Media Preferences and Perceptions Spremljanje in vrednotenje medijev MEDIA PREFERENCES AND PERCEPTIONS A Survey Among Students, Ethnic Minorities and Politicians in Slovenia brankica petkoviæ marko prpiè neva nahtigal sandra b. hrvatin SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE MEDIJEV Anketa med študenti, etniènimi manjšinami in politiki v Sloveniji brankica petkoviæ marko prpiè neva nahtigal sandra b. hrvatin 9 789616 455541 isbn 961-6455-54-1 12,00 eur 9 789616 455541 isbn 961-6455-54-1 12,00 eur ovitek.indd 1 ovitek.indd 1 9. 3. 2009 16:46:43 9. 3. 2009 16:46:43 roman kuhar Medijske podobe homoseksualnosti sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, brankica petkoviæ Medijsko lastništvo jernej rovšek Zasebno in javno v medijih mitja velikonja Evroza brankica petkoviæ, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, iztok juranèiè, marko prpiè, roman kuhar Mediji za drþavljane brankica petkoviæ, sandra b. hrvatin In temu pravite medijski trg? mitja velikonja Titostalgija roman kuhar Media Representations of Homosexuality sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, brankica petkoviæ Media Ownership jernej rovšek The Private and the Public in the Media mitja velikonja Eurosis brankica petkoviæ, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, iztok juranèiè, marko prpiè, roman kuhar Media for Citizens brankica petkoviæ, sandra b. hrvatin You Call This A Media Market? mitja velikonja Titostalgia doslej izšlo v zbirki mediawatch marjeta doupona horvat, jef verschueren, igor þ. þagar Retorika begunske politike v Sloveniji breda luthar Politika teletabloidov darren purcell Slovenska drþava na internetu tonèi a. kuzmaniæ Bitja s pol strešice karmen erjavec, sandra b. hrvatin, barbara kelbl Mi o Romih matevþ krivic, simona zatler Svoboda tiska in pravice posameznika breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ, sreèo dragoš, mitja velikonja, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ Mit o zmagi levice sandra b. hrvatin, marko milosavljeviæ Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih sandra b. hrvatin Drþavni ali javni servis gojko bervar Svoboda neodgovornosti majda hrþenjak, ksenija h. vidmar, zalka drglin, valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc Njena (re)kreacija dragan petrovec Mediji in nasilje other titles in the mediawatch series marjeta doupona horvat, jef verschueren, igor þ. þagar The Rhetoric of Refugee Policies in Slovenia breda luthar The Politics of Tele-tabloids darren purcell The Slovenian State on the Internet tonèi a. kuzmaniæ Hate-Speech in Slovenia karmen erjavec, sandra b. hrvatin, barbara kelbl We About the Roma matevþ krivic, simona zatler Freedom of the Press and Personal Rights breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ, sreèo dragoš, mitja velikonja, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ The Victory of the Imaginary Left sandra b. hrvatin, marko milosavljeviæ Media Policy in Slovenia in the 1990s sandra b. hrvatin Serving the State or the Public gojko bervar Freedom of Non-accountability majda hrþenjak, ksenija h. vidmar, zalka drglin, valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc Making Her Up dragan petrovec Violence in the Media ovitek.indd 2 ovitek.indd 2 3. 3. 2009 15:59:18 3. 3. 2009 15:59:18 roman kuhar Medijske podobe homoseksualnosti sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, brankica petkoviæ Medijsko lastništvo jernej rovšek Zasebno in javno v medijih mitja velikonja Evroza brankica petkoviæ, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, iztok juranèiè, marko prpiè, roman kuhar Mediji za drþavljane brankica petkoviæ, sandra b. hrvatin In temu pravite medijski trg? mitja velikonja Titostalgija roman kuhar Media Representations of Homosexuality sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, brankica petkoviæ Media Ownership jernej rovšek The Private and the Public in the Media mitja velikonja Eurosis brankica petkoviæ, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, iztok juranèiè, marko prpiè, roman kuhar Media for Citizens brankica petkoviæ, sandra b. hrvatin You Call This A Media Market? mitja velikonja Titostalgia doslej izšlo v zbirki mediawatch marjeta doupona horvat, jef verschueren, igor þ. þagar Retorika begunske politike v Sloveniji breda luthar Politika teletabloidov darren purcell Slovenska drþava na internetu tonèi a. kuzmaniæ Bitja s pol strešice karmen erjavec, sandra b. hrvatin, barbara kelbl Mi o Romih matevþ krivic, simona zatler Svoboda tiska in pravice posameznika breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ, sreèo dragoš, mitja velikonja, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ Mit o zmagi levice sandra b. hrvatin, marko milosavljeviæ Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih sandra b. hrvatin Drþavni ali javni servis gojko bervar Svoboda neodgovornosti majda hrþenjak, ksenija h. vidmar, zalka drglin, valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc Njena (re)kreacija dragan petrovec Mediji in nasilje other titles in the mediawatch series marjeta doupona horvat, jef verschueren, igor þ. þagar The Rhetoric of Refugee Policies in Slovenia breda luthar The Politics of Tele-tabloids darren purcell The Slovenian State on the Internet tonèi a. kuzmaniæ Hate-Speech in Slovenia karmen erjavec, sandra b. hrvatin, barbara kelbl We About the Roma matevþ krivic, simona zatler Freedom of the Press and Personal Rights breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ, sreèo dragoš, mitja velikonja, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ The Victory of the Imaginary Left sandra b. hrvatin, marko milosavljeviæ Media Policy in Slovenia in the 1990s sandra b. hrvatin Serving the State or the Public gojko bervar Freedom of Non-accountability majda hrþenjak, ksenija h. vidmar, zalka drglin, valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc Making Her Up dragan petrovec Violence in the Media ovitek.indd 2 ovitek.indd 2 3. 3. 2009 15:59:18 3. 3. 2009 15:59:18 . slo.indd 1 slo.indd 1 2. 3. 2009 14:15:57 2. 3. 2009 14:15:57 . mirovni inštitut metelkova 6 si-1000 ljubljana e: info @ mirovni-institut.si izdajatelj: mirovni inštitut zbirka: mediawatch urednica: brankica petkoviæ spremljanje in vrednotenje medijev Anketa med študenti, etniènimi manjšinami in politiki v Sloveniji avtorji: brankica petkoviæ, marko prpiè, neva nahtigal, sandra b. hrvatin lektor: jaka þuraj dizajn: robert þvokelj za dak fotografija na ovitku: jane štravs tipografija: goudy & goudy sans, itc tisk: tiskarna hren naklada: 500 izvodov, 1. izdaja © 2009 mirovni inštitut Izid knjige sta omogoèila Evropska komisija in Open Society Institute. Za vsebino publikacije odgovarja izkljuèno izdajatelj, Mirovni inštitut, in se je v nobenem primeru ne sme razlagati kot odraz stališè Evropske unije. cip - Kataloþni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiþnica, Ljubljana 654(049.5) spremljanje in vrednotenje medijev : anketa med študenti, etniènimi manjšinami in politiki v Sloveniji / Brankica Petkoviæ ... [et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Mirovni inšti- tut, 2009. - (Zbirka Mediawatch) Vsebuje tudi angl. prevod, tiskan v obratni smeri: Media preferences and perceptions : a survey among students, ethnic minorities and politicians in Slovenia / [translati- on Olga Vukoviæ, Dušan Rebolj] isbn 978-961-6455-54-1 1. Petkoviæ, Brankica 2. Media preferences and perceptions 244288256 slo.indd 2 slo.indd 2 2. 3. 2009 14:15:58 2. 3. 2009 14:15:58 . SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE MEDIJEV Anketa med študenti, etniènimi manjšinami in politiki v Sloveniji brankica petkoviæ, Mirovni inštitut, Ljubljana e: brankica.petkovic @ mirovni-institut.si marko prpiè e: marko @ prpic.net neva nahtigal e: neva.nahtigal @ googlemail.com sandra b. hrvatin, Fakulteta za humanistiène študije, Koper e: sandra.hrvatin @ guest.arnes.si slo.indd 3 slo.indd 3 2. 3. 2009 14:15:59 2. 3. 2009 14:15:59 . VSEBINA Brankica Petkoviæ demokratièni potencial medijskega obèinstva 9 potrošniki ali drþavljani 10 svobodna izbira in strukturna pogojenost ponudbe 10 medijska pismenost in izgovori za izogibanje regulaciji 11 odgovornost in odzivnost medijev 12 literatura 16 Marko Prpiè študentje in mediji 19 uvod 20 o anketi 25 spremljanje medijev 27 raba interneta 40 raba mobilnih telefonov 44 študetke in študentje o medijskih vsebinah in medijih 46 odzivi in pritoþbe na medijske vsebine 59 sklep 66 viri in literatura 68 viri 68 literatura 69 vprašalnik za študentke in študente 70 slo.indd 5 slo.indd 5 2. 3. 2009 14:15:59 2. 3. 2009 14:15:59 . Neva Nahtigal etniène manjšine in mediji 79 uvod 80 raziskovalni prijem 84 spremljanje medijev in splošna stališèa 87 manjšine v medijih 93 spremljanje manjšinskih medijev 94 generacijske razlike 96 interes za teme in vsebine, povezane z manjšinami 97 zadovoljstvo s poroèanjem 100 odzivanje na medijske vsebine 101 manjšinski jeziki 104 medkulturni dialog 107 sklep 111 viri in literatura 115 vprašalnik za pripadnike manjšinskih narodnih in etniènih skupnosti 120 Sandra B. Hrvatin politiki in mediji 131 anketa med poslanci in poslankami drþavnega zbora 135 medijska raba – kaj berejo, poslušajo, gledajo ... poslanci in poslanke? 136 kdo gleda parlamentarni program? 143 medijska pozornost poslancev in poslank dz? 147 zakaj izbirajo medije? 149 slo.indd 6 slo.indd 6 2. 3. 2009 14:15:59 2. 3. 2009 14:15:59 . javne naveze 153 proaktivnost poslancev in poslank – kakšen je njihov javni angaþma? 155 kaj je medkulturni dialog? 157 mediji so pristranski! 158 politiki in mediji, politiki o medijih 164 viri in literatura 166 vprašalnik za poslance in poslanke drþavnega zbora republike slovenije 169 slo.indd 7 slo.indd 7 2. 3. 2009 14:15:59 2. 3. 2009 14:15:59 9 Spremljanje in vrednotenje medijev DEMOKRATIÈNI POTENCIAL MEDIJSKEGA OBÈINSTVA Na medijsko obèinstvo se v razpravah o svobodi, ka- kovosti in raznolikosti medijev v Sloveniji sklicujejo tako rekoè vsi udeleþenci razprav – od ustvarjalcev, upravljav- cev in lastnikov medijev do politikov, akademikov in civilnodruþbenih organizacij. Vendar je sistematiènega vpo- gleda v to, kako obèanke in obèani, drþavljanke in drþavljani obravnavajo, razumejo in vrednotijo medije, zelo malo, rav- no tako je zelo malo prizadevanja, da bi sistematièno kre- pili zmoþnost obèank in obèanov za kritièno spremljanje medijev in uveljavljanje aktivnega drþavljanstva pri nji- hovi »uporabi«. Za sistematièno lahko štejemo longitudinalno javno- mnenjsko raziskavo Politbarometer, ki jo od januarja 1995 izvaja Center za raziskovanje javnega mnenja in ki vkljuèuje vprašanje o zaupanju v institucije v Sloveniji z mediji vred. 1 Na podlagi te raziskave, ki temelji na reprezentativnem vzor- cu polnoletnih prebivalk in prebivalcev Slovenije, lahko dobimo podatek o zaupanju v medije in spreminjanju ravni zaupanja v daljšem obdobju. 2 Naj omenimo, da ista javno- mnenjska raziskava pri prebivalkah in prebivalcih Slovenije preverja tudi raven zadovoljstva z demokracijo in omogoèa vpogled v njeno spreminjanje od leta 1995. Po drugi strani skrbi medijska industrija za meritve do- sega medijev in vsebin medijev, vendar imajo te raziskave predvsem trþni namen, se pravi, da se z njimi ugotavlja ve- likost obèinstva pri mediju ali medijski vsebini zaradi prido- bivanja veèjih oglaševalskih prihodkov in zaradi komercial- nih in poslovnih funkcij medija. Po najbolj skrajni razlagi namena trþno naravnanih meritev medijskega obèinstva, mediji obèane, tj. bralce, gledalce in poslušalce, preštevajo, da bi jih prodali oglaševalcem. V teh raziskavah klasifici- rajo obèinstvo po socio-demografskih podatkih in pri tem so v kontekstu prizadevanja za komercialni uspeh za medi- je »najdragocenejši« tisti segmenti obèinstva, o katerih se glede na socio-demografski profil domneva, da najveè tro- šijo ali so v stanju, da trošijo za razne izdelke in storitve; tovrstno obèinstvo po navadi najveè šteje pri oglaševalcih (in medijih). 1 Veè o raziskavi je dostopno na http://www.cjm.si. 2 Na podlagi Politbarometra lahko na primer ugotovimo, da so bili mediji glede na stopnjo zaupanja med prebivalkami in prebivalci Slovenije januarja 2004 na 5. me- stu, decembra 2008 pa na 10. mestu. slo.indd 9 slo.indd 9 2. 3. 2009 14:15:59 2. 3. 2009 14:15:59 10 Spremljanje in vrednotenje medijev potrošniki ali drþavljani Vendar je treba pripadnice in pripadnike medijskega obèinstva obravnavati ne le kot potrošnike, temveè kot drþavljanke in drþavljane, akterje demokratiène druþbe. Kritièni odnos do prevladujoèega trþno usmerjenega pogle- da na medijsko obèinstvo je prispeval k poskusom drugaène konceptualizacije medijskega obèinstva, ki ima, èe nanj gle- damo v perspektivi demokratiène participacije in ne le po- trošništva, tri vrste interesov: 1) interes za doloèeno ponudbo medijskih izdaj in vsebin, ki rabi individualnim interesom in preferencam; v tem kontekstu lahko èlane medijskega obèinstva štejemo za stranke v »poslovnem« razmerju, torej potrošnike; 2) interes pripadnikov obèinstva kot imetnikov nekaterih pravic, kot posameznikov, ki potrebujejo varstvo pravic in moþnosti, da te pravice zavarujejo; 3) interes èlanov obèinstva kot drþavljanov, akterjev demokratiène druþbe, ki potrebujejo, da mediji prispe- vajo k splošni druþbeni koristi (Hasebrink, Herzog & Eilders, 2007: 77–78). Razvoj novih informacijskih tehnologij je vplival na ustvarjanje, distribucijo in sprejemanje medijev, omogoèil razmere za interaktivnost med ustvarjalci in uporabniki me- dijev, za individualno »pakiranje« izbranih medijskih vsebin, za vkljuèevanje obèinstva v produkcijo medijev in s tem za domneve o morebitnem koncu medijskega obèinstva, nje- govi tolikšni fragmentaciji, da ne bo ustrezalo dosedanjemu razumevanju tega koncepta (McQuail, 1994: 292–293). svobodna izbira in strukturna pogojenost ponudbe Razvoj informacijskih tehnologij je zahteval redefini- cijo medijskega obèinstva in je utemeljil tezo, da s tem, ko prispeva k veèji ponudbi medijskih izdaj in vsebin, daje še veèjo moþnost izbire in avtonomije èlanom obèinstva. Ven- dar kritiki teh interpretacij, ki izhajajo iz tradicij kritiène politiène ekonomije, poudarjajo, da izbor medijev in me- dijskih vsebin, ki se ponuja medijskemu obèinstvu, vedno narekujejo strukturno pogojene razmere na medijskem trgu, torej strukturno pogojeni procesi selekcije medijske po- nudbe, ki se konèajo veliko prej in brez vpliva medijskega obèinstva. Zato je mogoèe sklepati, da procesi, ki veljajo za slo.indd 10 slo.indd 10 2. 3. 2009 14:15:59 2. 3. 2009 14:15:59 11 Demokratièni potencial medijskega obèinstva prispevek k svobodi izbire in individualni avtonomiji pri spremljanju in uporabi medijev, ne le da ne dvigajo ravni svobode drþavljank in drþavljanov, temveè prispevajo k »ne- svobodi« in nadaljnjim procesom transformacije politièno ozavešèenih drþavljank in drþavljanov v potrošnike trþnih dobrin (Bauman 1999: 73–78 v Karppienen 2007: 17). Kljuèno vprašanje, ki nas v tem kontekstu zanima pri raz- iskavah in razpravah v okviru programa Media Watch in v tej knjiþni zbirki, je, ali v razmerju med mediji in obèinstvom teèejo procesi, ki krepijo zmoþnosti in moþnosti drþavljank in drþavljanov za vkljuèevanje v razprave, primerjanje pogle- dov in idej ter informirano odloèanje o zadevah, pomembnih za njihovo þivljenje in za trajnostni razvoj. Ali hkrati z razvo- jem informacijskih tehnologij in s spremembami v delovanju medijev nastajajo strukturne razmere na ravni politiènega in medijskega sistema in znotraj medijskih hiš, ki omogoèajo dejanski vpliv drþavljank in drþavljanov, pripadnikov me- dijskega obèinstva, na pomembne odloèitve. In ali se sis- temska deprivilegiranost nekaterih segmentov obèinstva pri dostopu do medijev, usposobljenosti in opremljenosti za iskanje kakovostnih in verodostojnih informacij ter za aktivno in kritièno uporabo medijev ohranja in poglablja, s tem pa dobiva nove dimenzije tudi druþbeno izkljuèevanje (Dahlgren, 2008: 160). Medijska konvergenca dejansko pri- naša nove moþnosti medijskemu obèinstvu, drþavljankam in drþavljanom, vendar le tistim, ki imajo dostop in zmoþnosti, da jih izkoristijo (Study on the Current T rends and Appro- ches to Media Literacy in Europe, 2006: 6). Ali razmah tako imenovanega drþavljanskega novinar- stva (citizen journalism, civic journalism), ki ga je omogoèila digitalna tehnologija, res krepi moè in vpliv drþavljank in drþavljanov v razmerju do medijev in drugih centrov moèi, zlasti politiènih? Skeptiki se tudi sprašujejo, ali drþavljansko novinarstvo sploh krepi demokracijo ali pa je morda celo ne slabi; mislijo namreè, da razmah drþavljanskega novinar- stva ter profiliranje in segmentiranje medijskega obèinstva povzroèajo manjše zanimanje drþavljank in drþavljanov za politiène novice in splošne druþbene zadeve (Graber, McQuail, Norris, 2008: 7–8). medijska pismenost in izgovori za izogibanje regulaciji Na politiènem prizorišèu in tudi med analitiki medijskih praks in politik ni soglasja glede potrebe po novih sistemskih slo.indd 11 slo.indd 11 2. 3. 2009 14:15:59 2. 3. 2009 14:15:59 12 Spremljanje in vrednotenje medijev ukrepih za varstvo pravic in interesov drþavljank in drþavljanov kot èlanov medijskega obèinstva. Del politiène in strokovne javnosti pa v teh okolišèinah stavi na meha- nizme in ukrepe, ki krepijo medijsko pismenost drþavljank in drþavljanov. Tako je mogoèe razumeti tudi prizadevanje evropske komisije na tem podroèju. 3 Pri tem nastaja vtis, da je to izogibanje novi regulaciji medijev, ki bi s sistemskimi ukrepi zavarovala demokratièni potencial in vlogo medijev, in prelaganje bremena odgovornosti za uresnièevanje tega demokratiènega potenciala na drþavljanke in drþavljane pod parolo »svobodne izbire«. Kritièna medijska pisme- nost in z njo povezana kritièna medijska pedagogija (Kell- ner 1995, 2004, McLaren 1995) morata biti med cilji in ukrepi vsake sodobne medijske politike in politike vzgoje in izobraþevanja, vendar ne smeta biti izgovor za to, da akterji medijske politike in medijske industrije ne ukrepajo na ravni strukturnih problemov, na primer medijskega lastništva in mehanizmov odgovornosti in odzivnosti medijev. Po letu 2006, ko smo v okviru Mirovnega inštituta s pod- poro evropske komisije razvili projekt Mediji za drþavljane, opravili raziskavo o medijskem lastništvu, vsebini osrednjih televizijskih poroèil in vzorcih poroèanja o manjšinah v me- dijih v Sloveniji, izdelali priroènik in organizirali delavni- co o aktivnem drþavljanstvu na podroèju medijev, smo leta 2008 ponovno pridobili podporo evropske komisije za pro- jekt Odgovornost in odzivnost medijev. odgovornost in odzivnost medijev Projekt Odgovornost in odzivnost medijev zajema tri sklope dejavnosti. Prviè, raziskavo o sprejemanju medijev in po- gledih nanje v treh druþbenih skupinah v Sloveniji. V njej smo zajeli tri ciljne skupine: prvo, ki je doloèena z etnièno pripadnostjo in vkljuèuje pripadnike manjšin v Sloveniji (priznanih in nepriznanih); drugo, ki je doloèena s starostjo in vkljuèuje študentke in študente v Sloveniji; in tretjo, ki je doloèena s poklicem in vkljuèuje poklicne politièarke in politike v Sloveniji. Projekt Odgovornost in odzivnost medijev vkljuèuje tudi spodbudo za nastanek mehanizmov v osrednjih slovenskih 3 Evropska komisija je 20. decembra 2007 objavila sporoèilo evropskemu parlamen- tu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij »Evropski pri- stop k medijski pismenosti v digitalnem okolju«, pred tem pa objavila študijo o seda- njih trendih in pristopih k medijski pismenosti v Evropi. Veè o tem je dostopno na spletni strani evropske komisije http://ec.europa.eu/avpolicy/media_literacy/index_ en.htm. slo.indd 12 slo.indd 12 2. 3. 2009 14:15:59 2. 3. 2009 14:15:59 13 Demokratièni potencial medijskega obèinstva splošnoinformativnih dnevnih èasopisih v Sloveniji za obravnavanje pritoþb in pobud bralk in bralcev in za redno objavljanje poroèil èasopisnih hiš o svoji odzivnosti na po- bude in pritoþbe bralk in bralcev ter o tem, kako uresnièujejo etiène standarde in druþbeno odgovornost. V ta namen smo sodelovali z britansko èasopisno hišo Guardian. T retji sklop dejavnosti projekta pa vkljuèuje spodbudo za nastanek neformalnega ali formalnega zdruþenja drþavljank in drþavljanov Slovenije, zainteresiranih za veèjo odgovor- nost in odzivnost medijev in politike na pobude, mnenja in interese drþavljank in drþavljanov, zlasti na podroèju radia, televizije in drugih avdiovizualnih medijskih storitev. Zgled za tovrstno samoorganiziranje drþavljank in drþavljanov so organizacije Glas poslušalcev in gledalcev, ki delujejo v nekaterih evropskih drþavah. Partner tega dela projekta je Evropsko zdruþenje organizacij poslušalcev in gledalcev s sedeþem v Veliki Britaniji. Raziskava, ki jo predstavljamo v tej knjigi, je nastala iz potrebe, da se v razpravo o svobodi, kakovosti in pluraliz- mu medijev v Sloveniji bolj vkljuèi pogled drþavljank in drþavljanov, utrjuje vednost o tem, kje dobivajo informacije o druþbenem in politiènem dogajanju, kako vrednotijo me- dije kot vir informacij, kako uporabljajo nove tehnologije za pridobivanje informacij, kako razumejo nekatere druþbene fenomene, ki jih politièni in medijski aparat postavlja v ospredje (kot je to bil na primer v letu 2008 zaradi »evrop- skega leta« fenomen medkulturnega dialoga) in koliko se postavljajo v vlogo aktivnega drþavljana tj. presegajo vlogo pasivnega èlana medijskega obèinstva. Sestavili smo strukturiran anketni vprašalnik s kombi- nacijo zaprtih in odprtih vprašanj, ki se je deloma razlikoval glede na tri ciljne skupine. Izvedli smo samoanketiranje – po pošti (pri pripadnicah in pripadnikih manjšin ter poslankah in poslancih drþavnega zbora) in z distribucijo vprašalnikov na izbranih fakultetah (pri študentkah in študentih prvih letnikov slovenskih univerz). Najveèji vzorec nam je uspelo zajeti pri ciljni skupini študentk in študentov – 1281, manj- ši pri pripadnicah in pripadnikih etniènih manjšin – 216, in pri poslankah in poslancih drþavnega zbora – 34. Vzorec študentk in študentov lahko štejemo za reprezentativen, pri drugih dveh skupinah pa ne moremo govoriti o reprezen- tativnosti vzorca. Pri raziskavi med pripadnicami in pripa- dniki etniènih manjšin smo poleg ankete izvedli tudi veè intervjujev. Menimo, da so ugotovitve, ki jih predstavljamo, podlaga za razpravo in premislek o temi raziskave. slo.indd 13 slo.indd 13 2. 3. 2009 14:15:59 2. 3. 2009 14:15:59 14 Spremljanje in vrednotenje medijev Raziskavo med študentkami in študenti je opravil dr. Marko Prpiè, med pripadnicami in pripadniki etniènih manjšin Neva Nahtigal in med poslankami in poslanci dr. Sandra B. Hrvatin. Statistièno analizo podatkov, pridob- ljenih v raziskavi, je opravil Mitja Èepiè. T ukaj lahko omenimo le nekaj podatkov iz raziskave, na primer, da je najpomembnejši vir informacij o politiènem dogajanju med tiskanimi mediji za anketirane poslanke in poslance èasnik Delo, za študentke in študente pa Þurnal24. Med informativnimi televizijskimi oddajami študentke in študenti najveè spremljajo informativno oddajo 24ur pop tv, enako tudi anketirane pripadnice in pripadniki manj- šin, anketirane poslanke in poslanci pa informativno oddajo Odmevi tv Slovenija. Vsi študentke in študenti uporablja- jo internet, med anketiranimi poslankami in poslanci ena/ eden ne uporablja interneta, med pripadnicami in pripadniki etniènih manjšin pa ga ne uporablja èetrtina anketiranih. Koncept drþavljanskega novinarstva se najbolj povezuje z blogi. Koliko so blogi deleþni pozornosti pri naših treh cilj- nih skupinah? Veèina poslank in poslancev, ki so sodelo- vali v raziskavi, ne spremlja blogov, tudi veèina študentk in študentov ne, pri pripadnikih in pripadnicah manjšin pa jih spremlja le nekaj manj kot 3 odstotki anketiranih. Nekaj veè kot polovica študentk in študentov ustvarja ali ureja vsebine na spletu, pri poslankah in poslancih je na internetu aktivna tretjina anketiranih, pri etniènih manj- šinah je deleþ anektiranih, ki aktivno ustvarjajo ali urejajo spletne vsebine, še manjši. Omenili bomo še podatek, da veèina anketirancev v vseh treh ciljnih skupinah sodi, da so mediji pri poroèanju o politiènem dogajanju v Sloveniji pristranski. Tako meni veè kot 60 odstotkov študentk in študentov in pribliþno enak odstotek pripadnic in pripadnikov etniènih manjšin, pri poslankah in poslancih je ta odstotek še višji (tako meni 85 odstotkov anketiranih). Veèina anketiranih poslank in poslancev se je þe pritoþila glede neèesa, kar se jim je v medijih zdelo nesprejemljivo, med pripadnicami in pripadniki etniènih manjšin se je na delovanje medijev tako odzvala veè kot tretjina anketiranih, pri študentih pa le nekaj veè kot desetina anketiranih. Pri raznih trditvah o medijih in pomenu medijev v druþbi se je najveè študentk in študentov strinjalo s trditvijo, da mediji spodbujajo potrošništvo. Najveè anketiranih po- slank in poslancev in najveè anketiranih pripadnic in pri- padnikov etniènih manjšin misli, da so mediji sredstvo za slo.indd 14 slo.indd 14 2. 3. 2009 14:15:59 2. 3. 2009 14:15:59 15 Demokratièni potencial medijskega obèinstva uveljavljanje politiènih interesov (trditev, da mediji spod- bujajo potrošništvo, je pri teh dveh ciljnih skupinah takoj na drugem mestu). V tej knjigi predstavljamo rezultate raziskave s poudar- ki, ki so jih izbrali nosilki in nosilec posameznih sklopov raziskave, celoviti pregled podatkov iz raziskave pa bomo objavili na spletni strani Mirovnega inštituta www.mirov- ni-institut.si. slo.indd 15 slo.indd 15 2. 3. 2009 14:16:00 2. 3. 