Il rokođeliiib narodskih reci Odgovorni vrednik Hr. *Jat%e& Bieiieeis. Tečaj sredo 11. grudna (decembra) 1850. List / Hmetijsko orodje ZU obdeloranje storjenih skušnjah na višji stopnjo povzdiguje, in tisto polja Današnjimu listu priložimo po storjeni obljubi podobě mnogoteriga nar bolj poterjeniga in po lastnosti zemljiša priporoćila vredniga, pri nas pa se malo znaniga orodja za obdelo-vanje polja. Nekoliko teh podob smo dali izrisati po orodju samim, kteriga že imajo nekteri naših kmetovavcov, nektere pa po nar boljsih že izrisanih podobsh. V/ 'i* Pred sabo tedaj imate, dragi kmetovavci, v druzih deželah obilno, pa nekoliko že tudi pri nas domá po-terjeno orodje za obdelovanje polja. Ni tega orodja veliko, ker je le tisto izbrano, ktero je po skušnjah dobro poterjeno in po tem takim priporoćila vredno. Vunder bo se ta mervica morebiti tištim preveč, ki se brez skušnje terdovratno stariga deržé, le svojo staro robo hvalijo, in vse zaničujejo 9 kar je noviga, kakor de bi kmetijstvo ne bilo uobena vednost, ampak le stara navada. Tudi mi vemo, de ni vse dobro, kar je novo 9 m de ze marsiktero orodje, ktero je bilo pri znajdbi gro zno hvaljeno, se je kmalo v kot vèrglo, ker se ni po skušnjah poterdílo pa t orodj 9 ktero vam v pri cujocih podobali pokažemo, je obilo poterj in zasluzi, de bi se razširilo. > k w J m tudi v naših deželah Mi razločno rečemo k mislimo J g a orodj kim mo ( tudi zato ker ne m kme tiču priporočevati. Saj tudi ne priporočujemo 1 za živino tistimu, ki še ne premore, de bi solí z a-se in za svojo d V • kupil Od tacih revnih kmetičev ni tukaj govorjenja, ker se od njih ne more terjati de bi lepo živino redili in sploh kmetijstvo povzdignili , ne pri-kmetije Tudi za take kmete, ki imajo le m porocujemo tacig orodja ki je le za polja veči Kdo bo 9 postavimo, Burgarj sejavnico za fižol kmetu priporočal, ki le kaki dve pesti fižola sadí Te ga ni treba nobenimu pamětnímu člověku dopovedovati do vse ni za vsaciga in tudi ne za 9 k kraj Nase govorjenje je tukaj namenjeno le bolj P moznim kmetovavcam, in ki imaj veči kmet tacih kmetovavcov se tudi pri nas ne manjka. Scer pa je namenjeno tudi vsim umnim kmetovavcam 9 de zvéjo, s kakošnim orodjem se po druzih deželah polje obdeljuje, čeravno njih zemlja ni ravno povsod drugači kakor je naša, — kar nam tedaj kaže, de to orodje zamore tudi P nas dob biti in še lik bolji , kakor je naše navadno Kmetovanje je vednost, ki se od dné do dne' po *) Drevó zgornji Avstrii nam je po orodju prav lep m na tanjko obrisal g. Joahim Oblak na kamnu lično kamnotiskarnici s • w « » m ju v u i a n. , - vse ni izrisal g. Papperman v g, B vse podobě pa je Vred drevó (pi niso nekdaj za povzd kmetijstva nič posebniga storili ali znajdli. Kakor oče 9 in so ravnali vnu kov vnuki. Če le pomislimo, kako so mogle ces. go tako je ravnal sin in sina sin sposke naše kmete z lik 1 in z b ganjati, krompír saditi, nam ze samo to kaze těžko se dajo nove, čeravno dobrotlj vpeljati. 