i dur"" M po*1H»:in 1'rcHnif tvn rutni4'. l.'libl'0!ia. Kopiturcvn nrufninn. rrklliir»cl(e in in-pn: 1'rrnvnif ivn „l)oino1liibn" iihlinna. Kopilarlcvo ulica-- = S prilonama: = Raš tački {'cm" m a rosrodlnia^ -—-- __' = ({&) / r V LJubljani, dne 1. januarja 1814^ c Leto XXVII. N? ^rmu noveoa leta! Zato pravimo, ostanite vsi zvesti »Donu,i Mihu«. mi močmi po razmerah in po prostoru, ki nam je na razpolago. 5. Kar zadeva vsebino lista, bomo prinašali kakor doslej obe prilogi: Kmečki dom in Našo gospodinjo. Od časa do časa bomo skušali dodati tudi tretjo prilogo v katerih bomo prinašali več splošno podučnih in zanimivih člankov iz raznih strok, zlasti tudi članke v obrambo katoliških res:iic in cerkve. V uredniški mizi imamo tudi več kratkih, zanimivih povesti), ki pridejo na vrslo, ko skončamo podlistka, ki sedaj izhajata. Upamo, da bosta oba že koncem januarja skončana. Vsem naročnikom in bralcem pa želimo srečna novo leto in jih prosimo zvestobe in zaupanja do tudi v letu 1011 t Br. Sgnacij Žitnik. Nedeljo zvečer smo prejeli iz sana-torija »Leoninum« žalostno vest, da je zatisnil oči dr. Ignacij Žitnik, eden naj-pridnejših, najboljših in najznačilnejših slovenskih publicistov, politikov in kulturnih delavcev. Dr. Žitnik je bil rojen 24. novembra 1857 1. v Zagradcu na Dolenjskem. I'o gimnazijskih študijah je stopil v ljubljansko bogoslovnico; v duhovnika je bil posvečen 7. julija 1883. Služboval jc nato kot kaplan od leta 1883.— 1886. v Šent Jerneju, potem od jeseni leta 1886 do marca 1887 v Dobrničah na Dolenjskem in bil leta 1887 imenovan za stolnega vikarja v Ljubljani, kjer je ostal do lota 1892. L. 1892 je šel v Rim študirat v Ani-mo filozofijo. Študiral je dve leti, napravil doktorat in se vrnil nazaj v Ljubljano. V Ljubljani je bil nato imenovan v kaznilnici na Gradu za kura- 1> Tnnes stopamo med naše ljudstvo in nf"e naročnike s prvo številko v novem 'rtu. Bodi nnm torej dovoljeno, da rečemo tudi o »Dnmoljubu« par važnih s'vari in besed! 1. Ostanite zvesti listu vsi naročniki in vsi njegovi bralci. Danes ne more h' i hrez lista noben razsoden in pameti— človek, najmanj pa naš kmet. Lis* " po7nan'" = svetom in niegovi tloeodki vam govore o napredku, ki gre r nore j po vseh poljih. »Domoljub« je tako pisan, da vam pevr o vsaki stvari to kar je za nnšega človeka treba vedeti. Treba ie izobrazbe povsod. Veliko ie ljudi, ki bi nikdar nohenetra lista v roke ne vzeli, ako bi ne imeli »Domoliuba«. Koliko je že storil liQt za napredek naše domovine. Povsod tudi v najbolj oddaljene , kraie prihaja širit omiko in izobrazl>o in jih veže v duhu z ostalim svetom. Naša dežela ie kar se tiče branja In pisanja ena prvih v Avstriji. Tukaj ima naš list veliko zaslug. Marsikdo, ki je zapustil ljudsko šolo, bi na vse pozabil, ako bi ne zahajal »Domoljub« v njegovo hišo. Koliko več znanja je Opaziti med ljudstvom po njegovi zaslugi. Koliko več zmisla za pametno gospodarstvo, politične probujenosti in kmečke zavesti, ljubezni do poštenosti, do rodne zemlje, koliko manj surovosti in pijančevanja! Splošno lahko rečemo, da je naš človek kar se tiče splošne izobrazbe in tudi zunanjega »astopa visoko zrastel. V teh ozirih je Ja§ list zelo zaslužen. Koliko izobraževalnih, političnih, gospodarskih in sph o zanimivih člankov je že »Domoljub« prinesel. 2. Agitirajte in razširjajte »Domoljuba«! List je izmed vseh slovenskih listov najcenejši in prinaša, v primeri s prostorom, ki ga irna na razpolago, za vsakega polno zanimivega in poučnega berila. Naš cilj naj bo, v vsako krščansko hišo »Domoljuba«. Kjer je »Domoliub«, tam veic tudi pravi kršč. duh. Ravno tako jo gotovo, da so vsi »Domoliubovi« naročniki in bratci naj-zvestejši in najzavodnejši volivci in pris aši Slovenske ljudske stranke in • n;i ni;-j agitatorji za vsako pametno in koristno stvar. Kier je »Domoljub« razširjen, tam je vsaka agitacija zlasti ob volitvah lahko delo. Ljudje so že vsi na jasnem in laži nasprotnih strank odletijo od njili kakor žoga. 3. Ena stvar, ki je pri nas zelo po-tvo*—" 'n dn cp nnjj kmotfo še bolj tesno organizirajo kakor so bili dose-uaj. Velika je naša armada: petdeset lisoč nas je vseh katoliških volivcev. Ali treba je. da so vlijc v to veliko množico ena misel, en duh, on program. Treba je, da je vr.a ta armada vedno pripravljena za hrambo in napad. »Domoljub« bo ddal na vse načine, da se bomo vsi še bolj združili v organizaciji za naša katoliška in kmečka načela. »Domoljub« pa bodi glasilo in ognjišče vsega tega gibanja za domačo hišo in domače oltarje. 4. LTrednišlvo »Domoliuba« se zahvaljuje najiskreneje vsem so'rudni-kom in jih obenem prosi niihove pomoči tudi nadalje. Ni lahko tako delo! Eni si žele več politike v listu, drugi več poučnih člankov, zopet drugi novice, novice! Četrtim niso zopet dolgo povesti všeč, radi bi krajših! Peti si žele več zanimivosti in kratkočasja v listu itd. Vsem bomo skušali ustreči z združeni- r i, kjer je ostal do potresa leta 189j. Ko > je to leto kaznilnica na Gradu opu-tiia, je izstopil iz službene obveze tudi r. Žitnik in se posvetil od tega časa opolnoma političnemu delovanju. L 1907 jc postal častni kanonik nonšignor), leta 1910 pa stolni kano-ik in konzistorialni svetnik. Dr. Žitnik je bil bolan veliko časa. e pred 25 leti je začei bolehati na že->dčni bolezni, ki se je zadnja leta raz-ila v želodčnega raka in ga v lepi moči dobi, starega 56 let pahnila v zgod-ji grob. Pokojnik je ena najpopularnejših olitibnih osebnostih v naši domovini. Kdo ni občudoval njegove pridno-i? Kot zastopnik državnega in dežel-ega zbora je bil poznan pri vseh ura-ih, za vsakega svojega volivca se je rigal, vsako naročilo je vestno sprejel i je, če le mogoče, izpolnil. Tudi do olitičnili nasprotnikov je bil vedno oncilianten, ustregel vsakemu in polagal vsakemu, kjer je mogel. Letal je 0 Dunaju, po Ljubljani, po Trstu od rada do urada, posredoval, prosil in iko dolgo pritiskal, da je slednjič do-?gel. Obračali so se nanj ne samo vo-vci njegovega okraja, ampak cele dede, zlasti v vojaških zadevah. Ljudje j imeli vanj neomajno zaupanje in obival je toliko pisem od vseh strani, a je večkrat rekel, da bo treba samo a to posebnega tajnika, da bo njegova isma odpiral. Bil je široko izobražen mož. Naba-il si je veliko literaturo državnoprav-ih in socialno političnih knjig, katere ) vestno študiral in spopolnjeval svo-) znanje. V spominu je imel cel arse-al imen, dogodkov, številk in letnic; bral je v svojem duhu in zvlekel sku-aj velik material, katerega je uporab-al v svojih govorih in časnikarskih pisih. Žitnik je stopil v politično življe-Je jako mlad. V deželni zbor je bil iz-oljen že leta 1889. V državni zbor je il izvoljen 1. 