2009 14:16:00 16 Spremljanje in vrednotenje medijev VIRI IN LITERATURA dahlgren, peter (2008) »Internet and Civic Potential« v Peter Dahlgren (ur.) Media and Political Engagement – Citizens, Communication and Democracy, Camgridge Univer- sity Press, New York, str. 160. graber, a. doris, denis mcquail in pippa norris (2008) »Introduction: The Politics of News in a De- mocracy«. V: Graber, A. Doris, Denis McQuail in Pi- ppa Norris (ur.): The Politics of the News – The News of the Politics, CQ Press, Washington, str. 1–19. hasebrink, uwe, anja herzog & christiane eilders (2007) »Media Users’ Participation in Europe From a Ci- vil Society Perspective«. V: Baldi, Paolo in Uwe Ha- sebrink (ur.): Broadcasters and Citizens in Europe – Trends in Media Accountability and Viewer Partici- pation, Intellect, Bristol in Chicago, str. 75–91. karppienen, kari (2007) »Making a diference to media pluralism: a cri- tique of the pluralistic consensus in European policy«. V: Cammaerts, Bart in Nico Carpentier (ur.): Recla- iming the Media – Communication Rights and De- mocratic Media Roles, Intellect, Bristol in Chicago, str. 9–30. kellner, douglas (1995) »Preface«. V: Peter McLaren, Rhonda Hammer, David Sholle, Susan Reilly Rethinking Media Lite- racy – A Critical Pedagogy of Representation. Peter Lang, New York, str. xiii–xvii. (2004) Medijska kultura, Clio, Beograd. mclaren, peter (1995) »White Terror and Oppositional Agency: To- wards a Critical Multiculturalism«. V: Peter McLaren, Rhonda Hammer, David Sholle, Susan Reilly: Re- thinking Media Literacy – A Critical Pedagogy of Re- presentation. Peter Lang, New York, str. 87–124. slo.indd 16 slo.indd 16 2. 3. 2009 14:16:00 2. 3. 2009 14:16:00 17 Demokratièni potencial medijskega obèinstva mcquail, denis (1994) Mass Communication Theory – An Introduction. Sage, London, Thousand Oaks, New Delhi. Študija o sedanjih trendih in prijemih v medijski pisme- nosti v Evropi (Study on the Current Trends and Approaches to Media Literacy in Europe), ki jo je leta 2007 za evropsko komisijo izdelala Univerza v Barce- loni, dostopna na http://ec.europa.eu/avpolicy/media_ literacy/studies/index_en.htm (dostop 5. 1. 2009). slo.indd 17 slo.indd 17 2. 3. 2009 14:16:00 2. 3. 2009 14:16:00 . slo.indd 18 slo.indd 18 2. 3. 2009 14:16:00 2. 3. 2009 14:16:00 . ŠTUDENTJE IN MEDIJI marko prpiè slo.indd 19 slo.indd 19 2. 3. 2009 14:16:00 2. 3. 2009 14:16:00 20 Spremljanje in vrednotenje medijev UVOD Þivimo v svetu, v katerem si vrsta medijev – tako ti- skanih kot elektronskih – prizadeva, da bi pritegnila našo pozornost. Spremljanje dnevnih èasopisov, tednikov, radij- skih in televizijskih programov – še posebno dnevnoinfor- mativnih oddaj – in sodobnih virov informacij (interneta, teleteksta, ponudnikov informacij v okolju gsm) je za vsako demokratièno druþbo izjemnega pomena, saj mediji kljuèno prispevajo k razumevanju sveta in omogoèajo drþavljanom, da sodelujejo v demokratiènem in kulturnem þivljenju, da lahko odloèajo o zadevah, ki vplivajo na njihovo þivljenje in þivljenje sodrþavljanov. Èe k slovenskim medijem dodamo tiste, ki prihajajo k nam èez mejo – v tiskani obliki ali po satelitski in kabelski tehnologiji in telefoniji –, lahko ugotovimo, da so mediji zasedli vsakdanje þivljenje ljudi na naèin, ki nima primere v èloveški zgodovini; da televizija, radio, èasopisi in internet jemljejo vse veè našega èasa in pozornosti. 1 Vseprièujoènost medijev spreminja naše navade in naèin spremljanja me- dijskih vsebin. Navade televizijskih gledalcev so se zaèele spreminjati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s po- daljševanjem oddajnega èasa zahodnoevropskih in ameri- ških televizijskih postaj, saj se je televizijski spored širil v jutranji èas, ki je bil do tedaj rezerviran za radio. S tem so se zaèele spreminjati navade gledalcev, hkrati pa se je dalj- šal èas, ki so ga ljudje preþivljali pred televizijskim zaslo- nom. Uveljavitev televizije kot osrednjega medija, in pri- hod posebnih televizijskih programov, ki so bili namenje- ni ozkim ciljnim skupinam, sta na podroèju informiranja drþavljanov dokonèno odvzela primat tiskanim medijem. Tako so osrednja televizijska veèerna poroèila pomembna toèka v þivljenju èetrtine prebivalcev Slovenije, ki vsak veèer sedejo pred televizijski sprejemnik, da bi spremljali pregled dnevnih dogodkov. Ta trend je tudi pri nas v Sloveniji zaznamoval zadnji dve desetletji, na zaèetku novega tisoèletja pa lahko ugo- tovimo, da je drugi veliki val sprememb prinesla uveljavi- tev interneta, ki s prenašanjem èedalje veè podatkov – tudi avdio- in videoposnetkov pa radijskih in televizijskih pro- gramov – »klasiènim« medijem jemlje publiko. Vse veè podatkov dokazuje, da se manjša povpraševanje javnosti po informativnih vsebinah, kar se kaþe v manjši gledanosti 1 David Croteau in William Hoynes: The Business of Media: Corporate Media and the Public Interest, Pine Forge Press/Sage, Thousand Oaks, 2006, str. 191. slo.indd 20 slo.indd 20 2. 3. 2009 14:16:00 2. 3. 2009 14:16:00 Študentje in mediji 21 televizijskih dnevnoinformativnih oddaj in niþjih nakladah dnevnih èasopisov. V devetdesetih letih prejšnjega stole- tja so ta pojav v celoti pripisovali internetu, vendar pa vse bolj kaþe, da gre za globlje premike v druþbi in da predvsem mladi, ki kaþejo najmanj interesa za uporabo klasiènih in- formativnih medijev, svetovni splet uporabljajo v razliène namene in da iskanje novic o politiènem dogajanju ni nuj- no v ospredju. Poveèevanje števila medijev postavlja v ospredje pro- blem medijske pismenosti, to pa pri aktivni rabi medi- jev, tudi interaktivnih medijev (interaktivna televizija, dlanèniki in mobilni telefoni) in interaktivnih iskalnikov, zahteva kritièen odnos do medijev in sposobnost ocene pre- jetih informacij (toènost, preverljivost, kakovost), razume- vanje ekonomije medijev ter posledièno vpliva medijskega lastništva na pluralnost medijev in kritiène presoje trþnih komunikacij. 2 V slovenskem medijskem prostoru ni stalnih raziskav, ki bi se ukvarjale z rabami medijev in njihovimi uèinki, zato smo morali poseèi po tuji literaturi, predvsem ameri- ški, saj tam raziskovalci veè èasa namenijo prav rabi novih tehnologij in njihovemu vplivu na klasiène medije. Podat- ki raziskave, ki je nastala leta 2006 po naroèilu ameriškega Zdruþenja direktorjev radijskih in televizijskih informativ- nih oddaj, kaþejo, da ljudje še vedno najraje segajo po po- nudbi televizijskih postaj. Kar 65,5 odstotka anketiranih je odgovorilo, da veèino informacij dobijo od svojih lokalnih televizijskih postaj, kar je dvakrat veè kakor od èasopisov, na katere prisega 28,4 odstotka vprašanih, in skoraj šest- krat veè od interneta, ki ga je na prvo mesto postavilo samo 11,2 odstotka vprašanih. Anketiranci so internet uvrstili za poroèili televizijskih mreþ (abc, cbs, nbc), ki so na ravni èasopisov (28,3 odstotka), in celo za novicami na lokalnih radijskih postajah (14,7 odstotka), kar kaþe na pasivnost iskalcev informacij. 3 2 Evropsko lotevanje medijske pismenosti v digitalnem okolju, sporoèilo komisije Evropske skupnosti evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-social- nemu odboru in odboru regij, str. 4. Isti dokument opredeljuje medijsko pismenost »kot sposobnost dostopa do medijev, razumevanje ter kritièno ocenjevanje razliènih vidikov medijev in vsebin medijev ter ustvarjanje komunikacij v razliènih kontekstih«. ibid., str. 3. http://ec.europa.eu/avpolicy/media_literacy/docs/com/sl.pdf, dostopno 5. 12. 2008. 3 Raziskavo The Future of News je naroèilo zdruþenje Radio–Television News Direc- tors Association & Foundation leta 2006. Glej http://www.rtnda.org/resources/futu- re/index.shtml, Section 1, str. 3. Na isti strani sem prviè naletel na omenjanje bloga kot vira informacij. Bloge prebira vsak dan 3,1 odstotka anketirancev in 7,1 odstotka veèkrat. Samo 5 odstotkov vprašanih je þe videlo novice na t. i. malih zaslonih, to je na dlanènikih ali mobilnih telefonih, samo 10 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo, da jih tak naèin spremljanja novic sploh zanima. slo.indd 21 slo.indd 21 2. 3. 2009 14:16:00 2. 3. 2009 14:16:00 22 Spremljanje in vrednotenje medijev Odnosa študentske populacije do dnevnih dogodkov se je resno lotil ameriški profesor in raziskovalec David T. Z. Mindich, ko je na svojih predavanjih ugotavljal, da štu- dentje nimajo interesa za spremljanje dnevnega dogajanja v domovini in tujini. Podatki kaþejo, da samo 20 odstotkov mladih Amerièanov bere èasopise vsak dan, med starejšimi je takih 70 odstotkov. Branje je navada, ki se izoblikuje v dvajsetih letih ali pa nikoli. Zato ni moè prièakovati, da bo današnja generacija študentov èez desetletje ali dve spreme- nila svoje bralne navade, razen èe se ne bodo znašli v okolju, v katerem ima spremljanje novic posebno teþo. Podatek je toliko bolj skrb zbujajoè, ker mladi, ki ne berejo èasopisa, ne gledajo televizijskih poroèil in ne obiskujejo spletnih strani, na katerih so objavljene novice (news). Podatki o povpreèni starosti gledalcev televizijskih pro- gramov, še posebno informativnih oddaj, pa kaþejo, da se njihova popreèna starost zvišuje. cnn, prvi 24-urni infor- mativni program, ki bo kmalu praznoval trideseto obletni- co delovanja, je konec devetdesetih let prejšnjega stoletja spremenil svoj program, da bi pritegnil mlajše gledalce. Nji- hov povpreèni gledalec sodi v starostno skupino od 59 do 64 let. Gledalec poroèil velikih ameriških televizijskih mreþ – abc, cbs in nbc – je imel na zaèetku devetdesetih let prej- šnjega stoletja nekaj veè kot petdeset let, na zaèetku novega tisoèletja pa jih ima šestdeset. Drugaèe povedano, povpreèni gledalec televizije se stara skupaj z medijem, ki ga gleda. 4 In pri tem Robert D. Putnam opozarja, da Amerièani vse veè èasa preþivijo pred malim zaslonom. Na zaèetku petdesetih let prejšnjega stoletja je povpreèna ameriška druþina spre- mljala televizijski spored dobre 4 ure in pol na dan. Z leti se je ta èas daljšal in leta 1998 presegel 7 ur na dan. 5 V Veliki Britaniji – in v veèini evropskih drþav je kljub vsemu nekoli- ko drugaèe, saj ljudje preþivijo manj èasa pred televizijskimi sprejemniki – odrasli presedijo pred njim 21,6 ure na teden. Od tega porabijo za neposredno spremljanje televizijskega programa 19,4 ure, ali 3 ure in 4 minute na dan, in 2,2 ure z zamikom, za gledanje posnetkov oddaj. K temu je treba pri- šteti še 3,2 ure za gledanje predvsem filmov z dvd-jev. Oko- li 15 odstotkov gledalcev pa preþivi pred sprejemniki 35 ur 4 David T. Z. Mindich: Tuned Out: Why Americans Under 40 Don't Follow the News, Oxford University Press, New York, 2005, str. 2 in 3. Avtor navaja tudi podatek, da je povpreèna starost bralca èasopisa New York Times 42 let. Glej str. 76. Mindich veliko posega po ugotovitvah Roberta D. Putnama, ki je naredil izèrpne analize razliènih skupnosti v ameriški druþbi in jih objavil v knjigi Bowling Alone, Simon & Schuster Paperbacks, New York, 2000. V njej je 13. poglavje v celoti namenil tehno- logiji in mnoþiènim medijem. Glej str. 216–246. 5 Putnam: Bowling Alone, str. 221–222. slo.indd 22 slo.indd 22 2. 3. 2009 14:16:00 2. 3. 2009 14:16:00 Študentje in mediji 23 na teden, kar je 5 ur na dan. V tej skupini so predvsem sta- rejši od 65 let in invalidi, ki veèino prostega èasa preþivijo doma. Kljub temu da radio zahteva veliko manj pozornosti in ga lahko poslušamo, medtem ko poènemo kaj drugega, ga v povpreèju poslušajo 15,2 ure (8,6 doma in 6,6 ur drugje) na teden, se pravi 2 uri in 12 minut na dan. 6 In kako je s povpreèno dnevno gledanostjo televizije pri nas v Sloveniji? Po podatkih podjetja agb Nielsen, medijske raziskave, Ljubljana je bila popreèna dnevna gledanost mar- ca 2008 3 ure in 20 minut. Popreèni gledalec televizijskih dnevnoinformativnih oddaj pa sodi v naslednje starostne skupine: 24ur (50–54 let), 24ur zveèer (45–49 let), Dnevnik (55–59 let), Odmevi (50–54 let) in Svet (50–54 let). 7 Internet je èloveku omogoèil, da je poglobil svoje ozke interese, a hkrati s tem se zmanjšuje število tistih, ki hoèejo imeti širši pogled in videti celoto. Poleg tega pa raziskave kaþejo, da imajo mladi – in prav ti ga najveè uporabljajo – internet za najrazliènejše namene, ne pa za iskanje novic. Raziskava o geografski pismenosti mladih Amerièanov, ki jo je agencija Gfk Roper leta 2006 opravila za ameriško re- vijo National Geographic, 8 je pokazala, da uporabljajo mladi internet kot dodatek h klasiènim medijem, ne pa namesto njih. Internet uporablja kar 80 odstotkov anketiranih, kar je veliko veè kot leta 2004, ko ga je uporabljalo 60 odstot- kov anketirancev. 9 V istem obdobju se je poveèala uporaba interneta za iskanje novic s pièlih 11 na 27 odstotkov. Ko sami izberemo interesno podroèje, si tudi zmanj- šamo moþnost za sreèanje z drugaènimi, neprièakovanimi 6 Podatek iz raziskave Media Literacy Audit: Report on adult media literacy, ki jo je na- redil Office of Communications (Ofcom), neodvisno telo, odgovorno za regulacijo in konkurenco komunikacijske industrije v Veliki Britaniji. Media Literacy Audit: Report on adult media literacy, str. 17 in 33. Objavljeno 2. marca 2006, http://www. ofcom.org.uk/advice/media_literacy/medlitpub/medlitpubrss/medialit_audit/media- lit_audit.pdf, dostopno 1. 12. 2008. 7 Podatek velja za gledalce, starejše od štirih let. Èe pa upoštevamo samo tiste prebi- valce, ki so v marcu 2008 gledali televizijo vsaj eno minuto na dan in so starejši od štirih let, je popreèna gledanost bistveno veèja in znaša 4 ure in 46 minut. Podjetju agb Nielsen, medijske raziskave, Ljubljana, se zahvaljujem za pripravo podatkov, pop tv, Kanalu a in rtv Slovenija pa za razumevanje in dovoljenje za njihovo objavo. 8 V raziskavi je sodeloval 510 Amerièanov v starosti od 18 do 24 let. National Geo- graphic-Roper Public Affairs 2006 Geographic Literacy Study, str. 5 http://www.nati- onalgeographic.com/roper2006/pdf/FINALReport2006GeogLitsurvey.pdf, dostopno 6. 12. 2008. 9 V raziskavi National Geographic-Roper 2002 Global Geographic Literacy Survey je sodelovalo 3250 mladih v Zdruþenih drþavah Amerike, Kanadi, Mehiki, Franciji, Nemèiji, Italiji, Veliki Britaniji, na Japonskem in Švedskem. Mladi v starostni sku- pini od 18 do 24 let najpogosteje spremljajo televizijska poroèila (82 odstotkov), po èasopisih poseþe 38 odstotkov anketiranih, po radijskih novicah 13, po internetu kot viru novic pa 11 odstotkov anketiranih, kljub temu da ga redno uporablja 60 odstot- kov anketirancev. To pomeni, da so se vsi klasièni mediji kot ponudniki informacij bolje odrezali od svetovnega spleta. Str. 9, http://www.nationalgeographic.com/geo- survey/download/RoperSurvey.pdf, dostopno 1. 12. 2008. slo.indd 23 slo.indd 23 2. 3. 2009 14:16:01 2. 3. 2009 14:16:01 24 Spremljanje in vrednotenje medijev zamislimi, z drugaènostjo, ki je nujna sestavina vsake demo- kracije. Þiveti v demokraciji, pomeni sprejemati drugaènost. Ali, kot opozarja Cass Sustein, omejevati sebe samo na mnenja in teme, ki jih izbiramo sami, je tako, kot èe bi po- slušali glasni odmev lastnega glasu. Spoznavanje drugaènih pogledov pa je najboljša zašèita pred »fragmentacijo in ekstre- mizmom, ki sta predvidljivi rezultat situacij, v katerih podobno misleèi govorijo med seboj« in se distancirajo od drugaènih mnenj in pogledov. Gre za izogibanje neþelenim temam in drugaènim pogledom, ki jih navadno prinašajo ponudniki splošnih informacij, kakršni so dnevni èasopisi in radiodifu- zni mediji, v katerih smo izpostavljeni informacijam, ki jih nismo iskali, vendar so tam in nas lahko pritegnejo. Cass Sunstein sodi, da je to eden od temeljnih pogojev za funk- cioniranje demokratiène druþbe. 10 Upadanje zanimanja za novice – Mindich ugotavlja, je to proces, ki je v Zdruþenih drþavah Amerike opazen štiri desetletja –, je ustvarilo kar dve generaciji mlajših odra- slih, ki imajo le površno znanje o druþbi in svetu, v kate- rem þivijo, ko gre za informirano odloèitev v glasovalnih kabinah. 11 Mindich obravnava to kot druþbeni problem in predlaga, da se ga lotimo z novinarstvom, izobraþevanjem, politiko in vladno politiko. 12 Anketa o rabi medijev med študentkami in študenti pr- vih letnikov slovenskih univerz naj bi pokazala, po katerih medijih in vsebinah segajo, katere vsebine v medijih naj- bolj spremljajo in katere najbolj pogrešajo, ter hkrati od- govorila na nekaj vprašanj o njihovem pogledu na neod- visnost medijev in njihovem razumevanju vloge medijev v sodobni druþbi. 10 Cass Sunstein: Republic.com, Princeton University Press, Princeton, 2001, str. 8–9, 35 in 49. 11 David T. Z. Mindich: Tuned Out, str. ix. 12 Mindichev komentar posebnega poroèila èasopisne industrije o uganki, ki jo predsta- vljajo mladi bralci èasopisov. Objavilo ga je zdruþenje International Newspaper Mar- keting Association iz Dallasa leta 2002. David T. Z. Mindich: Tuned Out, opomba 12, str. 144. slo.indd 24 slo.indd 24 2. 3. 2009 14:16:01 2. 3. 2009 14:16:01 Študentje in mediji 25 O ANKETI 13 Anketni vprašalnik 14 je sad skupnega dela vseh avtor- jev prièujoèe publikacije. Nekaj osnovnih vprašanj o rabi medijev pa smo povzeli po podobni raziskavi, ki jo je avtor teksta zasnoval za svojo (neobjavljeno) doktorsko diser- tacijo. 15 Z dovoljenjem fakultet smo anketne vprašalnike poslali nekaterim predavateljem, 16 ki imajo temeljne pred- mete v prvih letnikih. Z njihovo pomoèjo smo dobili 1281 izpolnjenih vprašalnikov, kar je 7,94 odstotka študentk in študentov treh slovenskih univerz, ki so se vpisali v študij- skem letu 2008/2009. razpredelnica 1: število sprejetih študentk in študentov v študijskem letu 2008/2009 in število anketiran študentk in študentov po univerzah 17 univerza sprejeti anketirani Univerza v Ljubljani 10.317 935 Univerza v Mariboru 4631 235 Univerza na Primorskem 1171 112 Anketa je bila opravljena oktobra in novembra 2008. K izpolnjevanju anketnih listov so bili povabljeni le študent- ke in študenti prvih letnikov raznih fakultet. Sodelovanje v anketi je bilo prostovoljno, tako da ni bilo vrnjenih praznih vprašalnikov. Vsak anketni list je imel na zaèetku kratko pojasnilo o tem, èemu bodo rabili rezultati raziskave. Od skupnega števila 1281 študentk in študentov jih 935 (ali 72,9 odstotka) obiskuje Univerzo v Ljubljani, 235 (ali 18,3 odstotka) Univerzo v Mariboru in 112 (ali 8,7 odstotka) 13 Pri obdelavi podatkov in pripravo grafiènih prikazov mi je pomagal Mitja Èepiè, ki se mu zahvaljujem za vso pomoè in trud. 14 Anketni vprašalnik je objavljen v prilogi. Glej str. 66. 15 Ugotovitve raziskave sem strnil v prispevku za Medijsko preþo. Glej Raba medijev med študenti: Raziskava med študentkami in študenti prvih letnikov slovenskih uni- verz, Medijska preþa, št 31, maj 2008, str. 35–37 ali http://mediawatch.mirovni-insti- tut.si/bilten/seznam/31/recepcija/. 16 Pri izvedbi ankete so mi pomagali asistent Blaþ Simèiè, (Fakulteta za humanistiène študije, Univerza na Primorskem, Koper), doc. dr. Ksenija Horvat Vidmar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), prof. dr. Janez Kranjc (Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, in Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru), dr. Suzana Þiliè Fišer (Me- dijske komunikacije feri, Univerza v Mariboru), dr. Janez Bešter, dr. Iztok Humar, dr. Dejan Kriþaj in dr. Anton-Rafael Sinigoj (Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, in Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani - dislocirana enota v Novi Gorici) in Janja Zvonar (Fakulteta za druþbene vede, Univerza v Ljubljani). Imenovanim posameznikom, fakultetam in študentom, ki so sodelovali v anketi, se zahvaljujem za pomoè. 17 Vir: http://www.vpis.uni-lj.si/podatki/sprejeti_prvi_rok_2008.pdf, dostopno 5. 12. 2008. slo.indd 25 slo.indd 25 2. 3. 2009 14:16:01 2. 3. 2009 14:16:01 26 Spremljanje in vrednotenje medijev Univerzo na Primorskem v Kopru. V nakljuènem vzorcu je bilo 633 študentk (ali 50,3 odstotka) in 625 (49,7 odstot- ka) študentov; 24 anketirancev pa ni navedlo spola. Najveè anketirancev se je rodilo leta 1989 – 768 ali 59,9 odstotka. 236 anketirancev (18,4 odstotka) se je rodilo leta 1988, leta 1987 pa 80 (6,2 odstotka). Leta 1990 se je rodilo 78 anke- tirancev (6,1 odstotka). V teh štirih letih se je rodilo kar 90,6 odstotka študentk in študentov. V drugih letih se je rodilo zanemarljivo malo anketirancev. Kot zanimivost je treba omeniti, da se je najstarejši redno vpisani študent ro- dil leta 1950. Tudi v letih rojstva 1965, 1967 in 1968 ima- mo zabeleþenega po enega anketiranca. slo.indd 26 slo.indd 26 2. 3. 2009 14:16:01 2. 3. 2009 14:16:01 Študentje in mediji 27 SPREMLJANJE MEDIJEV 1. 18 Slaba èetrtina vprašanih (24,5 odstotka) je napi- sala, da novice spremlja vsak dan, 31,9 odstotka pa novice spremlja trikrat do petkrat na teden. Enkrat ali dvakrat na teden jih spremlja 26 odstotkov, manj kot enkrat pa 13,3 odstotka študentk in študentov. Novic ne spremlja le 4,3 odstotka anketirancev. Med tistimi, ki jih spremljajo vsak dan, je nekaj veè študentov (26,3 odstotka) kot študentk (22,7 odstotka). V drugi skupini, ki novice spremlja trikrat do petkrat na teden, pa je veè študentk (35,7 odstotka) kot študentov (28 odstotkov). Kljub temu med spoloma ni statistièno znaèilne razlike. To pomeni, da dobra polovica (56,4 odstotka) anketirancev redno spremlja novice o do- gajanju doma in v tujini. Ta podatek je za spoznanje slabši, kot je bil v prej omenjeni raziskavi iz leta 2007 (58,4 od- stotka). graf 1: spremljanje novic, deleþ (n = 1281) ( moški þenske skupaj) vsak dan 26,3% 22,7% 24,5% trikrat do petkrat na teden 28,0% 35,7% 31,9% enkrat ali dvakrat na teden 26,9% 25,1% 26,0% manj kot enkrat na teden 13,8% 12,8% 13,3% ne spremljam 5,0% 3,6% 4,3% 2. a Med tiskanimi dnevniki se je najbolje odrezal novi (brezplaèni) dnevnik Þurnal24, ki ga spremlja 36,7 odstotkov anketirancev (38 odstotkov študentk in 35,9 odstotka študentov). 19 Na drugem mestu je Delo, ki ga bere 18,2 odstotka vprašanih (20 odstotkov študentk in 16,2 18 Številke na zaèetku odstavkov oznaèujejo zaporedne številke vprašanj v anketnem listu. Anketni list je objavljen v prilogi. Glej str. 66. 19 Þurnal24 je zaèel izhajati 26. septembra 2007. Zato ni bil vkljuèen v raziskavo iz leta 2007. Za poslane podatke se zahvaljujem Goranu Novkoviæu, odgovornemu uredni- ku èasnika Þurnal24 in tednika Þurnal. slo.indd 27 slo.indd 27 2. 3. 2009 14:16:01 2. 3. 2009 14:16:01 28 Spremljanje in vrednotenje medijev študentov). Na tretje mesto so se uvrstile Slovenske novice, po katerih poseþe 12,3 odstotka študentk (13,3 odstotka) in študentov (11,5). Dnevnik je èetrti po vrsti. Po njem poseþe 11,7 odstotka vprašanih (študentke 12,5 odstotka; študentje 10,9 odstotka). Na petem mestu pa je Veèer, ki ga bere 8,2 odstotka vprašanih (študentke 10,1 odstotka; študentje 5,9 odstotka). Sledijo mu Primorske novice po katerih poseþe 4,5 odstotka anketirancev (študentke 5,7 odstotka; študentje 3 odstotke). Na sedmem mestu so Finance, ki jih bere 2,3 od- stotka študentov (študentke 2,2 odstotka; študentje 2,6 od- stotka). Vsi drugi dnevni èasopisi skupaj doseþejo 1,4 odstot- ka anketirancev. Kar èetrtina anketirancev (25,4 odstotka) ni navedla niti enega dnevnega èasopisa. Študentke so bolj redne bralke in gre za statistièno znaèilno razliko. Podrobnejši pogled nam pokaþe, da je Þurnal24 pritegnil dvakrat veè študentk in študentov od drugouvršèenega Dela. Èe pogledamo distribucijo po regijah, v katerih imajo sedeþ univerze, vidimo, da bere Þurnal24 40,1 odstotka ljubljan- skih, 25,2 odstotka mariborskih in 33 odstotkov koprskih anketirancev. Po Delu poseþe 20,3 odstotka ljub ljanskih, 20,5 odstotka koprskih in le 9 odstotkov mariborskih štu- dentk in študentov. 20 Slovenske novice so najbolj priljublje- ne med koprskimi anketiranci, saj jih bere kar 16,1 vpraša- nih (13,2 mariborskih in 11,6 ljubljanskih anketirancev). Èetrti na seznamu Dnevnik je najmoènejši v Ljubljani (14,4 odstotka), sledita pa Maribor (5,1 odstotka) in Koper (3,6 odstotka). Za Veèer velja, da ga bere kar 35 odstotkov ma- riborskih anketirancev (ljubljanskih 2,3 in koprskih 1,8 od- stotka), Primorske novice pa so oèitno najbolj priljubljene na obali, saj po njih poseþe èetrtina študentk in študentov koprske univerze, 4,3 odstotka mariborske in 2 odstotka ljubljanske. Glede na distribucijo lahko reèemo, da so le Slovenske novice enakomerno zastopane med vsemi tremi populacijami študentk in študentov, medtem ko so drugi dnevni èasopisi bistveno bolj razširjeni v eni od regij, in ta razlika je statistièno znaèilna. Pogojno lahko reèemo, da funkcionirajo kot regionalni dnevniki. 21 Èe pogledamo še distribucijo med druþboslovci in na- ravoslovci – primerjava je moþna samo na Univerzi v Ljub- ljani in Univerzi v Mariboru, kjer je veè študentov – lah- ko ugotovimo, da je Þurnal24 enako priljubljen med ljub- ljanskimi druþboslovci (40,4 odstotka) in naravoslovci 20 V primerjavi z anketo iz leta 2007 si je Delo nekoliko izboljšalo poloþaj, saj po njem poseþe veè tako koprskih kot mariborskih študentk in študentov – Ljubljana 27,2, Maribor 3,4 in Koper 2,0 odstotka. 21 Drugi dnevni èasopisi imajo tako malo bralcev, da kriþanja niso smiselna. slo.indd 28 slo.indd 28 2. 3. 2009 14:16:04 2. 3. 2009 14:16:04 Študentje in mediji 29 (39,7 odstotka), medtem ko v Mariboru po njem veliko bolj posegajo druþboslovci (34,8 odstotka) kot naravoslov- ci (12,7 odstotka). To je statistièno znaèilna razlika. Med študentkami in študenti na Univerzi v Ljubljani je Delo veliko bolj priljubljeno med druþboslovci (27,5 odstotka) kot med naravoslovci (10,1 odstotka). T udi to je statistièno znaèilna razlika. Podobno velja na isti univerzi za èasopis Dnevnik (druþboslovci 17,7 odstotka in naravoslovci 8,2 od- stotka). Veèer je veliko bolj priljubljen med mariborskimi druþboslovci (45,5 odstotka) kot med naravoslovci (21,6 odstotka) in ta razlika je statistièno znaèilna. graf 2: spremljanje dnevnih èasopisov, deleþ (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) Þurnal24 38,4% 34,1% 36,7% Delo 24,0% 9,0% 18,2% Slovenske novice 11,5% 13,5% 12,3% Dnevnik 14,1% 8,0% 11,7% Veèer 10,4% 4,7% 8,2% Primorske novice 5,6% 2,7% 4,5% Finance 3,3% 0,8% 2,3% drugo 1,5% 1,2% 1,4% ni navedel 0,0% 0,2% 0,1% Ekipa 0,1% 0,0% 0,1% slo.indd 29 slo.indd 29 2. 