9 řečí pi- pe r-kako nas bilo br e iiikj 9 Tega terdovratniga obnašanja pa je ker naše ljudstvo b p u duk le to krivo šolah in v buk se ni zamoglo nič podučiti 9 ni nič zvedilo, kaj se po druzih dezelah godí, kar je pa sèm ter tjè morebiti dobriga noviga pri nek danjih grajšinah in pri večih farovžih vidilo, je, imelo večidel le za take naprave 5 ktere niso za kmeta. Taka pa se ni godila le samim Slovencam, ampak vsim Ijud stvam, ktere so bile v nemar pušene v poduku. In tako je vednost kmetovanja v vsih tacih dezelah zaostala, in ukoreninila se je terdovratnost za stare reci zoper vse 9 kar je noviga. Drugo pot bomo obrisane podobě nekoliko razložili (Dalje sledi.) Goli in pusti Miras r S létih v mlade seženj visoke boršte spreoberniti. Spisal A. Fleisman. (Dalje.) Trepetlika (Zitter-Pappel oder Espe, Populus tremula) zrase v 60 létih 80 čevljev visoka in čez dva cevlj pel, a debela. Sivobeli jagned (weis Populus canescens) dorase v 40 létih Pap visočino od Les obeh zdei imenovanih dreves 80 do 100 cevljev. rokodelci za mnoge reci rabijo; koža aliskorjain perje daste tudi dobro barvo. Množita se po semenu in po- grobanji vejic. Velki ali černi j nus excelsior) 9 to lep 3sen (gemeine Esche, Fraxi-drevó dorase visočino do 130 čevljev in starost od 200 do 300 lét. Bel t w J (Man oder bliihende Esche, Fraxinus Ornus) dorase visočino od 25 do 30 cevlj Les obéh sort je krepek in se za n\nogoverstno orodje prav dobr rabiti da; iz 28 funtov pepéla teh dreves se dobí 5 funtov potašlja. Množita se po semenu in pertličnih iz- rastkih; pravi čas sejati je pozna jesen. Javor (gemeiner Ahorn, Acer Pseudo-PIatanus) zrase 60, SO ali clo 100 čevljev visok, in pri starostí 150 do 200 lét je čez 4 čevlje debel. J s P st i m perjem (Spitz-Ahorn, Acer platanoides) po stane 40 do 60 čevljev visok. Me klen (Feld-Ahorn, cele zbîrke so naše daljsi romance, kakor Acer campestre) se najde kakor drevó le 30 do 50 od Lepe Vide, Rozlina in Verjankota, od kralj čevljev visok, večidel pa je manjsi, rase rad, ce je se atjaza, Ravbarja i. t. d. Že v slovenskim je- tako pusto zemljiše. Les vsih treh sort je prav kori- ziku so one v vsakim obziru dognane. Lepoto njih sten. Množijo se po semenu in zaslužijo zavolj velike prevoda tukaj na široko pretresovati, bi bilo pač derva vrednosti prav zlo sejani biti. v (Dalje sledi.) ka cr ojzd nositi. Pri njih je vse dolikano ; me ne manj y nič ni od vec; marsiktere lepote, ktere v slo venski pesmi morebiti nisipazil, te bo še le převod opomnil. Tudi dodane opombe str. 149—166 veliko Jtfasvet nekterih UlOZ za kupcifsko in k njih razjašnjenju primorejo obertnijsko zbornico na Kra jnskim. V poslednjim listu „Novic" smo obljubili nektere možé nasvetovati, ktere izvedeni možje za posebno pripravne spoznajo, v imenovano zbornico iz voljeni biti. Ne, de bi komu hotli ravno te vsiliti, ali de bi mislili y še drugih tudi popolnama pripravnih mož y de ni ker pa vsih ne moremo imenvati, imenujemo le ne ktere; če so voliveam po volji, naj jih volijo, V ce ne y naj si druge sebi dobro znane izberejo, ker je vo litev vsacimu na prosto voljo dana. Ker saj 8 namest-nikov mora v Ljubljani stanovati, bo mende s tem nasvetam posebno mnogim volivcam po deželi vstreže-, če jim nektere pripravne možé nasvetjemo; na- no evetje se tedaj iz Ljubljane: g. Baumgartner, kupee; g. Bišof, Boposestnik