1897. Kot politik je bil eden tistih, ki sc-ajo iz konservativne dobe v novo ero L. S. Nastopil je v Klunovi dobi kot elaven publicist in žurnalist. Okvir onservativnih načel pa je bil zanj pre-zek in preveč stisnjen; zato se ni mo-el nikoli vanj utesniti. Bil je mož mo-ernega mišljenja, ki je temeljito pro-čaval reformatorične pojave krščan-kega socializma. Po Klunovi smrti je ostal njegov naslednik. Dr, Žitnik je bil kot človek odkri-osrčen do skrajnosti, poznal ni nobene krivnosti, vse je povedal tako, kakor m je na misel prišlo in s pravim ime-•om. Bil je zelo temperamentne nara-e in koleričnega značaja. Imel je zlato rce pod raskovo skorjo. Bil je silno obrega srca in odprtih rok. Po navadi J vse razdal in večkrat ni imel niti rovčiča v žepu, ko je šel na Dunaj. Ce 1 mogel ljudem preskrbeti javne pod-ore, jim je pa dal iz svojega. Tako je bil dr. Žitnik eden najbolj poštovanja in priznanja vrednih poli-2» tikov. Njegov delokrog je bil velik in njegova pridnost vzgledna. Zmeraj jo bil na dolu, zmeraj zaposlen. Di. ZitniK jc kot politik in kot narodni delavec sc bavil zlasti s podrobnim delom m je v tem oziru naravnost vzor ljudskega zastopnika. Pribiti moramo, da jo ravno s tem neizmerno koristil ugledu b. S S. Njegova smrt je naredila v vrstah katoliških kulturnih delavcev in politiko veliko vrzel in veliko praznoto. Slava 'dr. Žltnikovemu spominu, naš narod pa ne pozabi nikdar plemenitega moža, ki je zanj delal in tudi v delu zanj umrl. Predsednik poslaniške zbornice o rafnem Msgr. dr. Ignaciju Žitniku. V seji poslaniške zbornice dne 29. t. m. je predsednik Sylvester izvajal: »Včeraj je po dolgem, hudem trpljenju v 7. volilnem okraju na Kranjskem izvoljeni poslanec dr. Žitnik umrl. V državnem zboru je bil od 1. 1897 in ie spadal med najpridnejše, najvestneiše člane zbornice. Kot zvest si/n svojega ljudstva je nastopal za njegove politične pravice ravno tako goreče, kakor je pospeševal gospodarske koristi svoje domovine. V več odsekih, kakor v železniškem, obrtnem, tiskovnem in bramhnem odseku je občekoristno deloval, kar se ni cenilo in priznavalo samo v krogu njegovih somišljenikov. Njegove velike vrline in njegov simpatičen nastop v zvezi z njemu lastno nežnostio in spoštovanja vredno odločnostjo mu je pridobilo, da ga je vsak cenil, ki le kdal K njim občeval. Z odkrito žalostjo obža- LnJTh pre.d,Ca81no smrt tega plemenitega duhovnika, ki mu v naši sredi ostane trajen spomin zagotovljen. Dvignili ste se v znak sožalja 8 8vollh 8edSev in tako pritrdili, da se znak sožalja zabeleži v uradnem zapisniku. Iz zadnjih dni] dr. Žitnika. V Leo-nišče so pripeljali dr. Ign. Žitnika pred tremi tedni. Konštatirali so takoj, da je vsako ozdravljenje izključeno," ker je vsled krvavenja v želodcu izgubil preveč krvi. Mirno in resitrnirano jo dr. Žitnik čakal konca. Govoril je tudi med boleznijo ves čas, toda lahno in pojemajoče, ker mu je delalo govorjenje muke. Večinoma je samo odgovarjal na vprašanja svojih obiskovalcev, več ni mogel. Na Božični dan ie prejel zadnjič sv. obhajilo in od tedai so mu moči še bolj pojemale. Pri zavesti jc bil do zadnjega. V nedeljo popoldne od 4. ure naprej ni mogel več govoriti in ob pol 9. uri zvečer je umrl. Pri njegovi smrti je bila njegova sestra, ki mu je požrtvovalno ves čas stregla in več sestra redovnic. Zapuščina dr. Žitnikova. Zapustil ni dr. Žitnik ničesar, razun nekai knjig. Znano je o njem, kako je radodarnih rok v življenju vse razdal kadarkoli je kaj imel. Ljudem, ki so ga hodili prosit, naj napravi zanje prošnje, ni samo pisal prošenj in posredoval zanjo pri vseh mogočih uradih, ampak je celo kolke iz svojega plačeval. Nekaj dni prodno so ga odpeljali v Leonišče, ga je nekdo prišel na dom prosit podpore, češ, da je pogorelec. Dr. Žitnik je segel pod vzglavje in mu jc vrgel na mizo denarnico z zadnjimi vinarji, ki so mu ostali. Drugemu možu. ki jc prišel zadnje dni k njemu po podporo, Je izročil svojo suknjo z astrahanskimi ošitki, ker mu drugega že voč ni mogel dati, Novice iz Egipta. Aleksandrija, december 1913. Kakor kaže, lio Sredozemsko morje zopet postalo kraj, kjer se srečujejo vsa ljudstva zemlje, kakor jo to že bilo več tisoč let prod in po Kristusu, dokler niso bili odkrili Amerike. V tem morju pa sta ravno Aleksandrija in 1'ort Said izmed najimenitnejših mest, ker ležita ravno na cesti, ki pelje iz Evrope v Azijo. Da res vse večje države svoje oči na te kraje željno obračajo, tega Je bil priča pretekli mesec november. Kar za vrstjo so bila pripiula v aleksandrljsko pristanišče mnogoštevilna bojna ladjevja Francoske, Italije In Angleške. Najpoprej je bilo prišlo francosko ladjevje; sedein največjih ladij, ki jih ima ta država In sedein malih. Vsi Francozi so bili v mestu po koncu. Francoske trgovine, hiše, šole in konzulatska poslopja sc bila v zastavah. Mornarjem so napravil) slovesen sprejem. Mornarjem na čast r Je vrstila veselica ca veselico in njih ladj« so oblskavall kar ▼ procesijah. Obiskal« bo Jih vse šole francoske, katerih je lfi vBaka a svojimi učitelji ln učiteljicam Francosko ladjevje Je ostalo tukaj de«e dni, potem pa se Je odpeljalo proti vsho«'« kazat svojo moč Grkom in Turkom. Komaj je bilo lo ladjevje odšlo, že je «opet, gromenje lopov naznanjalo, da prihajajo bojno ladje angleške. Ti so bili naznanili, ko bo bili Francozi še tukaj, da bo ujili ladij 37. In res, 22. novembra je priplulo 14 velikih bojnih ladij angleških, in teh polovica to je 7, jih je bilo najnovejše, največje in najmočnejše vrste, ki jih Bedaj svet ima in ki jim pravijo „drednotu po naše „ne boj se". Dolge so po 185 m. Ladje so prav nizke, ozke. pa zelo dolge. Vsaka ladja ima okrog 1200 mož in je torej sama zase cela vojašnica. Ena sama taka ladja stane okrog 00 miljonov kron. Na eni izmed teh velikanov je bil angleški kronprinc, ki služi kot navaden oficir pri marini. Razun teh 14 velikih ladij je prišlo 6e 18 drugih bojnih ladij vsake vrste, ki pa se v Aleksandriji niso ustavile, temuč so šle kar naravnost v Fort Said. Te angleške ladje so pa drugi narodi (razen Angležev) bolj s strahom kakor pa z veseljem opazovali in v mestu ni bilo toliko zastav in ne toliko veselic kakor pri Francozih. Angleži so ostali tukaj samo 4 dni: pustili pa so tukaj za stalno tri ladje, eno veliko in dve manjši za strah Egipčanom. (Jez dva dni po odhodu Angležev, dne 28. novembra, je prišlo italijansko bojno broil; takoj se mi je zasmilil in dejal sem mu: „Glej, vidiš, tam je Kovno, že vidim samostan, kjer sem stanoval meseca junija. Daj, vstani, bodi mož!" — ,,,,Ne morem, seržant! Kje pa smo?"" — „0, kmalu bomo tam, kjer je vsega v izobilju: vina, žganja, kruha in gorkih postelj." — „„Jaz ne vidim ničesar; samo sneg, sneg, ki se vrti okoli in okoli."" Tisti trenutek prideta po cesli mimo dva kmeta. Nagovorim ju in vprašam, če bi bila pri volji pomagati mi, da bi Faloppo spravili do mesta ter obljubim vsakemu izmed njih pet frankov. Izgovarjala sta se na vse mogoče načine, toda kakor sem iz teh izgovorov posnel, je bilo glavno to, ker sta se bala, da jima obljubljene nagrade ne bi izplačal. Dal sem jima torej pet frankov takoj, ostalih pet pa sem jima pokazal rekoč, da jih prejmeta takoj, ko dospemo v mesto. To je pomagalo. Vzdignila sta Faloppo, toda revež je bil v resnici že tako slab, da ni mogel stati. Kmeta sta se torej domenila, da ga bo vsak nekaj časa nesel na hrbtu. Eden izmed njih si ga je torej oprtal, drugi pa je nesel puško in telečnjak ter obenem tudi mene podpiral; zakaj tudi jaz sem bil