proletarca«. Sedem let kasneje zasledimo Molekovo ime med ustanovitelji osrednjega lista ameriških Slovencev — »Prosvete«, kjer je bil najprej pomožni urednik; 1923 pa ga je konvencija SNPJ izvolila za glavnega urednika publikacij Slovenske narodne podporne Proslava železničarjev 14. aprila so se trebanjski železničarji zbrali v prostorih kulturnega doma v Trebnjem, S pestrim sporedom so proslavili svoj praznik — dan železničarjev. jednote. V Chicagu je delal na tem odgovornem mestu nič manj kot 15 let. Ime pokojnega Ivana Motika pa ni znano le po časopisnih stolpcih, ki jih je polnil v svoji bogati novinarski karieri, znan je bil tudi kot najbolj plodovit slovenski pisatelj med našimi rojaki onstran luže. Za nedavno tragično preminulim novinarjem »Prosvete«. Sabcem je odšel iz vrst ameriških Slovencev poleg Zor-mana, Adamiča in Kristana eden izmed vrhov naprednih svobodoljubov, ki je vse svoje življenje posvetil pisani besedi. Ivan Virnik sojil iz republiškega šolskega sklada in kot posojilo iz zveznih sredstev. Naši predstavniki se potegujejo za 500 milijonov din posojila iz republiškega sklada za šolstvo. To posojilo bi dobivali v petih enakih obrokih, vsako leto po 100 milijonov. Prav tako so že storjeni koraki, da bi dobili za 250 milijonov posojil iz zveznih sredstev, ki bi pritekala prav tako v petih letih, vsako leto po 50 milijonov. Razgovori o odobritvi in najetju teh posojil so doslej potekali ugodno. Ne bo odveč, če si ogledamo še to, kako je s sredstvi, ki bi jih morali letos zbrati v okraju. To je toliko pomembneje prav zato, ker mora po novih predpisih banka pred pričetkom vsake investicije potrditi, da ima investitor sredstva, ki so potrebna za novogradnjo, že zbrana na račun. V naš medobčinski investicijski sklad za šolstvo se sredstva, sicer resda že stekajo, vendar jih je doslej komaj za poldrugi milijon! 165 milijonov, kolikor je letos predvidenih, se bo zbralo do konca decembra. To pomeni. munalkah zbrali približno 13 milijonov dinarjev, tako da bi s kratkoročnimi posojili in premostitvenimi krediti v okraju zbrali približno 30 milijonov din. Tudi ta sredstva bi medobčinski investicijski sklad za šolstvo vrnil do konca leta. Za odlašanje ni časa, zlasti ne zato, ker se nam lahko primeri, da se bodo investicije v šolstvo, ki smo jih planirah za letošnje leto, zaradi novih predpisov (omenili smo jih v začetku sestavka) podrle. Na koncu še to: letos še lahko pričenjamo investirati v šolstvo s 50 odst. lanskih sredstev ln 50 odst. posojil iz republiških in zveznih sredstev. Nič določenega, pa ne vemo, kako bo prihodnje leto, kako bo, če ne bomo že letos napeli vseh sil in poiskali sredstev, ki jih lahko zberemo. Morda bomo prihodnje leto namesto desetih milijonov lastnih sredstev, kolikor jih potrebujemo letos, potrebovali stotine milijonov. Kdo ve? Potrudimo se torej, da ne bo prepozno, saj smo že dovolj ugotavljali, da so naša šolska poslopja zastarela, premajhna in neprimerna! Novomeško srečanje slovenskih knjižničarjev V soboto je bi] v Novem mestu plenum Društva bibliotekarjev Slovenije, namenjen predvsem razvoju ln problemom knjižničarstva v našem okraju. O tem je poročal tovariš Bogo Ko-melj, v plodni razpravi pa so sodelovali razen znanih slovenskih knjižničarjev tudi predstavniki okrajnega ln občinskega ljudskega odbora Novo mesto. Po popoldanskem strokovnem delu so si udeleženci plenuma ogledali razstavo SK Mirana Jarca, zvečer pa sta jim predsednika OLO in ObLO priredila v sprejem v Šmarjeških Toplicah. V nedeljo so si gostje ogledali več dolenjskih znamenitosti, med drugim tudi razstave v Kostanjevici in znamenito samostansko knjižnico kartuzlje v Pleierjlh. Več bomo o srečanju knjižničarjev poročali prihodnjič. Vlado Lamut: ILUSTRACIJA (Bruxcllcs, 1960) Sta kultura in prosveta v Uršnih selili res le pastorki? 8. aprila je Druž-tvo upokojencev gostovalo na Uršnih selili s svojim pevskim koncertom ter z Linhartovo Zupanovo Mioko. Malia dvorana je bila tako ob popoldanski mladinski predstavi kakor tudi prt predstavi xa odrasle do zadnjega kotička polna. Kljub temu da si ljudje žele tovrstnih prireditev, pa so te prava redkost. To ugotavljam, ker se nihče ne pobriga, da bi vsaj za silo opremil odrček, Id stoji v precej veliki sobi — v njej je prostora za 150 ljudi ln je parketiran. Oder sam je posebnost zase. Med dvema okno-ma so položeni na velikem kupu opek, gradbenega materiala, zabojev in druge šare močni leseni plohi, proti gledalcu obiti s surovimi deskami. To je -oder-! Od stropa visi »zastor« iz slabo barvanega grobega domačega platna. Ce hočeš stopiti na oder, moreš to le po starem, majavem zaboju, ld je tja prislonjen. kot stopnica. Na odru ni sledu o kaki kulisertjl ali podobnem. In tako smo morali Micko zaigrati na popoJr.oma praznem odru! No, pa z dobro voljo in zaradi nozahtevnosti gledalcev smo rudi to uredili tako, da Je bilo vsem prav. Po ploskanju smo spoznali, kako smo ljudi raz- veselili in kako si take zabave še žele. Ce pa pomislimo, da je v domu Kmetijske zadruge Uršna sela, ki je že na zunaj zelo reprezentativen, poleg trgovine KZ in pošte še dovolj prostora za krasno urejene gostilniške prostore, uboga kultura in prosveta pa se stiskata v tisti edini dvorani, ki jo verjetno uporabljajo tudi za sestanke, potem se upravičeno sprašujemo, zakaj tako. Ali ni v Uršnih seliti res nikogar, ki bi se pobrigal tudi za ubogi pastorki in jima priboru boljše mesto v domu? Gostilna Ima kar tri lepe in prostorne sobe, kjer je vse zelo okusno, prav po mestno, in kjer je postrežba kakor malekje, čeprav kraj sam ni niti kdove katko turistično privlačna točka. Nisem proti moderno urejenim gostinskim prostorom, sem pa proti, da se za kulturni dvig prebivalstva na Uršnih sellh tako malo stori. Obsojanja vredno je, da se nihče ne pobriga, da bi se dvorana ln oder uredila, kot se spodobi. Ce je denar za druge stvari, bi moral biti tudi za to. Mislim, da bi. tudi politični in oblastni forumi kaj primaknili, če bi jim v pravi luči prikazali to potrebo. -r- da letošnjega