fabrike; g. Blaznik, bukvotiskar; g. Debevc, kupee; g. Heiman Gustav, kupee; cr te* Holcer, kupee; g. Kranz, vodja fabrike; g. Lukman, kupee; g. Mali- Moline, posestnik ner kupee; cr y te Mavrer, kupee; cr te* fabrike y cr te Pihler, kupee; or te* Pauer, usnjar; g. Šrey er ke y kupec; y cr te* g v • Samasa, posestnik zvonárske fabri nié v Sustersic, kupec; cr te* Winkler, kupec; g y kupec ; g. baron Zois, Wa posestnik rudarije; g Černi, ključar; g. Glej, lončár y cr te He id rich i ar te Horák, rokovičar; g. Janež, usnjar; žl. cr majer, bukveprodajavec; cr Košir, tesar, g. Mali šivár Klein ku y y y cr tel pec Sperling, barvar Pretner, apotekar; g. Rósman, steklár y cr te* Vollheim, ključar; or te* y cr te* Eržen y po sestnik olarije. x ]%fa vprasanje Al se k v je s mej o n a j e m t odgovorilo k 1 1 1 w J pod tant dajati? (v 46. listu N v listu 71 p o stavi , Ljublj. „Časnika", ravnalo, zato oznani de se je natanjko po dop c. k. Kamniski takole glasi: kantonskiga poglavarstva, ki se v ti zadevi „Ker se po storjenem pregledu vidi, de je občin-sko predstojništvo v Prevojah, ko je lov te soseske v 94 in 99 začasne občinske za volj tega najèm dalo po smislu postave od 17. marca pr. 1. ravnalo, se ne m na b menovani lov po očitni d v ajèm dati, ker se ima to po 5 te lasu c. k. deželni te poglavarstva od 17 gusta 1849 št 16107 le takrat zgoditi, ako bi se razpor zavolj na il 1 n O vo |j a j A ir O xr l/ol/î mnnlrî m am! I CC cina v kaki soseski primeril Le težko smo se od te prelepe knjižice ločili y m na koncu brauja smo popolnama občutili visoko pomen-ljivost besed svetiga pisma, ktere je G run na čelo predgovora postavil: menta, ne pereant. u ,,CoIligite, quae superaverunt frag Naša narodska pesem umira y zadnji čas je tedaj, de se to, kai je ostalo, prihrani. Ali te ne zbode v serce, če pomisliš, kolikanj dragih zakladov smo po svoji nemarnosti zgubili ? Pri ti priložnosti naj bo po-vedano, kako znajo scasama naj krasniši pesmi pogi-niti. Po celim svetu znana je serbska pesem od Hasanaginice", ktero je nemški pesnik Goethe iz yy Fortisoviga taljanskiga prevoda v nemški jezik přestavil (Klagegesang der Frauen Asan-Agas). F ort i s jo je iz ust Morlakov v Dalmacii proti koncu preteče-niga stoletja napisal. Slavni Vuk Stefanovic si je, kakor v II. delu serbskih narodskih pesem piše, mnogo prizadjal, to pesem v Dalmacii ali drugod zopet najti, ali zastonj je bil vès njegov trud. Ce se je to s popěvko pri narodu pripetilo, kjer so slepi pěvci kot ču- vaji narodskih pesem visoko cenjeni in spoštovani jih za nje vneti množici prepevajo in dalječ y ki okrog za nesó , pač znamo vprašati: kaj se je s slovenskimi pesmami zgodilo, za ktere se le málokdo iz ljudstva če niso popolnama popečá? Naj lepši izmed njih pozabljene niso druziga varha najdle od kaksne star dogodbe iz tur ke, ktera radovednim otrokam čudne ških časov prepeva. Kaj nam pomaga, če si učeni možje s pokvarjenimi imeni raznih narodov pri Ger-ških in Latinskih pisateljih glave belijo, de bi nam kaj gotoviga od starih Slovanov povedali, ako smo sami tako nemarni, de naj dražjih, včasih edinih za- oteti nočemo, ki jo jim kladov našiga