3. 2009 14:16:04 2. 3. 2009 14:16:04 30 Spremljanje in vrednotenje medijev Direkt 0,0% 0,2% 0,1% brez odgovora 18,5% 36,5% 25,4% 2. b Po tednikih posega veliko manj anketirancev kot po dnevnih èasopisih, saj kar 76,4 odstotka študentk in štu- dentov ni napisalo niti enega tednika. Ta rezultat je slabši od predlanskega, ko je 63,2 odstotka anketirancev pustilo to rubriko prazno, poleg tega pa niti en tednik ni prestopil meje desetih odstotkov. Mladina je še vedno na vrhu lestvi- ce, saj po njej poseþe 6,2 odstotka anketirancev, a to je pol manj kakor predlani (12,9 odstotka). Na drugem mestu je Nedeljski dnevnik s 5 odstotki, vsi drugi tedniki skupaj pa ne zberejo petih odstotkov (Þurnal 1,6 odstotka, Reporter 1,3 odstotka, Mag 0,5 odstotka, Dobro jutro 0,4 odstotka in Demokracija 0,2 odstotka). Po lokalnem tisku seþe 1,5 od- stotka anketirancev, druge tednike pa je navedlo 8,1 od- stotka vprašanih. Med temi je bila našteta vrsta tednikov od Mandraèa in Kmeèkega glasu do prilog Dela in Dnevnika in tujih tednikov. Študentke so bolj nagnjene k branju te- dnikov in razlika je znaèilna. Mladino bere veliko veè druþboslovcev (8,6 odstotka) ka- kor naravoslovcev (2,4 odstotka) in ta razlika je statistièno znaèilna. Pri drugem uvršèenem Nedeljskem dnevniku in tre- tjim uvršèenem Þurnalu pa statistièno znaèilne razlike ni. graf 3: spremljanje tednikov, deleþ (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) brez odgovora 71,7% 84,1% 76,4% drugo 9,7% 5,5% 8,1% Mladina 8,6% 2,4% 6,2% Nedeljski dnevnik 5,3% 4,5% 5,0% slo.indd 30 slo.indd 30 2. 3. 2009 14:16:08 2. 3. 2009 14:16:08 Študentje in mediji 31 Þurnal 1,6% 1,4% 1,6% lokalni tisk 1,6% 1,2% 1,5% Reporter 1,6% 0,8% 1,3% ni navedel 1,3% 0,4% 0,9% Mag 0,8% 0,2% 0,5% Dobro jutro 0,6% 0,0% 0,4% Demokracija 0,4% 0,0% 0,2% 2. c Med radijskimi postajami je konkurenca veliko veèja kot med dnevniki in tedniki, in ker so v vzorcu zajete ljubljanska, mariborska in primorska univerza – v teh regi- jah je slišnih najveè radijskih postaj –, so anketiranci vpi- sali kar 18 radijskih postaj oziroma programov, pri katerih sem naštel veè kot 10 vpisov, vsega skupaj pa so vpisali 62 radijskih postaj oziroma programov. Najveè anketirancev se je odloèilo za Radio 1, ki ima 13,8 odstotka poslušalcev (študentke 15,7 odstotka, študentje 12 odstotkov). Najveè poslušalcev ima med študenti Univerze na Primorskem (25 odstotkov), sledijo študentje Univerze v Ljubljani 15 odstotkov), daleè najmanj poslušalcev pa ima med študenti Univerze v Mariboru (3,8 odstotka). Radio 1 je zaèel delovati kot mreþa postaj aprila 2007 22 in je kot no- vinec prehitel vso radijsko konkurenco. S svojim prihodom je zmanjšal poslušanost vseh drugih postaj, tako da so dobile manj glasov kot v prejšnji anketi. Na drugem mestu je Val 202, ki ga posluša 10,6 odstotka vprašanih (študentke 10,1 odstotka, študentje 10,9 odstotka). Tudi ta program je naj- bolj poslušan v Kopru (15,2 odstotka), sledita mu Ljubljana 22 Mreþa Radio 1 je zaèela oddajati 11. 4. 2007 v osrednji Sloveniji, Mariboru in na Go- renjskem, teden dni pozneje, 18. 4. 2007, pa še na Primorskem in Dolenjskem. Ra- dijska postaja Radio 1 je kot samostojna radijska postaja, zaèela oddajati 10. februarja 2006 v Mariboru. Andreju Vodušku, programskemu direktorju Radia 1, se zahvalju- jem za informacije. slo.indd 31 slo.indd 31 2. 3. 2009 14:16:09 2. 3. 2009 14:16:09 32 Spremljanje in vrednotenje medijev (11,3 odstotka) in Maribor (5,6 odstotka). Radio City je uvršèen na tretje mesto z 8,4 odstotka, najveè poslušalcev ima v Mariboru (35,5 odstotka), v drugih dveh univerzite- tnih središèih pa jih ima zelo malo (Ljubljana 2,6 in Koper 0,9 odstotka). Radio Center se je uvrstil na èetrto mesto (7,3 odstotka), sledita pa mu Radio Antena (7 odstotkov) in Radio Hit (5,7 odstotka). Vse druge postaje imajo manj od 5 od- stotkov glasov. 23 Za naštete postaje velja, da so razlike med regijami statistièno znaèilne in da so pribliþno enakovredno zastopane med druþboslovci in naravoslovci razen Radia Cen- ter, ki ima med svojimi poslušalci 8,7 odstotka druþboslovcev, in 4,9 odstotka naravoslovcev (statistièno znaèilna razlika). Za vse radijske postaje pa, da jih bolj poslušajo študentke kot študentje. Razlika je statistièno znaèilna. Kar 38,1 odstotka vprašanih ni navedlo niti ene radij- ske postaje in iz tega lahko sklepam, da se ne prištevajo med redne poslušalce nobene radijske postaje. Med temi je veè študentov (44,8 odstotka) kot študentk (31,4 odstot- ka). Anketa je bila narejena v študentski populaciji, zato moramo opozoriti, da se je Radio Študent uvrstil na lestvico (1,1 odstotka poslušalcev), medtem ko marš (Mariborski študentski radio) ni dobil niti enega glasu. Èe pogledamo, katere dnevne èasopise berejo poslušalci radijskih postaj, lahko ugotovimo da poslušalke in poslušalci Radia 1 najbolj pogosto vzamejo v roke Slovenske novice (21,7 odstotka), Þurnal24 (17,5 odstotka), Dnevnik (16,7 odstot- ka), Delo (9,9 odstotka) in Veèer (le 2,9 odstotka). Poslušalci Vala 202 najbolj pogosto poseþejo po Delu (20,7 odstotka), Dnevniku (19,3 odstotka), Þurnalu24 (9,8 odstotka), Veèeru (7,6 odstotka) in Slovenskih novicah (6,4 odstotka). Tretji uvršèeni Radio City pa ima najveè poslušalk in poslušalcev med bralci Veèera (60 odstotkov), dnevnega èasopisa, ki izhaja v Mariboru, kjer ima tudi najveè poslušal- cev, Þurnala24 (8,7 odstotka), Slovenskih novic (8,3 odstot- ka), Dela (4,7 odstotka) in Dnevnika (1,3 odstotka). Druge radijske postaje imajo tako malo poslušalcev, da kriþanja niso smotrna. 23 V prejšnji anketi je imel Val 202 11,2 odstotka poslušalcev. Sledili so mu Radio City (9,2 odstotka), Radio Center (7,4 odstotka), Radio Antena (6,4 odstotka) in Radio Hit (5,9 odstotka). slo.indd 32 slo.indd 32 2. 3. 2009 14:16:11 2. 3. 2009 14:16:11 Študentje in mediji 33 graf 4: spremljanje radijskih postaj, prvih deset odgovorov po deleþu (n = 1281). ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) brez odgovora 34,1% 44,5% 38,0% Radio 1 14,7% 12,4% 13,8% Val 202 11,4% 9,4% 10,6% Radio City 9,5% 6,7% 8,4% drugo 7,0% 9,2% 7,8% Radio Center 8,7% 4,9% 7,3% Antena 7,3% 6,3% 7,0% Hit 5,4% 6,1% 5,7% Radio Slovenija 4,1% 2,4% 3,4% Capris 3,4% 1,0% 2,5% 2. d Med televizijskimi programi gledajo brucke in bruci najraje pop tv, saj ima 68,3 odstotka gledalcev (štu- dentke 77,3 odstotka, študentje 59,4 odstotka). Na drugem mestu je 1. program T elevizije Slovenija, ki ima 31 odstotkov gledalcev (študentke 31 odstotkov, študentje 31,5 odstotka). Sledita mu Kanal a (18,3 odstotka, študentke 22,4 odstot- ka, študentje 14,2 odstotka) in 2. program Televizije Slove- nija (11,3 odstotka, študentke 10,7 odstotka, študentje 12 odstotkov). 24 Med anketiranci je bilo 9,5 odstotka takih, ki so svoj glas dali razliènim televizijskim programom. 24 Gledanost 1. programa Televizije Slovenija je letos med anketiranci manjša. Pridobil je 2. program Televizije Slovenija, vendar ne dovolj, da ga ne bi prehitel Kanal a, ki je skoraj podvojil število gledalcev (leta 2007 je imel 10,4 odstotka gledalcev). slo.indd 33 slo.indd 33 2. 3. 2009 14:16:11 2. 3. 2009 14:16:11 34 Spremljanje in vrednotenje medijev Na spodnjem delu lestvice je tv 3 (2,7 odstotka), ki je ne najdemo na lestvici leta 2007. Ob njej je nekaj ka- belskih ponudnikov, ki pa so pridobili gledanost (cnn 3,5 odstotka, Discovery 1,6 odstotka, Info tv 1,6 odstotka, bbc World 1,2 odstotka). Ko pogledamo gledanost po regijah, lahko ugotovimo, da ima pop tv najveè gledalcev med mariborskimi študenti (76,6 odstotka), v Ljubljani 67,1 odstotka in v Kopru le 60,7 odstotka. 1. program T elevizije Slovenija ima med študentsko populacijo najveè gledalcev v Kopru (34,8 odstotka), sle- dita Ljubljana (32,6 odstotka) in Maribor (23 odstotkov). Kanal A ima najveè gledalcev v Mariboru (26 odstotkov) tako kot pop tv, v Kopru dosega 21,4 odstotka študentske populacije, v Ljubljani pa le 15,9 odstotka. Razlike v gle- danosti po regijah so takšne, da so statistièno znaèilne pri vseh treh programih. Za pop tv, 1. program Televizije Slovenija in 2. pro- gram Televizije Slovenije velja, da so bolj priljubljeni med druþboslovci, in ta razlika je statistièno znaèilna, med- tem ko pri Kanalu A ni znaèilne razlike v gledanosti med druþboslovci in naravoslovci. Štirinajst odstotkov vprašanih ni vpisalo niti enega te- levizijskega sporeda in med njimi je veè ko dvakrat veè štu- dentov (19,4 odstotka) kakor študentk (8,4 odstotka). Èe pogledamo kriþanja, lahko ugotovimo, da gledal- ci pop tv najbolj pogosto posegajo po dnevnih èasopisih Veèer (83,8 odstotka), torej v Mariboru kjer imajo najveè svojih gledalcev med študentsko populacijo, Dnevnik (80,7 odstotka), Slovenske novice (76,4 odstotka), Þurnal24 (73,4 odstotka) in Delo (68,2 odstotka). Veè kot polovica (51,8 odstotka) gledalcev 1. progra- ma Televizije Slovenija bere Delo, 42 odstotkov Dnevnik, 33 odstotkov Þurnal24, 25,7 odstotka Veèer in 24,2 odstotka Slovenske novice. Med študentkami in študenti, ki gledajo Kanal A, je najveè bralcev Slovenskih novic (29,9 odstotka), sledijo jim Þurnal24 (22,1 odstotka), Veèer (21 odstotek), Dnevnik (18,7 odstotka) in Delo (16,3 odstotka). slo.indd 34 slo.indd 34 2. 3. 2009 14:16:14 2. 3. 2009 14:16:14 Študentje in mediji 35 graf 5: spremljanje televizijskih programov, deleþ (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) pop tv 74,4% 58,4% 68,3% Televizija Slovenija 1 34,5% 25,5% 31,0% Kanal a 19,4% 16,3% 18,3% brez odgovora 9,3% 21,6% 14,0% Televizija Slovenija 2 12,8% 9,0% 11,3% drugo 9,6% 9,4% 9,5% cnn 3,9% 2,9% 3,5% tv 3 2,8% 2,4% 2,7% Discovery 0,5% 3,5% 1,6% Info tv 1,6% 1,4% 1,6% bbc World 1,8% 0,4% 1,2% lokalna televizija 0,3% 0,0% 0,2% 2. e Med spletnimi stranmi (portali) se je najbolje od- rezala spletna stran www.24.com, ki jo obiskuje veè kot po- lovica (51,2 odstotka) anketiranih študentk (54,4 odstotka) in študentov (48,1 odstotka). Na drugem mestu je spletna stran www.rtvslo.si (15 odstotkov, študentk 11,3 odstotka in študentov 18,9 odstotka). Za njo je spletna stran www.siol. net, ki ima skoraj polovico manj obiskovalcev (8,9 odstotka). slo.indd 35 slo.indd 35 2. 3. 2009 14:16:14 2. 3. 2009 14:16:14 36 Spremljanje in vrednotenje medijev T udi ta spletna stran je bolj priljubljena med študenti (11,2 odstotka) kot med študentkami (6,7 odstotka). Spletna stran www.delo.si je uvršèena na èetrto mesto. Na svoj anketni list jo je vpisala 2,6 odstotka vprašanih. Za vse spletne strani velja, da jih bolj pogosto obiskujejo študentje kot študent- ke. Druge spletne strani je napisalo 23,3 odstotka vpraša- nih in pri njih ni razlik med spoloma. Brez odgovora na to vprašanje je bila 23,2 odstotka anketiranih, kar je pribliþno toliko, kot v anketi leta 2007 (24,3 odstotka). graf 6: spremljanje spletnih strani, deleþ (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) www.24ur.com 52,2% 49,7% 51,2% drugo 23,5% 22,9% 23,3% brez odgovora 22,7% 24,1% 23,2% www.rtvslo.si 14,1% 16,6% 15,0% www.siol.net 9,2% 8,4% 8,9% www.delo.si 3,0% 1,8% 2,6% 2. f Uporaba spletnih dnevnikov/blogov je med štu- denti prvih letnikov bolj izjema kot pravilo, saj veè kot devet desetin anketiranih (94,5 odstotka) ni navedlo niti enega spletnega dnevnika/bloga. Omenimo naj, da je ta odstotek višji, kot je bil v raziskavi leta 2007 (90,7 odstotka). Štu- dentke in študentje so našteli le tri slovenske spletne dnev- nike/bloge, ki pa imajo prav toliko ali pa manj obiskovalcev kot pred dvema letoma: blog rtv Slovenija (0,6 odstotka, to- liko kot predlani), Jonasov blog (0,5 odstotka, predlani 3,8 odstotka) in Siolov blog (0,3 odstotka, predlani 0,8 odstot- ka). Samo 4 odstotki anketirancev so vpisali še nekaj drugih blogov, kar pa je zanemarljivo. Pri rabi spletnih dnevnikov/ blogov ni statistiènih razlik med spoloma. slo.indd 36 slo.indd 36 2. 3. 2009 14:16:16 2. 3. 2009 14:16:16 Študentje in mediji 37 3. Naslednje vprašanje se je nanašalo na spremljanje televizijskih dnevnoinformativnih oddaj in 5,2 odstotka vprašanih je zapisalo, da ne spremljajo niti ene televizijske dnevnoinformativne oddaje, med njimi je veè študentov (6,8 odstotka) kot študentk (3,8 odstotka). Anketiranci so lahko obkroþili veè oddaj. Tako je 1281 anketirancev v popreèju obkroþilo dve informativni oddaji. Oddaj jim ni bilo treba razvršèati po pogostosti spremljanja, zato nisem mogel dobiti ranga oddaj, temveè le pogostost izbire. Za in- formativne oddaje lahko ugotovimo še to, da jih bolj gle- dajo študentke in da je med gledalci oddaj veè študentov druþboslovja in humanistike. V obeh primerih je statistièna razlika znaèilna. Najbolj gledana dnevnoinformativna oddaje je 24ur (pop tv) saj jo spremlja kar 70,2 odstotka anketiranih. Sledi ji oddaja Svet (Kanal a), ki jo gleda 40,2 odstotka študentk in študentov. Na tretjem mestu je oddaja 24ur zveèer (pop tv), ki jo gleda 35,8 odstotka bruck in brucov. Na èetrtem mestu pa je Dnevnik (1. program Televizije Slovenija), ki ga gleda 29,8 odstotka vprašanih. Sledijo mu tuje informativne oddaje (22,6 odstotka) in Odmevi (16,7 odstotka, 1. program T elevizije Slovenija). Info tv se je uvrstila na sedmo mesto in ima 7,9 odstotka gledalcev. 25 Vse oddaje, razen Dnevnika in Info tv, imajo veè gledalk kot gledalcev. graf 7: spremljanje televizijskih informativnih oddaj, deleþ (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) 24ur 72,3% 66,9% 70,2% Svet 41,8% 37,6% 40,2% 24ur zveèer 40,3% 28,6% 35,8% 25 Razmerja med dnevnoinformativnimi oddajami so se od predlani bistveno spremeni- la. Predlani je kar štiri petine vprašanih (80,0 odstotkov) spremljalo oddajo 24ur, na drugem mestu je bil Dnevnik, ki ga je gledala slaba polovica anketirancev (45,4 od- stotka). Na tretjem mestu je bila oddaja Odmevi, ki je spremljala dobra èetrtina an- ketiranih (27,0 odstotkov). Kar petina vprašanih (20,2 odstotka) je spremljala takrat novo dnevnoinformativno oddajo Svet. Tuje informativne oddaje je spremljalo 16,9 odstotka anketiranih, kar 12,7 odstotka pa jih je gledala kabelski informativni pro- gram Info tv. slo.indd 37 slo.indd 37 2. 3. 2009 14:16:18 2. 3. 2009 14:16:18 38 Spremljanje in vrednotenje medijev Dnevnik 32,9% 24,7% 29,8% tuje informativne oddaje 24,8% 19,0% 22,6% Odmevi 20,6% 10,4% 16,7% Info tv 8,0% 7,8% 7,9% ne spremljam 3,4% 8,2% 5,2% drugo 4,6% 1,2% 3,3% 4. Med radijskimi informativnimi oddajami anke- tiranci najraje poslušajo informativne oddaje na lokalnih radijskih postajah (33,9 odstotka), sledijo jim informativ- ne oddaje komercialnih radijskih postaj (29,6 odstotka) in informativne oddaje Radia Slovenija (14,8 odstotka). Na èetrtem mestu so informativne oddaje tujih radijskih postaj, ki jim prisluhne 4,9 odstotka vprašanih. Informativne odda- je študentskih radijskih postaj posluša 3,6 odstotka študentk in študentov. Kar 32,7 odstotka vprašanih pa je zapisalo, da informativnih radijskih oddaj ne poslušajo. graf 8: spremljanje radijskih informativnih oddaj (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) informativne oddaje lokalnega radia 36,7% 29,4% 33,9% ne spremljam 27,9% 40,4% 32,7% informativne oddaje komercialnega radia 33,6% 23,1% 29,6% informativne oddaje Radia Slovenija 17,6% 10,4% 14,8% slo.indd 38 slo.indd 38 2. 3. 2009 14:16:19 2. 3. 2009 14:16:19 Študentje in mediji 39 informativne oddaje tujih radijskih postaj 6,1% 3,1% 4,9% informativne oddaje študentskih radijskih postaj 3,7% 3,5% 3,6% drugo 1,5% 0,8% 1,2% brez odgovora 0,5% 1,8% 1,0% slo.indd 39 slo.indd 39 2. 3. 2009 14:16:21 2. 3. 2009 14:16:21 40 Spremljanje in vrednotenje medijev RABA INTERNETA 5. Internetu in njegovi rabi je bilo namenjenih veè vprašanj. Kar 86,8 odstotka anketiranih je napisalo, da in- ternet uporabljajo vsak dan (študentke 82,4 odstotka, štu- dentje 91,5 odstotka), kar je veliko veè kot leta 2007, ko jih je bilo 74,2 odstotka. Med anketiranci ni niti ene študentke ali študenta, ki ne uporablja interneta. Trikrat do petkrat na teden ga uporablja 10,8 odstotka anketiranih, enkrat ali dvakrat na teden 1,7 odstotka in manj kot enkrat na teden le 0,7 odstotka študentk in študentov. graf 9: raba interneta, deleþ (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) vsak dan 84,2% 91,0% 86,8% trikrat do petkrat na teden 13,7% 6,1% 10,8% enkrat ali dvakrat na teden 1,5% 2,0% 1,7% manj kot enkrat na teden 0,6% 0,8% 0,7% 6. T ako rekoè vsi anketiranci (97,5 odstotka) uporab- ljajo internet doma. Raba interneta na drugih lokacijah je izjema: na fakultetah (1,6 odstotka), v javnih prostorih (0,6 odstotka) in v knjiþnicah (0,3 odstotka). slo.indd 40 slo.indd 40 2. 3. 2009 14:16:21 2. 3. 2009 14:16:21 Študentje in mediji 41 graf 10: kje najbolj pogosto uporabljajo internet, deleþ (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) doma 97,2% 98,1% 97,5% na fakulteti 1,6% 1,5% 1,6% v javnem prostoru 0,7% 0,4% 0,6% v knjiþnici 0,5% 0,0% 0,3% 7. Vsak anketiranec je lahko obkroþil tri moþnosti rabe interneta, ki so najbolj pogoste. Kar dve tretjini jih je obkroþilo e-mail (66,9 odstotka). Za to moþnost se je odloèilo 77,7 odstotka študentk in 55,1 študentov. Za iska- nje dnevnih novic se je odloèilo 50,9 odstotka vprašanih in tu ni pomembne razlike med spoloma. Polovica anketi- ranih (49,6 odstotka) uporablja internet v študijske name- ne in pri tem je velika razlika med spoloma, saj internet pri študiju uporablja 61,1 odstotka študentk in le 37,7 odstotka študentov. Sledi chat, ki ga uporablja 47,8 odstotka vpra- šanih. Za razvedrilo uporablja internet 46,2 odstotka anke- tiranih. Pri tej rabi je opazna velika razlika med spoloma, saj internet v ta namen uporablja 36 odstotkov študentk in 56,2 odstotka študentov. Na dnu razpredelnice sta iskanje ljudi s podobnimi interesi in internetna telefonija, ki ne so- dita med priljubljene rabe. graf 11: rabe interneta (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) e-mail 72,1% 58,3% 66,9% iskanje dnevnih novic 55,0% 44,0% 50,9% študij 54,5% 41,5% 49,6% slo.indd 41 slo.indd 41 2. 3. 2009 14:16:22 2. 3. 2009 14:16:22 42 Spremljanje in vrednotenje medijev chat 47,7% 47,9% 47,8% razvedrilo 40,7% 55,3% 46,2% iskanje ljudi s podobnimi interesi 0,6% 2,3% 1,2% internetna telefonija 0,4% 2,1% 1,0% brez odgovora 0,1% 0,5% 0,3% 8. Kar 85,9 odstotka vprašanih je zapisalo, da ne sprem- lja spletnih dnevnikov (blogov), 14,1 odstotka pa je dalo pritrdilen odgovor. Med spoloma ni statistièno znaèilnih razlik pri rabi spletnih dnevnikov (blogov), ne po univer- zah (Ljubljana, Maribor, Koper) ne glede na študijsko smer (delitev na druþboslovce in naravoslovce). 9. Anketiranci, ki so zapisali, da spremljajo spletne dnevnike (bloge), so navedli, kateri spletni dnevnik obisku- jejo. Med njimi so našteli bloge prijateljev ali znanih ljudi (Igor E. Bergant, Iztok Èop, Jure Godler, Jonas Þnidaršiè). Veè jih je napisalo siol.blog ali 24ur.com, vendar med njimi ni niti enega, ki bi izstopal, kar je razumljivo, saj spletne dnevnike spremlja le manjši del študentk in študentov. 10. Spletne vsebine so pritegnile anketirance tudi kot ustvarjalce, saj jih ima veè kot polovica (55,6 odstotka) svoj profil (Facebook, Myspace ipd.) na svetovnem spletu. Pri tem so bolj dejavne študentke (62,4 odstotka) kot študent- je (48,8 odstotka); 14,8 odstotka vprašanih objavlja svoje fotografije oziroma videoposnetke. Na tem podroèju pa so veliko bolj dejavni študentje (21 odstotkov) kot študentke (8,7 odstotka). Svojo spletno stran ima 9,5 odstotka anke- tiranih in 4,3 odstotka jih ima svoj blog (spletni dnevnik). Samo odstotek vprašanih ni odgovoril na to vprašanje, trije odstotki anketiranih pa so izbrali drugo moþnost, 32,1 od- stotka vprašanih je povedalo, da se ne ukvarjajo z ustvarja- jem/urejanjem raznih vsebin na internetu. slo.indd 42 slo.indd 42 2. 3. 2009 14:16:24 2. 3. 2009 14:16:24 Študentje in mediji 43 graf 12: kakšne vsebine ustvarjajo na internetu, deleþi (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) profil 58,9% 50,3% 55,6% ne urejam/ustvarjam 33,9% 29,2% 32,1% foto/video 10,9% 21,3% 14,8% spletna stran 4,3% 18,0% 9,5% blog 3,3% 5,9% 4,3% drugo 2,1% 4,3% 3,0% brez odgovora 0,8% 1,4% 1,0% slo.indd 43 slo.indd 43 2. 3. 2009 14:16:25 2. 3. 2009 14:16:25 44 Spremljanje in vrednotenje medijev RABA MOBILNIH TELEFONOV 11. Zadnja leta se širi paleta storitev, do katerih lah- ko dostopamo z mobilnim telefonom. Novi medij omogoèa dostop tudi do medijskih vsebin, zato mu je treba name- niti nekaj pozornosti. Mobilni telefon se je tako uvelja- vil, da je samo 0,3 odstotka vprašanih napisalo, da ga ne uporablja. Prav toliko anketirancev pa ni odgovorilo na to vprašanje. Kar 98,1 odstotka vprašanih uporablja mobilni telefon za klice in tu ni prav nobene razlike med spoloma. Kratka sporoèila (sms/mms) pošilja 95,2 odstotka vprašanih. To storitev uporablja 97,2 odstotka študentk in 92,9 odstotka študentov. Veè kot polovica (54,2 odstotka) anketirancev uporablja mobilni telefon za fotografiranje in/ali pošiljanje fotografij (študentke 60 odstotkov, študentje 47,8 odstot- ka). Za dostop do interneta uporablja mobilni telefon 21,2 odstotka njegovih uporabnikov. Ta raba je veè kot dvakrat bolj uveljavljena med študenti (29,2 odstotka) kot med štu- dentkami (13 odstotkov). Edino pri tej rabi je opazna razlika med druþboslovci in naravoslovci. Dostop do elektronske pošte z mobilnim telefonom je bistveno manj uveljavljen, saj to storitev uporablja 9,1 odstotka anketiranih (študentke 5,1 odstotka, študentje 13,3 odstotka). Statistièno znaèilne razlike med spoloma so pri rabi sms/mms sporoèil, pri rabi mobilnega telefona za fotografiranje in/ali pošiljanje foto- grafij, dostopa do interneta in pregledovanje/pošiljanje ele- ktronskih sporoèil (e-mail). Anketiranci so navedli še veè moþnosti rabe, izstopajo pa raba mobilnega telefona za igrice, predvajanje glasbe, bu- dilnik, koledarèek, beleþke, kot naprave za navigacijo (gps) in celo snemanje predavanj. slo.indd 44 slo.indd 44 2. 3. 2009 14:16:27 2. 3. 2009 14:16:27 Študentje in mediji 45 graf 13: rabe mobilnih telefonov, deleþi (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) klici 98,5% 97,5% 98,1% sms/mms 96,7% 92,6% 95,2% foto 56,6% 50,3% 54,2% internet 16,2% 29,2% 21,2% e-mail 6,9% 12,7% 9,1% drugo 7,7% 7,4% 7,6% ne uporabljam 0,3% 0,4% 0,3% brez odgovora 0,1% 0,6% 0,3% 12. Dostopanje do medijskih vsebin ni posebno pri- ljubljeno med uporabniki mobilnih telefonov, saj je kar 82,5 odstotka anketiranih zapisalo, da ne uporabljajo te moþnosti (študentke 90,6 odstotka, študentje 74,2 odstotka). T o sto- ritev uporablja 17,1 odstotka vprašanih. Med uporabniki je veè študentov (25,4 odstotka) kot študentk (8,9 odstot- ka). Pri pozitivnih in negativnih odgovorih je statistièno znaèilna razlika med spoloma. slo.indd 45 slo.indd 45 2. 3. 2009 14:16:27 2. 3. 2009 14:16:27 46 Spremljanje in vrednotenje medijev ŠTUDETKE IN ŠTUDENTJE O MEDIJSKIH VSEBINAH IN MEDIJIH 13. Anketiranci so imeli napisanih 13 medijskih tem/ vsebin. Njihova naloga je bila, da med njimi izberejo tri, ki jim namenjajo najveè pozornosti. Samo 0,6 odstotka vpra- šanih je napisalo, da naštetih tem/vsebin ne spremljajo, 4,8 vprašanih pa je napisalo preveè odgovorov, zato njihovi od- govori niso bili upoštevani. Najveè anketirancev (35,1 odstotka) se je odloèilo za notranjo politiko. Med njimi je bilo veè študentk (38,1 od- stotka) kot študentov (31,5 odstotka). Na drugo mesto je uvršèen šport (34 odstotkov) pri katerem je opazna velika razlika med spoloma (študentke 20,7 odstotka, študentje 47,8 odstotka). Na tretjem mestu je znanost/tehnologija (30,3 odstotka), tu pa je razlika med spoloma še veèja, saj tovrstni vsebini posveèa pozornost kar 50,2 odstotka štu- dentov in le 10,3 odstotka študentk. Sledi zunanja politika (27,2 odstotka) pri kateri pa razlike med spoloma ni. Lokal- ne novice rada spremlja dobra èetrtina (26,3 odstotka) an- ketirancev, kulturo in umetnost pa 22,2 odstotka vprašanih in tudi pri teh vsebinah je velika razlika med spoloma (štu- dentke 32,6 odstotka, študentje 11,8 odstotka). Gospodarske teme/vsebine spremlja 17 odstotkov vprašanih (študentke 12 odstotkov, študentje 22,2 odstotka). Podatki kaþejo, da socialne zadeve v medijih pritegnejo 16,9 odstotka vpraša- nih. Oèitno so veliko bliþe študentkam (24,4 odstotka) kot njihovim kolegom (9,3 odstotka). Poroèanje o þivljenju zna- nih ljudi spremlja 16,6 vprašanih. Med njimi je kar èetrtina študentk (25,9 odstotka) in le 7,4 odstotka študentov. Na- slednja je èrna kronika. Ta zanima 15,8 odstotka ankenti- rancev (študentke 19,3 odstotka, študentje 12,3 odstotka). T emo þivljenjski slog spremlja 11,9 odstotka vprašanih, veè zanimanja za to vsebino kaþejo študentke (17,6 odstotka) kot študentje (6,1 odstotka). Na dnu razpredelnice so oko- lje in ekologija, ki pritegneta le desetino (10,4 odstotka) vprašanih, in zdravstveni nasveti, ki zanimajo 6,1 odstotka vprašanih. Tovrstni nasveti so veliko bliþe dekletom (8,7 odstotka) kot fantom (3,2 odstotka). slo.indd 46 slo.indd 46 2. 3. 2009 14:16:29 2. 3. 2009 14:16:29 Študentje in mediji 47 graf 14: medijske vsebine, ki zbujajo najveè pozornosti, deleþi (n = 1281) notranja politika 35,1% šport 34,0% znanost/tehnologija 30,3% zunanja politika 27,2% lokalne novice 26,3% kultura/umetnost 22,2% gospodarstvo 17,0% socialne zadeve 16,9% þivljenje znanih ljudi 16,6% èrna kronika 15,8% þivljenjski slog 11,9% okolje/ekologija 10,4% zdravstveni nasveti 6,1% preveè odgovorov 4,8% ne spremljam 0,6% brez odgovora 0,1% 14. Ko anketirance vprašamo po temah/vsebinah, ki jih najbolj pogrešajo, podatki pokaþejo, da najbolj pogrešajo teme s podroèja znanosti/tehnologije (33,4 odstotka). Pri tem je ve- lika razlika med spoloma, saj jih veliko bolj pogrešajo študentje (47,4 odstotka) kot študentke (19,7 odstotka). Na drugem me- stu je kultura/umetnost, ki jo pogreša 27,1 odstotka vprašanih. Tudi tu je velika razlika med spoloma, le da je slika obrnjena (študentke 34,9 odstotka, študent je 19,2 odstotka). Na tretjem mestu so okoljske/ekološke vsebine, ki jih pogreša èetrtina (25 odstotkov) vprašanih (študentke 28,8 odstotka, študentje 20,8 odstotka). Sledijo zdravstveni nasveti, ki jih pogreša dobra pe- tina (21,1 odstotka) anketiranih (študentke 28,3 odstotka, štu- dentje 13,8 odstotka). Na petem mestu so socialne zadeve, ki jih pogreša petina (20,6 odstotka) vprašanih. Sledi þivljenski slo.indd 47 slo.indd 47 2. 