investicijskega programa za šolstvo ne bomo uspeli uresničiti, če ne bomo počasi se stekajočih sredstev nadoknadili z drugimi viri. Rešitev je v premostitvenem kreditu iz republiškega šolskega sklada. Za takšen kredit se naši predstavniki še potegujejo. Premostitveni kredit bi vrnili v zadnjih mesecih letošnjega leta, ko bi se v naš medobčinski investicijski sklad za šolstvo predvidena sredstva že stekla. Brez dvoma pa moramo na podobne načine zbrati nekaj sredstev tudi v okraju. Ne bi bilo odveč, če bi naše komunalne banke resno razmišljale o premostitvenih kreditih iz sproščenih 20-odstotnih sredstev od hranilnih vlog. Novomeška komunalna banka je že odobrila 15 milijonov din takšnega kratkoročnega posojila, črnomaljska 2 milijona 400 tisoč dinarjev, ostale tri komunalne banke (brežiška, sevni-ška in videmsko-krška) pa so ugotovile, da takšnih sredstev nimajod). Prav gotovo drži, da bi z malce več razumevanja tudi v teh treh ko- Reka je prelila paleto ... Slikarju, prijatelju VLADU L A M U T U ob sedmini Ta čudni čas neodločenega spopada med zimo in jugom. Zmeda snega in sonca. Kakor spopad življenja z vsebino in obliko, s stvarnostjo in željami. Kakor čuden šum Reke okrog tvojega rodnega mesta ... Spet sva se srečala. V tej muzejski veži. Pod okriljem starih fresk, s sliko, tvojo sliko Krke nad krsto, in pod rožami, samimi rožami. Ne vem, je to kotiček smrti, ali zavetje pomladi? Tako čudno nestvarno je vse: tvoja smrt, ta krsta, ti venci. Ležiš pred mano, vendar tako daleč za mejami resničnega sveta. Morda v svetu nam neznanih barv in oblik, v katerem si živel, ko si še živel. Gledam te, in te ne vidim, še občutiti ne morem tvoje bližine. In šepetam ti tisoč let stare stihe japonskega poeta: V zrcalu vode mesec z rokami grabim. Je nekaj? Nič? To je bil svet, ki v njem si živel... In v tem tvojem neča-sovnem molku čujem šum Reke. In mislim. Ne, saj ne morem misliti. Kot skrivnostna jata morgana mi trepeta pred očmi tvoje dolgo potovanje, groteskno grozljivo, baladno potovanje skozi dneve in noči v zelenem elementu vodovja Reke, tvoje reke. Ali si živel preveč in doživel preveč, da nisi mogel doživeti življenja do svoje naravne ure? Te je potegnila za seboj skrivnost smrti, skrivnost miru? Ne vem, in nihče ne ve. Vsi, ki smo te poznali in spoznali in imeli radi, smo le polni spoštovanja pred tajno, ki si jo v tisti nestvarni pomladanski noči vzel s seboj, ko si se utrgal in potonil v globino Reke in nebitja. In ne vemo, ali je včasih večja hrabrost živeti življenje ali mu potegniti zadnjo potezo?... Sedaj bom šel na breg, tja, kjer si prestopil v nečas. In v tvojem imenu bom pozdravil Reko. Danes odseva v tvojih barvah. Ta Reka, ki je polnila tvoje življenje, te na tvojem dolgem potovanju nesla s seboj in ti uredila vse: življenje in smrt. Prelival si jo na svoji paleti, sedaj je prelila tvojo paleto in barve in čopič. Bila je povezana s tvojim življenjem, nemara si ji zato zaupal tudi svoj zaključek. Teče naprej, kot je tekla in bo tekla tisočletja, venomer uhaja, venomer se spreminja. Ali del njenega bistva, njene skrite, nevsakdanje poteze so našle na tvojih slikah svojo ustaljenost, svojo večnost. In z njo živijo oblike stvari in sveta, kakor si ga videval in upodabljal... Molčiš... Morda sva včasih preveč govorila o vsem. Naj utihne tudi ta moj samogovor pred tvojim skrivnostnim spanjem. Še nocoj boš ležal na tej svoji zadnji postaji, jutri se boš za zmeraj odmaknil v tišino in mir. Naj ti v slovo citiram odlomek iz romana, ki si ga imel rad. To je stavek, v katerem Proust v »Iskanju izgubljenega časa« opisuje Bergottovo smrt. Spremenil bom le nekaj besed: »Misel, da Bergotte ni mrtev, je ostala brez osnove. Pokopali so ga. Ali vso pogrebno noč so njegove slike bedele na stenah kakor angeli z razprostrtimi peruti in bile kakor simbol tistega, ki ga ni več...« 8. aprila 1962 SEVERIN SALI Stanetu Potokarju v spomin ■ »Smrt je s koščeno roko potegnila črno zaveso preko odrskih desk ...«. S temi besedami je napovedovalec Radia Ljubljane javil, da je v Ljubljani umrl znani gledališki igralec Stane Potokar, v Zagrebu pa dr. Gavella. Ob tej novici sem se zamislil tja v leta 1931 in 1932, ko smo s pokojnim Stanetom snovali na odru prosvetnega društva, spomnil sem se vseh lepih, prijetnih in poučnih uric, ki smo jih starejši amaterski igralci preživljali v njegovi družbi ob študiju raznih iger, ko nas je kot mlad režiser, poln delovne sile, naravnost vrtinčil na odru in nas uvajal v takrat najmoder- nejšo metodiko igranja. Pokojni Stane je bil zelo družaben in tovariški, istočasno pa odličen, zelo zahteven režiser. Za vsako igro, ki jo je režiral, je pazljivo izbiral igralce, nato pa jih pilil in pilil, dokler nismo bili popolnoma sposobni za nastope. Pri vajah je bilo kljub njegovi nepopusljivi strogosti — saj je težje prizore ponovil tudi po desetkrat — zelo prijetno, tako da smo se zelo veliko naučili, kar tistim, ki smo od takrat preostali v Novem mestu, še danes koristi. Kakor je imel posebno metodo pri režiji, tako tudi pri zamisli scenerije in razsvetljavi ter šminkanju. Velik obisk pri majhnih ljudeh V počastitev 150-obletni-ce obstoja osnovne šole v LLSkovcu je mladinski aktiv na šoli povabil na obisk nekatere slovenske literarne ustvarjalce. Učenci so želeli, da bi se seznanili s s književniki tudi osebno. V torek, 10. aprila, so se povabilu odzvali France Bevk, Mirni Malenšek in Tone Pavček. Sprejem je bil zelo prisrčen. Učenci so goste peljali najprej v zadružni dom, kjer so jim pripravili kratek program. Brali so tudi lastna dela. Tako je nis'.opi'a tudi o mo-šolka Majda Avguštin s tremi izvirnimi pesmimi. sedmošolec Ivan Pungešič s svojo črtico in leskovška ljudska pesnica Ana Sal-mič z nelcaterimi svojimi poskusi, med katerimi je najbolj ugajala Ciganka. Zatem so gostje pripovedovali svoja dela. Dela vseh treh gostov so navdušila mlade poslušalce, posebno Pavčloove pesmi, ki so tako prisrčno govorile prav njim, najmlajšim. Učenci so goste obdarili in jih pridržali na kosilu. . - Ob slovesu