naroda pogube © valovi časa zugajo Prevojsko županijsko predstojništvo rešilo y pa še veliko Nekaj bogastvo žlahtniga blaga se je V ze odrešenika caka. Kar smo od slovenskih pesem rekli, tudi od Ijud skih pr i povedk, od starih k in P velj Hvala in cast mozem, ki so lepo mnozico taci blag nabrali! Nekteri tozijo, da se nic noviga in ne da; oni so se scer z veseljem nabira- lepiga najti nja slovenskih pesem lotili y pa pešali so pri delu, ker so napčno ravnali. Niso pomislili, de je nasa narod ska pesem prosta tičica, ■■■pill y^mmm^^qm pT|p ktera v samotnim gojzdu žver goleva, in kadar le kak šum zasliši, omolkne Oni pa so jo hotli ujeti, v ticnik zapreti, de bi jim tam po njih volji prepevala. T delo se le zđruzenimi moemi doveršiti da, posebno pa bi izobrazena slovenska m dost, za veliko ceno teh ostanjkov vneta veliko k spehu pripomoći zamo Slovenske narodske pesmi v nemško prestavljene. (Konec.) Nektere slovenske pesmi praviga merila (Metrům) vsim Slovencam ustregel De seje pravi duh nabiranj tudi v naših mladih pisateljih zbudil, nam kažejo lepe narodske pripovedke v lepoznanskim listu „Ljubljanski- ga časnika", s kterimi je verli pisatelj J Terdi nimajo, kakor na priliko v zadnjim listu natisnjena Národ njih pomanjkljivost s tem poboljšati skuša pri pevanju vdark na besede Dognana zbirka slovenskih narodskih pesem de povedk bi bila velika podp našimu slovstv in pri-Iz nje navadn Pr drugač stavi y kakor pri bi pěvci kot iz pi studenca zajemali, in se pravi i govoru. tacih se je G ga narodskiga duha navdali Po adi se misli y de eniga merila deržal in del pesm v přestávku skoz in skoz je že pesem v duhu naroda zlozena, ako se samostav v kterim je veči nim imenam ženskiga spola slovke ica in i čiča priti tajistiga, zlozen, ker bi zares v nemškim jeziku kujete y in ena redka (Vers) v tajisti pesmi ponavlj napeno bilo, zdaj v to, zdaj v uno mero zabresti, Naj Pa to še ni vse. Umetniška poezija mora, ako ho lepo poganjati, na zdravim deblu narodske pesmi vce- pljena biti. Slišali smo kako visoko G run pesmi našiga naroda ceni. Tudi druge nemške pevce je vonja-va jugoslavenskih cvetlic privabila. Siegfried Kap per je poskušal iz serbskih narodskih pesem lepo vversteno epopejo sostaviti. Tudi „Ljubljanski časnik" je přestávek tega spisa iz Dunajskih novic prine-eel. Nemška pevca Fran kl in Vogl, sta si junaštva Kraljevića Marka za predmet obširne junaške pesmi zvolila. Ali bi si Jugoslaveni ne morali v sramoto šteti, če bi njih pevci cvetlic zanemarili, na ktere čbelice iz daljnih krajev letajo. Ali naše narodske pesmi in pripovedke ne povedó dovelj glasno, po kakšnih pesmih Slovenci hrepené? Po vsih krajih slovenske zemlje so ti razvaline starih taborov priče junaštva naših prededov; povsod, kamor zahajaš, ti bojo od turske sile iu od kreposti Slovencov dokaj po-vedati vedili. Ali ne bojo te prikazni naših pevcov vžgale, se bolj domaćih zgodb lotiti, in jih v visoki pesmi po-slaviti, kakor se je dozdaj zgodilo. In ako se na rajske poljane Serbskih narodskih pesem podaš, koliko žlahnih cvetlic tam najdeš, kako lepo se dajo one v naše slovstvo vplesti ! Ce ti domaći junaki ne zadostijo, ali