3. 2009 14:16:29 2. 3. 2009 14:16:29 48 Spremljanje in vrednotenje medijev slog. To vsebino pogreša 15,4 odstotka vprašanih (študentke 18,2 odstotka, študentje 12,8 odstotka). Lokalne novice po- greša 14,5 odstotka anketirancev, fantje bolj (16,2 odstotka) kot dekleta (12,8). Da je športa premalo, meni 14,2 odstotka vprašanih in med temi je veliko veè študentov (22,1 odstotka) kot študentk (6,6 odstotka). Spodnji del razpredelnice zaène gospodarstvo. T ovrstne teme pogreša 8,9 odstotka anketirancev (študentke 6,8 odstotka, študentje 10,7 odstotka). Sledijo mu zunanja politika (8,5 odstotka), teme iz þivljenja znanih ljudi pogreša 4,5 odstotka anketirancev, notranjepolitiène teme 4,3 odstotka in èrno kroniko 2,6 vprašanih. Naštetih tem ne spremlja 2,3 odstotka vprašanih, preveè tem je naštelo 0,6 odstotka vprašanih, medtem ko na to vprašanje ni odgovorilo 3,1 odstotka anketirancev. graf 15: najbolj pogrešane medijske vsebine, deleþi (n = 1281) znanost/tehnologija 33,4% kultura/umetnost 27,1% okolje/ekologija 25,0% zdravstveni nasveti 21,1% socialne zadeve 20,6% þivljenjski slog 15,4% lokalne novice 14,5% šport 14,2% gospodarstvo 8,9% zunanja politika 8,5% þivljenje znanih ljudi 4,5% notranja politika 4,3% brez odgovora 3,1% èrna kronika 2,6% ne spremljam 2,3% preveè odgovorov 0,6% slo.indd 48 slo.indd 48 2. 3. 2009 14:16:30 2. 3. 2009 14:16:30 Študentje in mediji 49 15. Podobno izbiro kot pri medijskih vsebinah so imeli anketiranci pri izbiri televizijskih þanrov. Podatki kaþejo, da dve tretjini (66,8 odstotka) vprašanih najbolj pogosto gle- data filme in da glede tega vprašanja ni razlik med spoloma. Na drugem mestu so dokumentarne vsebine (47,3 odstot- ka) in po njih raje posegajo študentje (54,9 odstotka) kot študentke (39,2 odstotka). Novice najbolj pritegnejo 46,3 odstotka vprašanih (študentke 52,4 odstotka, študentje 40 odstotkov). Sledijo nadaljevanke, ki jih spremlja 31,5 odstotka anketiranih (študentke 38,1 odstotka, študentje 25,3 odstotka). Šport najbolj pogosto spremlja 24,9 od- stotka vprašanih, razlika med študenti (38,7 odstotka) in študentkami (10,9) pa je kar opazna. Za razvedrilne oddaje se jih odloèa 16,6 odstotka, medtem ko vreme pritegne 12 odstotkov anketiranih. Pogovorne oddaje uvršèa desetina (9,8 odstotka) anketiranih med svoje najbolj priljubljene þanre (študentke 13,6 odstotka, študentje 6,1 odstotka). Kulturno-umetniške vsebine najpogosteje gleda 7,2 odstotka vprašanih in tudi pri teh je opazna razlika med spoloma (štu- dentke 10,3 odstotka, študentje 4 odstotki). Resniènostni šovi niso posebno priljubljeni, saj jih je izbralo 5,2 odstot- ka vprašanih. Manj imajo le še telenovele (3,1 odstotka) in verske oddaje (0,5 odstotka). Kar 3,3 odstotka vprašanih je napisalo preveè odgovo- rov, nobenega od naštetih þanrov ne spremlja 1,3 odstotka vprašanih, na to vprašanje pa ni odgovorilo 0,2 odstotka vprašanih. graf 16: najpogosteje spremljane televizijske programske zvrsti, deleþi (n = 1281) filmi 66,8% dokumentarne oddaje 47,3% novice 46,3% nadaljevanke 31,5% šport 24,9% razvedrilne oddaje 16,6% vreme 12,0% pogovorne oddaje 9,8% slo.indd 49 slo.indd 49 2. 3. 2009 14:16:31 2. 3. 2009 14:16:31 50 Spremljanje in vrednotenje medijev kulturne/umetniške oddaje 7,2% resniènostni šovi 5,2% preveè odgovorov 3,3% telenovele 3,1% ne spremljam 1,3% verske oddaje 0,5% brez odgovora 0,2% 16. Iz odgovorov anketirancev je razvidno, da jih kar polovica (49,9 odstotka) najbolj pogreša dokumentar- ne vsebine, in pri tem med spoloma ni velike razlike. Prav tako si þelijo veè filmov (38,5 odstotka), ki jih bolj pogre- šajo študentje (42,1 odstotka) kot študentke (34,4). Veè razvedrilnih vsebin si þeli 27,1 odstotka vprašanih, športa pa 19,1 odstotka. Pri tem þanru je opazna razlika med štu- denti (30,1 odstotka) in študentkami (8,2 odstotka). Veè kulturno-umetniških oddaj si þeli 18,7 odstotka anketiranih, dvakrat veè študentk (25,3 odstotka) kot študentov (12,5 odstotka). Nadaljevanke pogreša 15,1 odstotka, pogovorne oddaje 14,2 odstotka anketiranih (študentke 19,9 odstotka, študentje 8,8 odstotka). Veè novic si þeli 6,1 odstotka vpra- šanih. Resniènostne šove pogreša 5,8 odstotka anketiranih. Bolj jih pogrešajo študentje (6,9 odstotka) kot študentje (4,9 odstotka). Sledijo vreme (2,6 odstotka), verske oddaje (2,1 odstotka) in telenovele (0,8 odstotka). Naštetih þanrov ne gleda 2 odstotka vprašanih, preveè odgovorov je dalo 0,5 odstotka vprašanih, na vprašanje pa ni odgovorilo 2,2 odstotka anketiranih. graf 17: najbolj pogrešane televizijske programske zvrsti, deleþi (n = 1281) dokumentarne oddaje 49,9% filmi 38,5% razvedrilne oddaje 27,1% šport 19,1% kulturne/umetniške oddaje 18,7% slo.indd 50 slo.indd 50 2. 3. 2009 14:16:32 2. 3. 2009 14:16:32 Študentje in mediji 51 nadaljevanke 15,1% pogovorne oddaje 14,2% novice 6,1% resniènostni šovi 5,8% vreme 2,6% brez odgovora 2,2% verske oddaje 2,1% ne spremljam 2,0% telenovele 0,8% preveè odgovorov 0,5% 17. Med razlogi, izbrali so jih lahko veè, zaradi katerih se študentke in študentje odloèajo za izbiro medija, izstopa kakovost/izvirnost avtorjev. Za ta kriterij se je odloèilo veè kot štiri desetine vprašanih (41,9 odstotka) in med njimi je bilo veè študentk (47 odstotkov) kot študentov (36,3 od- stotka). Za nepristranost/verodostojnost se je odloèilo 33,9 odstotka vprašanih in pri tem kriteriju ni razlik med spo- loma. Poglobljeno poroèanje je najpomembnejši razlog za 31,7 odstotka vprašanih (študentke 37,3 odstotka, študen- tje 26 odstotkov). Cena medija je zelo pomembna za dobro èetrtino (29 odstotkov) vprašanih in mogoèe je to delni razlog za uspeh brezplaènika Þurnal24 (študentke 26,4 od- stotka, študentje 31,1 odstotka). Èetrtina vprašanih (25,3 odstotka) je poudarila neodvisnost medijev od politiènih interesov (študentke 23,3 odstotka, študentje 27,8 odstot- ka). Neodvisnost medijev od ekonomskih interesov je po- membna za desetino (10,3 odstotka) vprašanih. Med njimi je veè študentov (13 odstotkov) kot študentk (7,9 odstot- ka). Za podobnost stališè se je odloèilo 7 odstotkov vpraša- nih, drugi razlogi pa so bolj pomembni za 5,5 odstotka štu- dentk in študentov. Kar 11,2 odstotka vprašanih ni znalo – ali pa hotelo – povedati razloga za izbiro medija, na vprašanje pa ni odgo- vorilo 0,6 odstotka anketiranih. slo.indd 51 slo.indd 51 2. 3. 2009 14:16:33 2. 3. 2009 14:16:33 52 Spremljanje in vrednotenje medijev graf 18: razlogi za izbiro medija, deleþi (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) kakovost/izvirnost avtorjev 46,5% 34,4% 41,9% nepristranost/ verodostojnost 39,2% 25,4% 33,9% poglobljeno poroèanje 37,8% 21,7% 31,7% cena 26,2% 33,6% 29,0% neodvisnost od politiènih interesov 26,7% 23,0% 25,3% ne vem 7,2% 17,6% 11,2% neodvisnost od ekonomskih interesov 10,9% 9,4% 10,3% podobna stališèa 7,6% 5,9% 7,0% drugo 5,2% 5,9% 5,5% brez odgovora 0,3% 1,2% 0,6% 18. Na vprašanje, ali menijo, da so mediji v Sloveniji pri poroèanju o politiènem dogajanju nepristranski, je samo 13,3 odstotka vprašanih odgovorilo pritrdilno, 61,7 odstot- ka pa nikalno. Èetrtina vprašanih (24,9 odstotka) pa se ni mogla opredeliti in se je odloèila za opcijo »ne vem«. Pri vseh odgovorih so statistièno znaèilne razlike med odgovori druþboslovcev in naravoslovcev; 17,3 odstot- ka naravoslovcev je mnenja, da so mediji v Sloveniji pri poroèanju o politiènem dogajanju nepristranski, takega mnenja pa je le 10,9 odstotka druþboslovcev. Med tistimi, ki se s takšno trditvijo ne strinjajo, je 47,6 odstotka nara- voslovcev in kar 70,4 odstotka druþboslovcev. Za odgovor »ne vem« pa se je odloèilo 35,1 odstotka naravoslovcev in slo.indd 52 slo.indd 52 2. 3. 2009 14:16:34 2. 3. 2009 14:16:34 Študentje in mediji 53 18,7 odstotka druþboslovcev. Iz tega lahko sklepamo, da so druþboslovci bolj kritièni do medijskega poroèanja kot nji- hovi kolegi naravoslovci. graf 19: nepristranost medijev v sloveniji pri poroèanju o politiènem dogajanju, deleþi (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) da 10,9% 17,3% 13,3% ne 70,4% 47,6% 61,7% ne vem 18,7% 35,1% 24,9% 19. Kar polovica (51,6 odstotka) anketirancev je na- vedla, katero javno vprašanje je leta 2008 zbudilo njihovo pozornost. Študentje in študentke so napisali vrsto odgo- vorov, med njimi pa so najbolj pogosti: afera Patria, gospo- darska in finanèna kriza, drþavnozborske volitve, predsedni- ške volitve v zda, odnosi s Hrvaško, ekologija/okolje, novi plaèni sistem, tajkuni itn. Kar 48,4 odstotka vprašanih pa je zapisala, da nobeno javno vprašanje ni zbudilo njihove pozornosti. V obeh sku- pinah ni statistièno znaèilnih razlik med spoloma. graf 20: ali je katero javno vprašanje pritegnilo njihovo pozornost (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) pritegnilo 57,4% 41,6% 51,4% ni pritegnilo 42,6% 58,4% 48,6% 20. Od študentk in študentov, ki so pritrdilno od- govorili na prejšnje vprašanje, smo hoteli izvedeti, v kate- rem mediju so dobili najveè informacij o vprašanju, ki jih je vznemirilo. Mediji so razdeljeni na šest skupin: dnevni èasopisi, tedniki, radijske postaje, televizijske postaje, sple- tne strani, spletni dnevniki (blogi) in drugo. Iz odgovorov slo.indd 53 slo.indd 53 2. 3. 2009 14:16:36 2. 3. 2009 14:16:36 54 Spremljanje in vrednotenje medijev je razvidno, da so najveè informacij dobili na televiziji in spletnih straneh. 20. a Pri dnevnih èasopisih kar 76,3 odstotka an- ketirancev ni napisalo nobenega odgovora. Oèitno pa so najveè informacij dobili v Delu (6,7 odstotka), ki mu sledi- ta Þurnal24 (5,9 odstotka) in Dnevnik (3 odstotke). Iz raz- predelnice je razvidno, da so drugi dnevni èasopisi dosegli nizke odstotke. graf 21: v katerem mediju so dobili najveè informacij o vprašanju, ki jih je vznemirilo, dnevni èasopisi, deleþi (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) Delo 8,1% 4,5% 6,7% Þurnal24 5,8% 5,9% 5,9% Dnevnik 3,7% 2,0% 3,0% ni navedel 3,8% 0,4% 2,5% Veèer 3,3% 0,8% 2,3% Slovenske novice 2,0% 2,5% 2,2% Finance 1,0% 0,6% drugo 0,3% 0,4% 0,3% Primorske novice 0,2% 0,1% brez odgovora 72,1% 83,2% 76,3% 20. b Pri tednikih so odstotki bistveno niþji, kar je razumljivo, saj je zanimanje za tednike med študentkami slo.indd 54 slo.indd 54 2. 3. 2009 14:16:37 2. 3. 2009 14:16:37 Študentje in mediji 55 in študenti zelo majhno. Tudi tokrat je na prvem mestu (2,5 odstotka) Mladina, vsi drugi tedniki pa so ostali pod odstotkom. Kar 94,1 odstotka vprašanih ni odgovorila na to vprašanje. graf 22: v katerem mediju so dobili najveè informacij o vprašanju, ki jih je vznemirilo, tedniki, deleþi (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) Mladina 3,5% 0,8% 2,5% drugo 1,9% 0,8% 1,5% Nedeljski dnevnik 1,0% 0,2% 0,7% ni navedel 0,8% 0,2% 0,5% Þurnal 0,3% 0,4% 0,3% Mag 0,3% 0,2% 0,2% lokalni tisk 0,1% 0,0% 0,1% Demokracija 0,1% 0,0% 0,1% brez odgovora 92,0% 97,3% 94,1% 20. c Med radijskimi postajami se je najbolje odre- zal Val 202 (3 odstotka), vse druge postaje niso presegle meje enega odstotka, 91,3 anketiranih pa ni odgovorilo na vprašanje. slo.indd 55 slo.indd 55 2. 3. 2009 14:16:39 2. 3. 2009 14:16:39 56 Spremljanje in vrednotenje medijev graf 23: v katerem mediju so dobili najveè informacij o vprašanju, ki jih je vznemirilo, radijske postaje, deleþi (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) Val 202 3,0% 2,9% 3,0% drugo 1,5% 2,0% 1,7% ni navedel 1,3% 0,6% 1,0% Radio Slovenija 1,0% 0,6% Antena 0,6% 0,4% 0,5% Radio City 0,5% 0,4% 0,5% lokalni radio 0,4% 0,2% 0,3% Radio Študent 0,3% 0,2% 0,2% Hit 0,6% 0,2% Radio Center 0,1% 0,4% 0,2% Capris 0,1% 0,2% 0,2% Krka 0,1% 0,1% Ekspres 0,1% 0,1% Belvi 0,2% 0,1% brez odgovora 90,9% 91,8% 91,3% slo.indd 56 slo.indd 56 2. 3. 2009 14:16:41 2. 3. 2009 14:16:41 Študentje in mediji 57 20. d Kot posrednik informacij se je najbolje odrezala televizija. Na prvem mestu je pop tv, ki ga je kot vir infor- macij napisalo 18,9 odstotka anketiranih. Za 1. program Te - levizije Slovenija se je odloèilo 7,4 odstotka vprašanih, noben drug televizijski program pa ni presegel enega odstotka. Na vprašanje ni odgovorilo 63,1 odstotka vprašanih. graf 24: v katerem mediju so dobili najveè informacij o vprašanju, ki jih je vznemirilo, televizijski programi, deleþi (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) pop tv 22,1% 13,7% 18,9% ni navedel 9,8% 5,3% 8,1% Televizija Slovenija 1 8,7% 5,3% 7,4% drugo 0,6% 1,4% 0,9% cnn 0,8% 0,4% 0,6% Kanal a 0,3% 0,8% 0,5% Info tv 0,4% 0,2% Discovery 0,1% 0,2% 0,2% Televizija Slovenija 2 0,2% 0,1% bbc 0,2% 0,1% brez odgovora 57,6% 72,0% 63,1% 20. e Med spletnimi stranmi je www.24ur.com dobila 11,2 odstotka glasov, na drugem mestu je www.rtvslo.si z 2,9 slo.indd 57 slo.indd 57 2. 3. 2009 14:16:43 2. 3. 2009 14:16:43 58 Spremljanje in vrednotenje medijev odstotka in za njo www.siol.net (1,8 odstotka), 76,9 odstot- ka anketirancev ni odgovorilo na vprašanje. graf 25: v katerem mediju so dobili najveè informacij o vprašanju, ki jih je vznemirilo, spletne strani, deleþi (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) www.24ur.com 10,7% 12,1% 11,2% drugo 4,5% 3,9% 4,3% www.rtvslo.si 2,4% 3,7% 2,9% ni navedel 2,5% 2,2% 2,4% www.siol.net 2,0% 1,4% 1,8% www.delo.si 0,4% 0,2% 0,3% lokalni spletni medij 0,1% 0,2% 0,2% brez odgovora 77,3% 76,3% 76,9% 20. f Spletni dnevniki (blogi) se niso odrezali kot vir informacij, a to ne preseneèa, saj niso posebno priljubljeni. Kar 99,2 odstotka vprašanih ni odgovorilo na to vprašanje. rtv blog je napisalo le 0,2 odstotka vprašanih. slo.indd 58 slo.indd 58 2. 3. 2009 14:16:45 2. 3. 2009 14:16:45 Študentje in mediji 59 ODZIVI IN PRITOÞBE NA MEDIJSKE VSEBINE 21. S tem vprašanjem smo hoteli preveriti, ali so štu- detke in študentje pripravljeni ukrepati, ko medijske vsebine zbudijo njihovo pozornost. Kar 68 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da jih nobeno vprašanje ni toliko izzvalo, da bi se odloèili ukrepati (študentke 66,8 odstotka, študen- tje 69,2 odstotka), medtem ko 12,7 odstotka vprašanih na vprašanje ni odgovorilo. Tisti, ki so se odloèili ukrepati, so lahko izbirali med desetimi moþnosti ali pa jim pripisali še kakšno. Najveè anketirancev se je odloèilo, da izrazijo svoje mnenje na in- ternetnem forumu (9,9 odstotka). Za podpis peticije se je odloèilo 4 odstotke vprašanih. Za bojkot izdelkov, storitev ali prireditev se je odloèilo 2,7 odstotka vprašanih, za udeleþbo okrogle mize ali protestnega shoda pa se je odloèilo 2,3 od- stotka anketiranih. Odstotek anketiranih se je odloèil, da napiše pismo (»pisma bralcev«). Pobudo za organiziranje okrogle mize ali protesta je dal odstotek študentk in študen- tov. Za protest pri pristojni ustanovi (klic ali pismo) se je odloèilo 0,9 odstotka anketiranih, za klic v radijski ali tele- vizijski program pa 0,6 odstotka anketiranih. Za pošiljanje javnega pisma ali peticije in njuno razpošiljanje medijem ali širšemu krogu prejemnikov se je odloèilo 0,5 odstotka vprašanih. Najmanj anketiranih pa se je odloèilo za pismo predstavnikom oblasti. Za anketirance, ki se odloèajo za izraþanje svojega mne- nja na internetnem forumu, velja, da veè berejo èasopise, kar je statistièno znaèilno, vendar pa statistièno znaèilnih razlik ni pri naslovih dnevnih èasopisov. Najveè berejo Þurnal24, Delo, Slovenske novice. Pri spremljanju televizijskih progra- mov ni statistièno znaèilnih razlik med tistimi, ki so sodelo- vali na internetnem forumu, in tistimi, ki se niso odloèili za ta korak. Znaèilno je, da bolj pogosto gledajo tuje programe in Info tv. Pri spremljanju televizijskih dnevnoinformativ- nih oddaj pa ni statistièno znaèilne razlike. Anketiranci, ki so svoje nestrinjanje izrazili s podpisom peticije, se pri medijski rabi ne razlikujejo od kolegic in ko- legov, ki tega ne poèno, saj ni statistièno znaèilnih razlik pri branju dnevnih èasopisov, pri spremljanju televizijskih pro- gramov ali pri izbiri televizijskih dnevnoinformativnih od- daj. Prav tako ni razlik med druþboslovci in naravoslovci. Pri študentkah in študentih, ki se odloèajo za bojkot iz- delkov, storitev ali prireditev, je razlika v spremljanju tujih slo.indd 59 slo.indd 59 2. 3. 2009 14:16:47 2. 3. 2009 14:16:47 60 Spremljanje in vrednotenje medijev televizijskih oddaj, saj jih gledajo veè kot tisti, ki se za bojkot ne odloèajo. Drugih statistièno znaèilnih razlik nisem ugotovil. Za druge ukrepe se odloèi tako malo študentov, da statistièna obdelava ni mogoèa. graf 26: èe so se odloèili ukrepati, kaj so v zvezi s tem naredili, deleþi (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) nobeno vprašanje 66,4% 70,1% 67,8% internetni forum 10,5% 8,8% 9,8% podpis peticije 4,4% 3,1% 3,9% drugo 3,8% 1,6% 3,0% bojkot 2,5% 2,9% 2,7% udeleþil okrogle mize/protesta 2,7% 1,8% 2,3% pismo bralcev 1,0% 0,8% 0,9% spodbudil okroglo mizo/protest 0,5% 1,6% 0,9% protest pristojni ustanovi 0,4% 1,6% 0,9% klic radio/tv 0,3% 1,0% 0,5% javno pismo/peticija 0,4% 0,6% 0,5% pisal predstavnikom oblasti 0,1% 0,8% 0,4% brez odgovora 13,9% 11,7% 13,0% slo.indd 60 slo.indd 60 2. 3. 2009 14:16:47 2. 3. 2009 14:16:47 Študentje in mediji 61 22. Na vprašanje »Ste se kdaj pritoþili glede neèesa, kar se vam je v medijih zdelo nesprejemljivo« so odgovorili vsi anketiranci. Od tega jih je 6,1 odstotka napisalo, da niso opazili takšnih vsebin. Veè kot štiri petine (82,7 odstotka) vprašanih se ni nikoli pritoþilo, medtem ko jih je 11,2 od- stotka napisalo, da so se pritoþili. Za pritoþbo se bolj pogosto odloèajo druþboslovci kot naravoslovci in ta razlika je statistièno znaèilna. 23. Anketiranci so imeli na izbiro veè moþnosti za pritoþbo zaradi medijskih vsebin. Najveè se jih je odloèilo za pritoþbo v pismih bralcev (6,1 odstotka), za klic uredni- ku ali novinarju pa skoraj polovica manj (3,5 odstotka). Pravico do popravka in odgovora je uveljavljalo 1,9 odstot- ka anketirancev. Za prijavo medijskemu inšpektorju pa se je odloèilo 0,5 odstotka vprašanih. Na novinarsko èastno razsodišèe se je s pritoþbo obrnilo 0,2 odstotka in prav toli- ko na programski svet rtv Slovenija. Skoraj polovica anketirancev (47,4 odstotka) ni opazila vsebin, zaradi katerih bi se odloèila za pritoþbo, in med temi je bilo veè študentov (53,1 odstotka) kot študentk (41,9 od- stotka). Kar 38,2 odstotka pa jih ni odgovorilo na to vpraša- nje (študentke 45,7 odstotka, študentje 30,7 odstotka). graf 27: vrste pritoþb zaradi medijskih vsebin, deleþi (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) ni opazil vsebin 41,4% 57,1% 47,4% pismo bralcev 7,0% 4,7% 6,1% drugo 3,2% 4,1% 3,5% klic uredniku/novinarju 3,4% 1,6% 2,7% popravek/odgovor 1,8% 2,0% 1,9% prijava medijskemu inšpektorju 0,4% 0,6% 0,5% slo.indd 61 slo.indd 61 2. 3. 2009 14:16:50 2. 3. 2009 14:16:50 62 Spremljanje in vrednotenje medijev pritoþba nèr 0,4% 0,2% pritoþba programskemu svetu rtv 0,1% 0,2% 0,2% brez odgovora 43,4% 29,8% 38,2% 24. To vprašanje je bilo namenjeno opredelitvi poj- ma medkulturni dialog. Anketiranci so imeli na voljo 12 moþnosti in med njimi so lahko izbrali najveè tri. Lahko pa so dodali tudi svojo opredelitev. Samo odstotkek anke- tirancev ni odgovoril na to vprašanje, pol odstotka jih je obkroþilo preveè odgovorov, in jih nismo upoštevali, 8,8 odstotka vprašanih pa je napisala, da ne vedo, kaj je med- kulturni dialog. Tri petine anketirancev (59,8) misli, da je medkultur- ni dialog komunikacija med pripadniki razliènih skupnosti (etniènih, verskih in drugih) (študentke 69,7 odstotka, štu- dentje 49,8 odstotka). Slaba polovica (46,1 odstotka) jih misli, da je medkulturni dialog skupno þivljenje, spoznava- nje in spoštovanje razliènih kultur, za dobro tretjino vpra- šanih pa je to prepreèevanje diskriminacije pripadnikov drugih skupnosti. Da je medkulturni dialog prepreèevanje sovraþnega govora do pripadnikov drugih skupnosti v medi- jih, misli 17,3 odstotka vprašanih, 16,5 odstotka vprašanih meni, da so medkulturni dialog kulturni dogodki, na kate- rih se predstavlja kulturna ustvarjalnost razliènih skupnosti, za spoštovanje jezikovnih razlik se je odloèila 14,4 odstot- ka anketiranih, medtem ko je za 10,7 odstotka vprašanih medkulturni dialog zagotavljanje moþnosti manjšinam za ustvarjanje medijskih vsebin in izdajanje medijev v njiho- vem jeziku, 9, 9 odstotka bruck in brucov pa meni, da je to vkljuèevanje spoznavanja in sprejemanja razliènih kultur v šolskih programih. Za vse druge moþnosti se je odloèilo manj kot 10 od- stotkov študentk in študentov. T ako 9,5 odstotka vprašanih meni, da je medkulturni dialog varovanje tradicionalnih vrednot. Da je medkulturni dialog zagotavljanje posebnih pravic pripadnikom skupnosti, ki so v manjšini, misli 4,5 od- stotka anketiranih, 2,5 pa jih meni, da je medkulturni dialog ureditev posebnih sosesk za þivljenje ljudi, ki pripadajo isti skupnosti; 2,4 odstotka anketirancev meni, da je medkul- turni dialog zagotavljanje doloèenega števila delovnih mest slo.indd 62 slo.indd 62 2. 3. 2009 14:16:51 2. 3. 2009 14:16:51 Študentje in mediji 63 in mest za vpis na študij in v študentskih domovih (kvot) za pripadnike manjšinskih skupnosti. graf 28: kaj vam pomeni medkulturni dialog, deleþi (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) komunikacija 68,1% 45,9% 59,6% skupno þivljenje 51,4% 37,6% 46,1% prepreèevanje diskriminacije 38,6% 28,8% 34,9% prepreèevanje sovraþnega govora 19,9% 13,5% 17,5% kulturni dogodki 17,4% 14,3% 16,2% spoštovanje jezikovnih razlik 14,1% 14,5% 14,3% moþnost izdajanja manjšinski medijev 10,4% 11,2% 10,7% spoznavanje kultur v šolskih programih 10,6% 8,6% 9,8% zašèita tradicionalnih vrednot 8,2% 11,4% 9,4% ne vem 3,2% 17,8% 8,7% posebne pravice 5,1% 3,5% 4,4% posebne soseske 1,6% 4,1% 2,6% kvote 1,6% 3,5% 2,3% slo.indd 63 slo.indd 63 2. 3. 2009 14:16:52 2. 3. 2009 14:16:52 64 Spremljanje in vrednotenje medijev brez odgovora 0,5% 2,4% 1,2% drugo 0,8% 0,8% 0,8% preveè odgovorov 0,5% 0,4% 0,5% 25. Z zadnjim vprašanjem smo hoteli preveriti, kaj naj bi bila funkcija medijev v druþbi. Na voljo so imeli osem trditev in pri vsaki izmed njih so imeli številke od 1 do 5, s katerimi so lahko izrazili stopnjo strinjanja ali nestrinja- nja, in sicer: 1 – sploh se ne strinjam, 2 – ne strinjam se, 3 – niti se strinjam niti se ne strinjam, 4 – strinjam se, 5 – po- polnoma se strinjam. Anketiranci so izrazili najvišnjo stopnjo strinjanja s tr- ditvama, ki sta presegli vrednost 4, in sicer, da mediji spod- bujajo potrošništvo, saj je bila srednja vrednost pri tej tr- ditvi 4,31 (študentke 4,44, študentje 4,18, to je statistièno znaèilna razlika med spoloma), in da so mediji sredstvo za uveljavljanje politiènih interesov – srednja vrednost 4,11 (študentke 4,14, študentje 4,07). Vrednost med 3 in 4 ima pet odgovorov in o teh lahko reèemo, da se anketiranci z njimi strinjajo, vendar manj kot s prejšnjima dvema trditvama. Te so: 3,72 – mediji prispevajo k razgledanosti in izobraþenosti (študentke 3,56, študentje 3,88). Tudi pri tej trditvi je razlika med spoloma statistièno znaèilna. 3,57 – mediji so sredstvo za uveljavljanje ekonomskih interesov (študentke 3,56, študentje 3,58) 3,38 – mediji razkrivajo nepravilnosti v druþbi (štu- dentke 3,27, študentje 3,49, statistièno znaèilna razlika med spoloma) 3,37 – mediji prispevajo k boljšem poznavanju in razu- mevanju potreb in interesov raznih druþbenih skupin in skupnosti (študentke 3,19, študentje 3,54, statistièno znaèilna razlika med spoloma) 3,34 – mediji prispevajo k poveèanju nestrpnosti v druþbi (študentke 3,35, študentje 3,33) Samo ena trditev ima srednjo vrednost niþjo od 3 in o njej lahko reèemo, da se z njo prej ne strinjajo, kot strinja- jo. To je trditev, da mediji prispevajo k poveèanju nasilja v · · · · · slo.indd 64 slo.indd 64 2. 3. 2009 14:16:55 2. 3. 2009 14:16:55 Študentje in mediji 65 druþbi, ki ima srednjo vrednost 2,98 (študentke 2,94, štu- dentje 3,03). Podrobnejša analiza odgovorov nam pove, da je statistièno znaèilna razlika pri trditvi, da mediji razkrivajo nepravilnosti v druþbi, med tistimi, ki gledajo pop tv, in ti- stimi, ki gledajo Kanal a, med tistimi ki gledajo 1. program Televizije Slovenija, in tistimi, ki gledajo Kanal a, in med ti- stimi, ki gledajo 2. program T elevizije Slovenija, in tistimi, ki gledajo Kanal a. Prav tako lahko ugotovimo znaèilno razli- ko pri trditvi »Mediji so sredstvo za uveljavljanje politiènih interesov« med gledalci pop tv in gledalci obeh programov Televizije Slovenija pa tudi pri trditvi »Mediji prispevajo k razgledanosti in izobraþenosti« med gledalci 1. programa Televizije Slovenija in gledalci Kanala a. graf 29: kakšno funkcijo imajo mediji v druþbi, deleþi (n = 1281) ( druþboslovje/humanistika naravoslovje skupaj) mediji razkrivajo nepravilnosti v druþbi 3,42 3,32 3,38 mediji so sredstvo za uveljavljanje ekonomskih interesov 3,61 3,51 3,57 mediji so sredstvo za uveljavljanje politiènih interesov 4,13 4,06 4,10 mediji prispevajo k razgledanosti in izobraþenosti 3,82 3,57 3,72 mediji spodbujajo potrošništvo 4,39 4,18 4,31 mediji prispevajo k poveèanju nestrpnosti v druþbi 3,31 3,40 3,34 mediji prispevajo k poveèanju nasilja v druþbi 3,00 2,95 2,98 mediji prispevajo k poznavanju in razumevanju potreb in interesov raznih druþbenih skupin in skupnosti 3,45 3,23 3,37 slo.indd 65 slo.indd 65 2. 3. 2009 14:16:56 2. 3. 