so bile želje nas vseh, da bi se še srečali in srečevali. Marcel Štejančič Posebno doživetje je bilo zanj, nas in gledalce, ko smo imeli premiero. Nekatere igre smo tudi po večkrat ponavljali, kar takrav v Novem mestu še ni bilo v navadi. Naša igralska skupina se je prav v obdobju, ko je bil v Novem mestu pok. Stane, zelo dvignila, naše izvedbe pa so bile vedno kvalitetnejše. Pod njegovim vodstvom nismo igrali samo kakih lažjih del. kot so komedije Babilon, Kulturna prireditev v črni mlaki, Putifarka, Sumljiva oseba, Utopljenca itd., marveč tudi Fausta. Slehernika, Praznik cvetočih češenj itd. Delo Staneta Potokarja je bilo v Novem mestu zelo plodno, za nas pa poučno in vzgojno. Pri njem smo se naučili mnogo, zlasti režiserskih prijemov, ki so nam zelo koristili kasneje, ko je Stane zapustil Novo mesto. Ko pa smo zvedeli, da se je popolnoma posvetil Slovenskemu narodnemu gledališču in smo brali laskave kritike o njegovem ustvarjanju, smo budno spremljali njeger govo delo in njegovo rast. še prav posebno pa smo prisluhnili njegovi igri na filmskem platnu. Novica o njegovi smrti me je trdo zadeta in zdelo se m' je, kot da je tudi preko odrskih desk našega prosvetne^ doma zdrsnila črna tant'' ca... Polde Cigler DOM - DRUŽINA - GOSPODINJSTVO ■ DOM Otrokov manjvrednostni kompleks ..Včasihuporabljamo vzgo-Jitelji v pogovoru s starši E°le strokovne izraze in se °mejujemo le na suhoparen opis vedenja njihovega otroka. S tem pa seveda nismo dosti pripomogli n globljemu razumevanju °trokove osebnosti, prav tako pa tudi ne k boljše-"ni medsebojnemu sodelovanju vzgojiteljev in star-Sev- Tako nam piše neka ^ati, da ima po mnenju razredne učiteljice nje-£a hčerka manjvrednostni *°mpleks, in sprašuje, kaj :° pomeni. V naslednjem D°m skušala na preprost °ačin razložiti, kaj navad-n° razumemo pod tem izkazom, kakšni so vzroki tega občutka in kako ga 2 vzgojnim delom skušamo Odpravljati in zdraviti. Bistvo občutka manjvrednosti je v tem, da je otrok premalo samostojen, odločen in pogumen, ker mu manjka vere in zaupa-, nja v svoje lastne sile in sposobnost. Kaj je kompleks ali čustvo manjvrednosti? DANICA MARION (iz revije »Otrok in družina«) Najpogosteje se kaže to duševno stanje otroka v njegovem strahu pred odločitvami, ki so sicer vsakemu drugemu otroku lahke in preproste. Pri domačem delu se otrok često izmika sodelovanju, ker se boji, da naloge, ki mu jo nalagamo, ne bo mogel uspešno izpolniti, čeprav je po nasi presoji primerna za njegovo starost in telesne moči. Zato mnogokrat napačno sodimo otroka, češ da je len in se delu le izmika, še pogosteje opazimo znake manjvrednostnega občutka, kadar je otrok v družbi svojih sovrstnikov, pri igri ali pri športu. To, kar je drugim otrokom lahko in jim ne dela nobenih težav, se temu otroku ponesreči ali pa se igri in njenim obveznostim raje izogne, da se zaradi neuspehov ne bi drugi otroci iz njega norčevali. Zato tak otrok raje išče samoto in mu družba sovrstnikov ni prijetna, čeprav si je na tihem želi in bi bil rad v njej priljubljen, čestokrat se zgodi, da se tihemu, vase zaprtemu otroku njegoVi sovrstniki celo rogajo in ga zasmehujejo zaradi njegove bojazljivosti in pogostnih neuspehov. Vse to pa še poveča njegov odpor in strah pred družbo sovrstnikov. Zelo pogosto se kažejo znaki manjvrednostnega občutka tudi v šoli. Navadno je tak učenec tih in skromen ter ne sodeluje mnogo v učnem procesu, vosti popolnoma odpove, čeprav je morda dom£ ob učenju snov povsem obvladal. V boljšem primeru učenec odgovori na vprašanje, vendar pa njegovi odgovori še_ zdaleč ne pokažejo resničnega znanja in truda, ki ga je učenec vložil v učenje. Tudi v razredni skupnosti je tak učenec navadilo osamljen in se boji sodelovanja z drugimi učenci. Součenci ga zaradi njegove skromnosti hote ali nehote prezro pri igrah in razrednih zaposlitvah, ker ga ne vključujejo v ožje prijateljske ali to-variško skupine. Učenec je sedaj le še bolj zapuščen in zato nesrečen in zagrenjen v svoji osamljenosti. (Nadaljevanje sledi) DROBNI NASVETI Cepljenje proti otroški poralizi Otroška ohromelost je kužna bolezen, ki se zadnja leta hitro širi in se od •asa do časa pojavlja ponekod v cpidemičnth obli-^ah. Najpogosteje nastopa Poleti in jeseni, in to pri otrocih v starosti od 1—5 '-t. zadnje čase pa tudi pri odraslih, ki jih prilzadcne v posebno hudi obliki. Bolezen ni nevarna zaradi umrljivosti, pač pa 2aradi ohromelosti, ki nastopa po bolezni, in zaradi invalidnosti, ki jo povzroča. Bolezenski povzročitelj raali okrogli virus, ki pride z nesnažnimi rokami ali z nečisto jedjo y usta, žblo-JS«, gre lahko naprej v kri 'n se trdovratno naseli v Prednjih robovih možganske sive substance hrbtnega njozga. Na ta način uničeni hrbtni mozteg odmre in z njim vred odmro vse funkcije prizadetega dela. Tedaj preneha gibljivost "dov (roke, noge} in prsnega koša; če pa preneha Hlebčki - glavna jed JETRNI: V vroči masti na hitro oovremo sesekljano čebulo, Peleršuj, 15 dkg telečjih ali svinjskih j etre, 15 , Ljubljana, Roška 1. dtelovati center za dihanje, lahko človek takoj umre. Virus je pri nas zelo razširjen. Bolezen se začne podobno kot pri gripi, zato jo dostikrat zamenjamo. Ce otrok preboli poliovirus-no obolenje samo v črevesnem traktu, si je pridobil odpornost za vsako kasnejšo infekcijo. Za otroško ohromelostjo najbolj obolevajo občutljivi ljudje, posebno otroci. Naša dolžnost je, da jih zaščitimo s pravilnim načinom življenja, prehrane, s povečanjem telesne odpornosti, v drugi vrsti s preprečevanjem vdora pollo)-virusa v telo z dezinfekcijo ter s povečano higieno v otrokovem okolju doma in v Soli, v tretji vrsti pa s cepljenjem. Do zdaj smo cepili s Salkovim cepivom, lani pa smo uvedli mnogo enostavnejšo in zanesljivejšo metodo po Sablnu, tako da bodo otroci cepivo použili trikrat v presledkih šestih tednov. Sistematično smo lani zajeli v novomeški občini vso najobčutljivejšo dobo otrok, rojenih od leta 1949 do 1. decembra 1960. Šolske otroke bo cepil šolski dispanzer, predšolske pa otroški disipanzisr v posvetovalnicah. Vsak otrok bo poprej zdravniško pregledan. IS seboj naj otroci prinese žličke! Trikratno cepljenje za enega otroka stane 400 din, kar se plača ob prvem cepljenju. Letos bodo cepljeni otroci, rojeni leta 1961, ki so dobili pozivnice, pa tudi zamudniki, ki lani niso bili cepljeni. Tudi odrasli v starosti od 14—20 let, rojeni v letih 1942-1948 bodo na isti način cepljeni. V prodaji so srečke PRVOMAJSKE LOTERIJE Glavne premije so: 5,000.000,— 4,000.000.