ni lepo število serbskih vitezov tako slavni predmet za visoko pesem, kakoršniga blezo drugi narodi nimajo. Po takim načinu bi se naša umetniška poezija po celim narodu razglašala; take pesmi bi narodski duh, kteri je skoraj zaspal, bolj oživil, kakor že tolikokrat pre-pevane tuge plakajoče matere Slave. De so domaće zgodbe pravi predmet umetniške visoke pesmi, je že rajnki Dr. Prešern živo občutil, in v krasnim sonetu povedal: Očetov naših imenifne delà, Kar jih nekdanjih ćasov zgodba hraní: Kakó Metulum se Avgustu braní, Kaj je Emona strila, kaj terpcla, Kakó je bramba vere bia dežéla, Kakó per Sisku kope so pijani Omagali pred Krajnci Otomani, Vam bo Homerov naših pesem pela. Bog daj, de bi se prerokba neumerjočiga pevca skoraj spolnila. D. *) Pri ti priliki, ko je naš visoko učeni in v slovenskim slov-stvu obširno izvedeni rodoljubg. D. kritiko Gr u novih »pesem« doveršil, se ne moremo zderžati, de bi svojim bravcam tudi ne naznanili, kakošno slavo tudi drugod našimu g. Anastaziju Griinu prepevajo, zavolj izverstniga prevoda teh »slovenskih narodskih pesem«, in kako cio Nemci, se vé de pošteni in pravični Nemci povzdigujejo in hvalijo veliko notranjo vrednost naših pesem. S to hvalo pa sklenejo tudi hvalo slovenskiga naroda, iz kterih sere take pesmi izvirajo. Ce moramo tolikrát le zabavljanje zoper naš jezik in očitanje sirovosti našiga ljudstva slišati, nam serce veselja igra, če zaslišimo enkrat pravično raz-sodbo, ktero tolikanj višji cenimo, ker pride od take straní, ki se ne more nikakor enostranosti dolžiti. V 282. listu Dunajskiga časnika (Ostdeutsche Post) beremo pretres Griknovih pesem, iz kteriga nektere verstice povzamemo. „Nar novejši delo Anastazija G run a so pesmi: „Volkslieder aus Krain" — govori imenovani časnik — „s kterim je on postavljenje svoje domovine dover-šel, in zemlji, na kteri je njegova zibelka stala, njeno materno ljubezin obilno povernil. Ta knjiga je vredna, de jo priporočimo vsim prijatlam slov-stva. V teh narodskih pesmih je Griin, bolj kakor v vsih poprejsnih, slavno dokazal svojo pes- ^ y nisko moc in avobodnost. Tukaj je mogel vse na-vadne in pohojene pota zapustiti, in ličnih pesniških oblik je bilo treba iskati po vse drugim načinu, de, če ravno umetno zložene, se pesmicam vunder umet-nost nikakor ne vidi; treba je bilo skozi in skozi zapopasti vse nježnosti pa tudi vse rodosti narodske pesmi z njenim dostikrat čudovito zapletenim me- Novicar iz slovenskih krajev. Iz Marburga 4. dec. fJB.) Veseli glas Vam danes prinesem, kako se slovenščina pri nas lepo razvija. Marburški gimnazij, kteri je v vsakim odnošenju izversten, tudi v uku slovenskega jezika ne zaostane. Hitro v začetku novega šolskega léta je postal redni obligatni uk, in celi gimnazij obstoječ iz 8 klasov šteje 217 dijakov (učencov). Med temi se jih uči 194 slovenskega jezika, kterega učita izverstna jezikoslovca gg. Matjašić in Ter sten jak, učitelja gimnazijalska. Solarji so razdeljeni v 4 razrede po dve šoli vkup, tako da jih na nižji gimnazij pride 94 in na višji 100. Učenci so gorljivi in marljivi, samo po-grešujejo zlo zlo še slovenskega berila. Silno je veselilo šolarje iz ust visokopoštovanega gimnazijalnega inšpektorja g. Dr. Kle eman a slišati, da se že natis-kuje, in da skoro gotovo bode.