tako izmučen, da sem komaj prestav-stavljal noge. Dasi je bilo do Kovna komaj dva kilometra, smo morali kakih šestkrat počivati. Bili smo že med zadnjimi, kajti videli smo nedaleč odzadaj našo brambno četo, ki jo je vodil maršal Ney. Zdaj pa zdaj je zagrmel topovski strel, ki se mi je zdel kakor zadnji smrtni zdihljaj nekdanje velike armade. Končno smo vendar prišli do prvih hiš v Kovnu. Kmeta sta naju peljala v nek zapuščen konjski hlev. Toda predno sem jima izp'ačal ostalih pet frarkov, sem ju prosil, naj nam preskrbita nekolik > slame in lesa. Takoj sta mi ustregla in sta celo sama ukresala ogenj; gotovo sta videla, da jaz skoro ne morem niti ganiti in da je Faloppa kakar mrtev. Sedel je tiho in sam zase v nekem kotu; šele ogenj pred njim ga je nekoliko oživil. Sedaj sem dal kmetoma denar; predno pa sta šla sta še sama od sebe nanosila dokaj kuriva. Nato pa sta odšla. Kmalu po njihovem odhodu je prišlo v hlev pet ljudij, ki so pripovedovali, da je v mestu vse narobe. Tisti, ki so dospeli danes, morajo prenočevati na cestah, kajti po hišah je že vse polno. Povsod leže v snegu docela pijani ljudje, zakaj gladna množica je vdrla v skladišča, jih opustošila in velike sode žganja zvalila na cesto. Dva izmed novodošlecev sta pustila v hlevu svoja telečnjaka in puški ter odšla rekoč, da hočeta pogledati, bi li mogla kje stakniti kaj žganja in ga prinesti k nam. Toda ni ju bilo nazaj. Bržkone sta tudi onadva, kakor na stotine drugih, postala žrtvi nesrečnega žganja, kajti drugi dan smo slišali, da so vse mestne ulice pokrite z mrtveci, ki so v pijanosti zaspali in zmrznili. Rad bi bil skuhal še tisto riža, kar sem ga še imel, toda Grangier je imel še moj kotliček, izmed navzočih pa ni bil nihče pri volji, da bi šel kam po potrebno posodo. Ležal sem torej na slami, slab in onemogel, ne da bi mogel zaspati. Zdaj pa zdaj se je slišalo gromenje topov maršala Neya, kadar pa so ti utihnili, se mi je zdelo, da slišim stok umirajočih, ki so, tako blizu mesta umirali na mrzli sneženi postelji. Število teh, ki so umrli zadnja dni je bilo silno veliko, okoli 40 do 60 tisoč mož. In večina teh ljudij 8e ni videla Moskve, kajti bili so iz tistih čet, ki m bile ostale ▼ Smolensku, Orfii, Vilni in drugih poljskih mestih kot posadke. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere Jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 1*u°lo brez kakega odbitka. Uradne m od -e. zjutraj do [popoldne. Glej inserat! Dom in svet. + Volitve v okrajnih cestnih odborih. Za ljubljansko okolico so izvoljeni: načelnik g. župan A. Belec, namestnik p. deželni poslanec F. Košak, preplednik p. Anton Vilfan. Kot sedež cestnega odbora se predlaga deželnemu odboru Št. Vid nad Ljubljano. — V črnomaljskem okraju so izvoljeni: načelnik g. .Tosip Doltar, župan, namestnik g. Jurij Konig, župnik, preglednik g. Janez Bohte, tajnik g. Šiler. — V idrijskem okraju: načelnik g. Di-dič v Idriji, namestnik g. Lenger, preglednik g. župan Svetličič. — V višnjc-gorskem okraju: načelnik g. J. Erjavec, župan, namestnik župan Franc Man del j. + Volitve načelništev cestnih odborov. Okrajni cestni odbor za sodni okraj Postojna je izbral za načelnika gosp. Antona Srebotnjak, posestnika in lesnega trgovca iz Predjame, za podna-čelnika gosp. Franc Križaj, trgovca iz Bt. Petra, za soodgovornega odbornika pa gosp. Antona Krnel, župana v Št. Petru. Predlagalo se je dež. odboru, da 'določi Št. Peter za sedež okr. .cestnega odbora. Tako se preseli starodavna liberalna posest iz Postojne, kateri naj slede po vrsti še druge. — Volitev cestnega načelnistva za tržlški sodni okraj se je vršila v soboto 27. t. m. Izvoljen je bil za načelnika trški župan Franc Ahačič, za podnačelnika gosp. Lovro Aljančič, posestnik v Bistrici in sicer oba enoplasno. — Okrajni cestni odbor za kranjski okraj se jc sešel minulo soboto in izvolil načelnikom deželnega poslanca gosp. Ivana Zabret iz Bobov-ka pri Kranju, namestnikom pa gosp. Frana Kuralta, gostilničarja V Kranju. Odbornikom, ki je poleg načelnika odgovoren in ima drugi ključ od blagajne, se izvoli gosp. Ivan Blagne iz Šenčurja. Kot uradni sedež okrajnega cestnega odbora se določi občinski urad v Predosljih, seje se bodo pa vršile v Kranju. — Pri konstituiranju cestnega odbora za škofjeloški okraj je bil soglasno izvoljen načelnikom gosp. Jožef Hafner, župan v Škofji Loki. — Trije požari na sveti večer. V Preserju pri Ljubljani pogorelo je na sveti večer gospodarsko poslopje žup-nišča. Ogenj je nastal, kakor se sodi, vsled lahkomišljenosti otrok, ki so k polnočnici grede metali razne užigalne stvari okrog poslopja. Domača in pod-peška požarna hramba sta vrlo gasili celo noč. — Na Cirniku župnija Velika Dolina je ogenj upepelil na sveti dan med deseto mašo gospodarsko poslopje Martinu Galič. Ze-orelo je vse. Ljudje nimajo živeža ne klaje živina. Revež je že drugič pogorel in bil samo za 300 K zavarovan. Pri Božjem Detetu usmilite se dobra srca reveža in pošljite darove na župni urad Velika Dolina pošta Jesenice na Dolenjskem. — Ogenj je na sveti večer upepelil na samem stoječo Cvenkljevo šupo iz Leš z gospodarskim orodjem in nekaj vozmi mrve in nastilje. škode 500 K. Zažgal ie 61 pijani Janez Kocijan iz Leš, ki se Je Še isti večer obesil v domači šupi. Ko so orožniki mrliča pregledali, so zapazili, da ima črevlje in hlače zelo užgane in posebno eno nogo močno opečeno. Iz tega se da sklepati, da ni požgal namenoma, da si je marveč hotel samo posvetiti in poiskati pripravnih vislic, in je v pijanosti po nevedoma zapalil in potem s teptanjem gasil — pa ni več mogel. — Vsled alkohola padla in zmrznila. Anton in Marija Oven iz Dobropolja sta kot delavca pri železnici v Prclo-gah. Na »kontežine« dan sta od gostilne do gostilne popivala in sta sc špiri-tovca tako napila, da je 50-lcvia Marija padla na cesti. Anton jo je pobiral in ko jc u videl, da ne more nič, jo je pustil in odšel v bližnjo postilno. Tam je dejal, ko so vprašali, kje ima ženo, da je obležala na cesti. Prigovarjali so mu, naj pre po njo, on pa je dejal: »Če vrag prej pogine, bolie za me, prej bo mir.