— 3,000.000.— 8,000.000,— 1,000.000,— Najmanjši dobitek je 1000 din ŽREBANJE B0 S. MAJA 1962 POTROŠNIKE obveščamo, da bo prodajalna kruha in peciva na Glavnem trgu 10 od ponedeljka, 23. aprila, do 30. aprila zaprta. V tem času bosta obe prodajalni kruha v Kan-diji in pri osnovni šoli neprekinjeno odprti, da se bodo potrošniki lahko oskrbeli s kruhom. Pekarna in slaščičarna NOVO MESTO Starši! S tem cepljenjem bomo preprečili, da bi za otrčao ohromelostjo zboleli vaši otroci, onemogočili, da bi vaš otrok postal invalid zaradi otroške paralize. Odsek za zdravstvo pri ObLO Novo mesto. čeprav morda sledi pouku celo bolj pazljivo kot glasni samozavestni učenci, če ga učitelj pokliče, tak učenec svoje misli sicer pove pravilno, toda tiho in plaho, dogaja pa se tudi, da pod vplivom svoje negoto- # Tudi z okenskih stekel je treba obrisati prah. Ce bomo ob suhem vremenu tu in tam na zunanji strani okenskega stekla obrisali prah, nas po dežju ne bodo presenetile umazane ma-roge.. @ Zelo občutljive senčnike za luč, ki jih težko očistimo prahu,- namažimo s prozornim la^om. Prah bomo potem zlahka obrisali. 0 Ce namažemo nit, preden prišijemo gumb, z voskom, gumb ne bo tako hitro odletel. 9 Ce se nam mudi in ne utegnemo več pomiti posode, jo zložimo v skledo, polno vode, da se ostanki hrane preveč ne posušijo. Kasneje bomp to delo z lahkoto opravile. ® Kadar zabijemo žebelj v zid, pogosto okrušimo omet. To lahko preprečimo, če nalepimo na zid nekoliko lepilnega traku v obliki križa, ki bo zadržal omet, ko bomo tolkli po njem. ® Metla se sčasoma obrabi in postane mehka in lepljiva. Lahko jo popravimo zelo preprosto, če jo nekaj časa držimo nad posodo z vrelo vodo. Glavnike čistimo z jedilno sodo, ki jo potresemo Po glavniku, in zdrgnemo s ščetko za nohte. Glavnike iz roževine pa čistimo suho, ker jim mokrota škodC. Porcelanaste ploščice oznažimo z milnico, ki smo ji dodali malo salmiaka. Speremo jih s hladno vodo in zdrgnemo s krpo, ki n< pušča vlaken. Inlet, ki začenja puščati perje, zatesnimo s čebeljim voskom. Raztrganin na in-letu ne šivamo, ker šivi ne drže. Prelepimo j-h z lev-koplastom in prelikamo. Ovratnikb suknjičev, ki so močno umazani, očistimo z jelenovo soljo. Kakao izgubi okus, če ga hranimo v pločevinastih škatlah. Najbolje se bo ohranil, če ga takoj po nakupu pretresemo v steklen kozarec. Kaj so nam povedali strelci V nedeljo, 8. aprila, je polagal obračun svojega dveletnega dela okrajni strelski odbor Novo mesto. Skupščini so prisostvovali delegati vseh. .občin. In gostje iz Strelske zveze Slovenije, med njimi tudi sekretar glavnega odbora SZS: Rudi Piz-zulin, sekretar okrajnega odbora SZDL Miro Gošnik, predstavnik OZTK in drugi. Iz skrbno pripravljenih poročil je bilo opaziti, da je strelski šport kljub težkim finančnim razmeram zabeležil zelo lepe uspehe in množičnost. V sedmih ■ občinskih strelskih odborih Je registriranih 43 družin z 2130 člani, tako da lahko upravičeno govorimo o množični športni organizaciji, ki ima v svojih vrstah tudi nekaj odličnih strelcev. Dasi ravno je članstva veliko, pa je bilo iz poročila razvidno, da občinski strelski odbori še niso našli pravega mesta. Delegati iz strelskih družin so ugotovili, da je veliko veselja za ta šport, primanjkuje pa jim strokovnega kadra oziroma voditeljev. Sredstev za voditeljske tečaje ni. Zato so delegati z velikim odobravanjem sprejeli predlog tov. Mu-zloviča, da se letos organizirajo Pomladanski kros novomeškega AMD Na progi Novo mesto — Žabja vas (strelišče) — Maharovac -Draga — Dobruška vas — Sko-cjan — Zbore — Smarteja se Je v nedeljo popoldne pomerilo 17 mopedistov, motoristov in av-tomobilistov na prvi pomladanski kros v letošnjem letu. Zmagali so. 1. Stane Kovačlč. 2. Ferdo Sušterš-ič, 3. Milan: Blatnik, 4. Stane Medved in 5. Angelca Kos. - Slabo vreme Je marsikaterega odvrnilo od zanimivega in prijetnega tekmovanja. Prihodnja športna vožnja članov AMD bo prihodnji mesec. v vseh taborih predvojaške vzgoje v popoldanskem času seminarji. Na teh seminarjih bi izkušeni strelci in inštruktorji, ki so končali tečaje v Beogradu, predavali in' vodili tečaje po programih Strelske zveze Slovenije. Na ta način bi lahko v letošnjem letu dobili najmanj 200 družinskih voditeljev in sodnikov. Stroški za tečaje bi bili majhni. Na skupščini so govorili tudi o vključevanju žena v strelske vrste. Skupščina Je zadolžila novi odbor, da organizira vsakoletno tekmovanje žena za memorial, ki naj nosi ime borke — heroja NOV iz novomeškega okraja. Tako tekmovanje bi organizirale, vodile in 60-dile — žene same. V imenu Strelske zveze Slovenije je skupščino pozdravil tovariš Mali, ki je zaželel čim lepših uspehov pri utrjevanju ta razvijanju strelskega športa v novomeškem okraju. Enako je zaželel plodno delo tudi predstavnik OZTK tovariS Se-gedin, ki: je, med drugim poudaril potrebo po čim tesnejši povezavi med obema organizacijama. Na podlagi široke razprave in dosedanjega sodelovanja med OZTK in OSO je skupščina sprejela sklep, da se vključi v OZTK. Kljub temu, da je bilo prijavljenih še več diskutantov, je moralo delovno predsedstvo zaradi voznih redov avtobusov ln vlakov razprave omejevati, kar pa razpravi ni škodovalo. Po končani razpravi je skup- ščina izvolila nov 15-članskl odbor. Za predsednika OSO Je bil ponovno izvoljen Stanko Muzlovič, ki se je v kratkih besedah zahvalil za izkazano zaupanje ta obljubil; da bo organizacijo vodil na tradicijah NOB, vzgajal patriotične športnike in branitelje socialistične Jugoslavije. Po končani skupščini se J* novi odbor sestal k prvi sejii kjer se je konstituiral. Za tajnika OSO je bil ponovno Izvoljen Anton Selan. za blagajnika Andrej Pleničar, za predsednika tehnične komisije Mirko Dolar, za predsednika materialno-finančne komisije Martin Pungerčar in za predsednika organizacijske komisije Janez Segedin. Propagandno komisijo je prevzel predsednik OSO. Množičnost v strelnih vrstah Dva meseca in pol so strelci novomeškega okraj a polnili dvorane, sobe in hodnike. 