2009 14:16:56 66 Spremljanje in vrednotenje medijev SKLEP Rezultati raziskave kaþejo, da študentke bolj redno be- rejo tiskane medije (tako dnevnike kot tednike) kot štu- dentje, in ta razlika je statistièno znaèilna. Med dnevnimi èasopisi se je uveljavil Þurnal24, saj je prehitel vso konku- renco. Z gotovostjo lahko del tega uspeha pripišemo temu, da je brezplaènik. Med dnevniki izstopajo Slovenske novice, ki imajo enakomerno razpršeno distribucijo po vseh uni- verzitetnih središèih, v nasprotju z drugimi dnevniki, ki so najbolj pogosti med študenti v kraju, kjer izhajajo. Branost tednikov pa je na nezavidljivo nizki ravni, saj 76,4 odstot- ka vprašanih ni napisala niti enega tednika, to pa je 13,2 odstotka manj kot v raziskavi leta 2007. Med radijskimi postajami preseneèa uvrstitev Radia 1 na vrh lestvice, saj deluje v zelo konkurenènem prostoru, v katerega je stopil pred slabim letom. Anketiranci so našteli kar 62 postaj oziroma programov. Med televizijskimi programi sta naredila najveèji skok Kanal a, ki je od predlani skoraj podvojil število gledalcev v študentski populaciji (od 10,4 na 18,3 odstotka) ter pre- hitel 2. program Televizije Slovenija, in tv 3, ki se je letos uvrstil na lestvico. Najveèje spremembe so nastale med televizijskimi dnev- noinformativnimi oddajami, saj se je vrstni red oddaj te- meljito spremenil. Na vrhu lestvice je ostala oddaja 24ur, èeprav je zgubila skoraj 10 odstotkov gledalcev (leta 2007 jih je imela 80 odstotkov, sedaj 70,2 odstotka). Na drugo mesto se je uvrstila oddaja Svet (Kanal a), ki je od predlani podvojila število gledalcev v študentskih vrstah (leta 2007 komaj 20,2 odstotka, sedaj 40,2 odstotka), medtem ko je na tretjem mestu nova oddaja 24ur zveèer (35,8 odstotka). Obe oddaji sta prehiteli Dnevnik Televizije Slovenija (leta 2007 kar 45,4 odstotka, sedaj 29,8 odstotka). Odmevi (Televizija Slovenija) so padli na šesto mesto (leta 2007 27 odstotkov, sedaj 16,7 odstotka). Prehitele so jih celo informativne od- daje tujih televizijskih postaj (leta 2007 le 16,9 odstotka, sedaj 22,6 odstotka). Internet je tako rekoè dosegel stoodstotni doseg v an- ketirani populaciji, kar je zelo pozitivno. Mobilni telefoni pa imajo še naprej predvsem dve funkciji – pogovor in po- šiljanje kratkih sporoèil. Pregledovanje medijskih vsebin kaþe zanimivo sliko, saj sorazmerno veliko študentov posega po zahtevnejših vsebi- nah in zvrsteh v tiskanih medijih in na televiziji. Prisluhniti slo.indd 66 slo.indd 66 2. 3. 2009 14:16:58 2. 3. 2009 14:16:58 Študentje in mediji 67 bi jim morali eni in drugi uredniki, saj imajo tu moþnost, da pritegnejo in ohranijo zahtevnejše bralce in gledalce. T o potrjuje tudi nabor dejavnikov, po katerih izbirajo medije in med katerimi so na prvih treh mestih kakovost/izvirnost avtorjev, nepristranost/verodostojnost avtorjev in poglob- ljeno poroèanje. Stopnja zaupanja v medije ni prav visoka, saj kar 61,7 od- stotka vprašanih misli, da mediji pri poroèanju o politiènem dogajanju niso nepristranski. Do medijskega poroèanja pa so bolj kritièni druþboslovci in humanisti. Iz rezultatov ankete je razvidno, da se študentke in štu- dentje odloèajo za ukrepanje, ko medijske vsebine zbudijo njihovo pozornost. Kot pripadniki nove generacije najraje izrazijo nestrinjanje na internetnih forumih (9,8 odstotka), pri tem pa posegajo tudi po tistih oblikah, ki zahtevajo še veèjo osebno angaþiranost. Pri dojemanju funkcije medijev v druþbi izstopa nega- tivna funkcija – mediji spodbujajo potrošništvo –, pri ka- teri je bila izraþena najvišja stopnja strinjanja med ponuje- nimi moþnostmi. Veljata tudi ugotovitvi, do so brucke bolj optimistiène od brucov tako glede nadzorne in izobraþevalne funkcije medijev kot vloge medijev pri spodbujanju razu- mevanja med raznimi skupnostmi. slo.indd 67 slo.indd 67 2. 3. 2009 14:16:58 2. 3. 2009 14:16:58 68 Spremljanje in vrednotenje medijev VIRI IN LITERATURA viri Evropski pristop k medijski pismenosti v digitalnem oko- lju, Poroèilo komisije Evropske skupnosti evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialne- mu odboru in odboru regij, Evropska komisija, 20. 12. 2007, dostopno 5. 12. 2008. Media Literacy Audit: Report on adult media literacy, Of- fice of Communications (Ofcom), str. 17 in 33. Objav- ljeno 2. marca 2006 www.ofcom.org.uk/advice/media_ literacy/medlitpub/medlitpubrss/medialit_audit/medi- alit_audit.pdf, dostopno 4. 12. 2008 National Geographic-Roper Public Affairs 2006 Geo- graphic Literacy Study, National Geographic Socie- ty, Washington, 2006 http://www.nationalgeographic. com/roper2006/pdf/finalReport2006GeogLitsurvey. pdf, dostopno 1. 12. 2008 National Geographic-Roper 2002 Global Geographic Li- teracy Survey, National Geographic Society, Washing- ton, 2002 http://www.nationalgeographic.com/geosur- vey/download/RoperSurvey.pdf, dostopno 1. 12. 2008. Prijave (prve þelje) za vpis v prvi letnik, študijsko leto 2008/09, prvi rok, 18. 7. 2008, Univerza v Ljubljani, http://www.vpis.uni-lj.si/podatki/sprejeti_prvi_rok_ 2008.pdf, dostopno 5. 12. 2008 The Future of News, Radio–Television News Directors Association & Foundation, 2006 http://www.rtnda. org/resources/future/index.shtml, Section 1, str. 3 slo.indd 68 slo.indd 68 2. 3. 2009 14:16:58 2. 3. 2009 14:16:58 Študentje in mediji 69 literatura croteau, david in william hoynes (2006) The Business of Media: Corporate Media and the Public Interest, Pine Forge Press/Sage, Thousand Oaks. mindich, david t. z. (2005 ) Tuned Out: Why Americans Under 40 Don’t Fol- low the News, Oxford University Press, New York. prpiè, marko (2008 ) »Raba medijev med študenti: Raziskava med štu- dentkami in študenti prvih letnikov slovenskih uni- verz. Medijska preþa, št 31, maj 2008, str. 35-37 http:// mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/31/re- cepcija/, dostopno 5. 12. 2008. putnama, roberta d. (2000 ) Bowling Alone, Simon & Schuster Paperbacks, New York. slo.indd 69 slo.indd 69 2. 3. 2009 14:16:58 2. 3. 2009 14:16:58 Študentje in mediji 70 VPRAŠALNIK ZA ŠTUDENTKE IN ŠTUDENTE 1 kako pogosto spremljate novice o politiènem dogajanju doma in v tujini? (obkroþite) a manj kot enkrat na teden b enkrat ali dvakrat na teden c trikrat do petkrat na teden d vsak dan e ne spremljam 2 naštejte vire informacij, ki jih najpogosteje uporabljate? a dnevni èasopis (vpišite) b tednik (vpišite) c radijska postaja (vpišite) d televizijska postaja (vpišite) e spletna stran (vpišite) f spletni dnevnik/ blog (vpišite) g drugo (vpišite) h ne spremljam 3 katere televizijske informativne oddaje spremljate? (obkroþite lahko tudi veè odgovorov) a 24ur b 24ur zveèer c tv Dnevnik d Odmevi e Info tv f Svet g tuje informativne oddaje h drugo (vpišite) ........................................................................ i ne spremljam 4 katere radijske informativne oddaje spremljate? (obkroþite lahko tudi veè odgovorov) a informativne oddaje na Radiu Slovenija b poroèila na lokalni ali regionalni radijski postaji c poroèila na komercialni radijski postaji d poroèila na študentskem radiu slo.indd 70 slo.indd 70 2. 3. 2009 14:16:58 2. 3. 2009 14:16:58 71 Spremljanje in vrednotenje medijev e tuja radijska poroèila f drugo (vpišite) ........................................................................ g ne spremljam 5 kako pogosto uporabljate internet? (obkroþite) a manj kot enkrat na teden b enkrat ali dvakrat na teden c trikrat do petkrat na teden d vsak dan e ne uporabljam 6 kje najbolj pogosto uporabljate internet? (obkroþite) a doma b na fakulteti c v knjiþnici d v javnem prostoru (internetni lokal, »hot spot«, itd.) e ne uporabljam 7 kaj najbolj pogosto poènete na internetu? (obkroþite tri moþnosti) a pošiljanje/sprejemanje elektronske pošte (e-mail) b iskanje dnevnih novic c pogovor (chat) d študij e internetna telefonija f iskanje ljudi s podobnimi interesi g razvedrilo h urejam svojo spletno stran, blog, profil ipd. i sodelujem v internetnih forumih/komentarjih j ne uporabljam 8 ali spremljate spletne dnevnike (bloge)? a da b ne 9 èe spremljate spletne dnevnike, prosimo, napišite, katere. ....................................................................................... slo.indd 71 slo.indd 71 2. 3. 2009 14:16:58 2. 3. 2009 14:16:58 Študentje in mediji 72 10 kaj od naštetega ustvarjate/urejate na internetu? a blog b spletno stran c profil (Facebook, Myspace ipd.) d objavljam fotografije oz. video posnetke (npr. YouTube) e drugo (napišite, kaj ) ................................................................. f na internetu ne ustvarjam/urejam vsebin 11 za kaj uporabljate mobilni telefon? (obkroþite lahko tudi veè odgovorov) a za klice b za pošiljanje sms/mms sporoèil c za fotografiranje in/ali pošiljanje fotografij d za dostop do interneta e za dostop do elektronske pošte f drugo (napišite, za kaj ) ............................................................ g ne uporabljam 12 ali dostopate do medijskih vsebin (npr. informativnih portalov, spletnih strani medijskih hiš ipd.) po mobilnem telefonu? a da b ne c ne uporabljam mobilnega telefona 13 katerim temam oz. vsebinam v medijih namenjate najveè pozornosti? (izberite najveè tri odgovore) a notranja politika b zunanja politika c socialne zadeve d okolje/ekologija e lokalne novice f kultura/umetnost g znanost/tehnologija h gospodarstvo/finance/borza i èrna kronika j šport k þivljenje znanih ljudi l zdravstveni nasveti slo.indd 72 slo.indd 72 2. 3. 2009 14:16:58 2. 3. 2009 14:16:58 73 Spremljanje in vrednotenje medijev m þivljenjski slog (lifestyle) n ne spremljam 14 katere teme oz. vsebine v medijih pogrešate oz. bi si jih þeleli veè? (izberite najveè tri odgovore) a notranja politika b zunanja politika c socialne zadeve d okolje/ekologija e lokalne novice f kultura/umetnost g znanost/tehnologija h gospodarstvo/finance/borza i èrna kronika j šport k þivljenje znanih ljudi l zdravstveni nasveti m þivljenjski slog (lifestyle) n ne spremljam 15 katere televizijske programske zvrsti najbolj pogosto spremljate? (izberite najveè tri odgovore) a novice b kulturne in/ali umetniške oddaje c dokumentarne oddaje d pogovorne oddaje e nadaljevanke in/ali nanizanke f telenovele g filmi h verske oddaje i razvedrilne oddaje j resniènostni šovi k šport l vreme m ne spremljam slo.indd 73 slo.indd 73 2. 3. 2009 14:16:59 2. 3. 2009 14:16:59 Študentje in mediji 74 16 katere televizijske programske zvrsti pogrešate oz. bi si jih þeleli veè? (izberite najveè tri odgovore) a novice b kulturne in/ali umetniške oddaje c dokumentarne oddaje d pogovorne oddaje e nadaljevanke in/ali nanizanke f telenovele g filmi h verske oddaje i razvedrilne oddaje j resniènostni šovi k šport l vreme m ne spremljam 17 kateri so najpomembnejši razlogi, zaradi katerih se odloèate za izbiro informativnega medija (èasopisa, radija, televizije ali spletne strani)? (obkroþite lahko tudi veè odgovorov) a nepristranost in verodostojnost b neodvisnost od politiènih interesov c neodvisnost od ekonomskih interesov d poglobljeno poroèanje o izbranih temah e cena oz. cena dostopa f kakovost in izvirnost avtorjev (novinarjev, komentatorjev itn.) g stališèa medija do politiènih tem so podobna mojim h drugo (napišite, kaj ) ................................................................. i ne vem 18 ali mislite, da so mediji v sloveniji pri poroèanju o politiènem dogajanju nepristranski? a da b ne c ne vem slo.indd 74 slo.indd 74 2. 3. 2009 14:16:59 2. 3. 2009 14:16:59 75 Spremljanje in vrednotenje medijev 19 katero javno vprašanje je v tem letu zbudilo vašo pozornost (ni nujno, da so mediji o tem poroèali, je pa po vašem mnenju pomembno lokalno, nacionalno ali globalno vprašanje)? a vpišite ..................................................................................... b nobeno javno vprašanje ni zbudilo moje pozornosti 20 iz katerega medija ste o tem vprašanju dobili najveè informacij? a dnevni èasopis (vpišite, kateri ) .................................................. b tednik (vpišite) ........................................................................ c radijska postaja (vpišite) ........................................................... d televizijska postaja (vpišite) ...................................................... e spletna stran (vpišite) .............................................................. f spletni dnevnik / blog (vpišite) ................................................. g drugo (vpišite) ......................................................................... h v medijih nisem zasledil(-a) informacij o tem vprašanju 21 èe ste se zaradi pozornosti, ki jo je pri vas zbudilo to vprašanje, odloèili ukrepati, kaj ste v zvezi s tem naredili? (obkroþite lahko tudi veè odgovorov) a poklical(-a)/pisal(-a) sem pristojni ustanovi in izrazil(-a) svoja stališèa ali protest b poslal(-a) sem javno pismo ali peticijo pristojni ustanovi, ga raz- poslal(-a) medijem in/ali veèjemu številu prejemnikov, ki delujejo na tem podroèju v javnosti c izrazil(-a) sem svoje mnenje o tem vprašanju na internetnem fo- rumu d napisal(-a) sem besedilo za »pisma bralcev« e klical(-a) sem radijski ali televizijski program f spodbudil(-a) sem organiziranje okrogle mize ali protesta o tem vpra- šanju g udeleþil(-a) sem se okrogle mize/protesta (shoda, demonstracij) o tem vprašanju h pisal(-a) sem predstavnikom lokalne ali drþavne oblasti v zvezi s tem vprašanjem i bojkotiral(-a) sem izdelek/storitev/prireditev j podpisal(-a) sem peticijo k drugo (vpišite, kaj) .................................................................. l nobeno vprašanje me ni toliko izzvalo slo.indd 75 slo.indd 75 2. 3. 2009 14:16:59 2. 3. 2009 14:16:59 Študentje in mediji 76 22 ali ste se kdaj pritoþili glede neèesa, kar se vam je v medijih zdelo nesprejemljivo? a da b ne c v medijih nisem opazil(-a) takšnih vsebin 23 na kakšen naèin ste se pritoþili glede medijskih vsebin? a uveljavljanje pravice do popravka in odgovora b pisma bralcev c klic in/ali pismo uredniku/urednici in/ali novinarju/novinarki d pritoþba programskemu svetu RTV Slovenija e pritoþba novinarskemu èastnemu razsodišèu f prijava medijskemu inšpektorju g drugo (napišite, kaj ) ................................................................. h v medijih nisem opazil(-a) takšnih vsebin 24 kaj po vašem mnenju pomeni pojem »medkulturni dialog«? (izberite najveè tri odgovore, ki po vašem mnenju najbolje defi nirajo ta pojem) a skupno þivljenje, spoznavanje in spoštovanje raznih kultur b komunikacija med pripadniki raznih skupnosti (etniènih, verskih in drugih) c kulturni dogodki, na katerih se predstavlja kulturna ustvarjalnost raznih skupnosti d spoštovanje jezikovnih razlik e vkljuèevanje spoznavanja in sprejemanja razliènih kultur v šolske programe f zagotavljanje moþnosti manjšinam za ustvarjanje medijskih vse- bin in izdajanje medijev v njihovem jeziku g prepreèevanje diskriminacije pripadnikov drugih skupnosti h zagotavljanje posebnih pravic pripadnikom skupnosti, ki so v manjšini i zašèita tradicionalnih vrednot j ureditev posebnih sosesk za þivljenje ljudi, ki pripadajo isti skupnosti k zagotavljanje doloèenega števila delovnih mest in mest za vpis na študij in v študentskih domovih (kvot) za pripadnike manjšinskih skupnosti l prepreèevanje sovraþnega govora o pripadnikih drugih skupnosti v medijih m drugo (vpiši) ........................................................................... n ne vem slo.indd 76 slo.indd 76 2. 3. 2009 14:16:59 2. 3. 2009 14:16:59 Študentje in mediji 77 25 koliko se strinjate s spodnjimi trditvami? Svoje strinjanje lahko izrazite s številko od 1 do 5, ki pomenijo: 1 - sploh se ne strinjam, 2 - ne strinjam se, 3 - niti se strinjam niti se ne strinjam, 4 - strinjam se, 5 - popolnoma se strinjam. a mediji razkrivajo nepravilnosti v druþbi 1 2 3 4 5 b mediji so sredstvo za uveljavljanje ekonomskih interesov 1 2 3 4 5 c mediji so sredstvo za uveljavljanje politiènih interesov 1 2 3 4 5 d mediji prispevajo k razgledanosti in izobraþenosti 1 2 3 4 5 e mediji spodbujajo potrošništvo 1 2 3 4 5 f mediji prispevajo k poveèanju nestrpnosti v druþbi 1 2 3 4 5 g mediji prispevajo k poveèanju nasilja v druþbi 1 2 3 4 5 h mediji prispevajo k boljšem poznavanju in razumevanju potreb in in- teresov raznih druþbenih skupin in skupnosti 1 2 3 4 5 spol: (obkroþi) þ m leto rojstva: .......................................... slo.indd 77 slo.indd 77 2. 3. 2009 14:16:59 2. 3. 2009 14:16:59 . slo.indd 78 slo.indd 78 2. 3. 2009 14:16:59 2. 3. 2009 14:16:59 . ETNIÈNE MANJŠINE IN MEDIJI neva nahtigal slo.indd 79 slo.indd 79 2. 3. 2009 14:16:59 2. 3. 2009 14:16:59 80 Spremljanje in vrednotenje medijev UVOD Glavni namen tega dela prièujoèe publikacije je nadalj- nje odpiranje pomembnega in aktualnega problema komu- nikacijskih pravic manjšin. V preteklosti se je Mirovni in- štitut v okviru zbirke MediaWatch osredotoèal na analize poroèanja o manjšinah in na vkljuèenost manjšin v medij- ski sistem v Sloveniji, tokrat pa obravnavamo medijske rabe in percepcije medijev med pripadniki manjšin. V okviru zmoþnosti smo se v raziskavi, ki je predmet tega poroèila, pri opredeljevanju manjšin osredotoèili na etniènost, in to predvsem kot sporoèanje kulturne identitete. 1 Naše loteva- nje osrednje teme je utemeljeno v razmisleku o multikultu- ralizmu, druþbenem vkljuèevanju in izkljuèevanju ter vlogi medijev v multikulturni druþbi. 2 Eden najbolj znanih teoretikov multikulturalizma Will Kymlicka razèlenjuje poloþaj in posebne pravice manjšin- skih narodnih in etniènih skupnosti v veèkulturnih druþbah na pravico do samouprave, posebnega (politiènega) pred- stavništva in polietniène pravice (Kymlicka, 1995: 29–32). Zadnje so obièajno namenjene integraciji manjšin v širšo druþbo, temu, »da pomagajo etniènim skupinam in ver- skim manjšinam izraþati svojo kulturno posebnost in po- nos, ne da bi bil s tem ogroþen njihov uspeh v ekonomskih in politiènih institucijah dominantne druþbe« (Kymlicka, 1995, 31). Husband (2000: 204) navaja kot posebni izraz polietniènih pravic tudi posebno drþavno podporo za me- dijske politike in financiranje, namenjeno uveljavljanju interesov manjšinskih etniènih skupin na podroèju me- dijev. Kot še piše Husband (2000: 212), gre pri podpori za zmanjševanje ali odpravljanje ekonomskih, profesionalnih in politiènih omejitev pri uporabi medijev kot osrednje poti 1 Pojmi etniènost, narodnost, kultura, veèina, manjšina … nikakor niso enoznaèni in lahko bi celoten prispevek namenili le raznim interpretacijam, vendar to ni njegov namen. Ob beþni opredelitvi etniènosti, kot smo jo obravnavali v okviru raziskave, omenimo le problem vsakršnega prijema pri obravnavi etniènih skupnosti: »Izraz etnièna skupnost lahko zapre ali zameji skupino oseb, na katero se nanaša, v njeno etniènost in tako lahko zatre njene multiplicirane identitete in njeno svobošèino/ pravico do samoopredelitve.« (Medved 2003: 457) Da je lahko to problem in da je etniènost primarno stvar samoopredelitve, se je pokazalo tudi pri distribuciji naše- ga vprašalnika. Nekaj ljudi se je odzvalo s protestnimi klici, ker smo jih uvrstili med etniène manjšine. Eden od klièoèih, ki smo ga po pošti kontaktirali preko manjšin- skega kulturnega društva, je vprašal: »Kdaj pa bom lahko rekel, da sem Slovenec?« 2 V vprašalniku, na katerem je temeljila raziskava, sodelujoèim nismo definirali izraza »mediji« in ga nismo omejili na pomen, ki ga definira 2. èlen zakona o medijih. Ko smo dobivali odgovore o manjšinskih medijih, je mogoèe, da so sodelujoèi mednje prištevali tudi biltene manjšinskih društev, ki jih Zakon o medijih ne zajema. Poleg tega smo med vprašanji o medijskih rabah – širše od zakonskega okvira – navajali tudi spletne dnevnike/bloge. Tudi v tem poroèilu privzemamo razširjeno pojmovanje medijev glede na zakon. slo.indd 80 slo.indd 80 2. 3. 2009 14:16:59 2. 3. 2009 14:16:59 81 Etniène manjšine in mediji do udeleþbe v javni sferi, kar je samo po sebi dobro, vendar ne zadostno za multietnièno javno sfero. Kot nujne kom- plementarne elemente medijske krajine omenja Husband javne radiotelevizijske servise. V (funkcionalni) veèetnièni ali veèkulturni medijski sfe- ri bi bil kulturnim manjšinam zagotovljen vsestranski dostop do medijev, ki ga je mogoèe preverjati z vrsto kazalnikov (glej Petkoviæ, 2002). 3 T ako bi bil vsaj z mediji vzpostavljen aktiven medkulturni dialog, predpostavka za kohezivnost veèkulturnih druþb in politiko multikulturalizma, o èemer je bilo zaradi Evropskega leta medkulturnega dialoga (2008) 4 nekaj veè govora v širši javnosti prav med izvajanjem razi- skave. Mednarodno relevantnost teh problemov med dru- gim potrjuje Konvencija o zašèiti in promociji raznolikosti kulturnih izrazov Unesca, 5 ki je zaèela veljati marca 2007. “Kulturne pravice” (2. èlen) opredeljuje s termini: svoboda izraþanja, informiranja in komuniciranja, in zmoþnost posa- meznikov, da svobodno izbirajo kulturne izraze. Konvenci- ja navaja med temeljnimi pogoji za kulturno raznovrstnost prost dostop do medijev, ki je tudi pogoj za vzdrþevanje med- kulturnega dialoga. 6 Medtem ko nastajajo teorije o funkcionalni in koheziv- ni multikulturnosti, pa »raziskave deprivilegiranih skupin sporoèajo, da je nemalo kulturnih atributov lahko dejav- nik izkljuèevanja, nekatere kulturne identitete pa so jasen izkljuèevalec v vseh druþbah, tudi rasa in etniènost, katerih ‘priljubljenost’ je moèno odvisna od druþbenega konteksta«. 3 B. Petkoviæ (2002) kazalnike, s katerimi je mogoèe spremljati varstvo pravic manj- šin na medijskem podroèju, povzema kot dostop manjšin do osrednjih medijev (tako javnih kot tistih v zasebni lasti), delovanje manjšinskih medijev in poroèanje medi- jev o temah, ki zadevajo manjšine. Ko razèlenjuje omenjene kazalnike (ibid.) najprej navaja ugotovitve, koliko je v osrednjih medijih programov in rubrik, ki obravnava- jo teme, pomembne za manjšine, ki so namenjene manjšinam in jih ustvarjajo pri- padniki manjšin, pri èemer je pomembno, da manjšine nimajo dostopa le do tiska- nih medijev, ampak tudi do radijskih in televizijskih programov. Spremljamo tudi, kdo pripravlja programe za manjšine v osrednjih radiodifuznih medijih in vsebine za manjšine nasploh oziroma koliko so manjšinski novinarji vkljuèeni v proces produk- cije teh programov, pa tudi udeleþbo predstavnikov manjšin v instancah odloèanja. 4 Glej npr. http://www.mk.gov.si/si/evropsko_leto_medkulturnega_dialoga_2008/. 5 Glej http://portal.unesco.org/culture/en/ev.php-URL_ID=11281&URL_DO=DO_ TOPIC&URL_SECTION=201.html. 6 Po naroèilu evropske komisije je v letu 2008 nastala študija o tem, kako se med- kulturni dialog razume in teèe po Evropi. V okviru študije so razvili in v razpra- vo predlagali takšno definicijo: “Medkulturni dialog je proces, ki obsega odprto in spoš tljivo izmenjavo ali interakcijo med posamezniki, skupinami in organizacijami z razliènimi kulturnimi ozadji ali svetovnimi nazori. Med njegovimi cilji so: razviti glob lje razumevanje razliènih perspektiv in praks; poveèati participacijo, svobodo in zmoþnost izbire; spodbujati enakopravnost; in krepiti kreativne procese.” (ERICarts 2008: xiii) Medkulturni dialog, opozarjajo, mora preseèi golo “strpnost do drugega” in lahko vkljuèuje ustvarjalne zmoþnosti, ki izzive in vpoglede pretvarjajo v inovacij- ske procese in v nove oblike izraþanja. Med “deljenimi prostori”, v katerih se lahko odvijajo taki procesi, so tudi mediji (ibid.). slo.indd 81 slo.indd 81 2. 3. 2009 14:17:00 2. 3. 2009 14:17:00 82 Spremljanje in vrednotenje medijev (Zavratnik Zimic, 2000: 834) Preuèevalci poloþaja manj- šin v Sloveniji tudi ugotavljajo, da »obstaja zelo zadrþan, pogosto celo negativen odnos veèinskega prebivalstva do izraþanja etniène raznolikosti v javnosti«. (Þagar et al. 2006: 10) Med zadnjimi raziskavami na tem podroèju je Euroba- rometer, posveèen diskriminaciji v Evropski uniji. Pokaza- lo se je, da so od 27 vkljuèenih drþav za Slovenijo le tri, v katerih manj ljudi meni, da ljudje razliènih etniènih ozadij kot veèina bogatijo nacionalno kulturo. 7 Kot kaþe, še naprej velja ugotovitev iz leta 2003, da se percepcija slovenske nacije kot veèetniène tvorbe v skupi- ni etniènih Slovencev še ni »udomaèila« (Komac 2005a: 233). Ksenija H. Vidmar piše (2006: 581) v kontekstu ana- lize konkretnega medijskega poroèanja: »Multikulturali- zem ni vprašanje dobre volje. Zahteva preobrazbo aparata vednosti-oblasti: institucij, šole, medijev. Mediji so kljuèni za razširjanje multikulturnih pogledov in diskurzov, pa tudi oblikovanje in izobraþevanje multikulturne zavesti.« Del po- dobe medijev na tem podroèju smo poskusili odstreti z našo raziskavo, ki jo predstavljamo v naslednjih poglavjih. V Sloveniji doslej niso bile opravljene širše raziskave o rabi in percepciji medijev med manjšinami in tudi ta, o kateri poroèamo, je nastala v okviru omejenih zmoþnosti nevladnega sektorja. Drugaèen prijem imajo, na primer, v Veliki Britaniji, kjer se je temu podroèju sistematièno in z ustreznimi sredstvi posvetil glavni medijski regulator Of- com. Medijske rabe manjšin so raziskali v okviru študije o medijski pismenosti. Osredotoèili so se na štiri najveèje manjšinske etniène skupine in opravili raziskavo na repre- zentativnem vzorcu, ki je odslikaval starostno strukturo in geografsko porazdelitev glede na popis prebivalstva iz leta 7 S trditvijo, da ljudje drugaènega etniènega izvora kot veèina prebivalstva v Slove- niji bogatijo slovensko kulturo se je v raziskavi Eurobarometer strinjalo 48 odstot- kov sodelujoèih. Za Slovenijo so se uvrstili Avstrija, Ciper in Malta, v vseh drugih 23 vkljuèenih drþavah pa deleþ tistih, ki se strinjajo z ustrezno prilagojeno trditvijo (glede na to, kje se je izvajala raziskava), presega polovico. Najvišji je na Švedskem, kjer se je s trditvijo strinjalo 86 odstotkov vprašanih. Povpreèje Evropske unije je bilo 65 odstot- kov. (Glej http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_263_sum_en.pdf) Za ilustracijo etniène pestrosti prebivalstva Slovenije lahko navedemo podatek iz popisa prebivalstva leta 2002, ko so se po narodnostni pripadnosti kot Slovenci opre- delili 1.631.363 od 1.766.982 narodno opredeljenih prebivalcev (vseh prebivalcev so sicer našteli 1.964.036) (vir: Statistièni urad rs). Pripadnike neslovenskih etniènih skupin je mogoèe razvrstiti v dve glavni skupini (s tem sicer podajamo osiromašen pogled na etnièno sestavo prebivalstva): »zgodovinske narodne manjšine (v ustavi je govor o avtohtonih narodnih skupnostih brez posebne razlage pridevnika avtohton) in nove narodne skupnosti. V kategorijo zgodovinske narodne manjšine so vštete italijanska, madþarska in romska narodna skupnost. Med nove narodne skupnosti uvršèamo pripadnike narodov nekdanje skupne jugoslovanske drþave, ki so se v Slo- venijo priseljevali v celotnem obdobju njenega obstoja, posebno intenzivno od sre- dine šestdesetih let prejšnjega stoletja dalje; predvsem zaradi ekonomskih razlogov.