*) Da bi se vresničilo, željno ga že vse pričakuje. Pri tej priložnosti nemore slovenska mladež zadosti svoje hvaležnosti izraziti časti-timu g. Dr. Kleemanu , kteri je pri ogledovanju mar-burškega gimnazija tako se jej prikupil, da ga kakor svojega očeta spoštuje. Ne samo gimnazijalno izobra-ženje, ampak posebno slovenščina sme od njega rílam. Kar je serce prostiga ljudstva brez vse šol-ske omike, brez vsiga pesniškiga ineríla, svobodno kakor tiček v gojzdu, otročje in dobrovoljno, sladno in žalostno v še malo razvitim jeziku prepevalo, te je mogel pesnik v drug jezik spet v podobi narodske pesmi prenesti. De je pa notranja izvirna oblika vunder v převodu ostala, de se v pone ničen ih pesmih vunder lastovitno življenje slovenskiga naroda vedno vidi, je mogel prestavljavec vse druge, scer navadne pesniške šege na stran djati. Po mojih mislih je v tem obziru ta knjižica nar slavniši delo, ki gaimamo na obširnim polju prestavljenih narodskih pesem. Ali pa ta knjiga veliko ali malo slov. narodskih pesem obseže, ali je prestavljavec nar boljši izmed njih izbral, ali ne, — o tem naj sodijo možje, ki slovensko slovstvo poznajo, — žal mi je, de se jez nemorem tajistim prištevati. Meni se ta izbira zato tako krasna zdi, ker — ceravno mnogoverstna — v nji vunder nič ne najdemo, nad česar bi se zamogel kdo spodtikati, in ker prestavljavec ni nič taciga va-njo vzel, ktero, ceravno učeno, bi vunder priljudno ne bilo. Lepota zgodovinskih, in pa milina in nježnost selskih pesem bo privabila ti knjižici ve-liko veliko spoštovavcov, ne le med visoko omika-nimi ljudini, temuč tudi med prostimi bravci nemškiga naroda. Tišti pa, kik pesmam napé-ve(]viže) zlagajo, gotovo ne bojo teh izvir-nih pesem v nemar pustili, ampak jih bojo v nap e v i h po svétu ra zš i rili." „Kar sladka ljubezin do domovine zamore pevcu za nekdanjost njegoviga naroda v serce vtisniti, to je A nas ta z i Gr un s to knjigo svétu razodel. In s tem je, kakor upamo, tudi nar imenitniši delo za prihodu ost njegoviga naroda storjeno. Ljudstvo pa, kteriga pesniški duh v takošni slavi pokrov svojiga grôba predêre, se mora kot novo pridobljena dežela, kot novo pomnoženje moči, izvi mosti in lep ote v človeškim napredku in vljudni orniki od vsih strani veselo pozdraviti !" Tako berémo v gori imenovanim časopisu. Naj se z nami vsi Slovenci veselé, in se sereno zalivalijo našimu slavnimu domorodcu, de je tudi nemškimu svétu razodel bogati zaklad naših slovenskih pesem, ki je toliko in toliko lét za-krit in zakopan ležali Vred. *) Je že gotovo. Vred. mocné podpore pricakovati. Novícam oznaniti. Se drugo veselo imam cimur jih je posebno njih napeljavec šuntal. Ko je te- , komisija žanđarmarii Tri léta ni bilo nobenega priprav mu gerdimu hrupu konec storiti nika (preparanda) v Marburgu viditi; letas jih je 16. ukazala, napelj Da se jih je toljko snidilo, imamo spet domorodcu prijeti, so začeli zoperstavljavci našemu verlemu kamnje in kole pobérati in so na vso moč branili je v skerb g. Dav. Terstenjaku zahvaliti kteri si ? na vzel ne