38.250 kroglic je bilo pognanih 6kozi cevi zračnih pušk, preko 7000 tarč preluknjanih, preden se je končno zvedelo, katera strelska družina bo prvak v okraju. Po devetem in zadnjem kolu se je na vrh lestvice povzpela v prvi skupini Celuloza iz Vldma-Kr-škega in Borac Novo mesto v drugi skupini. Zelo ostra borba je pokazala, da v okraju rastejo novi, mladi strelci, ki vedno bolj silijo v ospredje ln potiskajo stare strelce na druga mesta. Tudi družine so presenetile. Marj znane družine, ki niso nikoli dosegale pomembnejših uspehov na okrajnih tekmovanjih, so pri vrhu lestvice. Zelo preseneča uspeh SD Mokronog v drugi skupini, ki Je po točkah enaka prvaku, je pa v krogih nekoliko slabša. Nič manjše presenečenje ni SD Suhor, ki je zasedilo tretje mesto v drugi skupini. Ce upoštevamo, da sta to vaški družini, ki sta tekmovanje vzdržali ob prostovoljnih prispevkih samega članstva, potem Je tako dober plasma še toliko bolj pomemben. Največja odlika tekmovanja je bila množičnost. V devetih kolih se Je razvrstilo kar 1540 strelcev. Poleg tega pa je bilo v sodniške vrste pritegnjenih še preko 150 strelcev. S tako množičnostjo se v okraju lahko pohvali le malokatera športna organizacija. Požrtvovalnost se je kazala tudi v tem. da so se tekmovanja marsikje odvijala na prostem, ko so snežinke padale po strelcih, drugje spet v slabo osvetljenih kleteh itd. Neverjetno, toda resnično je, da kljub taki množičnosti strelci v okraju nimajo sobnih strelišč. I. SKUPINA 1. Celuloza 9 I 0 1 16 15.455 2. Pionir « 7 0 2 14 15.332 3. Trebnje 9 6 0 S 12 12.981 4. Železničar 9 5 0 4 10 14.063 5. 13. maj I 5 0 4 10 13.694 6. Novoles 9 4 0 5 8 13.556 7. Metlika 9 4 0 5 8 11.948 B.Svoboda 8 3 0 6 6 13.401 9. Milan Majcen 9 2 0 7 4 10.220 10. Boris Kidrič 9 1 0 8 2 1.401 II. SKUPINA 1. Borac 9 8 0 1 16 14.228 2. Mokronog 9 8 0 1 16 14.082 3. Suhor 9 7 0 2 14 13.906 4. Elektro 9 7 0 2 14 13.698 5. V. Paderšič 9 6 0 3 12 11.907 6. Bršlin 9 4 0 5 8 11.903 7. Zadružnik 9 1 0 8 2 1.246 8. Curili 0 0 0 0 0 - 9. Brusnice 0 0 0 0 0 -10. Sevnica 0 0 0 0 0 — M. S. Športne tekme železničarjev Ekipno šahovsko prvenstvo novomeške osnovne šole SSD »Katje Rupena« je v 6o-boto organiziralo ekipno šolsko šahovsko prvenstvo. Sodelovalo je 9 štiričlanskilr ekip iz šesuh, sedmih in osmih raizredov, sku-kaj 26 tekmovalcev. Prvenstvo Je bilo odigrano po sistemu izpadanja. Borbe 60 bile zelo ostre, saj so se samo tri partije končale z remijem. Najboljša ekipa Je bila prav gotovo ekipa 8".a razreda v postavi: Marijan Dobovšek, Rok Gunde, Slavko Splihal, Marijan Blažič, ki Je dobila vse dvoboje z rezultatom 4:o in tako zasluženo zmagala. Končni vrstni red: 8.a 12 točk, 8.b - 9, 7.a - 9, 8.b, c, e - 9, 8.d - 9, 7.f - 5,5, 6.el - 4, 6.f 4 in 6.e H — 3.5. Medtem Je bilo končano tudi šahovsko prvenstvo posameznikov. Končni vrstni red po 18. kolu: Klopčič 13,5, Dobovšek in Sporar 13, Miro Blažič 12,5, Bajič 11,5, Solmajer 11, Cerdin in Skrabl V. 10, Terzič 9,3 ta Marijan Blažič 9,5, Vodičar 9, Somrak 7,5, Manček 6, Klemen-čič 5,5, Kramar E. ta Skrabl I. 5, S. Kramar 1,5 ter Kovačič brez točke. Slavko Splihal Kot vsako leto je tudi letos kolekUv železničarjev proslavil dan železničarjev s športnimi tekmovanji. Tekmovanje strelcev z zračno puško je bilo zelo zanimivo, nastopile pa 60 štiri osemčlanske ekipe. Zmagala je ekipa 2TP Maribora s 1360 krogi, druga jc ZTP Nova Gorica (1321), tretja ZTP Postojna (1160), četrti ZTP Novo mesto (1130). v šahu se je ekipa železničarjev pomerilo z ekipo Pionirja in zmagala z rezultatom 9:3. Igrali so na šestih deskah, rezultati pa so naslednji: Mraz : Hren 1,5:0,5, Istenič : Venta 2:0, Zupančič : Zoran 1:1, Zidar : Smolič ia, Koren : Filipčič 1,5:0,5, Mohorič : Oštir 2:0. Na balinarskem turnirju so sodelovale tri ekipe iz Novega mesta. To so bile prve letošnje tekme po dolgi' zimski pavzi. Železničar je v prvi igri s težavo premagal ekipo Pošte 13: 10. Tudi Pionir se je precej potrudil, da je premagal Poštarja s 13:9. Zanimiva je bila igra za prvo mesto med Pionirjem in Železničarjem. Železničar je že vodil 7:3, vendar je nato Pionirju uspelo zapovrstjo doseči vse točke in zmagati 13:7. Za Pionirja, ki Je prejel lepo spominsko diplomo, so igrali Hren« Plantan, Vovko in Rapuž, Tudi kegljači Železničarja so imeli tekmovanje v Mariboru; kjer so osvojili tretje mesto v konkurenci petih močnih želez-ničarskih ekip. Prva je bila Reka, drugi Maribor, tretje Novo mesto, četrta Ljubljana in peto Celje. Tako je Železničar pokazal vso svojo športno dejavnost in visoko kvaliteto ter s temi tekmovanji najlepše proslavili svoj praznik. (-en) V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 19. aprila: Ema Petek, 20. aprila: Neža Sobota, 21. aprila: Simeon Nedelja, 22. aprila: L con Ida Ponedeljek, 23. aprila: Vojko Torek, 24. aprila: Jurij Sreda, 23. aprila: Marko NOVO PRIKOLICO D UNA za motorno kolo ugodno proda Plut. Šentjernej. DVE TRODELNI kletni zaste-kleni okni proda Sitar, Got-na vas 64, Novo mesto. M-BASNO HARMONIKO prodam. Donato, Novo mesto, Jerebova 20. ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. — Naslov v - upravi lista (415-62). ŠIVALNI STROJ in klavirsko harmoniko prodam. — Murn, ■ Novo mesto, Skalickega 10. PRtDNO EM POŠTENO DEKLE ' lSčemo za pomoč" v gospodinjstvu k slovenski tričlanski družini v Makedoniji. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na naslov: dr. Smiljana Sapek-Vončina, Kranj, Koro- ' šika 15. BR1VSKO-FRIZERSKO pomočnico in vajenko sprejmem takoj ali po dogovoru. Hrana in stanovanje priskrbljena. — Plača po dogovoru. Bogomil " Juvanc, frizer, Ribnica 59 na Dolenjskem. NESREČE NEVARNA IGRA Z EKSPLOZIVOM ■ B. aprila dopoldne sta se na domačem dvorišču v Otoku pri Gradcu igrala dva brata; prvemu je bilo devet, drugemu pa osem let. Starejši je s kleščami držal vžigalr.o kapico in po njej udarjal s kladivom, mlajši pa je opazoval v neposredni bližini. V trenutku je kapica eksplodirala ter starejšega brata oplazila po roki, mlajši pa je doba poškodbe po desnem očesu, po obrazu in na nogi. Otrokoma so nudili prvo pomoč v metliški ambulanti, kasneje pa so Ju poslali v novomeško bolnišnico'. Na dan nesreče sta bila otroka brez nadzorstva, vžigalno kapico pa sta baje našla v pesku na domačem dvorišču. DREVO PREPREČILO KATASTROFALEN PADEC .10. aprila sta se na nepreglednem ovinku v Kostanjcvi-yj srečala voznika osebnih vozil Matija Lučić iz Zagreba in Jože Kuntartč iz Celja. Lučić je v ovinku vozil nepravilno, pri srečar-ju pa se Je zmedel in zapeljal v ograjo na mostu. Nesreča bi bila lahko še hujša, kajti vozilo bi prav gotovo zgrmelo v Krko, če ga ne bi zadržalo drevo. Telesnih poškodb ni bilo, na vozilu pa je za 160 tisočakov škode. S CESTE v DREVO 11. aprila so se po cesU med Gotno vasjo in Žabjo vasjo peljali štirje potniki v osebnem avtomobilu, ki ga je vozil Ivan Iztotl iz Novega mesta. Do nesreče Je prišlo potem, ko je voznik nenadoma zavozH s ceste, udaril v drevo in z vozilom obtičal ob vznožju nasipa. IzlaU je pri tem dobil težje poškodbe, medtem ko so bili oltali trije potniki laže poškodovani. Neuspela vožnja je veljala nad pol milijona dinarjev. KMEČKO DEKLE, starejšo, pošteno in pridno iščem za majhno posestvo. Začetna plača 8000 din. Vida Rus, Bled, Črtomirova 2. Ob nenadomestljivi izgubi mojega ljubega moža ALOJZA ROZINE iz Kandije se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence ir. cvetje in nam izrazili ustno in pismeno sožalje. Posebno zahvalo izrekam dr. Miru Vodniku, ki je pokojniku lajšal trpljenje v njegovi šestletni bolezni kakor tudi osebju splošne bolnišnice v Novem mestu. Prav tako se zahvaljujem Društvu upokojencev in terenu ZB Irca vas za poslovilne besede ter pevcem. Žalujoča žena Marija Rozina ln ostali. SPORED RADIO LJUBLJANA Vsak dan: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 11.00, 19.30, 22.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 20. APRILA: 8.05 Naš zabavni kaleidoskop — 8.55 Pionirski tednik - 9.23 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 11.35 Trije odlomki iz romanUčnih oper — 12.05 Haremske pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Miran Marušič: Vzgojni sistemi vinske trte na Primorskem — 13.30 Morda je to vaša melodija - 14.35 Poje soprardstka Nada Vidmar - 15.20 Dva baročna koncerta — 17.35 Veliki zabavni orkestri tega tedna — 18.45 Iz naših kolektivov - 20.00 Odmevi starega Dunaja — 20.50 Pevske minute — 21.15 Oddaja o . morju in pombrščakih — 22.15 Za romantično razpoloženje. SOBOTA, 21. APRILA: . 8.0S Poštarček v mladinski glasbeni redakciji - 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Arije iz starih oper — 11.00 Iz ljudskih izvorov — 11.15 Angleščina za mladino - 12.15 Kmetijski nasveti: Inž. Rado Ltnzner: Kako je danes možno koordinirati rastlinsko proizvodnjo — 1J.45 Pet popevk za pet pevcev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Gorenjski vokalni kvintet — 17.03 Gramo v kino — 18.10 Iz Verdijevega '-Plesa v maskah- — 19.05 Zdaj pa kar po domače — 20.00 Za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 22. APRILA: 8.00 Mladinsl:a radijska igra: Brane Dolinar: Začarana nogometna žoga — 9.03 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite tovariši... Jože Simšič: Dva-krat v »Franjo-, II. del — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci česUtajo in pozdravljajo - 13.30 Za našo vas - 14.15 Naši poslušalci: čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Pol ure Dvofakove glasbe — 16.00" Humoreska tega tedna: -To je vzrok« - 17.15 Radijska igra: »Ruska ruleta- - 18.30 Športna nedelja - 19.05 Revija domačih vižarjev — 20.00 Izberite melodijo tedna! - 21.45 Za roman-Učne plesalce - -22.15 Orkestra ir. solisti RTV Ljubljana - 22.05 Popevke in plesni ritmi. PONEDELJEK, 23. APRILA: 8.55 Za mlade radovedneže — lt.oo Mali klub ljubiteljev popevk - ime: Marija Kirn, Dobravica 14, p. Šentjernej. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 785432. — Ivan Cvitkovič, Tribuče 4c, p. Črnomelj. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 314282. — Frančiška Zoretič, Dol. Vrhpo-lje 35, p. Šentjernej. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 314735. — Ivan Turk, Gor. Stara vas 10, p. Šentjernej. Amalija Levičar iz Račjega sela 11 pri Trebnjem preklicujem vse, kar sem žaljivega govorila o Rudolfu Urajnerju iz Hudej 24 pri Trebnjem, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne tožbe. Društvo prijateljev mladine Novo mesto-center se zahvaljuje dr. Marjeti Turk za poklonjenih 1500 din namesto venca na grob pokojnemu profesorju Vladu Lamutu. PREKLICI Slavko Vidmar iz Sadinje vasi pri Dvoru preklicujem govorice o Henriku Kocjančiču iz Trebče vasi ir. se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Preklicujem'izgubljeno zdravstveno izkaznico .