« — Iz Novega mesta se je pripeljal pozno v noč zdravnik dr. M. Offner. Ta jc ženo na cesti ležečo videl in konstatiral, da še mrmra. Vzlic hudi zimi je ni vzel na voz, temveč io pustil na cesti, pač pa povedal je to v četrt ure oddaljenih Prclogah žendarmeriji. Ta je po preteku pol ure prišla na lice mesta in zamogta le konstatirati smrt. Moža bo gosposka posvarila, zdravnika pa vest. — 23 dni brez hrane. Iz Zdol pri Brežicah nam pišejo 23. t. m.: Čudno življenje živi neka tukajšnja 35-letna deklina. Ime ji jc Jožefa Zupančič; že od mladega je nekoliko slaboum ia in za nobeno delo. Telesno pa je izredno krepka in zdrava. Obutve na nogah ne trpi ne po leti ne po zimi; ponoči trdno spi in večkrat tudi podnevi po par ur. Zadnji čas pa ne uživa nobene hrane razen vode; ako ji domači ponudijo kako jed. sc jezno obrne proč ter zbeži na peč ali pa v•--> so drugi več ali manj prepuščeni svoji isodi. Stari Rockfeller ie tudi že skušal ustanoviti pred nekaj leti nek zakon, po katerem bi se iz vsega njegovega premoženja napravila ustanova »Rockfeller«. Od dohodkov te ustanove bi se gotov, toda le neznaten del porabilo za dobrodelne nomenel dočim bi do ostalih dohodkov imeli pravico njegovi dedič Na ta način bi bili potomci Rockefe; lerja nekaki penzijonisti, z za večn čase zagotovljenimi bogatimi dohodki Zvezina vlada v Waschingtonu. pa t »idealne« ustanove ni hotela sprejet. Stari Rokefeller, ki je iz navadnega dc lavca postal »petrolejski kralj« in m. ljarder, si sedaj na stara leta ubij glavo, kako bi ohranil, kar je izsesal i: pridobil tekom dolgih let, svojim nc slednikom. Carnegie, ki je letos preminul, r. zapustil nebenega rodbinskega zakon; Zanimiv in resničen dokaz iz tega j< da denar še ne osreči človeka. Le tist je osrečen in zadovoljen, ki je zadovc ljen s tem, kar ima, oziroma kar lahk doseže. Gorenjske novice g Mengeš. Naš kandidat dr. Krč], je zmagal tudi v Trzinu proti liberal nemu Sršenu. Pomislite, pri zadnji vt litvi za državni zbor 1.1911 je zmage Sršen z veliko večino nad 90 glaso\ med tem ko naš kandidat niti 30 gll sov ni dobil — in sedaj taka izpre memba! Pi volitvi v splošni kuriji dn 1. decembra je dobil Lavrenčič 177 glt sov, liberalec Slokar pa 9B; Se boljt pa je bilo pri volitvi v kmečki kurij dne 9. decembra: Dr. Krek 120, Srše: pa 59. Nič ni torej pomagalo besnenj liberalcev, ki so se s peklensko sil vrgli na Trzin. Trzincem so se odprl• oči, ko so videli to početje liberalce in volili so z nami. Vsa čast Vam Ti zincil Stvar naših poslancev pa bod da se zavzamejo tudi za Trzin. — N< kaj pa moramo javno pribiti. Kako f upa haboški oskrbnik Riedel tako r loma naganjati ljudi, ki so količke odvisni od haboške grajščine baron Lichtenberga, da volijo liberalca. \ Riedel, ali Vam ni znano, da je volite prosta? Nastopal je tako nasilno, d so se ljudje zgražali. Najbolj žalostn-pa Je, da Riedel popolnoma komandir, nad loškim županom Kraljem; popol noma ga je dobil v svoje roke. — V; Kralj, ljudstvo to vidi in pride enkra čas obračuna 1 Tudi pri nas v Mengfi so liberalci poskušali ljudi begati zh sti zadnjo noč; pa so malo opravili Lavrenčič je dobil 202 glasov, Sloka 46; dr. Krek 109, Sršen 88. — Vsa čas Vam MengšanJI g Mengeš. Dve ugledni tukajšni dri: žlni je v zadnjem času zadela bridka 1; guba. Dne 16. decembra 1018 je tu v grt du umrla gdč. Frančiška Stare, stara 7 let. Hvalili so Jo reveži, da je bila dobri! rok, vendar tako da nI vedela levica, kr je dala desnica; bolehala je dve leti. S Štefana dan zjutraj Je pa nenadoma um:1 v Ljubljani, kjer so ga operirali, g. Jož. Kandušer, visokošolec graškega vseuč lišča, v 22. letu starosti. Naj v miru počivata I — Naša piv ar na si Je Izkopa' ■> nov vodnjak, globok 33 metrov. Ker po< talna voda tukaj stoji pod površjem po navadi, Ce ni suše, 13-15 metrov ali še /išje, so morali noč in dan neprenehoma 3 parno sesalko vodo vun metati, da so mogli priti do tuke globočine, in to skozi par mesecev. Seveda tak vodnjak stane veliko tisočakov; upajo pa, da bo mengeško pivo, ki je bilo že do sedaj na dobrem glasu, zanaprej še boljše, ker je obilno bistre vode pri rokah. — Skioptično predavanje o Rimu ter njega znamenitostih priredi tukajšnje izobr. društvo na sv. Treh Kraljev dan popoldne ob 3. uri v društvenem domu. Predaval bo vlč. gospod homski župnik A. Mrkun, ki se je potovanja v Rim sam udeležil. Slike bodo silno zanimive. Prijatelji poduka pridite v obilnem številu! g Šmartno v Tuhinjski dolini. Pred nekaj tedni je prišla neka oseba na poštni urad; rada bi zvedela o neki pošiljat-vi. Poštar pa se je široko ustopil pred njo ter jo prav surovo zmerjal in ji razne priimke dajal, namesto da bi ji povedal, kar je prosila. Taka je uljudnost nagega gospoda Engelmana do Smartinča-nov. Tako se godi na naši pošti, zato ker Je oseba na poštnem uradu, ki ni nobeden poštar — ampak le navaden trgovec in kupčevalec raznih stvari, zadnja čase pa tudi prodajalec telečje krvi. Večkrat smo povedali, da nima na pošti g. Engel-man nič opraviti, pa vedno svoj nos vtika v poštne predale. Za poštni urad bila Je le njegova gospa imenovana, nikdar pa ne Viktor Engelman. d Iz Dolenje vasi pri Ribnici: Liberalne letake in liberalno modrost sta pri nas prodajala Fr. Merhar kandidat ta dolenjevaški županski stol, in Ignacij Merher, dolenjevaški župan. Zadnji Je imel liberalne letake v svoji gostil-hi Javno razstavljene, razpoloženo je Jmel sramotilno sliko dr. Kreka in tudi fcicer precej odločno agitiral za Puclja in Andoljška. Koliko zaupanja uživata, 60 pokazale volitvel Tudi dolenjevaška Občina je po veliki večini v taboru S. L. S., škoda le, da se ne more otresti ierobstva župana, ki je po svojem mi-ljenju velik, dasi prikrit liberalec. — Vsekakor se mora vsakomur zdeti čudno, da ima občina na zunaj liberalno lice, dasi je velika večina v občini, ki je naše stranke. Da nam bode deželni odbor naklonjen, bomo morali odpraviti tudi to napako. G. župan ima velik strah, da se utegne to zgoditi že pri prihodnjih občinskih volitvah. Možu se gre za žep in po njegovem žepu se ravna tudi njegovo delo. d Gribelje. V Gribeljah živi mlad mož, obrtnik, ki misli, da je bolj moder kakor smo mi kmetje, ki mu nosimo denar. Vprašamo ga, ki toliko agitira za Vlahe in liberalce samo to le: Ali nam ne privoščiš, dragi Papig brotla? Saj boš imel tudi ti od njega korist' Ali si nam nevoščljiv zaradi podpore, ki smo jo dobili, ko nam je toča napravila škodo? Če se nam zopet kaj podobnega primeri, koliko pa nam bosta dala oba z Maluirjem? d Kolpa pri Velikih Laščah. - Tudi nas so počastili sosedni laški liberalci s svojim obiskom. Kar trije baroni so se pripeljali v Podstrmec in na Kolpo jagat volilce. Na limanici: Mi sami in samo mi — je bil bolj slab lim, zato se jih je malo vjelo. Sicer pa niso ravno preveč silili, naj njih kandidate volimo' ampak v najglobokejši ponižnosti in skromnosti so rekli tako: „Saj vemo, da nas poznate, da nismo kaj prida; ampak klerikalci so pa tudi zanič. Torej nikar nobenega ne volite, ne nas ne unih — posebno Škulja ne, ta naj bo v cerkvi — ampak svojega prijatelja ali strica ali teto. Najbolje pa bo za vas, če volite sv. Miklavža, ker vam bo morebiti potem vse prinesel." Mi smo si pa le tisto zapomnili, da so liberalci malo prida in smo volili Škulja in Lovšina, za liberalne Laščane pa bi bilo dobro, ako bi jim nekaj pameti in malo več ponižnosti prinesel. d Popotnik iz mirenske doline : Volitve so minule. Povsod po dolini so mi klicali: »Zmaga, liberalce smo pognali v beg z glasovnico « — Trebanjci niso marali za svojega Pavlina, Sent-ruperčani ne za svojega Zupančiča, tega so liberalci že trikrat vodili za nos. Bog vč, ali ga bodo še kedaj ? Povsod so zmagali krščanski možje. — Prišel sem do Tržišča, do znane liberalne trdnjave, ki je segala od Tržišča do Save, ter od Šentjanža do Škocjana. Ob volitvah so liberalni generali letali po hribih In dolinah, delili ljudem neke zelene in bele papirje. Ponujali so to robo, kakor ponuja Jud svoje preležano blago. Toda volivci so ostali gluhi. Na liberalnih razvalinah sedaj žalujejo liberalni generali, neodvisni