« (Komac, Medvešek 2005: i) slo.indd 82 slo.indd 82 2. 3. 2009 14:17:00 2. 3. 2009 14:17:00 83 Etniène manjšine in mediji 2001. Na koncu leta 2007 so opravili 1200 intervjujev s pripadniki in pripadnicami manjšinskih skupnosti in v le- tos objavljenem poroèilu poglobljeno predstavili njihove medijske rabe. Splošna ugotovitev je, da so znatne razli- ke med etniènimi manjšinami, nasploh pa manj kot druga britanska populacija uporabljajo tradicionalne medije (na primer, manj berejo èasopise) in veè uporabljajo svetovni splet. Del razlage za vzorce medijskih rab je mlajši starostni profil etniènih manjšin. Za zasnovo raziskave je pomembno Ofcomovo obravnavanje dostopa do medijev, ki ni omejeno na to, da so platforme na voljo in jih posamezniki uporablja- jo, ampak se osredotoèa »na interes, zavedanje, uporabo in obvladanje«. (Ofcom 2008: 12) Poudarili smo þe, da niti prejšnje niti naša raziskava v Sloveniji ne zagotavljajo primerljivih podatkov z britan- skimi, je pa v manjšem obsegu medijske rabe vkljuèevala raziskava Percepcije slovenske integracijske politike, ki jo je Inštitut za narodnostna vprašanja opravil leta 2003 med pripadniki in pripadnicami »novih manjšin« v Sloveniji 8 . Med sodelujoèimi v tej raziskavi je bila po rabah na prvem mestu televizija, na drugem radio in na tretjem tiskani me- diji. Poseganje po tiskanih medijih je bilo skromno, in to ne glede na razlièno etnièno pripadnost ali drugo socialno znaèilnost (kraj rojstva, starost, izobrazba) (Komac 2005: 385–9). Pokazalo se je tudi, da je »število tistih, ki segajo po tiskanih medijih (redno berem, berem obèasno), ki jih pripravljajo narodne skupnosti same, izjemno majhno, ra- zen pri anketirancih, ki so se po narodni pripadnosti opre- delili kot Muslimani in/ali Bošnjaki.« (ibid.: 396). Komac pripisuje razloge relativno najboljši medijski organizirano- sti te skupine, ki omogoèa boljšo dostopnost teh medijev, poleg tega pa tudi medijski »odbojnosti« do muslimanske/ bošnjaške problematike, »kar pripadnike te skupnosti gle- de na pridobivanje ustreznih informacij sili v lasten etnièni oziroma medijski krog« (ibid.). Hkrati so pripadniki najbolj »stigmatiziranih« etniènih skupnosti, Bošnjaki (Muslimani) in Srbi, najbolj poudarjali hotenje, da stopijo v slovenski medijski prostor skozi javno televizijo, pri èemer so tako ho- tenje najbolj izraþali stari do 30 let, visokošolsko izobraþeni in rojeni v Sloveniji (ibid.: 392). 8 Vzorec za raziskavo Percepcije slovenske integracijske politike so z metodo enostavne- ga sluèajnega vzorèenja zasnovali na podlagi baze vlog za slovensko drþavljanstvo. Naèrtovani vzorec je bil 4000 oseb, vendar je bil vzorèni okvir precej zastarel. Po èišèenju vzorca in teþavah z realizacijo so za konèno analizo pridobili 1163 izpolnje- nih in uporabnih vprašalnikov. (Komac, Medvešek 2005: 3–10) slo.indd 83 slo.indd 83 2. 3. 2009 14:17:00 2. 3. 2009 14:17:00 84 Spremljanje in vrednotenje medijev RAZISKOVALNI PRIJEM Podlaga raziskovanja je bil vprašalnik o rabi medijev in stališèih o njih z nekaj izjemami enak za vse tri druþbene skupine, vkljuèene v raziskavo 9 . Pri narodnih in etniènih manjšinah smo mu dodali vprašanja, povezana z manjšinski- mi mediji, vsebinami v osrednjih medijih, ki so namenjene manjšinam, in percepciji splošnega informiranja veèinskih medijev. 10 Vprašalnik smo poslali na naslove manjšinskih organizacij in posameznikov iz manjšinskih skupnosti, ki smo jih pridobili iz lastnih baz podatkov, s pomoèjo mini- strstva za kulturo in nekaterih manjšinskih organizacij. K sodelovanju smo jih vabili pisno in po telefonu ter se pri tem dogovarjali za pomoè pri distribuciji vprašalnika. Ta je tako med sodelujoèe veèinoma prišel po metodi »sneþne kepe«, preko pripadnikov in pripadnic manjšinskih skupno- sti, ki so bili pripravljeni aktivno podpreti raziskavo. 11 Naš prijem pri anketiranju, ki je bil v danih okvirih edini izved- ljiv, ima precej metodoloških pomanjkljivosti, in vzorèenje ni bilo primerno za posploševanje izsledkov na manjšinske skupnosti nasploh. Po daljših razpravah znotraj projektne ekipe smo se odloèili zoper vprašanje o konkretni etnièni oziroma na- rodni pripadnosti (in je bil vprašalnik v celoti anonimen), zato nimamo podatkov o tem, pripadniki katerih manjšin- skih skupnosti so dejansko izpolnjevali vprašalnike, in ni- smo posebej obdelovali vzorcev priznanih in nepriznanih oziroma ustavno kolektivno varovanih in nevarovanih manjšin. Med njimi pa je dejansko velika razlika, ko gre za kolektivne pravice – in podroèje dostopa do medijev je le eno od mnogih, na katerih se to kaþe. 12 Razlike v poloþaju 9 V okviru istega projekta sta bili opravljeni tudi raziskavi med študenti in študentka- mi prvih letnikov slovenskih univerz ter poslanci in poslankami drþavnega zbora rs. 10 Vprašalnik je objavljen v prilogi. 11 Vprašalnike smo zaèeli distribuirati 1. julija 2008, zbiranje izpolnjenih anket pa smo sklenili 20. avgusta. Vsakemu vprašalniku smo priloþili pojasnila o namenu in poteku raziskave ter pisemsko ovojnico s plaèano poštnino in z naslovom Mirovnega inštitu- ta, kjer smo zbirali izpolnjene vprašalnike. 12 Slovenski sistem pravnega varstva manjšin je tridimenzionalen: (1) relativno po- polna pravna zašèita italijanske in madþarske narodne skupnosti, ki vkljuèuje in- dividualno in kolektivno varstvo; poleg ustavnih doloèil je še okoli 80 zakonov in predpisov, ki se nanašajo na ti dve skupnosti; pravni okvir zagotavlja med drugim dvojeziènost na narodnostno mešanih obmoèjih, samoupravo obeh skupnosti in po- sebno politièno predstavništvo na lokalni ravni in v parlamentu; (2) za romsko sku- pnost splošno ustavno doloèilo, da se njen poloþaj uredi z zakonom, pri tem so veè kot desetletje in pol poloþaj te skupnosti parcialno regulirali le posamezni podroèni zakoni, leta 2007 pa je bil sprejet krovni zakon o romski skupnosti; (3) za vse dru- ge rudimentarni model zašèite etniène in kulturne identitete na individualni rav- ni, ki temelji na univerzalnih, ustavno zagotovljenih etniènih in kulturnih pravicah posameznikov, opredeljenih v 61. in 62. èlenu ustave. (Komac, Medvešek 2005: i- ii ter Þagar idr. 2006: 20) Slovenska ustava doloèa v 61. èlenu: »Vsakdo ima pravi- slo.indd 84 slo.indd 84 2. 3. 2009 14:17:00 2. 3. 2009 14:17:00 85 Etniène manjšine in mediji manjšinskih skupnosti, ki jih vprašalnik ne kaþe, so zatem prihajale na dan v poglobljenih pogovorih, ki smo jih po prvi obdelavi rezultatov ankete opravili s pripadniki in pri- padnicami manjšinskih skupnosti. 13 Kakovost pridobljenih podatkov bi bila nedvomno bolj- ša z vodenim osebnim anketiranjem. V našem pripravljenem vprašalniku, poslanem v pisni obliki, so vprašanja pogosto ostala brez odgovora ali pa sodelujoèi niso dosledno upošte- vali navodil, na primer, ko smo omejili število odgovorov na posamezno vprašanje. Z redkimi izjemami so bila vpra- šanja sicer zaprtega tipa (s ponujenimi moþnimi odgovori), èesar ob povzemanju rezultatov ne bomo posebej omenjali. V poroèilu povzemamo le izbrane poudarke; osredotoèili se bomo predvsem na vprašanja, po katerih se je vprašalnik za manjšine razlikoval od tistega za drugi dve skupini v sklo- pu naše raziskave. Konèni vzorec je zajemal 216 izpolnjenih vprašalni- kov (to je pribliþno tretjinski odziv), od tega 121 moških in 93 þensk. 14 Povpreèna starost je 47,4 let. Najveè, 58, sodelujoèih je bilo rojenih v letih od 1948 do 1957. 15 Analize medijskih vsebin kaþejo, da so v novinarskih poroèilih, ki so posveèena manjšinam, njihovi pripadni- ki redko vir informacij (glej npr. Kuhar 2006, Makaroviè, co, da svobodno izraþa pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraþa svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo«. Èlen 62 pa se glasi: »Vsak- do ima pravico, da pri uresnièevanju svojih pravic in dolþnosti ter v postopkih pred drþavnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno sluþbo, uporablja svoj jezik in pisa- vo na naèin, ki ga doloèi zakon.« Nakazana osnovna pravna ureditev je preslikana v medijsko krajino. Medijske dejavnosti priznanih narodnih manjšin, torej italijan- ske in madþarske, so zakonsko regulirane in imajo zagotovljeno redno financiranje iz drþavnega proraèuna. V zadnjem desetletju se v tem smislu po malih korakih izbolj- šuje poloþaj romske skupnosti (glej npr. Petkoviæ 2005), za nove manjšine pa je var- stvo zagotovljeno le na individualni ravni in drþavne institucije se ob zahtevah po drþavni podpori za medijske dejavnosti teh skupnosti sklicujejo na odsotnost pravnih podlag. Izjema je posebni oddelek na ministrstvu za kulturo, ki v omejenem obsegu financira programske dejavnosti kulturnih društev tudi tistih narodnomanjšinskih skupnosti, ki niso ustavno imenovane, in priseljencev. (Krþišnik Bukiæ 2003: 32) O nesorazmernem financiranju medijskih dejavnosti manjšinskih skupnosti glej npr. Petkoviæ 2005: 30. 13 Poglobljeni intervjuji so bili novembra 2008 veèinoma opravljeni v þivo, nekaj smo jih opravili in posneli po telefonu. Opravljeni so bili po enaki osnovni strukturi z vnaprej pripravljenimi enakimi vprašanji, ob tem smo vsakemu sogovorniku zasta- vili še nekaj dodatnih vprašanj glede na njegovo ali njeno funkcijo oziroma vlogo v manjšinskih skupnostih in širše. Starost sogovornikov je od 30 do 66 let, vsi pa so med bolj aktivnimi uporabniki medijev. Novice o politiènem dogajanju, na primer, spremljajo vsak dan. Veèinoma so tudi redni uporabniki svetovnega spleta. Poleg teh smo opravili tudi veè krajših informativnih pogovorov po telefonu in ob robu javnih dogodkov. 14 Dva anketiranca spola nista navedla. 15 Druge demografije nismo ugotavljali, a pri nadaljnjem raziskovanju bi se kazalo tega lotiti drugaèe, ker razširjena demografija omogoèa boljši vpogled in veèjo primerlji- vost z drugimi raziskavami, ki obièajno kaþejo razlike med sodelujoèimi glede na nji- hovo izobrazbo, pogosto tudi glede na kraj bivanja (urbano, ruralno okolje itd.) in še druge podrobnosti. slo.indd 85 slo.indd 85 2. 3. 2009 14:17:00 2. 3. 2009 14:17:00 86 Spremljanje in vrednotenje medijev Ronèeviæ 2006, Erjavec, Bašiæ Hrvatin, Kelbl 2000). V naši raziskavi pa je skoraj èetrtina (52) sodelujoèih þe govorila z novinarji in novinarkami oziroma so bili zanje vir informa- cij 16 . T o lahko poveþemo z naèinom razširjanja vprašalnika, o katerem domnevamo, da ga je izpolnilo sorazmerno veliko tistih, ki so aktivni, tudi vodilni v manjšinskih kulturnih organizacijah, zato so bolj izpostavljeni in jih je novinarjem in novinarkam laþe prepoznati ter predstaviti kot relevantne vire informacij. 17 Veè kot petina (45) sodelujoèih je tudi þe sodelovala pri ustvarjanju medijskih vsebin kot avtor ali avtorica. Nismo sicer ugotavljali, za kakšno vrsto medija so pripravljali vsebine (ali je to npr. obèasno glasilo manjšin- skega društva ali oddaje na nacionalnem radiu ali televiziji) in tudi ne, ali je šlo le za posamezen prispevek ali sodelujoèi tudi ta èas sodeluje pri ustvarjanju medijskih vsebin. Vemo pa, da so bila med naslovniki naše prošnje za sodelovanje v raziskavi uredništva veè manjšinskih medijev in da so se nekatera skupinsko odloèila za sodelovanje v anketi. Z omejenimi zmoþnostmi smo tudi pri opravljanju po- globljenih intervjujev s pripadniki narodnih in etniènih manjšin dosegli oþji krog, kot bi zadošèal za ustrezno zasto- panost vseh manjšinskih skupnosti v Sloveniji. Kljub temu so lahko pridobljeni odgovori koristni kot vpogled v mnenja skupine posameznikov in posameznic, ki v sebi prepozna- vajo drugaèno kulturno identiteto ali sebe prepoznavajo v drugaèni kulturni identiteti kot veèina drugih drþavljanov in drþavljank in so aktivni v zvezi z manjšinskimi zadevami. Med sogovorniki je bilo tudi nekaj urednikov in urednic ter rednih ustvarjalcev in ustvarjalk manjšinskih medijev in vsebin za manjšine v okviru rtv Slovenija. 18 16 Zastavili smo vprašanje: »Ali ste o poloþaju narodnih/etniènih skupnosti v Sloveni- ji kdaj govorili za kateri koli medij oziroma s katero koli novinarko ali novinarjem?« Pritrdilno je odgovorilo 52 oziroma 24,1 odstotka sodelujoèih. 17 Raziskava o percepcijah slovenske integracijske politike iz leta 2003 je pokazala, da je stopnja udeleþbe v dejavnostih teh društev precej nizka. Samo 3,2 odstotka sodelujoèih je odgovorilo, da so aktivni èlani kulturnih društev, 42 odstotkov pa jih je izjavilo, da jih aktivnosti kulturnih društev etniènih/narodnih skupnosti sploh ne zanimajo. (Þagar et al. 2006: 47) 18 Oprli smo se tudi na številne druge vire. Pregledali smo dokumente mednarodnih or- ganizacij, resolucije, poroèila in podobne zapise slovenskih drþavnih ustanov, podat- ke o meritvah javnega mnenja na evropski ravni, akademske in številne druge pisne vire, ki jih ne moremo vseh vkljuèiti v besedilo, so pa pomagali pri zasnovi vprašal- nika ter pri analizi in interpretaciji odgovorov sodelujoèih v anketi in sogovornikov iz manjšinskih skupnosti. slo.indd 86 slo.indd 86 2. 3. 2009 14:17:00 2. 3. 2009 14:17:00 87 Etniène manjšine in mediji SPREMLJANJE MEDIJEV IN SPLOŠNA STALIŠÈA Preden preidemo na specifièna vprašanja, povezana z manjšinami, na kratko o strukturi sodelujoèih v anketi glede na njihove medijske rabe in splošna stališèa o medijih. Veèina spremlja novice o politiènem dogajanju doma in v tujini vsak dan (graf 1). Ta odgovor so prevladujoèe izbrali tako moški kot þenske, vendar je deleþ prvih bistve- no veèji (razlike so statistièno znaèilne). Tako je med vse- mi sodelujoèimi moškega spola deleþ tistih, ki spremljajo novice vsak dan, 69,7-, pri þenskah pa 49,4-odstoten. Na drugem mestu (skupaj slaba petina vseh sodelujoèih) je bil odgovor, da spremljajo novice tri- do petkrat na teden, kot je odgovorilo pribliþno èetrtina þensk in 15 odstotkov moš- kih. Da novic ne spremljajo, je odgovorilo skupaj devet od 216 sodelujoèih. graf 1: spremljanje novic o politiènem dogajanju doma in v tujini po spolu (n=216) ( moški þenske skupaj) vsak dan 69,7% 49,4% 61,4% trikrat do petkrat na teden 15,1% 25,8% 19,5% enkrat ali dvakrat na teden 9,2% 13,5% 11,0% manj kot enkrat na teden 3,4% 4,5% 3,8% ne spremljam/uporabljam 2,5% 6,7% 4,3% Sodelujoèe v anketi smo vprašali tudi o konkretnih vi- rih informacij, ki jih najpogosteje uporabljajo. Ker smo po- nudili skupen odgovor, da medijev ne spremljajo, lahko pri posameznih vrstah medijev, kjer ni bilo odgovora, s precejš- njo zanesljivostjo sklepamo, da sodelujoèi teh vrst medijev ne uporabljajo kot vir informacij. S takšnim razumevanjem neodgovora na vprašanje 40 odstotkov sodelujoèih ne po- sega redno po dnevnikih (deleþ þensk neuporabnic je višji, slo.indd 87 slo.indd 87 2. 3. 2009 14:17:01 2. 3. 2009 14:17:01 88 Spremljanje in vrednotenje medijev in sicer jih je 47,3 odstotka, moških pa 34,7 odstotka), sko- raj tri èetrtine (73,1 odstotka ali skupaj 158) vprašanih ne posega po tednikih, 94 sodelujoèih (43,5 odstotka) pa med najpogostejšimi viri informacij ne navaja radijskih postaj. Najbolj spremljani so televizijski programi, ki jih kot najpo- gostejši vir informacij ne navaja le 30 sodelujoèih (13,9%). Najmanj uporabljani so viri informacij na svetovnem spletu – tako 151 vprašanih oziroma malenkost manj kot 70 odstot- kov ne uporablja spletnih strani in le šest od 216 sodelujoèih navaja kot vire informacij, ki jih najpogosteje spremljajo, tudi spletne dnevnike (bloge). Opazne so razlike glede na starost uporabnikov medijev, pri èemer so deleþi rednih uporabnikov med najmlajšimi sodelujoèimi (do 29 let) praviloma manjši kot med starej- šimi. Izjema so spletne strani, ki jih spremlja bistveno veèji deleþ mlajših kot starejših sodelujoèih. Med starejšimi od 60 let pogosto uporabljajo spletne strani kot vir informacij le trije ali 6,4 odstotka sodelujoèih v tej starostni kategori- ji in tudi med najmlajšimi je rednih uporabnikov manj kot polovica (48,7 odstotka). 19 graf 2: deleþi uporabnikov in neuporabnikov razliènih tipov medijev (n=216) ( ne spremlja spremlja) 19 Èetrtina (oziroma 54 od 216 sodelujoèih) je sicer odgovorila, da sploh ne uporablja interneta. Þenske, ki so sodelovale v anketi, uporabljajo internet bolj intenzivno kot moški. Tisti, ki uporabljajo internet, na njem najveèkrat išèejo dnevne novice ozi- roma pošiljajo e-maile (oboje 45,4 odstotka vseh sodelujoèih v anketi), na tretjem mestu je razvedrilo (21,3 odstotka). Spraševali smo tudi po aktivni rabi interneta – v smislu ustvarjanja spletnih vsebin. Veèina (62,5 odstotka) sodelujoèih je navedla, da na internetu ne ustvarjajo/urejajo vsebin, med preostalimi pa prevladuje urejanje spletnih strani (28 ali 13,0 odstotka sodelujoèih), sledi osebni profil (Facebook, My- space, itd.), ki ga vzdrþuje 20 sodelujoèih (9,3 odstotka), 16 sodelujoèih pa objavlja fotografije oziroma videoposnetke (npr. YouTube). 40,3% 59,7% èasniki 73,1% 26,9% tedniki slo.indd 88 slo.indd 88 2. 3. 2009 14:17:02 2. 3. 2009 14:17:02 89 Etniène manjšine in mediji Pri vseh tipih medijev je veèina medijskih uporabni- kov, ki so sodelovali v anketi, kot najpogostejši vir infor- macij navedla samo en naslov, le pri televizijskih postajah sta bila deleþa tistih, ki navajajo en vir, in tistih, ki so na- vedli dva, skoraj enaka (26,8 in 27,1 odstotka). V tej ka- tegoriji je bil tudi daleè najveèji deleþ tistih, ki spremljajo štiri vire ali veè. 20 Spraševali smo tudi po televizijskih informativnih odda- jah, ki jih sodelujoèi spremljajo, pri èemer so lahko anketi- ranci izbrali veè odgovorov. Pokazalo se je, da velika veèina (168 ali 79,2 odstotka) spremlja veè kot eno televizijsko informativno oddajo in da je pogosto kombiniranje oddaj javne in komercialne televizije tudi v primerih oddaj, ki se predvajajo v istih terminih. Osrednja informativna odda- ja komercialne televizije je med sodelujoèimi bolj gledana kot oddaja javne televizije. Precej razširjeno je spremlja- nje tujih informativnih oddaj, ki jih navaja skoraj tretjina vseh sodelujoèih. Med radijskimi postajami najveè, skoraj tretjina, sodelujoèih v anketi navaja programe javnega radia (Radia Slovenija), pri èemer je deleþ med najstarejšimi (42,6 odstot- ka) bistveno veèji kot med najmlajšimi sodelujoèimi (23,1 20 Medtem ko se pri drugih vrstah medijev deleþ giblje med 0,5 in dobrima dvema od- stotkoma sodelujoèih, je pri televizijskih postajah 16,9 odstotka sodelujoèih navedlo štiri ali veè. 43,5% 56,5% radio 13,9% 86,1% televizija 69,9% 30,1% www 2,8% 97,2% blog slo.indd 89 slo.indd 89 2. 3. 2009 14:17:02 2. 3. 2009 14:17:02 90 Spremljanje in vrednotenje medijev odstotka); nasprotno velja za komercialne radijske posta- je. Med radijskimi informativnimi oddajami so najbolj po- slušane oddaje Radia Slovenija; ta odgovor je obkroþil 101 sodelujoèi. Sledijo informativne oddaje na lokalnih radij- skih postajah, 17,4 odstotka sodelujoèih pa radijskih infor- mativnih oddaj ne spremlja. Spraševali smo tudi o najpomembnejših razlogih za izbi- ro informativnih medijev (graf 3). Na prvem mestu sta ne- pristranost in verodostojnost (96 ali 46,4 odstotka), sledijo neodvisnost od politiènih interesov (42 odstotkov ali 87 sodelujoèih), poglobljeno poroèanje o izbranih temah (75 ali 36,2 odstotka) pa na èetrtem mestu kakovost in izvirnost posameznih avtorjev (68 ali 32,9 odstotka). Na petem mestu je posveèanje temam, posebno pomembnim za manjšine; ta odgovor je izbralo 48 (23,2 odstotka) sodelujoèih. graf 3: razlogi za izbiro informativnih medijev (n=216) nepristranost/verodostojnost 46,4% neodvisnost od politiènih interesov 42,0% poglobljeno poroèanje 36,2% kakovost/izvirnost avtorjev 32,9% teme za manjšine 23,2% neodvisnost od ekonomskih interesov 16,9% cena 13,0% ne vem 10,6% podobna stališèa 10,1% drugo 1,4% Glede na pomen, ki ga pri izbiri informativnih medi- jev sodelujoèi v anketi pripisujejo nepristranosti in vero- dostojnosti, je zanimiv odgovor na vprašanje, ali so mediji pri poroèanju o politiènem dogajanju nepristranski (graf 4). Veèina je to zanikala. Da mediji niso nepristranski, je odgovorilo 124 (58,8 odstotka) sodelujoèih, skoraj trikrat veè, kot jih meni nasprotno: da mediji torej so nepristran- ski, kar je obkroþilo 40 (19 odstotkov) sodelujoèih. Veè slo.indd 90 slo.indd 90 2. 3. 2009 14:17:03 2. 3. 2009 14:17:03 91 Etniène manjšine in mediji kot petina (47 od 216) sodelujoèih v anketi je izbrala od- govor »ne vem«. graf 4: ali so mediji nepristranski? (n=216) ( da ne ne vem) Preteþno negativno mnenje o pristranosti medijev pri poroèanju o politiènem dogajanju se potrjuje pri ocenje- vanju trditev o medijih, med katerimi je bila tudi ta, da so mediji sredstvo za uveljavljanje politiènih interesov. Sodelujoèi so svoje mnenje izrazili z ocenami od 1 (sploh se ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam) in prav pri trditvi o uveljavljanju politiènih interesov se sodelujoèi najbolj strinjajo. Povpreèna ocena je bila 3,99, kot je raz- vidno tudi iz grafa 5. graf 5: povpreène ocene trditev o medijih (n=216) mediji razkrivajo nepravilnosti v druþbi 3,46 mediji so sredstvo za uveljavljanje ekonomskih interesov 3,59 mediji so sredstvo za uveljavljanje politiènih interesov 3,99 mediji prispevajo k razgledanosti in izobraþenosti 3,53 mediji spodbujajo potrošništvo 3,84 mediji prispevajo k poveèanju nestrpnosti v druþbi 3,34 mediji prispevajo k poveèanju nasilja v druþbi 3,14 mediji prispevajo k poznavanju in razumevanju potreb in interesov raznih druþbenih skupin in skupnosti 3,01 Pri tem se je pokazala prièakovana (in statistièno pomembna) povezava: tisti, ki menijo, da so mediji pri poroèanju o politiènem dogajanju nepristranski, se manj strinjajo s trditvijo, da so mediji sredstvo za uresnièevanje 22,3% 19,0% 58,8% slo.indd 91 slo.indd 91 2. 3. 2009 14:17:03 2. 3. 2009 14:17:03 92 Spremljanje in vrednotenje medijev politiènih interesov. Hkrati se bolj strinjajo s trditvijo, da mediji razkrivajo nepravilnosti v druþbi, in da prispevajo k boljšemu poznavanju potreb in interesov raznih druþbenih skupin in skupnosti. Zadnja trditev je sicer med vsemi pre- jela najniþjo skupno povpreèno oceno (3,01). Preverili smo še, ali na ocenjevanje postavljenih trditev vpliva starost anketirancev. Pokazalo se je, da je statistièno znaèilna razlika pri trditvi, da mediji prispevajo k poveèanju nestrpnosti v druþbi, in sicer se mlajši s to trditvijo bolj stri- njajo kot starejši (povpreène ocene: 3,76 pri sodelujoèih, starih do 29 let, 3,31 v kategoriji od 30 do 59 let in 2,97 pri starejših od 60 let). slo.indd 92 slo.indd 92 2. 3. 2009 14:17:04 2. 3. 2009 14:17:04 93 Etniène manjšine in mediji MANJŠINE V MEDIJIH Z veè bolj ali manj neposrednimi vprašanji smo v anketi poskusili ugotoviti, koliko pripadniki in pripadnice manjšin sploh èutijo (ali so pripravljeni izraziti) þeljo in potrebo po informacijah, ki se nanašajo na manjšinske skupnosti ali so posebno pomembne zanje, in kako ocenjujejo trenutno ob- javljanje teh informacij in vsebin. graf 6: spremljanje vsebin za manjšine po spolu (n=216) ( moški þenske skupaj) oddaje Televizije Slovenija 50,4% 40,9% 46,8% ne spremljam 34,7% 41,9% 37,5% oddaje Radia Slovenija 24,8% 16,1% 20,8% èasopis 20,7% 19,4% 20,4% www 14,0% 14,0% 14,4% oddaje lokalnih radijskih postaj 13,2% 9,7% 11,6% drugo 5,8% 5,4% 5,6% brez odgovora 4,1% 3,2% 3,7% Ugotavljali smo, ali anketiranci nasploh spremljajo me- dijske izdaje oziroma vsebine za manjšine (graf 6). Da jih ne spremljajo, je odgovorilo skupaj 81 sodelujoèih (37,5 odstotka). Med tistimi, ki te vsebine spremljajo, jih je najveè izbralo dve od ponujenih moþnosti. Oddaje Televizi- je Slovenija jih spremlja najveè, 101 sodelujoèi. Med njimi jih skoraj 40 odstotkov tudi posluša oddaje za manjšine na Radiu Slovenija, ki jih skupaj spremlja 45 ali dobra petina slo.indd 93 slo.indd 93 2. 3. 2009 14:17:04 2. 3. 2009 14:17:04 94 Spremljanje in vrednotenje medijev sodelujoèih; 25 jih posluša oddaje za manjšine na lokalnih radijskih postajah. Pomen vsebin v osrednjih medijih, namenjenih manj- šinam, kakršna je romska oddaja na Radiu Slovenija, je po mnenju sogovornice iz romske skupnosti »spoznavanje drugaènosti, same romske skupnosti, tudi razbijanje pred- sodkov, spodbujanje strpnosti, predvsem v odnosih med veèinskim narodom in manjšino«. Sogovornica iz bošnjaške skupnosti meni, da imajo vsebine za manjšine v osrednjih medijih poleg obvešèanja širše javnosti predvsem simbolièen pomen – s tem, ko so vsebine, na primer televizijske odda- je, uvršèene v nacionalni medij, se priznava, da skupnost obstaja in da imajo njeni pripadniki pravico gojiti kulturo, jezik in drugo. Drugi sogovornik je pripomnil, da se vsebi- ne o hrvaški skupnosti v Sloveniji veèkrat objavljajo v hr- vaških medijih kot v slovenskih: »Ker ne moremo priti v pomembnejše medije, ki se berejo, gledajo, poslušajo, ima skoraj vsako društvo svoj èasopis in skuša nekaj povedati preko tega.« To pa ni dovolj, je poudarila veèina sogovor- nikov. Z besedami enega od njih: »Naš èasopis izhaja samo nekajkrat na leto in ne more biti aþuren. Vsekakor pogre- šam v medijih veè informacij o tem, kaj se dogaja v manj- šinskih skupnostih ali pomembnega zanje. Dostop do teh informacij bi bil pomemben tudi za veèinsko skupnost ozi- roma za širšo javnost.