št. 316180 na S PRAZNO ZRAČNICO NA NJIVO Vozniku osebnega avtomobila Ludviku Stjepajnu iz Zagreba je na vožnji po avtomobilski cesti pri Čatežu 13. aprila razneslo zračnico. To je bilo do-' volj, da je vozilo zdrselo s cestišča in se zakotalilo po nasipu na njivo. Pri kotaljenju sta bila dva potnika poškodovana, medtem ko so avtomobilsko škodo ocenili na okrog 400.000 dir:. OGENJ V KUHINJI Ljudmila Roštohar iz Vidma-Krškega je 12. aprila zvečer odšla iz kuhinje, ne da bi prej izklj učila električni kuhalnik. Kmalu je začela goreti miza, vnela pa ~se Je tudi že kuhinjska oprema.. Sele ob pol štirih zjutraj se je Roštoharjeva zbudila, ker jo je začelo dueiti. S pomočjo sostanovalcev so o-genj pogasili, neprevidnost pa je gospodinjo veljala 100.000 din. IBITOL V OGNJU IS. aprila je začelo goreti na gradbišču podjetja »Gradbenik« v Brežicah. Delavci so ob odprtem ognju ogrevali 200-litrskl sod ibitola, da bi ga pripravili za uporabo. Zaradi prevelike vročine je ibitol začel vreU ln odtekat iz soda. Tekočina se je potem vnela, plamen pa je zajel ves sod. Ibitol je gorel z visokim plamenom. Ker so kurili pod električnim vodom, so pregorele tudi žice, kar je povzročilo kratek stik v transformatorju, od vročine pa so popokale šipe v prosvetnem domu. — Skoda je ocenjena na okrog 110 tisočakov. OGENJ NA URSNUI SELIH 13. aprila popoldne je zgorel s slamo kriti kozolec z okrog 800 kg sena in nekaj koruznice, last Adolfa Celica z Uršnih sel. Ogenj je zanetil otrok, ki se je na poti v vinograd pod kozolcem igral z vžigalicami. Gospodar je oškodovan za 200.000 dinarjev. Brežice: 20. In 21. aprila italijanski film »Teror barbarov«, 22. ln 23. aprila italijanski film »Roko in njegovi bratje«. Črnomelj: 20. in 22. aprila francoski film »Resnica«, 24. in 23. aprila amer. film »Dnevnik Ane Frank«. Dol. Toplice: 21. in 22. aprila ameriški film »Nočni prehod«. Kostanjevica: 22 .aprila ameriški film »Interpol«, 23. aprila francoski film »Velika iluzija«. Metlika: 21. in 22. aprila jugoslovanski film »Skupno sta-' novanje«, 25. aprila nemški film »Deklica Rosemarie«. Novo mesto — Dom JLA: od 20. do 23. aprila francoski film »Dvakratni obrat«, od 24. do 26. aprila ameriški film »Dvoboj na soncu«. Novo mesto — »Krka«: od 20. do 23. aprila nemški film »Frančiška«, od 24. do 26. aprila Italijanski film »Moralist«. Mokronog: 21. in 22. aprila francoski film »Zakaj prihajaš tako pozno«, 25. aprila ameriški film »Taksi tn prikolica«. Semč: 22. apr. ameriški film »Linija za Takson«. Sevnica: 21. in 22 .aprila ameriški film »Plesalka«, 23. aprila madžarski film »Ljubezen na razpotju«. Trebnje: 21. ln 22. Aprila italijanski barvni film »Rimske zgodbe«, 23. aprila ki tajski film »Mati«. NOVOMEŠKI MATIČNI URAD SPOROČA V času od 9. do 16 .aprila Je bilo rojenih 15 dečkov ln 14 deklic. Umrli so: Jože Grabrijan, kmet iz Vrhovcev, 39 let; Terezija Pleterskl, upokojenka s Trške gore, 62 let; Jakob Aleks, upokojenec iz Gradca, 79 let; Janez Sever, kmet Iz Lončarjevega dola, 82 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Neža Hra-star iz Stranske vasi — deklico, Leopoldina Nahtigal z Vel. Cir-nlka — deklico, Ana Berus z Dolnjega vrha — dečka, Marija Pureber iz Menlške vasi — dečka, Martina Krštinc iz Gradca — deklico, Milena Vlahovlč iz Črnomlja — dečka, Jula Vesel iz Goljeka -• deklico, Marija Celic Iz Koroške vasi - dečka, Marija Zupan iz Mirne peči — dečka, Slavica Svajger iz Črnomlja — dečka, Albina Gorl-šek Iz Gor. Stranske vasi - deklico, Ana Sluga iz Gor. straže — deklico, Jožefa Tomažln z Gmajne — deklico, Draga Brcar iz Sentraperta — deklico, Pepca Turk z Malega Cerovca - de- čka, Cvetka Janjoš Iz Črnomlja — dečka, Kristina Pucelj iz Dešeče vasi — dečka, Zorka Veselic Iz Zastavedeklico, Štefka Colarič iz Krškega - dečka. Terezija Maleštč lz Ra-kovca —dečka, Jožefa Hrastar z Jezera — dečka, Fant Rahne iz Birčne vasi — dečka, Marija Zore lz Zabrdja - dečka, Rezka Kovačič iz Kočevja — dečka, Rezka Florjančič iz Cešnjlc — deklico, Jelena Koren iz Zaloga — deklico, Olga Plut lz Kota — deklico, Marija Zidarič iz Gor. Stare vasi — deklico. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici :Franc Mar-kovič, logar s Podturna, je padel z motorja in si poškodoval glavo in levo koleno. Ivan Ke-ne, tesar iz Globokega, je padel z lestve v betonski jašek in si poškodoval levo nogo. Anton Godec, kmet iz Gotne vasi, je pred hišo padel in si poškodoval desno nogo. Jožeta Gorenca, kmeta iz Dobravlce, je konj udaril v vrat in glavo. Drago Balkovec, delavec lz Vinice, je padel po stopnicah in si poškodoval glavo. OBJAVE — RAZPISI Razpis delovnih mest pri Komunalni banki v Novem mestu Komisija za razpis delovnih mest pri Komunalni banki v Novem mestu razpisuje na podlagi čl. U4 Statuta komunalne banke in sklepa upravnega odbora KB z dne 23. 2. 1962 naslednja delovna mesta: 1. šefa sektorja kratkoročnih kreditov Z. vodje in referenta potrošniških posojil 3. šefa in referenta dolgoročnih kreditov 4. šefa in referenta stanovanjskih kreditov 5. šefa knjigovodstva 6. vodje blagajne 7. vodje in referenta hranilne službe 8. sekretarja bmike 9. vodje in referenta dolgoročnih kreditov za kreditiranje kmetijstva. 10. Vodje in referenta kratkoročnih kreditov za kreditiranje kmetijstva 11. referenta stanovanjskih kreditov 12. referenta splošnih poslov. Pogoji: a) za delovna mesta pod točko 1, 3, 5, 8, 9 in 10 je potrebna visoka strokovna izobrazba z najmanj 5 leti bančne prakse ali najmanj 8 leti prakse v finančni stroki; b) za 11.35 Iz naše glasbene moderne — 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Jelka Hočevar: S katerimi sredstvi škropimo proti krompirjevi plesni - 13.30 Med rapsodijama — 14.00 Vrtimo vam ploščo za ploščo — 14.35 Naši poslufalei čestitajo in pozdravljajo — 17.05 53 minut za ljubitelje operne glasbe - 18.10 Od plesišča do plesišča - 18.45 Radijska univerza: Darko Debe-njak: Države žuželk in človeka - 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije - 21.45 Lahka glasba - 22.15 Večer napolitanskih pesmi. TOREK, 24. APRILA: 8.23 Melodije na tekočem traku — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 10.15 Izberite melodijo tedna! — 11.IS Napredujte v angleščini! — 12.15 Kmetijski nasveti: inž. 