kmetje in oštirji Drmelj Durjava, Čin-kole, Flajs, Jelene in drugi. Nedavno sem bral v liberalnem časniku, češ da je na deželi vse izobraženstvo, in kar ^inteligentno misli, v liberalnem taboru. Zato sem malce poprašal ljudi, kdo so tisti liberalni izobraženci in inteligenti. Povedali so mi za dva. Eden stanuje v hosti blizu Gabrijel. Ta že več let živi v koruznem zakonu z neko vdovo vsej okolici v pohujšanje. Drugi je neki Flajsov pristaš, ki je tako učen, da sc zna podkriiati, črke pa ne pozna nobene. In vendar mu je Flajs naročil »SI. Dom«. — Taki so liberalni izobraženci in inteligenti na deželi. d Iz ribniškega okraja. V najkrajšem času, kakor slišimo, dobimo novega načelnika v cestnem odboru. Novi odborniki so razven dolenjevaškega župana sami naši somišljeniki, medtem ko je bil preje cel cestni odbor izključno v liberalnih rokah. Liber. cest. odbor je — kakor slišimo prav slabo gospodaril. Novemu cestnemu odboru bo pustil - kakor je pri liberalcih pač že stara navada — prazno blagajno, velik dolg in ceste v tako slabem stanu, ka- kor jih ni gotovo nikjer drugje na Kranjskem. Novi cestni odbor čaka gotovo velika naloga — popravljati liberalne grehe! d Iz Ribnice. Za zadnje naše t/o. Liberalci niso mogli drugače gospodariti, kakor da so jih dvignili na lOOo/o. Naša stranka jih je pa znižala. — Vodovod v Novi vasi se bo, kakor vse kaže, vendarle delal, oiiroma popravil in razširil. Pritožba, ki so jo nekteri poslali na deželno vlado in potem celo na mini-sterstvo, je zavrnjena. Deželni odbor je tudi že ukrenil, da bo dežela prispevala k stroškom s 30°/o. Ostalo bo dala država in interesenti e. n Dobrova. Volitve so minule. Kljub hudi agitaciji naših nasprotnikov sta dobila njihova kandidata le bore malo glasov. — Tudi z letošnjo letino smo, hvala Bogu, še dosti zadovoljni. Žita smo namlatili, kot že dolgo ne. Slame pa je bilo primeroma nekoliko manj kot druga leta. Kakor žita, tako so se tudi okopavine, razen repe, še dosti povoljno obnesle. Tako je n. pr. neki posestnik pridelal peso, katerih deset je tehtalo črez 75 kg. K takemu uspehu pa seveda največ pomore umno ravnanje, globoko oranje in gnojenje v jeseni, da se zemlja in gnoj pozimi razkrojita in tako pripravita za krepko rast rastlin. — Da se pri nas ljudje zavedajo, da je treba tudi kmetu vedno več strokovne t. J. stanovske izobrazbe, kaže namreč to, da obiskujeta iz naše fare zopet dva učenca zim. kmet. šolo na Grmu. Tako je pravi Le v vsestranski izobrazbi in zanimanju za novosti, bomo tudi pri kmetiji dosegli vedno lepše uspehe. — Odkar prireja dež. odbor gospodinjske tečaje po deželi, se tudi pri naših dekletih opazuje splošno zanimanje za gospodinjski n '.predek. Kaj feko bi naprosili deželni odbor, da tudi pri nas kaj enakega priredi? Kakor znano, se namerava po poglobitvi Ljubljanice regulirati tudi Gradaščico in Horjulšco. Ali bi ne kazalo, da se z deželno pomočjo regulirajo tudi njeni dotoki, ki zamočvirjajo in zanašajo s peskom cele lege senožeti? Prizadeti možje, zganite se! n Gradišče pri Vipavi. Na dan svetega Štefana smo imeli na Gradišču 7a prvo veselico našega društva. Veselico smo imeli po starogrškem običaju pod milim nebom. Vi »Kranjci" in vsi drugi, ki ste o božiču gazili sneg do kolen, tega ne boste verjeli, vendar je bilo tako. Pri nas ni --»ič snega, solnce nam je pa tako ljubeznivo sijalo, kakor na Kranjskem šele o veliki noči, pa še takrat ne zmeraj tako. Veselica se je kot prvenec prav povoljno obnesla, denarni uspeh pa je naravnost imeniten. S tem smo Gradiščani pokazali, da nismo zadnji na Vipavskem in da hočemo tudi mi za pravim napredkom. n Hrenovice. Pri volitvah se je to-pot izkazal naš mogočni župan Kaučič. »Neodvisni kmetje," ljubljanski Rav-nihar in postojnski Gašpari so napravili shod v Hruševju. Pokazal jih je župan Kaučič. Čudno pa se nam zdi, da se naš Kaučič, župan, tako potega za liberalne kandidate in da celo agi-tira proti Žitniku, pri katerem je že z raznimi prošnjami moledoval. Svetovali bi mu, da naj se sedaj v potrebah obrne na živinskega zdravnika Gašpa-rija ali pa na »pirotovega" Edvarda; poslanec Žitnik pa, proti kateremu je naš župan nastopil, naj ga ob priliki odslovi. Naš župan naj se le dobro zaveda, da županuje v občini, ki po veliki večini pripada S. L.S. in je tudi zanjo oddala večino glasov. — Nadalje bi se lahko še vprašali: kolikokrat je videti našega župana na leto pri sv. maši? n Iz Idrije. Naše mesto je zaključilo volitve v deželni zbor. S. L. S. je takoj dobila 181 glasov, liberalna samo 147 in soc. demokraška 126. V ožjo volitev je prišel g. dekan in g. Gangl. Soc. demokrati so do zadnjega trdili, Gangla ne, oddamo prazne listke, ali raje že napišemo na volilni listek Arko kakor Gangl. Liberalci so namreč ogoljufali soc. demokrate za en mandat. Da jim pomagajo socialni demokrati v Ljubljani in v Idriji do zmage, naj za plačilo dobe enega poslanca. V Ljubljani jim ga niso dali, a pri idrijski volitvi bi bili morali liberalci dati toliko glasov demokratom, da bi bili prišli v ožjo volitev. Tega se pa niso držali. Agitirali so na vse pretege, da so imeli demokrati najmanj glasov. Drugo krivico jim je Gangl naredil, ko je od-jedel demokratom oder v gledišču. 1100 kron so dali demokrati za oder v nadi, da ga postavijo v erarično gledišče. Prostore so že imeli zagotovljene za zborovanje, a ko so hoteli še za predstave prositi, jih je zahrbtni Gangl pretekel in izposloval proti dani besedi liberalcem oder za predstave. — Zato zopet nova, jeza. In tretjič so se pritožili, da jih liberalna frakarija dosti ne mara, v kavarni celo prezira, ali pa še celo malo povleče. Do zadnjega so se upirali voliti Gangla, a nazadnje so ga le volili. Od 126 svojih glasov jih dajo 95 Ganglu, druge oddajo prazne, ali na ime Kristana. Pri prejšnji tovaršiji z liberalci jih je glava bolela najbrž tudi pri novi zvezi dobo zopet čez klobuk. n Iz PraMrJa. Na sveti večer smo imeli ogenj. Pogorelo je gospodarsko poslopje župnišča. Ogenj je nastal po neprevidnosti otrok, ki so metali razne užigalne stvari okrog poslopja. Polnočnica se je morala preložiti na jutro. V Preserju so je od gotove strani pričelo z agitacijo, da bi prosili za napravo dobrih prometnih cesta, kar bi bilo res jako umestno in koristno. Preložila naj bi se cesta iz Podpeči na Preserje do Gorenje-Brezovice, od Preserja do Goričice in iz Kamnika na kolodvor-Preserje, in sicer naj bi šla cesta iz Podpeči okrog griča sv. Jožefa nad Malnom proti Preserju in dalje do Gorenje-Brezovice. Druga bi se od te prve odcepila v bližini Preserja in šla skozi Kamnik čez Prevalje do Goričice. Tretja pa bi se v Kamniku odcepila in Šla po Lazih na kolodvor-Preserje. Ta ceste pa bi tekle deloma po starih cestah, deloma pa bi se preložile. Dosedanje okrajne ceste so sicer v dobrem stanju, toda žal, so tako nerodno izpeljane, da se s količkaj težjim vozom že ne more voziti. Cesta iz Kamnika na kolodvor pa Je sedaj le slaba vaška pot. Kolikega pomena bi bila preložitev teh cesta za celo Presersko, kakor tudi za sosednje občine, se ue da preceniti v naprej. Naj le omenim, da