« spremljanje manjšinskih medijev Med odgovori na vprašanje o spremljanju vsebin za ma- njšine smo v anketi navedli tudi manjšinske medije. Petina sodelujoèih prebira èasopise oziroma revije manjšinskih skup- nosti, slabih 15 odstotkov pa jih spremlja spletne portale manjšinske skupnosti. Omogoèili smo vpisovanje drugih od- govorov in med njimi se najveèkrat, štirikrat, pojavi Radio Romic, enkrat oddaje na tv Koper-Capodistria, enkrat radio (brez konkretnega imena), preostalih osem sodelujoèih, ki so vpisali dodatne odgovore, pa je navedlo medije iz drugih delov nekdanje Jugoslavije. Anketirance smo vprašali, ali manjšina, ki jih pripada sodelujoèi, izdaja kakšen medij. Od 216 sodelujoèih v an- keti jih je 59 odgovorilo, da tega ne vedo. Med preostali- mi odgovori je bilo 87 pritrdilnih odgovorov, 40,3 odstot- ka sodelujoèih torej pripada manjšinam, ki izdajajo svoje slo.indd 94 slo.indd 94 2. 3. 2009 14:17:06 2. 3. 2009 14:17:06 95 Etniène manjšine in mediji medije, slabih 30 odstotkov oziroma 64 sodelujoèih pa je navedlo, da njihova manjšina medijev ne izdaja. 21 V nadaljnji analizi smo sodelujoèe razdelili na tiste, ki izjavljajo, da vedo za obstoj ali neobstoj manjšinskih medi- jev, in tiste, ki ne vedo. Pokazala se je statistièno znaèilna razlika med moškimi in þenskami – te so o dejavnosti svo- je manjšine na medijskem podroèju slabše obvešèene kot moški. Medtem ko je med moškimi deleþ vseh, ki vedo, sko- raj 80-odstoten, jih je med þenskami dobrih 60 odstotkov. Ta podatek smo poskusili interpretirati skupaj z relativno veèjim splošnim zanimanjem þensk za vsebine, povezane z narodnimi in etniènimi skupnostmi, ko smo o tem spraševali v povezavi z osrednjimi mediji ali mediji nasploh – in torej ne osredotoèeno na medije, ki jih izdajajo same manjšine (o tem v nadaljevanju). Ena od moþnih razlag zaznane razlike je, da þenske veè prièakujejo od osrednjih medijev, torej od integracije medijskih vsebin za manjšine v osrednje medije. Ali je tako in èe je, zakaj, bi bilo še treba preveriti. Sogovornike smo prosili, naj pojasnijo vlogo manjšin- skih medijev. Pripadnica (ustavno nepriznane) manjšinske skupnosti, ki tudi sama obèasno prispeva k njenim publika- cijam in se profesionalno ukvarja z manjšinskimi zadevami, pravi, da v manjšinskih medijih išèe »prostor, v katerem la- hko pride do svobode govora same manjšine oziroma njenih pripadnikov, ki v širši slovenski javnosti ni omogoèena«. Tu je tudi moþnost izmenjave informacij znotraj skupnosti. Kot najbolj splošno vlogo manjšinskih medijev pa navaja, da je njihov cilj »razvijati kulturno identiteto v najširšem pomenu pri pripadnikih doloèene manjšinske skupnosti, da se ne bi asimilirali v veèino. Cilj je omogoèiti identite- ti, da se razvija in obstane, pa ne le na marginalni ravni, v reducirani obliki – à la folklora in podobno, kar se pogosto dogaja –, ampak da se razvija tudi v višjih sferah kot visoka kultura.« Sogovornica pravi, da se pozna odnos drþave, ki ne dovoli, da bi šli »èez navadno folklorizacijo«, ki je sicer bolj tipièna za ruralna obmoèja, v tej drþavi pa jo reprodu- cirajo urbani prebivalci. Sogovornik, ki je prav tako pripadnik »novih manjšin«, meni, da imajo manjšinski mediji predvsem vlogo »infor- miranja, spodbujanja in ohranjanja kulturne identitete. 21 Podatke o medijski dejavnosti italijanske, madþarske in romske skupnosti objavlja na svoji spletni strani v okviru splošnih informacij o posameznih skupnostih urad za na- rodnosti (glej www.unv.gov.si). Informacije o medijski dejavnosti drugih manjšinskih skupnosti so dostopne le v fragmentih, na primer v finanènih poroèilih ministrstva za kulturo (glej www.mk.gov.si/podatki/porocila), ki (so)financira glasila manjšinskih društev in zvez, njihove spletne strani in razne publikacije (po Èurin Radoviè 2008). slo.indd 95 slo.indd 95 2. 3. 2009 14:17:06 2. 3. 2009 14:17:06 96 Spremljanje in vrednotenje medijev Spodbujanja zavesti o kulturni identiteti, sicer gre vse v smer asimilacije.« Manjšinski mediji so po njegovem pomembni za »zavedanje samega sebe, da je posameznik del tega na- roda, od koder izvira, da se ne sramuje pripadnosti, jezika, obièajev, literature, da je ponosen na to, kar je«. Druga sogovornica, ki redno spremlja manjšinske me- dije zaradi svoje novinarske dejavnosti v okviru rtv Slove- nija, od posebnih medijev za manjšine prièakuje predvsem sporoèanje informacij, ki zadevajo skupnost in ji lahko po- magajo k izboljšanju poloþaja, sicer pa njihovo vlogo vidi predvsem v ohranjanju jezika in kulture. Hkrati je skeptièna glede dosega teh medijev in meni, da veliko ljudi zanje sploh ne ve oziroma da je vedenje o tem pa tudi udejstvovanje v kulturnih društvih manjšinskih skupnosti odvisno pred- vsem od osebnih vezi. generacijske razlike Omenili smo þe, da smo teme, posebno pomembne za manjšine, v anketi ponudili kot enega moþnih kriterijev za izbiro informativnih medijev in da je ta odgovor izbrala do- bra petina sodelujoèih. Pri tem je tipièno, da so tisti, ki so med odgovori izbrali tudi tega, statistièno znaèilno starejši – v povpreèju za skoraj 11 let (55,9 proti 45). Statistièno znaèilna razlika glede starosti se je pokazala tudi v (pozneje predstavljenih) ocenah poroèanja medijev o temah, pove- zanih z manjšinami, in pri tem so bili starejši do poroèanja medijev o delovanju in voditeljih manjšinskih organizacij bolj kritièni kot mlajši. O razlikah med sodelujoèimi glede starosti smo se pogo- varjali s sogovorniki iz manjšinskih skupnosti. Veèina (pred- vsem pripadniki »novih manjšin«) meni, da so razlike glede starosti povezane z izkušnjo þivljenja v drugi drþavi, ki je pri starejših bolj intenzivna, pri najmlajših pa je v spominu ni. Druga veèkrat navedena razlaga je, da mladih nasploh ne zanima politika, ne spremljajo medijev in ne sodelujejo v aktivnostih civilne druþbe, »imajo druge interese in najbrþ tudi druge probleme, ker študirajo, morajo najti delo in tako naprej«, kot je rekel eden od sogovornikov. Pri tem nekateri predvidevajo, da se bodo sèasoma tudi zdajšnji mladi zaèeli bolj zanimati za teme, povezane z ma- njšinami, sploh ko se bodo nekoliko ustalili in se zaèeli sami spopadati s teþavami, ki jih imajo v »resniènem svetu«, na primer z uveljavljanjem dvojeziènosti na opredeljenih na- rodnostno mešanih obmoèjih. slo.indd 96 slo.indd 96 2. 3. 2009 14:17:06 2. 3. 2009 14:17:06 97 Etniène manjšine in mediji Sogovornica iz romske skupnosti pa meni: »Najbrþ je tudi tako, da se – starejši ko si – vedno bolj vraèaš k temu, kaj si, kdo si … In te vse, povezano s tem, bolj zanima. Mla- di nimajo èasa za to.« Na drugi strani so tisti, ki mislijo, da se mlajša generaci- ja asimilira in trajno oddaljuje od kulturne identitete svojih prednikov, to pa pogosto vkljuèuje tudi nepoznavanje last- nega jezika. Tako mislijo predvsem pripadniki nepriznanih manjšin: »Ta asimilacija funkcionira, tega mladi ne vidijo. Ogromno otrok poznam … Ko ga vprašam, kaj je, reèe: Slo- venec. Oèe Srb, mama Hrvatica, on je Slovenec … T ukaj je rojen, govorimo z njim slovensko in se èuti Slovenca. Ogro- mno je sprememb imen in priimkov, opušèanja maternega jezika … Ljudje brišejo svojo kulturno identiteto.« 22 interes za teme in vsebine, povezane z manjšinami Èe nadaljujemo z ugotavljanjem interesa za »manjšin- ske« vsebine v naši anketi, smo ga ugotavljali tudi z vpraša- njem, katerim temam sodelujoèi v anketi namenjajo najveè pozornosti (graf 7). Najbolj pogost odgovor je bil notranja politika (skupaj 87 ali 40,3 odstotka sodelujoèih), na dru- gem mestu pa so pri þenskah socialne zadeve in pri moš- kih zunanja politika, ki je pri þenskah na tretjem mestu. Pri moških je tretji šport, ki ga je navedlo 35 anketirancev moškega spola (in sedem þensk) 23 . Informacije, posebno pomembne za njihovo narodno ali etnièno skupnost, zelo pozorno spremlja oziroma jih uvršèa med tiste, ki jim name- njajo najveè pozornosti, le dobra desetina sodelujoèih (26 oziroma 12 odstotkov), 17 þensk in 8 moških (veèje zanima- nje med þenskami je statistièno znaèilno). Ob tem pa prav te teme sodelujoèi najbolj pogrešajo v medijih oziroma bi si jih þeleli veè (graf 8). Ta odgovor je izbralo daleè najveè 22 Tudi raziskava Percepcije slovenske integracijske politike je pokazala, da se pripadniki manjšinskih skupnosti zatekajo k »zakrivanju etniènih znakov«, kar je predvsem po- sledica etniène distance oziroma nestrpnosti med posameznimi skupinami. (Komac, Medvešek 2005: 370) Posebno velika etnièna distanca je v odnosu do Romov, pripa- dniki novih manjšin v Sloveniji pa so jim v tem smislu zelo blizu. Veè nestrpnosti iz- kušajo etniène skupnosti Srbov, Bošnjakov in Muslimanov, kot posamezniki pa mlaj- ši in bolj izobraþeni. Raziskovalci so tudi potrdili domnevo o novih oblikah etniène nestrpnosti, ki so jo bolj kot »oèitno nestrpnost in sovraštvo« sodelujoèi opisovali kot posredno in prikrito (ibid.: 371). Pri veliko pripadnikih novih manjšin razisko- valci ugotavljajo prikrivanje etniène identitete kot »strategijo preþivetja«. Moški se glede na raziskovalne podatke k temu zatekajo pogosteje kot þenske in mlajši pogo- steje kot starejši (ibid.: 370). 23 Veè kot petina sodelujoèih je izbrala veè kot tri odgovore, kar je bila pri tem vpraša- nju vnaprej postavljena omejitev. Teh odgovorov deleþi izbir posameznih tem ne za- jemajo (upoštevali smo le odgovore, ki so bili znotraj omejitve). slo.indd 97 slo.indd 97 2. 3. 2009 14:17:06 2. 3. 2009 14:17:06 98 Spremljanje in vrednotenje medijev (101 ali 46,8 odstotka) sodelujoèih in pri njem starost ni igrala vloge. 24 Relativno majhen deleþ tistih, ki najveè po- zornosti namenjajo temu tipu informacij, lahko razumemo kot šibek interes, kar bi lahko pomenilo, da ni posebne po- trebe po teh informacijah v medijih. Toda v kombinaciji s pribliþno štirikrat pogosteje izraþenim interesom lahko isti podatek razumemo tudi drugaèe: da sodelujoèi teh vsebin ne uvršèajo med najpogosteje spremljane zato, ker jih ni dovolj, ki bi jih sploh lahko spremljali. Da bi lahko bilo tako razumevanje pravilno, potrjuje podobno razmerje odgovorov o televizijskih vsebinah. T udi pri tem vprašanju se je pokazalo, da sodelujoèi najbolj po- grešajo oddaje za narodne in etniène skupnosti oziroma bi si jih najbolj þeleli imeti na voljo veè. Tako je odgovorilo 89 ali 41,2 odstotka sodelujoèih. 25 Med obstojeèimi televi- zijskimi vsebinami sicer prevladuje spremljanje novic (126 sodelujoèih), za njimi pa so dokumentarne oddaje, filmi in šport. Oddaje za narodne in etniène skupnosti so na petem mestu. Kot eno od treh vrst vsebin, ki jih najpogosteje sprem- ljajo, jih je navedlo 34 sodelujoèih (15,7 odstotka), torej prav tako relativno majhen deleþ v kombinaciji z bistveno veèjim izraþenim interesom za veè takšnih vsebin. graf 7: teme, ki jim anketiranci namenjajo najveè pozornosti (n=216). notranja politika 40,3% zunanja politika 33,3% socialne zadeve 22,2% preveè odgovorov 21,8% šport 19,4% lokalne novice 14,4% kultura/umetnost 13,9% informacije za manjšine 12,0% okolje/ekologija 7,9% 24 Sledijo socialne zadeve (29,2 odstotka) in z enakim odstotkom (16,2 odstotka) oko- lje/ekologija in kultura/umetnost. 25 Sledijo dokumentarne (77 ali 35,6 odstotka sodelujoèih) in razvedrilne oddaje (45 ali 20,8 odstotka sodelujoèih). slo.indd 98 slo.indd 98 2. 3. 2009 14:17:06 2. 3. 2009 14:17:06 99 Etniène manjšine in mediji gospodarstvo 6,9% zdravstveni nasveti 6,5% znanost/tehnologija 6,0% èrna kronika 4,6% ne spremljam 4,2% þivljenski slog 3,7% þivljenje znanih ljudi 3,2% graf 8: teme, ki jih anketiranci najbolj pogrešajo (n=216) informacije za manjšine 46,8% socialne zadeve 29,2% kultura/umetnost 16,2% okolje/ekologija 16,2% zdravstveni nasveti 13,4% preveè odgovorov 10,6% znanost/tehnologija 9,7% lokalne novice 9,3% šport 7,9% notranja politika 7,4% zunanja politika 6,5% gospodarstvo 5,6% þivljenski slog 5,1% þivljenje znanih ljudi 5,1% ne spremljam 3,7% brez odgovora 3,2% èrna kronika 0,9% slo.indd 99 slo.indd 99 2. 3. 2009 14:17:07 2. 3. 2009 14:17:07 100 Spremljanje in vrednotenje medijev Znatno veè tistih, ki izjavljajo, da vedo za obstoj ali ne- obstoj medijev svojih manjšinskih skupnosti (s èimer smo zaèeli to poglavje), navaja, da pogosto gledajo oddaje za na- rodne oziroma etniène skupnosti – med vsemi, ki izjavljajo, da vedo, je deleþ tistih, ki so med tremi vrstami najpogosteje spremljanih oddaj navedli oddaje za manjšinske skupnosti, petinski, med tistimi, ki ne vedo, pa jih je ta odgovor na- vedla le dvajsetina. Vedenje o obstoju manjšinskih medijev se je pokazalo za pomemben dejavnik tudi pri vprašanju, katerih informacij bi si v medijih þeleli veè. Kot omenjeno, so na prvem me- stu med vsemi temami informacije, posebno pomembne za narodne oziroma etniène skupnosti. Ob tem pa je deleþ med tistimi, ki vedo za obstoj ali neobstoj manjšinskih medijev, bistveno veèji – 53,6 odstotka, v primerjavi s 33,9 odstot- ka med tistimi, ki ne vedo, ali njihova manjšina izdaja svoj medij ali ne (razlika je statistièno znaèilna), to pa kaþe, da je interes za teme, povezane z narodnimi in etniènimi sku- pnostmi, konsistenten oziroma je – èe je izraþen – izraþen na veè podroèjih. zadovoljstvo s poroèanjem V zvezi s poroèanjem o temah, ki se nanašajo na manj- šine, smo glede na ugotovitve prejšnjih raziskav, tudi v okvi- ru MediaWatch, domnevali, da sodelujoèi z mediji ne bodo zadovoljni, in ocene res niso visoke. V anketi smo spraševali, kako zadovoljivo osrednji me- diji zagotavljajo informacije in predstavljajo mnenja in stališèa o petih temah, o katerih mediji bolj ali manj pogo- sto poroèajo. Navedene teme so razvidne iz grafa 9, ki tudi kaþe, da so povpreène ocene v zvezi z vsemi poudarjenimi temami nizke. Na lestvici od 1 (popolnoma nezadostno) do 5 (zelo temeljito) je najvišja povpreèna ocena za poroèanje o kulturi in kulturnih dejavnostih manjšin – 2,66. Þenske so na vseh podroèjih medijem podelile niþje ocene kot moški, vendar je razlika statistièno znaèilna samo v zvezi s poroèanjem o matiènih drþavah. slo.indd 100 slo.indd 100 2. 3. 2009 14:17:08 2. 3. 2009 14:17:08 101 Etniène manjšine in mediji graf 9: povpreène ocene poroèanja medijev o izbranih temah (vprašanja 24a-e po spolu) (n=216) ( moški þenske skupaj) o delovanju in voditeljih organizacij narodnih/etniènih skupnosti 2,48 2,21 2,37 o spremljanju zakonodaje, pomembne za narodne/etniène skupnosti 2,42 2,13 2,28 o kulturi in kulturni dejavnosti narodnih/etniènih skupnosti 2,69 2,61 2,66 o sporih v odnosih med veèinskim narodom in narodnimi/etniènimi skupnostmi 2,58 2,56 2,58 o matiènih drþavah narodnih/etniènih skupnosti 2,49 2,15 2,33 Navzkriþna analiza je pokazala, da so tisti, ki pogosteje spremljajo novice, do poroèanja medijev o poudarjenih te- mah bolj kritièni. Povpreèna ocena, ki so jo sodelujoèi po- delili medijem v zvezi z vsakim podroèjem, je pri anketiran- cih, ki manj spremljajo novice, višja od ocene anketirancev, ki novice spremljajo bolj intenzivno. Statistièno znaèilna razlika se je pokazala pri ocenah poroèanja o kulturi in kul- turnih dejavnostih narodnih/etniènih skupnosti, o sporih v odnosih med veèinskim narodom in narodnimi/etniènimi skupnostmi ter o matiènih drþavah narodnih/etniènih sku- pnosti. Ni pa statistièno znaèilnih razlik v ocenah poroèanja osrednjih medijev glede na to, ali manjšina, ki ji pripada sodelujoèi v anketi, izdaja kakšen medij ali ne. odzivanje na medijske vsebine Uvodoma smo omenili varstvo pravic manjšin na me- dijskem podroèju v smislu dostopa do medijev, ki ga lahko spremljamo z raznimi kazalniki. Posredno bi lahko kot do- stop do medijev obravnavali tudi moþnosti za komunika- cijo medijskih uporabnikov z medijskimi hišami v smislu sporoèanja povratnih informacij o objavljenih medijskih vsebinah, èeprav bi bilo v tem primeru morda bolje kot o dostopu do medijev govoriti o dostopnosti medijev. Ti so slo.indd 101 slo.indd 101 2. 3. 2009 14:17:08 2. 3. 2009 14:17:08 102 Spremljanje in vrednotenje medijev lahko bolj ali manj odprti za svoje bralce in bralke, gledalke in gledalce, poslušalce in poslušalke, kar lahko spremljamo z opazovanjem obstoja in funkcioniranja mehanizmov me- dijske samoregulacije, ki omogoèajo preseganje enostran- ske komunikacije (torej le od medijev k uporabnikom). Odzivnost medijskih uporabnikov pa je med drugim od- visna od tega, koliko sploh poznajo (koliko mediji promo- virajo) mehanizme sporoèanja povratnih informacij oziro- ma sisteme medijske odgovornosti in koliko smisla vidijo medijski uporabniki v takih dejanjih. Èe se uporabnikom zdi, da odziv ne bo niè spremenil v ravnanju medijev, da bodo reakcije preveè negativne, da bi se bilo z njimi vred- no ukvarjati, in podobno, potem je malo verjetno, da bodo vzpostavljeni sistemi medijske samoregulacije tudi uporab- ljeni in uèinkoviti. 26 Med sodelujoèimi v anketi se jih je 35 (16,2 odstotka) þe kdaj pritoþilo glede neèesa, kar se jim je v medijih zdelo nesprejemljivo, samo 16 od 216 sodelujoèih pa v medijih ni opazilo takšnih vsebin. Velika veèina (165 ali 76,4 od- stotka) sodelujoèih je torej þe opazila po njihovem mnenju nesprejemljive vsebine, vendar se v zvezi s tem niso pritoþili. Med naèini pritoþb (pri tem se nismo omejili na medijsko samoregulacijo, ampak smo navedli tudi mehanizme, ki iz- hajajo iz regulacije) so sicer prevladovali klici in/ali pisma uredniku/urednici in/ali novinarju/novinarki (18 od 216 sodelujoèih), 11 jih je napisalo prispevek za pisma bralcev, 10 jih je uveljavljalo pravico do popravka in odgovora, štirje so se pritoþili programskemu svetu rtv Slovenija, trije so dali prijavo medijski inšpekciji, dva pa pritoþbo novinarskemu èastnemu razsodišèu. V anketi smo omenjene odgovore ponudili vnaprej, v intervjujih pa smo sogovornike prosili, naj sami navedejo naèine, kako se lahko odzovejo na medijske vsebine. Najveè jih je navedlo pisma bralcev in klice oziroma pisna (tudi elektronska) sporoèila uredništvom, nekaj sogovornikov je pomislilo na zahtevo po objavi popravka, dva sta navedla varuha èlovekovih pravic. Predvideli smo tudi vprašanje o tem, kakšen je bil odziv medija na poslani odziv bralca, poslušalca, gledalca, vendar med vsemi sogovorniki ni bilo nikogar, ki bi bil sam þe kdaj naslovil na medij kakršno koli konkretno reakcijo na vsebino, kljub temu da tudi ni bilo nikogar, ki bi bil izjavil, da v medijih še ni zasledil vsebin, ki bi se mu ali ji zdele neprimerne. Vprašali smo po razlogih, 26 O sistemih medijske odgovornosti v Sloveniji in širše glej npr. sklop o samoregulaciji in odgovornosti novinarjev v 16. številki Medijske preþe (marec 2003). slo.indd 102 slo.indd 102 2. 3. 2009 14:17:10 2. 3. 2009 14:17:10 103 Etniène manjšine in mediji zakaj se niso kakor koli odzvali na vsebine, ki so po njihovem mnenju nesprejemljive, in to je nekaj odgovorov: »Mogoèe zato, ker nisem imela dosti èasa. Po drugi strani pa je tudi tako … Saj bi lahko kakšen popravek zahtevali v èasopisu in vse to, ampak takrat je þe škoda narejena.« »V tistem trenutku nisem menil, da bi bilo to uèinkovito. To bi bil odnos don Kihota z mlini na veter, nima uèinka in ne vidim smisla, da bi nekoga preprièeval. Lahko sem samo jezen, nimam se kaj odzivati. Lahko pokomentiram, napišem kaj, na primer na internetu, ali pišem uredniku, novinarju, ampak to je kapljica v morje. Na 90 odstotkov takih zapisov ne odgo- vorijo ali napišejo, da je taka uredniška politika.« »Problem je ravno v tem, da je preveè teh situacij, in þe zato se ti dejansko ne ljubi reagirati, ker ne veš, kdaj ja in kdaj ne – èe bi vedno, bi moral potem kar naprej ... In tako se znaj- deš v tej pasivni fatalistièni poziciji, ker je toliko tega dela, ki bi ga moral opraviti.« »Bi se moral odzvati, ampak se nisem, ker smatram, da po- tem samo nastane neplodna debata, ki lahko izzove še huj- še prepire. Velikokrat sem se skoraj usedel in sem rekel, da bom nekaj napisal, ampak nisem. Noèem se eksponirati, ker je potem treba biti pripravljen, da te bo kdo uþalil, etiketiral, to mi ni potrebno …« Odgovori anketirancev in intervjuvancev nakazujejo nizko stopnjo zaupanja v obstojeèe sisteme medijske odgo- vornosti oziroma v njihovo uèinkovitost pa tudi slabo in- formiranost o mehanizmih – tako samoregulacijskih kot ti- stih, ki izhajajo iz regulacije – ki jih so na voljo medijskim uporabnikom. slo.indd 103 slo.indd 103 2. 3. 2009 14:17:10 2. 3. 2009 14:17:10 104 Spremljanje in vrednotenje medijev MANJŠINSKI JEZIKI Poleg doslej navedenih kazalnikov dostopa manjšin do medijev je bil v intervjujih kot dodaten element omenjen dostop do medijev, predvsem radiodifuznih, iz izvornih drþav manjšinskih skupin. Ti mediji so se pojavljali tako v uvod- nem delu pogovora, ko smo ugotavljali splošno rabo medijev naših sogovornikov, in so mnogi spontano navedli tudi me- dije iz drugih drþav, kot tudi ob drugih priloþnostih. V anketi pa se je pokazalo, da velik deleþ, skoraj tretjina sodelujoèih spremlja tuje informativne oddaje. Ne moremo sicer sklepa- ti, da gre pri vseh prav za oddaje iz matiènih drþav, vendar pa odgovori, ki so jih sodelujoèi sami vpisovali pri drugih vprašanjih, nakazujejo visok odstotek tistih, ki spremljajo tuje medije v lastnem jeziku. Ohranjanje, negovanje in razvoj manjšinskih jezikov so v središèu pozornosti manjšinskih aktivistov, ker »jezik igra pomembno, pogosto pa tudi kljuèno vlogo v procesih obliko- vanja in ohranjanja etniènih skupnosti«. (Roter, 2004: 237) Raziskava med »novimi« manjšinami, ki izvirajo z obmoèja nekdanje Jugoslavije, je pokazala, da »vse etniène skupnosti dajejo velik pomen jezikovni pripadnosti, hkrati pa razume- jo vprašanje jezika kot enega najpomembnejših dejavnikov (oziroma markerjev) pri opredeljevanju svoje etniènosti«. (Roter, 2004: 238) To so veèkrat poudarili tudi naši sogo- vorniki, ne le iz »novih«, ampak tudi ustavno varovanih manjšinskih skupnosti, je pa med njimi glede na varovanje njihovih jezikov velika razlika. Italijanski in madþarski narodni skupnosti je zagotovljena dvojeziènost na narodnostno mešanih obmoèjih, prav tako vsebine, ki nastajajo v okviru javne radiotelevizije v italijan- skem in madþarskem jeziku. Romska skupnost je v posebnem poloþaju, ker romski jezik ni kodificiran in standardiziran, to pa je priroèen odgovor na opozarjanje, da jezik z marginalizi- ranjem in neuporabo v javnem þivljenju izgublja vitalnost in da ga je treba bolj vkljuèiti tudi v medije. V zadnjih letih se sicer to nekoliko popravlja z vsaj obèasno rabo romskih dia- lektov v radijskih in televizijskih oddajah rtv Slovenija ter s projektom standardizacije romskega jezika. Nepriznane manj- šine oziroma njihovi jeziki pa so na tem podroèju popolnoma zapostavljeni. 27 (povzeto po Nahtigal, 2008) 27 Zato so Slovenijo þe kritizirali strokovnjaki Sveta Evrope, ki spremljajo uresnièevanje Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih (v veljavi od 1. marca 1998). Glej, na primer, zadnje poroèilo, dostopno na http://www.coe.int/t/dg4/education/min- lang/report/EvaluationReports/SloveniaECRML2_en.pdf (30. 6. 2007). slo.indd 104 slo.indd 104 2. 3. 2009 14:17:10 2. 3. 2009 14:17:10 105 Etniène manjšine in mediji Slovenska drþavljanka bošnjaške narodnosti je v pogovo- ru navedla, da njen materni jezik »v slovenskih medijih ni prisoten, kveèjemu kakšni drobci, èe je kje kakšen govorec iz tujine«. Pravi: »T o ni zastopanost! Nisem zadovoljna in zelo slabo to vrednotim. Veèina smo dvojezièni, kar bi moralo predstavljati prednost, bogastvo za slovensko druþbo, mi pa zavestno meèemo stran veliko pridobitev, kar se mi zdi zelo nedemokratièno in necivilizirano. Neka višja stopnja civili- ziranega vedenja je, da visoko vrednotiš kulturno bogastvo, kamor sodi tudi jezikovna raznolikost.« Druga pripadnica manjšine, ki sicer za materni jezik navaja slovenšèino, je po- udarila, da je »za ohranitev skupnosti in identitete posame- znika jezik seveda zelo pomemben«, in se spraševala, »ali si sploh pripadnik neke skupnosti, èe ne znaš njenega jezika«. Podobno – torej, kaj sploh definira pripadnost skupnosti – so razmišljali tudi drugi sogovorniki, med njimi pripadnica romske skupnosti: »Zame je romski jezik najbolj pomem- ben. Bistvo tega, da sem se zaèela zavedati vsega okoli sebe, je romski jezik. Èe izgubiš jezik, tudi narodnosti ni veè. Vse je povezano z jezikom, vsaj za manjšino.« graf 10: prisotnost manjšinskih jezikov v medijih (n=216) materni jezik ni v rabi 53,7% materni jezik obèasno v rabi 13,0% maternega jezika ne dovolj ne premalo 0,5% materni jezik solidno zastopan 4,2% slovenšèina 15,7% ne vem 8,8% brez odgovora 4,2% V anketi smo sodelujoèe vprašali, v kolikšni meri za- znavajo rabo svojega maternega jezika v medijih (graf 10); 34 (15,7 odstotka) sodelujoèih je odgovorilo, da je njihov materni jezik slovenšèina. Drugi so (glede na ponujene moþne odgovore) v veliki veèini odgovorili, da njihovega maternega jezika v osrednjih medijih skoraj nikoli ni slišati. Tako opaþanje je izrazilo 116 (53,7 odstotka) sodelujoèih. Sledil je odgovor, da je materni jezik obèasno slišati (28 ali 13 odstotkov sodelujoèih). Da ga ni ne dovolj ne premalo, slo.indd 105 slo.indd 105 2. 3. 2009 14:17:10 2. 3. 2009 14:17:10 106 Spremljanje in vrednotenje medijev je odgovoril en sodelujoèi. Da je jezik solidno zastopan, þeleli pa bi si ga še veè, je odgovorilo devet sodelujoèih (4,3 odstotka), nihèe (od tistih, katerih materni jezik ni slovenšèina) pa ni izbral odgovora, da je zastopanost oziro- ma uporaba njegovega ali njenega maternega jezika v me- dijih povsem zadovoljiva. slo.indd 106 slo.indd 106 2. 3. 2009 14:17:10 2. 3. 