samo njih serce, in njih duh Enisra zandarma so na tla vergli vžlahtniti, temoč ubožnejše s potřebními bukvicami osker beti. y pa je koj spet vstal Veselí nas globoko v serce viditi. kako sr. Ter stenjak jih vsaki teden dvakrat v slovenskem jeziku po slovensko uči. Pervokrat je, kar svet stoji, to prigodbo zvedil péljevavca prijeti. ____________ „„ ™ »w©«, druziga tako vdarli, de je pádel Tako v djanju razžaljena žandarmarija je přijela za orožje, ter je eniga razgrajavcov in pervakov, ki se je je lo-til, smertno osterlila da slovenski pripravnik v svojem jeziku podučenje dobi. y nal Ko je gospod deželni poglavar za potrebno spoz- je ukaza], kar je y Pa tuđi še drugi nauk njim po slovensko tako lahko zvejo razumljivo razlaga in t. j dušoslovje (psyhologio), da jo veselo ga poslušati. Bog mu poverni ta veliki trud! * y m Iz vsiga tega se vidi, da slovenska mladež se priprav de se ta prigodek brez odloga presodi. krivični in se po postavah z njimi ravná. Zato je tudi berž posebna komisija, ktera bo to reč preiskala in preso- dila, v Vižnjo goro šla, in ž njo nekaj vojakov nji v pomoč. temeljito, in da lja za svoj prihodni poklic vsestrano in ima Slovenija lepših dnevov pricakovati, kakor jih zdaj uživa. y No vic ar iz mnogih hrajev. Vojskini hrup je začasno potihnil, ker ste se naša in pa Prajsovska vlada v tem zedinile, de se bojo svobodni pomenki za poravnanje nemških zadev še de je parma, hlev in celo poslopje z več sto ta mesec začeli. Sliši se, de se bojo ti imenitni po i • « « v « 1 • i «1 ________1 _ _____ 1 * J ^ 1 j «V,. ^ v . . Iz St. Vida zvunaj Ptuja. 24. listopada so se na dvorišu pri tukajšnim usnjarju med večernicami otroci z navadnimi žvepljenimi klinčki igrali, in eden druziga prašaje: ali bi se letá sama vžgala? so celo kupico za- zgali centi čresla in konoperske moke, ko bi Škoda znese več jezerov rajnšev. Domorodci! ozrite se trenil, zgorelo. menki 15. dan t. m. pričeli v Dražd na Sakson skim y na tega pogorelca y ki je po nemarni igrači otrok ob Pruski kralj deržavnim ki imajo do noviga leta dokončani biti, de bo b vse svoje premoženje přišel, in polajsajte mu njegov malo casam skup poklical pa g» žalostni stan z milodari! stil kteriga je pred kmalo spet razpu y sklepe imenovanih pomenkov předložil. Do konca Iz St. Lorenca na Dravnem polji. Na vsih Draždanskih pomenkov tedaj nimamo še nič vernih duš dan zjutro med božjo službe se je stekel goto pes v to ves pritepel, in pri psa y v Pleterjah tudi 1 vola in nekaj psov nekim kmetu 3 vole, 2 vgriznil. Rad eck ljen. prav de \e Přetečeni teden je ze en vgriznjeni vol stekel in stra- vojniskih konj. Cena močni za mir ali vojsko. Za gotovo se bere. i za poveljnika vsih avstrijanskih armad izvo-Ministerstvo vojništva je razpisalo nakupovanje y in ravno se sliši, de že vec goved ste šno zdivjal kati začne. Lejte nevarnost stekljine! *) k težkig prego, ki je 1 pesti Jože Libert. je od 140 gold y O 150 gold, poviksana ge remonte pa ostane kakor je konja za top-palca in čez visok cena za dru- samo de tišti y bila y y Novicar iz MJwùtjane. Přetekli teden je bilo po ministerskim ukazu in novi napravi pervo očitno izpraševanje v