bi se na vsakem vozu lahko več kot še enkrat toliko peljalo ko dosedaj. Prišli bi razni kupci z lahketo v te kraje, kar jim ja sedaj otežkočeno, kakor tudi romarji t vozovi, katerih pride vsako leto na tisoče, ker je tukaj več božjepotnib cerkva, kakor Žalostna gora, sv. Jožef, sv. Ana, av. Toma! in sv. Florijan. Bilo bi to v veliko korist občini, ker bi bilo mnogo več tujskega prometa. Zelo prikladno bi bilo tudi lovcem. Tu so imenitni lovski revirji in bi tudi lov radi dražje plačevali ko dofedaj. Pričakujemo, da se bodo nall cestni odborniki z vso vnemo zavzeli za to stvar in da bodo tudi naši poslanci ili nam v tem oziru na roko, da bo tudi naša uboga Preserska občina deležna dobrot deielnega odbora, ki so Jih v tako obinl meri deležne mnoge druge občine. — Pred leti se je tudi sprožila misel ea vodovod, kar pa so naši možje odklonili, češ da bi bilo preveč stroškov. Kolika vrednosti bi bila dobra pitna voda in kolike važnosti v slučaju požara, pa nlao pomislili. Imamo sicer par brizgalen, toda kaj pomagajo če vode ni. Premožnejši posestniki imajo sicer kapnica ali iste so hitro prazne v takem slučaju. In ravno ti posestniki so zoper vodovod. Gotovo pa Je nad polovico posestnikov, ki bi vodovod radi imeli. Dosedanje kapnica pa bi se dale kaj koristno izrabiti za gnojna jame, ker se sedaj gnojnica brez koristi drugod razliva. Torej molje, zganite aal n Iz Vipave. Tri dni pred božičem smo imeli duhovne vaje po vodstvom preč. g. priorja iz Zatične. Bilo Je prav lepo. Duhovne vaje so bile za dekleta, vendar so se jih v precejšnjem Številu udeleževali tudi drugi verniki, češčenje na sveti dan se je jako lepo obneslo. Molilo se je z neko posebno vnemo in gorečnostjo. Božji blagoslov ne bo izostal. Gospodična Lojzika je p» tudi tako lepo oltarje opletla s svežimi cvet- licami, da je bilo veselje v cerkev prihajati. O božiču se kaj tacega ne vidi povsod. — Hranilnica in posojilnica v Vipavi, Kmetijsko društvo, Živinorejska zadruga in Živinorejska zavarovalnica bodo z novim letom poslovale v novo urejenih prostorih, kjer je bila prej lekarna. Zadružna hiša je povečini dodelana, ima lično zunanjost, ki je kras trgu in lepo urejene notranje prostore, ki so oddani ali se bodo še oddali za zasebna stanovanja. Bog daj zadrugam tudi v novih prostorih svoj blagoslov, ki jih je spremljal tudi do zdaj. Listnica uredništva. Resnici na ljubo potrjujemo, da dopisa v Domoljubu štev. 51 na 8. strani „Z Vrhnike" ni pisal nobeden duhovnik te dekanije. Raznoterosti. Velikani. Pred nekaj tedni je umrl na Portugalskem neki velikan in ob tej priliki se spominja časopisje raznih velikanov. ki jih pozna zgodovina. V vojski Karla Velikega je bil ogromen vojak, ki ie ob neki priliki s svojo pšico prestrelil štiri sovražnike na en mah. Rimski cesar Maksimin je bil visok 2 metra inpol in je pojedel na dan 40 funtov mesa. Prsle je imel tako debele, da je nosil zapestnice svojih žena kot prslane. V Britskcm muzeju v Londonu se nahaja okostnjak, ki ima jako zanimivo zgodovino. Irski orjak Rurne se je kazal ljudem po sejmeh in s tem zaslužil mnogo denarja; bil je pa strašen pijanec in zato se je kmalu uničil. Pred smrljo mu je učenjak Hunter ponudil 800 funtov šterlingov za njegovo mrtvo truplo. Rurne bi bil moral v oporoki pismeno potrditi in svečano izjaviti, da njegovo mrlvo truplo pripade anatomičnernu zavodu. Ta ponudba je pa velikana zelo prestrašila in dal si je od štirih najboljših prijateljev priseči, da ga bodo dostojno pokopali — v morju. Ko je Hunter to zvedel, jc podkupil grobarje, ki so namesto Burnejevega trupla naložili v krsto" razne težke predmete, krsto zabili in jo svečano spustili v morje, Burnejevo truplo pa spravili v Ilunterjeve roke. Tako jc tedaj Rritski muzej dobil orjaški okostnjak. 38 let po nedolžnem v ječi. 2. avgusta 1877 je bil v Palermu na dosmrtno prisilno delo obsojen poljski delavec Erasmo Vas-sallo, ker je bil cbdolžen, da je umoril veleposestnika Francesca Bologna. V preiskovalnem zaporu je bil celi dve leti. Prej in slej je zatrjeval, da je nedolžen, kar mu pa ni nič pomagalo. Prebil je v ječi celih 38 let. Sedaj šele se mu je s pomočjo sorodnikov umorjenega veleposestnika posrečilo dokazati svojo nedolžnost, Izou-• stili so ga iz ječe in mož se je odpravil v svojo domačo vas Capaci. Tu je našel od cele svoje družine živega le še enega sina; žena in drugi so mu pomrli. Italijanska država 63 letnemu možu ne le ni dala nobene odškodnine, marveč mu je še vozne stro- ške iz Ancone, kjer je bil zadnja leta zaprt, do doma odtegnila od njegovega zaslužka v ječi. Zanimivo pa je, da Vassallo kljub prestani veliki krivici do nikogar ne goji nobenega sovraštva. Preživljati se namerava s tkanjem, ki se ga je naučil v ječi. Spomenik kraljici Dagmar na Danskem. V nedeljo, dne 24. avgusta t. 1., so v daljnem Ripnu (Ribe) na Danskem odkrili spomenik slavni kraljici Dagmar iz rodu Premysl. Bila je žena kralja Valdemarja. Plemenita češka princezinja živi še dandanes v spominu vsega danskega rodu, ki jo je oboževal in zdaj njen spomin ovekove-čil z umetniškim spomenikom. »Iz daljnje zemlje je prišla sem kraljica Dagmar«, se začenja krasna danska pesem, in s temi besedami je tudi slavnostni govornik, pastor Jensen, začel svoj govor pri odkritju spomenika. Spomenik stoji na morskem obrežju in predstavlja prednji del ladje na ki-pečih valovih. Na nji stoji krasna postava kraljice s kraljevskim načelkom na glavi, z levo roko na srcu, z desno si pa zaslanja vid, zroč v daljnjo daljavo: »Fra fjernc lande kom hun . . « Na zadnji strani spomenika je reliefni prizor, ki predstavlja smrt kraljice Dagmar. Spomenik, je delo danske kiparke Ane Marije Nielsonove. Pod njim je napis 1205—1212, nadalje češki in danski grb. Podstavek je od granita, drugo iz brona, grba sta srebrna. Ob odkritju je govorila tudi gospa Ulri-chova o češki domovini kraljice in narodnem boju na Češkem. Nato je vsa množica zapela lepo pesem: »Iz daljnje zemlje jc prišla k nam kraljica Dagmar . . .« O češkem Izseljevanju na Balkan. O tem vprašanju piše Čeh Frančišek Živnustka, nadlogar v Daruvarju, v zagrebškem »Novem Češkem Listu«, da bi moralo biti sistematično. Varovati se je treba vseh pustolovskih poizkusov. Najbolje bi bilo kar cele češke vasi ustanoviti, po potrebi tudi s Slovaki vred. Nadalje piše: V septembru poj-demo v Belgrad, Skoplje in noter v Bi-tolj. V Belgradu pojdem k poljedelskemu ministru, da sc mi odkaže mesto v srbski državi, potem nastopim študijsko popotovanje. Koristno bi bilo ustanoviti akcijsko družbo, h kateri bi se trumoma oglasili Čehi iz kraljevine. Lchko bi bilo nakupiti mnogo dobrih zemljišč, ki bi se s primernim dobičkom prodajala. Mnogo kmetiškega prebivalstva bi šlo na Balkan, namesto v Ameriko, ko bi vedeli, da pridejo med češko naselbino in bi si lehko zanesli na sporočila in zaščito razumnih voditeljev. Milan šarič, hrvaški časnikar in publicist, umrl. Kakor poročajo listi, jc v pakraški bolnici prominul Milan Šarič, star 38 let. Spadal je k prvi praški hrvaški omladini. Bil je pravi kritik in analitik filozofično - sociologič-ne smeri. Nameraval je spisati delo o Antonu Starčeviču in je bil uvod k temu njegov članek »Mladost Antona Starčeviča. Prelagal je tudi M. Gorke- ga. Bil je sotrudnik zagrebškega »Ob-zora« in oseške »Narodne Obrambe«. Napredna Hrvaška je v rajnem izgubila odličnega dolavca. Odlikovan pes. V mestecu Dudley na Angleškem je ponoči v neki hiši začelo goreti. Ljudje so vsi trdno spali in nihče ni vedel za nevarnost, ki jim je pretila. V veži je spal majhen gospodarjev psiček »Nell«; ko je zavohal dim, je začel lajati, a nihče se ni zmenil za to. Psiček je nato še obupneje lajal in nemirno dirjal po stopnicah gor in dol. tako da se je končno gospodarju le čudno zdelo ter je odprl vrata. Nasproti mu je butil gost dim, bil je zadnji čas. Rešili so se vsi stanovalci in ogenj so lokalizirali. Psičku rešitelju so pa sedaj podelili bronasto svetinjo, ki jo je ustanovilo društvo »Ca-nine Society« za rešitev iz nevarnosti požara. Demonstracija budimpeštanskih iz-voščekov. 