'Nace Lovšin: Kakšne bike imaimo za osemenjevanje — 13.30 Narodne pesmi jugoslovanskih narodov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 15.20 Tisoč plščall hammond orgel - 17.51 Magda Rusy igra Rahmaninova - 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe - 19.03 Prvomajske zvočne razglednice — 20.30 Radijska Igra: »Vlaik štev. 612« -21.25 Priljubljene melodije in popevke - 23.00 Modema plesna glasba. SREDA, 25. APRILA: 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Naš zabavni kaleidoskop — 11.00 Iz hrvatske in srbske glasbe — 12.15 Kmetijski nasveti: vet. Erik Spiler: Kaflco vzrediti zdrave piščance, I. del — 13.30 Morda je to vaša melodija — 14.35 Skladatelj Pavle Merku -15,32 Nekaj prizorov iz slovanskih komičnih oper — 17.05 Šoferjem na poti — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Prvomajske zvočne razglednice — 20.30 Štiri sto let klavirske glasbe — 22.15 Po svetu jazza - 23.05 Nočni koncert z deli sodobnih avtorjev. ČETRTEK, 26. APRILA: 8.35 • Lahka glasba z orkestroma Vzhodnoncmiškega radia in Ra-phaele - 8.55 Radijska šola za višjo 6topnjo — 11.00 Zabavni orkester RTV Zagreb — 12.15 Kmetijski nasveU: inž. Bojan Nendel: Selekcija ln prodaja plemenske živine — 13.30 Izpod zelenega Pohorja - 14.00 Pevci Marjana, Deržaj,' Beti Jurkovič, Jelka Cvetežar, Matija Cerar in orkester Billy Vaughn - 15.30 Turistična oddaja — 17.05 Koncert po željah poslušalcev - 19.05 Prvomajske razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 22.15 Naši tonski tehniki vam predvajajo 23.42 Melodije za lahko noč. INOZEMSKA ZASTOPSTVA LJUBLJANA - CELOVŠKA 34 TELEFON 33-141 obvešča, da je prevzel generalno zastopstvo za Jugoslavijo svetovno znane francoske tovarne avtomobilov RENAULT Prosimo vse interesente, ki se zanimajo za nakup osebnega avtomobila Renault, tipa: »R-4L«, »Dauphine«, »Ondine«, »Gordini«, »Dauphine 1093«, »Floride«, »Floride S« in »Caravelle«, da se za vse informacije obračajo na podjetje C0SM0S v Ljubljani ali na njegovo predstavništvo v Beogradu, Ulica 1. maja, br. 11 TELEFON 35-078. delovna mesta pod točko 11 in višja strokovna izobrazba in ostalo kot pod točko a; e) za delovna mesta pod točko 11 in 12 srednja strokovna izobrazba z najmanj 5 leti prakse v finančni stroki. Prejemki so določeni po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov KB, ki Je interesentom na vpogled v sekretariatu Komunalne banke. Kandidati naj dostavijo prijave razpisni komisiji pri KB Novo mesto do 23. aprila. Kolikor razpisana mesta ne bi bila zasedena, velja ta razpis do zasedbe delovnih mest. Razprodaja kmetijskih strojev Posestvo kmetijske zadruge Metlika bo prodalo na javrj dražbi v ponedeljek, 23. aprila 1962, ob 9. uri dopoldne v Mestnem logu naslednje stroje: 3 vprežne kosilnice,- vprežno se-jalnico, 3 izkopalnike za krompir, več vozov ir. sani. Vsi stroji so uporabni. Prednost pri nakupu imajo kupci družbenega sektorja, če teh ne bo, bodo lahko kupovali tudi zasebniki. NOV POKOPALIŠKI RED Po sklepu seje ObLO Novo mesto in odločbi št. 02 ZAO-166-1 se vsa pokopališča na ob-močjo občine Novo mesto združijo pod Zavod za upravo pokopališč v Novem mestu. Na podlagi tega je bil sprejet pokopališki red za vsa pokopališča ter pristojbine ln takse. Ker večina pristojbin za grobove ni plačana, obveščamo vse svojce pokopanih, da morajo v treh mesecih po objaivi poravnati pristojbino za dobo 10 let. Po tem roku bo uprava pokopališč oddala prostor drugim interesentom po predpisih pokopališkega reda. Spomenike, ki ogrožajo varnost sosednih grobov, Je treba popraviti, sicer jih bo na stroške svojcev popravil zavod. Prosimo vse najemnike grobov, grobnic in- kapel, naj se zglasijo pri pokopaliških odborih oziroma grobarjih ali na krajevnih uradih, kjer bodo dobili na vpogled pokopaliJ4d red. Sprejemamo tudi letno naročnino grobov. ZAVOD ZA UPRAVO POKOPALIŠČ NOVO MESTO. Izdelujem tricikle! Izdelujem tricikle, navadne in na motorni pogon. Montiram motorje na stare tricikle, predelujem mopede v tricikle z garancijo. DELAVNICA, LJUBLJANA, Tržaška 15. NA ZALOGI IMAM železobetonska okna za hleve, garaže, delavnice, betonske cevi, kabelske bloke. - ANTON CIHLAR, Jezica pri Ljubljani, telefon 31-073. Razpis natečaja za oddajo gradbenih in obrtniških del »STANDARD«, trgovsko podjetje na debelo in drobno, Novo mesto, razpisuje na podlagi čl. 46 Zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. list FLRJ št. 45/61) NATEČAJ za oddajo gradbenih in obrtniških del za rekonstrukcijo skladišča v Novem mestu. Cesta herojev. Potrebni podatki so interesentom r.a razpolago pri navedenem podjetju, ponudbe pa je treba oddati do.dne 25. aprila 1962. Javna licitacija za gradnjo dveh stolpičev s po 20 stanovanji v Novem mestu Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Novo mesto razpisuje na osnovi člena 46. Temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ 45-667/61) javno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del za dva stolpiča s po dvajsetimi dvosobnimi stanovanji (ključ v roke) v Novem mestu, ob Zagrebški cesti na isti lokaciji (nasproti mlekarne). Interesenti za izvajanje del naj predložijo svoje ponudbe hkrati z lastnim projektom in podrobnim popisom del, ki morajo ustrezati splošnim in minimalnim pogojem, ki jih postavlja investitor in ki so na razpolago vsak dan dopoldne pri tajništvu Sklada za zidanje stanovanjskih hiš - ObLO Novo mesto. Cena — ključ v roke. Rok za dovršitev obeh objektov je 31. oktober 1962. Ponudbe je predložiti do dne 21. aprila 1962 do 8. ure zjutraj v zapečateni kuverti. Komisijsko odpiranje ponudb ob prisotnosti ponudnikov bo 21. aprila 1962 ob 8. uri zjutraj na ObLO Novo mesto. Ponudbi je priložiti bariran ček v višini 250.000 din kot varščino, ki se ob sklenitvi pogodbe vrne. Novo mesto, 2. aprila 1962. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Novo mesto DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Videm-Krško ter Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič. Tone Gošnlk, inž. Davorin Gros, inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Simič, prof. Tone Trdan. Janez Vilkovlč in Viktor Zupančič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik), Dar.ja Baje, Miloš Jakopec, Drago Kastelic ln Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 dinarjev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 450 dinarjev; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 1800 dinarjev — Tekoč) račun pri podružnici NB v Novem mestu 606-11-3-24 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg S (vhod lz Dilančeve ulice) — Poštni predal: Novo mesto 33 - TELEFON štev. 127 -Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje »DELO- v Ljubljani.