gojzdnar-skih vednostih v Ljubljani. Spričala (svedočbe) pri teh izpraševanjih zadobljene, dajo tistimu, ki je kupcevavec, mešetar ali tista soseska, ktera do 1 tega mesca na enkrat 25 poterjenih konj na asentni terg perpelje, pri 100 gold. 5 gold, po ver h dobi y za izpraševanje dobro přestal y 5 vgodnost za gojzdnarske 50 konj 8 gold., za več kakor za 50 na enkrat pripe ljanih in poterjenih pa 10 £a le ve gold od sto. Ta poboljsek lja do 15. tega mesca: pozneje nastopi navadna cesarske ali privatne službe. Oglasili so se trije za to izprašanje, ki so se dobro obnesli. Od ministerstva Uli Kol cena brez poboljška Cesar so za predsednika der žavne svetovavnice, ki ima kmalo v djanj stopiti y ba izvoljeni rih in fr ft* o* izpraševavci pa so bili g. Kol 1er kterih predsednik je y «r rona Kori Kiibeka izvolili. Ministri se nek resno En gelthaler, či- le y bil. Snidilo se je več poslusavcov k temu izpra ševanju, od kteriga nam je g. Ko lier kaj več na posvetujejo, deželne zbore po vsih deželah kmalo vkup poklicati; po mnogih deželah, kakor na Stajar- y Koroškim, Marskim pripravljajo županije prošnjo znaniti obljubil. Potreba je zares, de se skerbi za skim do ministerstva, de bi se to kmalo zgodilo. Zaosta zvedene gojzdnarje in sploh za boljši y ravnanje z Zastran pri- na vožnja po železnici med Dunajam in Peštam se bo ki so tako silno zanemarjeni. v Višnji gori se bere v Ljubljanskim gojzdi godbe nemškim in slovenskim časniku, de je 5. dan t. m. pred poldnem prišlo blizo 80 nekdanjih pod- neki 16. t. m. spet začela. Božji grob v Jer u za loznih Pogensperške grajšine v kancelijo okrajne ko lemu, ki je zdej pod Francoskim varstvam , bojo popravili, de bo tak, kakor je bil pod vlado katoljških Jeruzalemskih kraljev do léta 1239. — Razsajanje go-veje kuge po mnogih deželah je spravilo spet mno- misije za oprostenje zemljiš v Višnji gori, kamor so bili nekteri za ta dan, nekteri za prihodnje dni goverstne V ze dolgo pozabljene zdravila na dan y v rečéh oprostenja poklicani. Ivo bi bila obravnava se začéti iméla, so pometali vsi svoje pozive, kričaje in komisijo zaničevaje, na mizo, in za vsako podučenje pisma pokončati in tako svetje eden, de naj se bolna živina z merzlo vodo poliva in ji merzle vode obilo piti dajè, — en homeo-patikar pa svetje: Solan. 3. Verdiinn. 1 ali 2 kapljici in opominjevanje gluhi so y žugali nad vradniki silo délati y tako de je mogla komisija po v maslicu vode na enkrat; hujsi ko je bolezin, vec krat naj se ji to da. Ce to o enim ali dveh dneh ne po maga, naj se živini ravno tako dajè Arsenik 4. Ver žandarmerijo poslati. Razgrajavci so sicer na to kan ćelijo zapustili, vradnike zmerjaje in s silo zugaje k diinn. Pravijo, de je to kaj V ze večkrat pomagalo pa V ze ni pomagalo, če tudi res ni bilo?! * Zavolj svinské kuge prosimo i. t. d. popišete, scer se ne more bolezen spoznati, in nobeno zdravilo svetovati. Po tem pa vam bomo iz serca đe nam znamnja bolezni Današnjimu listu je pridjan 38. doklad radi ozdravlj take kuge nasvetovali. Vred. podob km ni list in po va bilo na naročilo j orodja, Novic za léto 1851 — \ : nar m i/i po UutfwsU um//im priporoćila nas pa s e o rod/a /v