300 budimpeštanskih izvo-ščekov se je 23. t. m. demonstrativno pripeljalo v ministr. predsedstvo in v notranjo ministrstvo, ker budimpe-štanska občina ne drži, kar je glede na njih koncesije obetala. Če ne bi demonstracija pomagala, pravijo, da se peljejo na Dunaj k cesarju. SMRT V BOŽIČNI NOČI. Kodanj. Na sveto noč se je potopilo več ribiških čolnov, 19 ribičev je utonilo. Dva trgovca z deklicami prijeta. Na postaji Strasnic so prijeli dva trgovca z deklicami, ker sta v nekem zaboju hotela čez mejo neko s kloroformom omo-teno deklico prepeljati. Draginja živil na Ruskem. »Rigaer Zeitung« je na podlagi uradnih podatkov priobčila naslednje številke o po-draženju živil na Ruskem. V letih od 1890. do 1899. se je plačevala rž povprečno po 52 koDejk za pud (40 funtov); od leta 1908. do 1912. pa znaša povprečna cena že 83 kopejk. Pšenica se jo v istem času podražila od 80 na 115 kopejk za pud. Pri tem treba vpo-števati, da Rusija nima nobene carine na žito. Cene za pšenično moko so se do leta 1900 le redkokdaj zvišale in le ob najslabših letinah je stal pud moke 2 rublja; v letih 1905. do 1912. je pa bila moka stalno dražja in je zadnje leto kljub obilni letini poskočila na 26 rublja. Še bolj nego žitu in moki so se zvišale cene za živino in meso; od leta 1890. do 1912. so poskočile cene na peterburškem trgu zo posamezen komad: prešičom od 14 na 25 rubljev, goveji živini od 77 na 133 rubljev, teletom od 14 na 25 rubljev; mesu pa: govejemu od 4'15 na 6'80 rubljev za pud, in prešičevemu od 3-25 na 7-50 rubljev. 1000 jajc se je dobilo leta 1904 še za 27 rubljev, leta 1912. je isto število stalo že 34 rubljev. Iz vsega tega se da sklepati, da se motijo tisti, ki mislijo, da bi mogla Rusija s svojimi agrarnimi proizvodi pritisniti na draginjo v Evropi — saj ima že sama draginjo doma. f>2 šier. 1 REFORME V RUSKI PRAVOSLAVNI CERKVI. Že nad leto dni je v Peterburgu delovala posebna pravoslavna cerkvena komisija, ki je imela sestaviti načrt za času primerne reforme v ruski pravoslavni cerkvi. Komisija je te dni dovršila svoje delo in sc bo njen reformni načrt predložil splošnemu ruskemu cerkvenemu zboru, ki bo sklican 1. 1914. Bistvene točke reformnega načrta eo približno te - le: Sv. sinod, čegar člani so se do sedaj brez izjeme imenovali, bo v bodoče sestavljen iz 12 metropolitov, nadškofov in škofov in predsednik mu bo patri-jarh. Metropoliti bodo stalni člani sv. sinod, škofje sc pa imenujejo. Sv. sinod je najvišja oblast ruske cerkve, ki odločuje v vseh zadevah, ki spadaio v kom-petenco cerkvenega zbora; sv. sinod je neposredno podrejen carju in tvori najvišje cerkveno sodišče. Sv. sinodu je poverjeno nadzorstvo nad vsemi verskimi šolami in ima paziti nad izdajo knjig in spisov verske vsebine. Dosedanje agende višjega prokura-torja sv. sinoda se znatno omeie in preidejo v partrijarhove roke, ki bo v cerkvenih stvareh občeval neposredno s carjem. Višjemu prokuratorju ostanejo y bodoče le juridične cerkveno zadeve, v katerih bo odločeval, i« pa vodstvo pisarne sv. sinoda. Toda tudi patrijarh ne bo član vlade, katera potemtakem ne bo imela nobenega neposrednega vpliva na tok cerkvenih stvari. DEMONSTRACIJA NA DUNAJU. Dunaj. V ljudski dvorani rotovža se je vršil včeraj socialnodemokraški shod zoper brezposelnost. Demonstranti so nato, pojoč delavsko pesem, pred parlamentom z različnimi vzkliki demonstrirali. Mnogobrojna policija ni imela prilike posredovati. ZAROTA PROTI FERDINANDU. London, 29. dec. »Daily Telegraph« poroča, da je bulgarski kabinet Ferdinandu svetoval, naj za nekaj časa Sofijo zapusti, ker je policija odkrila proti njemu naperjeno zaroto. Nadalje poroča, da je kabinet v vladarjevi odsotnosti nameraval izvesti državni preobrat, a je garnizija v Varni pokorščino odpovedala. Sofija. V četrtek je prišlo v Sofiji do pouličnega boja med socialisti in njihovimi nasprotniki. Več oseb je bilo težko ranjenih. Množica je začela pleniti. Klicali so: »Doli s carjem! Živela republika!« Poklicalo se je vojaštvo. Vojaki so pa pokorščino odpovedali, češ, da ne gredo proti socialistom. Po dolgem času se je vendar s težavo mir napravil. GRŠKA VOJNA MOČ. Atene. Grčija postavi v vojski pet armadnih zborov, vsak po tri divizije, vsaka divizija tri polke, torej sk$no 45 polkov. Število vsega moštva v bojnem času bo znašalo 460.000 mož, fi2 REDA V KNEŽEVINI LIECHTEN-STEIN. Vadnz, 29. dec. Liechtensteinski deželni zbor je dovolil 50.000 K v podporo bednega kmečkega stanu, Utihotapljanjo smodk In cigaret. Carinske oblasti v Karlovih varih so prišle na sled velikemu tihotapstvu s cigaretami in smodkami, ki se le vršilo že kakega pol leta. Dognalo se ie, da je neka draždanska tovarna izdelovala smodke in cigarete, ki so bile po obliki popolnoma istovetne z dotičnimi avstrijskimi režijskimi izdelki, a iz mnogo slabšega tobaka. Te potvorbe ie potem tvrdka potom tihotapcev spravljala v Karlove vari in okolico. V zadnjih šestih tednih je tako spravila v oromet nad tri milijone šport-cigaret. Zadnje dni so oblasti konfiscirale velike poši-ljatve potvorjenih tobačnih izdelkov. Ponarejene smodke so večinoma vrste trabuko in britanike. Kralj tehnike — odločen katolik. Dne 1. aprila 1912 je priredil katoliški klub v New Yorku zborovanje, na katerem je imel govoriti jezuit Bernard Vaughan o Devici Orleanski. Predsednik zborovanju je bil kardinal Farley, podpredsedstvo pa je ob viharnem odobravahju pievzel svetovno-znani iznajditelj Guglielmo Marconi, ki ga protestantje štejejo za svojega, a je ne samo krščen, temveč tudi globoko veren katolik. Za čast, ki so mu jo izkazali na zborovanju, se je zahvalil v lepem govoru, v katerem je pozdravljal newyorške katoličane, zlasti njih kardinala Farleya in P. Vaughana, Poudarjal je velike zasluge jezuitskega reda za kulturni napredek današnjega časa. Priznal je, da se mudi zato v Ameriki, ker hoče zvezati Japonsko z Ameriko po — brezžičnem brzojavu, ki je lep simbol katoliške Cerkve. Kajti tudi v katoliški Cerkvi je vedno sto in še več milijonov vernikov celega sveta brez vidnih vezi v najožjem duhovnem stiku. Mala obrt ne nazaduje. Mnogi ljudje trdijo še dandanes, da je mala obrt zapisana propadu. Med te proroke spadajo seveda tudi socialni demokrati. Neresničnost te trditve pa se je že ponovno dokazala, zlasti potom statistike iz Nemčije, kjer se vendar skokoma razvija industrija. Pa tudi v Avstriji imamo mnogo dokazov za zdrav razvoj male obrti. Zanimiva so poročila različnih trgovskih in obrtnih zbornic o izpremembah v obrti v svojih okrožjih. Nedavno je izšlo poročilo trgovske in obrtne zbornice v Brnu, ki jasno dokazuje življensko sposobnost obrtnega srednjega stanu. Iz tega poročila je razvidno, da se je pomnožilo prebivalstvo v okrožju te zbornice od 1902 do 1910 za 7'38 odstotkov in medtem, ko je znašalo 1, 1902. razmerje obrtnikov do prebivalstva 4 odstotke, je prišlo 1. 1910. na 100 prebivalcev 5 obrtnikov. Tega napredka pa ni deležna samo velika obrt, temveč tudi srednja in mala obrt. To dokazujejo nekateri podatki Od 1. 1902. do 1912. so se razvile navedene obrti v sledečem razmerju: Spomin in bistroumnost. Dober spomin je za vsakega človeka velike vrednosti; nadomestiti ga ni mogoče z no- benim umetnim in tehničnim sredstvom. Velikim duhovom je dober spomin pri ustvarjanju njihovih del najvažnejši pripomoček, ker jim bistveno olajšuje zvezo misli. In res so imeli mnogi vele. umi izvrsten spomin, tako n. pr. Llnn6, Darwin in Cuvier. Naravoslovec de Can-dolle je kot gimnazijalec dobil nagrado, ker je znal na pamet prvih šest spevov Aeneide. Macaulay je vedel na pamet ponoviti cele strani iz knjig, ki jih je le enkrat prečital. Napačno pa bi bilo misliti, da sta si dober spomin in bistroumnost bistveno sorodna. Saj jejnnogo ljudi na svetu, ki imajo izvrsten spomin, dasi so sicer tepci; z veliko lahkoto si zapomnijo številke, imena, zgodovinske podatke. Dober spomin genialnih ljudi pa mnogokrat ne ohrani takih podrobnosti, marveč obsežo splošno celo polje znanja. Tudi je mnogo veleumov, ki imajo izrečno slab spomin; k tem so spadali n. pr. Nevvton, Kant, Ilelm-holtz, Faraday i. dr. Mozart je imel izvrsten posluhni spomin. Skladatelj Becker, ki je bil od rojstva slep, je znal takoj na glasovirju zaigrati vsako skladbo, ki jo je le enkrat slišal. Med velikimi državniki je bilo veliko takih, ki so čez mnogo let po glasu in videzu takoj zopet spoznali osebe in se spomnili njihovega stanu in imena, s katerimi so se bogvekdaj mimogrede in površno seznanili. Tako je Bismarck, ko jc 1.1873. po 10 letni odsotnosti zopet prišel v Peterburg, takoj spoznal vsakega, s katerim se je bil kdaj preje seznanil; in vendar jc v tem času ustanovil Nemčijo in sc pečal s stvarmi ki so gibale ves svet. Marsikdo sc jo čudil, ko ga je Bismarck nagovoril po imenu in ga spomnil vseh podrobnosti njunega davnega srečanja. Gambetta jo vedel za imena vseh odličnejših republikancev, ki so živeli na Francoskem in v Alžiru in je znal na pamet število vseh glasov, ki so bili v posameznih občinah na Francoskem oddani za republiko. Mnenje gosp. dr. O. N e b e s k y j a , privatnega docenta ostetrije in ginekologije na vseučilišču v Inomostu. Gosp. J, Serravallo Trst. Sem rabil večkrat Vaše železnato; kina-vino Serravallo in bil sem vedno zadovoljen. Po mojem mnenju je njega glavna zasluga ta, da železo v tej obliki se prav rado vzame in prebavlja od bolnikov I n o m o s t, 5. junija 1911. Dr. O. N e b e s k y. Kdor se hoče obvarovati kašlja in dolge bolezni naj se poslužuje Thymo-mel Scillae lekarnarja B. Fragnerja v Pragi. Cena K 2-20. Pazite pri nakupu na ime ! a — Odgovorni urednik Joiei Gostiniar, drž. poslanec. Na lovu za srečo dosežejo uspehe le močni, zdravi ljudje pri čemur igra važno ulogo tudi zunanjost, obraz, bije in lepo lice, ker se ceni uspeh mnogokrat p« navidezno postranskih stvareh. Prav torej ravnamo, ako odstranjujemo grde izpuščaje, otekline, vnetja In zlasti šo vsakovrstne rane, da se iznebimo bolezni in nelepe zunanjosti. Kakor vemo že iz skušnje služi zelo dobro pri tem Fellerjev rastlinski esenc-fluid z znamko pElza-fluid"; splošno izvrstno učinkuje ta bolečine lajšujoči fluid pri vseh kožnih boleznih, ■olnčaricl, sojedcib, razkavi koži, pri srhljivi koži, nadležnemu potenju, dalje tudi pri izpadanju las, prahajih i. t. d. Nj. ekscelenca baronica Freytagh pl. Lorin-ghoven, Gorica, Corso Verdi 36 piše: ^prejmite najodkritosrčnejšo hvalo za vedno dobro došlo pošiljatcv Vašega Elza-fluida, ki je postal v moji biši ravno tako neobhodno potreben kot voda in kruh. Povsod se trudim tudi druge opozarjati na to in sem to poletje v Porečah to edino čudovito sredstvo več osebam kar najtopleje priporočila." Tudi naši bralci naj bi ta migljej vpošte-vali in naročili pošiljatev za poskošnjo Feller-jevega fluida z znamko „F.lza-fluid" za 5 kron franko. Cesto je slaba, rumenkasta barva na obrazu znak slabe prebave, zaprtja ali drugega motenja pri prebavi in naši bralci naj imajo za take slučaje pripravljene doma Fellerjeve odvajalne, tek vzbujajoče rabarbara krogljice z znamko „Elza-krog]jico". In to je lahko mogoče, saj stane 6 škatljic samo 4 krone franko in se dobe ravno tako kakor Fellerjev fluid pri lekarnarju R. V. Fellerju v Stubici, Elza trg št. 16. (Hrvatsko). — - - — fil. Naša zdravila ln njih uporaba v domačem zdravilstvu. Cena 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin., po pošti 20 vin. več. Knjiga se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani. — Življenje je boj in sicer večni boj med zdravjem in boleznijo. [Vsakdo išče takoj, ko opazi, da nosi v sebi kal bolezni in začuti, da mu peša zdravje, pomoči, a cesto ao vsi leki brezuspešni in umreti mora morda prezgodaj. Človek se ob taki priliki rad spomni svojih prednikov, ki niso poznali bolezni, temveč živeli v zdravju in moči do pozne starosti. Če jih je kdaj napadla kakšna slabost, pomagali so si z domačimi sredstvi, ki so navadno premagala bolezen že v nastanku. Navadna domača zdravila so istinito tudi v današnjih časih najboljši pomoček proti raznim boleznim. Okrog nas cveto in odeveto, neopažene in nepoznane zdravilne zeli, katerih pa žal večina ljudi ne pozna več. Vrnimo se torej nazaj k domačim zdravilom in starim zdravilnim sredstvom. Navede- na knjiga navaja vse navadne bolezni i in domače zdravilne leke proti njim, ' katere si lahko na podlagi te knjige vsak sam pripravi. Knjiga bo torej koristila vsaki slovenski hiši in vsakemu posamezniku, radi česar jo toplo priporočamo. Dobi in naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Finžgar, Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. I. knjiga 3 K, vez. i K. II. knjiga 3 K 80 vin., vez. 4 K 80 vin. Dnnnnr-ini 3[ »r-n—»r » 11—11 B in Q Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi D srečno novo leto i d n co rf jj Razpošiljalnica sukna Foukal, Krnov. |j □□□□□□□□□□□□□□□□D AAAAAA ▼▼▼▼▼▼ <> Štefan jVtihelak, trgovina z južnim sad- ♦ < ► jem, 3*rst ulica jVlolin piccolo št. 8, vošči Ysem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Skrivalnica. Kje je menih, ki je ravno stopil iz čolna? '• V--, ' i>. Sirf. 'tj' Razvoj moderne dame. KAJ JE PRALNA VESELICA? miMIIMIIIIIIIHimUHIMII^IUIIUlMUM^ To fe tisti veseli dan, kadar