2009 14:17:10 107 Etniène manjšine in mediji MEDKULTURNI DIALOG Zaèeli smo z umestitvijo naše raziskave in komunika- cijskih pravic manjšin v širši kontekst multikulturalizma in medkulturnega dialoga, s tem najbolj neposredno pove- zana vprašanja v naši raziskavi pa smo prihranili za konec našega povzetka. Kako torej sodelujoèi v raziskavi razumejo medkulturni dialog in kaj menijo o vlogi medijev pri vzpo- stavljanju medkulturnega dialoga? V anketi smo prosili, naj sodelujoèi izberejo najveè tri izmed ponujenih 12 odgovorov na vprašanje, kaj pomeni medkulturni dialog (graf 11). graf 11: kaj je medkulturni dialog (n=216). ( moški þenske skupaj) skupno þivljenje 54,5% 68,8% 60,7% komunikacija 29,8% 40,9% 34,6% kulturni dogodki 31,4% 23,7% 28,0% prepreèevanje diskriminacije 23,1% 29,0% 25,7% spoštovanje jezikovnih razlik 13,2% 18,3% 15,4% moþnost izdajanja manjšinskih medijev 12,4% 17,2% 14,5% spoznavanje kultur v šolskih programih 6,6% 19,4% 12,1% prepreèevanje sovraþnega govora 8,3% 15,1% 11,2% preveè odgovorov 12,4% 4,3% 8,9% zašèita tradicionalnih vrednot 5,0% 6,5% 5,6% slo.indd 107 slo.indd 107 2. 3. 2009 14:17:10 2. 3. 2009 14:17:10 108 Spremljanje in vrednotenje medijev ne vem 8,3% 4,3% 6,5% posebne pravice 2,5% 1,1% 1,9% kvote 5,8% 2,2% 4,2% brez odgovora 2,5% 1,4% drugo 0,8% 0,5% posebne soseske 0,8% 0,5% Najveè sodelujoèih vkljuèuje v razumevanje skupno þivljenje, spoznavanje in spoštovanje raznih kultur. Na dru- gem mestu je komunikacija med pripadniki etniènih, verskih in drugih skupnosti, na tretjem pa kulturni dogodki, na ka- terih se predstavlja kulturna ustvarjalnost razliènih skupno- sti. Po pogostosti izbire sledijo prepreèevanje diskriminaci- je pripadnikov razliènih skupnosti, spoštovanje jezikovnih razlik in zagotavljanje moþnosti manjšinam za ustvarjanje medijskih vsebin in izdajanje medijev v njihovem jeziku. Odgovora, ki ju je izbrala veè kot desetina sodelujoèih, sta še vkljuèevanje spoznavanja in sprejemanja drugih kultur v šolskih programih in prepreèevanje sovraþnega govora o pripadnikih drugih skupnosti v medijih. V pogovorih s pripadniki manjšinskih skupnosti nismo ponudili odgovorov na vprašanje o pomenu medkulturnega dialoga, ampak smo prosili, naj ga sogovorniki in sogovorni- ce opredelijo sami. Navedemo lahko le nekaj poudarkov, ki predstavljajo ilustrativen prerez njihovih mnenj: »Komunikacija med veèinskimi in manjšinskimi narodi, tudi obojestransko bolj strpen odnos, da se uskladijo pripadniki ene in druge skupnosti, da je neko soþitje, da se uèijo eden od drugih in se spoznavajo.« »Medkulturni dialog je za teritorije mešane kulture zelo po- memben. Pomeni, da kulture, ki so na nekem teritoriju, sode- lujejo, se spoznavajo, spoštujejo. Ni vedno tako.« slo.indd 108 slo.indd 108 2. 3. 2009 14:17:12 2. 3. 2009 14:17:12 109 Etniène manjšine in mediji »To je res taka floskula ... Ne vem, nimam predstave, kaj bi to lahko pomenilo, ker je tako samoumevna stvar, da je dialog med kulturami, vprašati pa se moramo potem, kaj so kulture. Ta dialog bi bil neko interaktivno komuniciranje med pripadniki razliènih kultur, na ravni posameznikov, institucij skupnosti in tako naprej. Politika Evropske unije pa je vedno osredotoèena na to, da gre za skupnost nacionalnih drþav. Kot da bi šlo za nacionalne drþave 19. stoletja. In si predstavljajo medkulturni dialog kot dialog med nacijami, ne pa v povezavi z multikul- turnim bogastvom znotraj drþav. To, kot da ne obstaja. Kaj šele, da bi se odrazilo na ravni Evropske unije!« »Definitivno je samo leto, ki je bilo posveèeno temu, prema- lo. Niti ne vem, kako se je to sploh kazalo. Z nekimi priredi- tvami, ki so trajale dve uri v enem dnevu, in to je to?! Kako se to v praksi izvaja, sploh ne vem … Pomenilo bi, da ima vsak pravico govoriti v svojem jeziku, povedati brez strahu, sramu, kaj je, kdo je …« Sogovornike smo vprašali, ali oziroma kako mediji prispe- vajo h krepitvi medkulturnega dialoga. Nekaj odgovorov: »Trenutno ne prispevajo. Ne komunicirajo z manjšinami, nikjer ni nikogar povabljenega – govorim o naših (ustavno kolektivno nevarovanih, op.a.) manjšinah, ne o italijanski in madþarski. Razlika je ogromna, strašanska.« »Lahko prispevajo, ni pa nujno, lahko delujejo tudi ravno na- sprotno, èe uporabljajo sovraþni govor, hujskajo in tako dalje. V primeru Strojanovih bi teþko rekla, da so mediji spodbujali medkulturni dialog, šele pozneje, ko so dobili negativne odzi- ve, si lahko prebral tudi utemeljene strokovne èlanke.« »Lahko prispevajo, tako da ne spodbujajo razlik oziroma ste- reotipov. Mogoèe pri drugih nisem bila pozorna, mogoèe delam krivico, ampak v primeru romske skupnosti se vedno poudarja, na primer: »Roma sta ukradla …« Nikoli se ne reèe, da sta dva predstavnika madþarske manjšine nekaj naredila, èe gre za negativne stvari. Tudi pri narodih bivše Jugoslavije se to bolj pojavlja.« In kako bi po mnenju sogovornikov mediji lahko bolj prispevali k medkulturnemu dialogu? Veè sogovornikov je predlagalo uvedbo stalnih rubrik, ki bi bile namenjene na- rodnim in etniènim skupnostim, kot ena najveèjih ovir za slo.indd 109 slo.indd 109 2. 3. 2009 14:17:13 2. 3. 2009 14:17:13 110 Spremljanje in vrednotenje medijev bolj pozitivni prispevek medijev pa je bil veèkrat omenjen senzacionalizem. »Naj bodo objektivni. Tudi èe se poroèa o slabih stvareh, se lahko poroèa korektno. Ni treba poudarjati, kaj je kdo po pri- padnosti. V primerih razprtij to moèno poudarjajo, èe je kaj narobe, je to velika zgodba.« »Kljuèna stvar, prvi korak, je vidnost – da so pripadniki manj- šinskih skupnosti prisotni med novinarji, v uredniških politi- kah, da se vidi, da so tam. Treba bi bilo zagotoviti udeleþbo etnokulturnih, jezikovnih skupnosti, uvesti veè medijskih vse- bin, ki bi pokrivale tudi dejavnosti teh skupnosti, seveda tudi vsebine v manjšinskih jezikih.« »Predvsem morajo mediji pokazati malo veè senzitivnosti. Lahko bi v veèji meri komunicirali s predstavniki manjšinskih skupnosti v zvezi s temami, ki se tièejo teh skupnosti, se z njimi posvetovali, pridobili drugo plat zgodbe, dali manjšinam vedeti, da jih upoštevajo in poslušajo. S tem bi dejansko pri- dobili veèje zaupanje pri teh skupnostih. Potem njihovi pri- padniki verjetno ne bi imeli obèutka, da so odrinjeni, nepo- membni, nevidni …« slo.indd 110 slo.indd 110 2. 3. 2009 14:17:13 2. 3. 2009 14:17:13 111 Etniène manjšine in mediji SKLEP Raba in percepcija medijev med pripadniki in pripadni- cami etniènih manjšin v Sloveniji še nista bili sistematièno raziskani. Z našimi vprašalniki in intervjuji sicer nismo pri- skrbeli posplošljivih podatkov, smo pa zagotovili vsaj bolj trdne nastavke za sistematièno raziskovanje in premislek o vkljuèevalni medijski politiki, pri èemer ne gre le za politi- ko v smislu regulacije, ampak tudi za uredniško politiko in samoregulacijo medijev. Raziskavo smo uvodoma umestili v kontekst kulturnih pravic in multikulturalizma, v katerem ima osrednjo vlogo medkulturni dialog. Èe sodimo po nizkem strinjanju s tr- ditvijo, da mediji prispevajo k boljšemu poznavanju in ra- zumevanju potreb in interesov raznih druþbenih skupin in skupnosti, in po splošnih nizkih ocenah poroèanja o temah, povezanih z manjšinami, lahko ugotovimo, da sodelujoèi v anketi medijem v medkulturnem dialogu ne pripisujejo posebno konstruktivne vloge. Sogovorniki in sogovorni- ce iz manjšinskih skupnosti so bili v mnenjih o trenutnem prispevku medijev k medkulturnemu dialogu zadrþani in preteþno negativni, moþnosti za bolj pozitivno delovanje pa vidijo predvsem v veèjem odpiranju medijev za poglede in sogovornike iz manjšinskih skupnosti, bolj pogostem in poglobljenem poroèanju o temah, povezanih z manjšinami, uvedbi novih vsebin, namenjenih manjšinam, in odpravlja- nju senzacionalizma. Manjšinske skupnosti se v svojih rabah medijev in stališèih do njih gotovo razlikujejo, þe zato, ker so v zelo razliènih izhodišènih poloþajih glede na trenutno medijsko ponudbo (to je povezano s splošnim sistemom pravnega varstva manjšin v Sloveniji), kar so omenili vsi naši sogo- vorniki in sogovornice iz manjšinskih skupnosti. Vsi, tako iz ustavno priznanih kot iz novih manjšin, so se tudi stri- njali, da je treba sistemsko urediti financiranje medijskih dejavnosti vseh, ne le kolektivno varovanih manjšinskih skupnosti. V naši raziskavi razlik med etniènimi skupinami nismo ugotav ljali, razen kolikor so se kazale v intervjujih, ampak smo se osredotoèili na samo »manjšinskost«. Ta za komercialne medije primarno pomeni (pre)majhno trþno bazo, da bi se medijske potrošnike »izplaèalo« naslavljati kot pripadnike in pripadnice manjšinskih skupnosti, pa èeprav je to pri mnogih bistveni del njihove samopodobe. Na tem podroèju je odloèilna vloga javnih radiotelevizijskih servi- sov, ki so jih, sploh televizijo, posebno poudarjali tudi naši slo.indd 111 slo.indd 111 2. 3. 2009 14:17:13 2. 3. 2009 14:17:13 112 Spremljanje in vrednotenje medijev sogovorniki v manjšinskih skupnostih, in morajo zagota- vljati tudi komercialno manj zanimive vsebine. V zvezi z rabo medijev med sodelujoèimi v raziskavi smo ugotovili, da je na prvem mestu televizija, ki ji sledijo dnevni èasopisi in radio. Raba interneta kot vira informacij je zelo omejena, je pa raba interneta nasploh bolj razširjena med mlajšimi sodelujoèimi, kar je v skladu s splošnimi trendi. Številna manjšinska kulturna društva in zveze se odloèajo za predstavitvene spletne strani, pa tudi za informativne spletne portale, kakršen je, denimo, www.bosnjak.si. S tem, tako so rekli naši sogovorniki, ki nasploh v internetu vidi- jo precejšen potencial, poskušajo vsaj na eni platformi za- gotoviti informacije, posebno pomembne za pripadnike in pripadnice manjšin, ki jih je v splošnih medijih komaj kaj. Tovrstne spletne strani so pomembne tudi zaradi moþnosti komuniciranja v manjšinskih jezikih. Sodelujoèi v raziskavi zaznavajo v osrednjih medijih jezike manjšin zelo redko, kar niti ni nenavadno glede na zakonodajo, ki predpisuje javno rabo slovenskega jezika z nekaterimi izjemami za ustavno varovane manjšine. Prav ohranjanje in razvijanje manjšinskih jezikov je za naše sogovornike ena temeljnih funkcij medijev, ki jih iz- dajajo same manjšine, in manjšinski mediji so še en nepo- grešljivi del kulturno pluralnega medijskega prostora. Za njihov obstoj je nujno potrebna finanèna podpora, ker (za- radi iste logike, ki poganja komercialne medije) ne morejo zagotavljati zadostnih oglaševalskih prihodkov in preþiveti na trgu. V Sloveniji je razpon manjšinskih medijev širok, od rednih tiskanih izdaj in radijskih postaj (ustavno varova- nih manjšin) do obèasnih biltenov kulturnih društev novih manjšin, ki niti ne sodijo v okvir medijske zakonodaje, so pa v nekaterih primerih edini dostopni naèin širšega komu- niciranja med pripadniki manjšinskih skupnosti. Še najbolj razvite manjšinske medije pestijo finanène teþave, manjšinske skupnosti, ki niso kolektivno varovane in je njihova splošna kulturna in v tem okviru tudi medij- ska dejavnost le stihijsko in malenkostno finanèno pod- prta, pa so tako rekoè brez moþnosti za resnejše medijsko udejstvovanje. Sogovorniki in sogovornice so pomanjka- nje finanènih sredstev omenjali predvsem v povezavi s po- manjkanjem profesionalnih kadrov. Izdajanje manjšinskih medijev je zelo odvisno od angaþiranja posameznikov, ki skrbijo za vse, od vsebine do zbiranja sponzorskih in drugih prihodkov, njihovo delo pa je pogosto povsem volontersko. Poleg pomanjkanja znanja so sogovorniki in sogovornice slo.indd 112 slo.indd 112 2. 3. 2009 14:17:14 2. 3. 2009 14:17:14 113 Etniène manjšine in mediji kot glavne omejitve trenutnih manjšinskih medijev ome- njali še pomanjkanje opreme, neredno izhajanje (povezano z nerednim financiranjem), s tem povezano neaþurnost in neaktualnost vsebine ter teþave z distribucijo oziroma in- formiranjem pripadnikov manjšinskih skupnosti o samem obstoju manjšinskih medijev. T udi med sodelujoèimi v naši raziskavi je bilo veliko takšnih, ki ne vedo, ali njihova manj- šina izdaja kakšen medij. V zvezi z rabo tradicionalnih oziroma osrednjih medi- jev med manjšinami lahko zastavimo vprašanje, ali ne bi bila bolj razširjena in intenzivna, èe bi mediji bolj odsevali kulturno raznolikost v druþbi. Posveèanje temam, posebno pomembnim za manjšine, se ne uvršèa med vodilna merila za izbiro informativnih medijev, nekateri drugi podatki pa nakazujejo moþnost, da bi etnièno bolj pestri mediji prite- gnili veè publike med pripadniki in pripadnicami manjšin. Tak podatek je, denimo, med sodelujoèimi v anketi izraþen velik interes za veè tem in vsebin, povezanih z manjšina- mi, prav tako nezadovoljstvo s trenutnim poroèanjem me- dijev o teh temah. Pri vprašanju dostopa in etnièno pestrih, veèkulturnih medijev pa, kot smo þe opozorili, ne gre le za poroèanje o manjšinah in vsebine za manjšine, ampak je med drugim pomembno tudi sodelovanje pripadnikov in pripadnic manjšin v uredništvih in organih odloèanja me- dijskih hiš. To, da so avtorji in avtorice novinarji in novi- narke, ki so sami pripadniki in pripadnice manjšin, je kot bistveno za vsebine, ki naslavljajo manjšine, poudarilo veè sogovornikov, tudi zaradi moþnosti, da posameznik z novi- narjem ali novinarko govori v jeziku manjšine. Iz odgovorov sodelujoèih v raziskavi izhaja, da obstaja interes za teme in vsebine, povezane z manjšinami, èeprav ni oèiten iz razširjenosti spremljanja obstojeèih vsebin, posveèenih manjšinam. Eden od vzrokov je morda ta, da tovrstnih vsebin v medijih kratkomalo ni dovolj, da bi jih vprašani lahko navajali med tistimi, ki jih najpogosteje spre- mljajo, ali pa so le vsebine, ki naslavljajo druge etniène sku- pnosti in naših sodelujoèih ne pritegnejo oziroma jih zani- majo manj, kot bi jih zanimale vsebine, ki bi naslavljale nji- hovo etnièno skupnost. Tako se zastavljajo þe nova vpraša- nja o tem, kako razvijati osrednje medije v zvezi z etniènimi manjšinami, da bi delovali multikulturno in omogoèali izraþanje raznovrstnih kulturnih identitet. Ali bi potrebovali specializirane vsebine za posamezne manjšine? Skupne ru- brike in oddaje za manjšine? Oboje? T udi taka kombinacija, povezana še z lastno medijsko produkcijo manjšin, bi dala le slo.indd 113 slo.indd 113 2. 3. 2009 14:17:14 2. 3. 2009 14:17:14 114 Spremljanje in vrednotenje medijev delen odgovor. Medijske vsebine, oznaèene kot manjšinske, namreè ne morejo nadomestiti etnièno senzibilnih in razno- vrstnih splošnih vsebin, namenjenih najširši javnosti. slo.indd 114 slo.indd 114 2. 3. 2009 14:17:14 2. 3. 2009 14:17:14 115 Etniène manjšine in mediji VIRI IN LITERATURA bašiæ hrvatin, s., thompson, m. (2008) »Javni radiodifuzni servisi u pluralnim i podje- ljenim društvima. « V: Sandra Bašiæ Hrvatin, Mark Thompson, Tarik Jusiæ (ur.): Razjedinjeni propada- ju. Javni radio-televizijski servisi u multietnièkim društvima. Sarajevo: Mediacentar, str. 7–40. cottle, s. (2000) Ethnic Minorities and the Media. Berkshire: Open University Press. èurin radoviè, s. (2002) »Analiza stanja na podroèju kulturnih deja- vnosti narodnih skupnosti, romske skupnosti, drugih manjšinskih skupnosti in priseljencev«. V: Uroš Grilc (ur.): Analiza stanja na podroèju kulture in predlog prednostnih ciljev. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, str. 230–268. erjavec, k., bašiæ hrvatin, s., kelbl, b. (2000) Mi o Romih. Diskriminatorski diskurz v medijih v Sloveniji. Ljubljana: Mirovni inštitut. ericarts – european institute for compara- tive cultural research (2008) Sharing Diversity. National Approaches to Inter- cultural Dialogue in Europe. Study for the European Commission. Na: http://www.interculturaldialogue.eu/ web/files/41/en/Sharing_Diversity_Final_Report.pdf (12. 10. 2008) gosselin, t. (2003) Minority Media in Hungary and Slovenia: A Comparative Assessment. Research Paper Prepared for the Peace Institute Fellowship Program 2002. Lju- bljana: Peace Institute. horvath, f. (2008) »Ob 50. obletnici izhajanja Népújsaga, tednika madþarske manjšine v Sloveniji«. Medijska preþa, št. 32/33, december 2008, str. 63. slo.indd 115 slo.indd 115 2. 3. 2009 14:17:14 2. 3. 2009 14:17:14 116 Spremljanje in vrednotenje medijev husband, c. (2000) »Media and the public sphere in multi-ethnic so- cieties. « V: Simon Cottle: Ethnic Minorities and the Media. Berkshire: Open University Press, str.: 199–214. klimkiewicz, b. (2001) »Biti drþaven ali ne?«. Medijska preþa, št. 11 (pom- lad 2001), str. 45–47. klinar, p. (1991) Romi med revšèino in etnièno deprivilegiranostjo. Razprave in gradivo št. 25, str. 24–35. komac, m. in medvešek, m. (ur.) (2005) Percepcije slovenske integracijske politike: zak- ljuèno poroèilo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. komac, m. (2005) »Varstvo ‘novih’ narodnih skupnosti v Sloveniji«. V: Miran Komac, Mojca Medvešek (ur.): Percepcije slovenske integracijske politike: zakljuèno poroèilo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, str. 207– 237. (2005a) »Mediji in ‘nove’ narodne skupnosti«. V: Miran Komac, Mojca Medvešek (ur.): Percepcije slovenske integracijske politike: zakljuèno poroèilo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, str. 379–400. krþišnik-bukiæ, v. (ur.) (2003) Albanci, Bošnjaki, Èrnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi v Republiki Sloveniji – abèhms v rs – Poloþaj in status pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. kuhar, r. (2006) »Manjšine v medijih. Statistièna in diskurzivna analiza.« V: Brankica Petkoviæ, Sandra B. Hrvatin, Lenart J. Kuèiæ, Iztok Juranèiè, Marko Prpiè, Roman Kuhar: Mediji za drþavljane. Ljubljana: Mirovni inšti- tut, str. 119–167. kymlicka, w. (1995) Multicultural Citizenship. A Liberal Theory of Minority Rights. Oxford: Calendon Press. slo.indd 116 slo.indd 116 2. 3. 2009 14:17:14 2. 3. 2009 14:17:14 117 Etniène manjšine in mediji levy, jacob t. (1997) »Classifying Cultural Rights«. V: Ian Shapiro, Will Kymlicka (ur.): Ethnicity and Group Rights. New York, London: New York University Press. makaroviè, m., ronèeviæ, b. (2006) Podoba manjšin v mnoþiènih medijih. Druþboslovne razprave, letnik xxii, št. 52, str. 45–65. medved, f. (2005) »Politièna integracija, drþavljanstvo, politièna participacija in reprezentacija.« V: Miran Komac, Mo- jca Medvešek (ur.): Percepcije slovenske integracijske politike: zakljuèno poroèilo. Ljubljana: Inštitut za nar- odnostna vprašanja, str. 453–558. nahtigal, neva (2008) Jezikovna politika in romski jezik. Izpitna nalo- ga. Sociolingvistika. (dr. Dubravko Škiljan in dr. Janez Justin) Ljubljana: Fakulteta za podiplomski humanistièni študij (neobjavljeno). ofcom – office of communications (2008) Media Literacy Audit. Report on uk Adults from Ethnic Minority Groups. Na: http://www.ofcom.org. uk/advice/media_literacy/medlitpub/medlitpubrss/ml_ emg08/ml_emg.pdf (30. 9. 2008) perse, elisabeth m. (2001) Media effects and society. Mahwah, London: Lawrence Erlbaum Associates. petkoviæ, brankica (2002) »Koliko medijev manjšinam?«. Medijska preþa, po- letje 2002. Na: http://mediawatch.mirovni-institut.si/ bilten/seznam/14/manjsine/ (8. 3. 2008) (2005) »Romi naposled vkljuèeni v sistem javne radiote- levizije«. V: Tomaþ Trplan, Sabina Autor, Roman Ku- har (ur.): Poroèilo skupine za spremljanje nestrpnosti št. 4, str. 16–35. roter, p. (2005) »Vloga jezika v integracijskem procesu.« V: Miran Komac, Mojca Medvešek (ur.): Percepcije slovenske integracijske politike: zakljuèno poroèilo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, str. 239–270. slo.indd 117 slo.indd 117 2. 3. 2009 14:17:14 2. 3. 2009 14:17:14 118 Spremljanje in vrednotenje medijev spreizer janko, a. (2006) Etniènost in aktivno drþavljanstvo: primer Romov v Sloveniji. Na: http://llw.acs.si/ac/09/cd/full_papers_ plenary/Janko_si.pdf (10. 12. 2006) taštanoska, t. (2005) “Pravica do imena, do jezika in do medija”. Medij- ska preþa št. 22. Na: http://mediawatch.mirovni-insti- tut.si/bilten/seznam/22/analiza/. širok, l. (2002) »Italijani in italijanska manjšina v slovenskih medijih«. Medijska preþa št. 14. Na: http://medi- awatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/14/manjsine/ (10. 5. 2008). van dijk, teun a. (1991) Racism and the press. London, New York : Rou- tledge. vidmar horvat, k. (2006) »Strah pred multikulturalizmom: primer bršljinske zgodbe«. Teorija in praksa, let. 43, št. ¾, str. 567–585. zavratnik zimic, simona (2000) »Koncept “druþbene izkljuèenosti” v analizi margi- nalnih etniènih skupin. Primer zaèasnih beguncev in avtohtonih Romov«. Teorija in praksa, let. 37, 5/2000, str. 832–848. þagar, m., komac, m., medvešek, m., bešter, r. (2006) The Aspect of Culture in the Social Inclusion of Ethnic Minorities. Evaluation of the Impact of Inclu- sion. European Centre for Minority Issues: Policies under the Open Method of Co-ordination in the Eu- ropean Union: Assesing the Cultural Policies of Six Member States. Final report: Slovenia. Na: http:// www.ecmi-eu.org/fileadmin/media/download/Work- ing_Paper_33_Slovenia.pdf (8. 12. 2007). slo.indd 118 slo.indd 118 2. 3. 2009 14:17:14 2. 3. 2009 14:17:14 119 Etniène manjšine in mediji Pisno gradivo s seminarja o uresnièevanju Okvirne kon- vencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin. Ljubljana, 21. 10. 2008 (neobjavljeno): Bergant, Boris: rtv Slovenija in konvencije Sveta Evrope. Èurin Radoviè, Suzana: Ukrepi mk v zvezi z uresnièevanjem Okvirne konvencije za varstvo naro- dnih manjšin. Forlani, Flavio: Prispevek predsednika Obalne samou- pravne skupnosti italijanske narodnosti. Kocon, Joþef: Pravni, institucionalni in drugi ukre- pi na podroèju spodbujanja in krepitve identite- te pripadnikov narodnih manjšin (jezik, kultura, izobraþevanje, mediji). Madþarska narodna skupnost. Horvat, Joþek: Napredek na podroèju izboljšanja poloþaja pripadnikov romske skupnosti. Petkoviæ, Brankica: Mediji in manjšine v Sloveniji. Vlada rs, Urad za narodnosti: Napredek na podroèju izboljšanja poloþaja pripadnikov romske skupnosti. slo.indd 119 slo.indd 119 2. 3. 2009 14:17:14 2. 3. 2009 14:17:14 120 Spremljanje in vrednotenje medijev VPRAŠALNIK ZA PRIPADNIKE MANJŠINSKIH NARODNIH IN ETNIÈNIH SKUPNOSTI 1 kako pogosto spremljate novice o politiènem dogajanju doma in v tujini? (obkroþite) a manj kot enkrat na teden b enkrat ali dvakrat na teden c trikrat do petkrat na teden d vsak dan e ne spremljam 2 naštejte vire informacij, ki jih najpogosteje uporabljate. a dnevni èasopis (vpišite ) ............................................................ b tednik (vpišite ) ......................................................................... c radijska postaja (vpišite) ........................................................... d televizijska postaja (vpišite) ...................................................... e spletna stran (vpišite ) ............................................................... f spletni dnevnik/ blog (vpišite) .................................................. g drugo (vpišite) ........................................................................ h ne spremljam 3 ali vaša narodna/etnièna skupnost izdaja kakšen medij? a da (kateri?/katere?) ................................................................. b ne c ne vem 4 oznaèite, katere medijske izdaje/vsebine za manjšine spremljate. (obkroþite lahko veè odgovorov) a oddaje na Televiziji Slovenija b oddaje na Radiu Slovenija c oddajo/oddaje za manjšine na lokalni(h) radijski(h) postaji/postajah d èasopise/revije manjšinske skupnosti e spletne (internetne) portale manjšinske skupnosti f drugo (vpišite) ......................................................................... g ne spremljam posebnih medijskih vsebin za manjšinske skupnosti slo.indd 120 slo.indd 120 2. 3. 2009 14:17:14 2. 3. 2009 14:17:14 121 Etniène manjšine in mediji 5 katere televizijske informativne oddaje spremljate? (obkroþite lahko veè odgovorov) a 24ur b 24ur zveèer c tv Dnevnik d Odmevi e Info tv f Svet g tuje informativne oddaje h drugo (vpišite) ......................................................................... i ne spremljam 6 katere radijske informativne oddaje spremljate? (obkroþite lahko veè odgovorov) a informativne oddaje na Radiu Slovenija b poroèila na lokalni ali regionalni radijski postaji c poroèila na komercialni radijski postaji d poroèila na študentskem radiu e tuja radijska poroèila f drugo (vpišite) ........................................................................ g ne spremljam 7 kako pogosto uporabljate internet? (obkroþite) a manj kot enkrat na teden b enkrat ali dvakrat na teden c trikrat do petkrat na teden d vsak dan e ne uporabljam 8 kje najbolj pogosto uporabljate internet? (obkroþite) a doma b v sluþbi/šoli/na fakulteti c v knjiþnici d v javnem prostoru (internetni lokal, »hot spot« itd.) e ne uporabljam slo.indd 121 slo.indd 121 2. 3. 2009 14:17:14 2. 3. 2009 14:17:14 122 Spremljanje in vrednotenje medijev 9 kaj najbolj pogosto poènete na internetu? (obkroþite tri odgovore) a pošiljanje/sprejemanje elektronske pošte (e-mail) b iskanje dnevnih novic c pogovor (chat) d študij e internetna telefonija f iskanje ljudi s podobnimi interesi g razvedrilo h urejam svojo spletno stran, blog, profil ipd. i sodelujem v internetnih forumih/komentarjih j ne uporabljam 10 ali spremljate spletne dnevnike (bloge)? a da b ne 11 èe spremljate spletne dnevnike, prosimo, napišite, katere. ....................................................................................... 12 kaj od naštetega ustvarjate/urejate na internetu? a blog b spletno stran c profil (Facebook, Myspace ipd.) d objavljam fotografije oz. video posnetke (npr. YouTube) e drugo (napišite, kaj ) ................................................................. f na internetu ne ustvarjam/urejam vsebin 13 za kaj uporabljate mobilni telefon? (obkroþite lahko veè odgovorov) a za klice b za pošiljanje sms/mms sporoèil c za fotografiranje in/ali pošiljanje fotografij d za dostop do interneta e za dostop do elektronske pošte f drugo (napišite, za kaj ) ............................................................ g ne uporabljam slo.indd 122 slo.indd 122 2. 3. 2009 14:17:14 2. 3. 2009 14:17:14 123 Etniène manjšine in mediji 14 ali dostopate do medijskih vsebin (npr. informativnih portalov, spletnih strani medijskih hiš ipd.) po mobilnem telefonu? a da b ne c ne uporabljam mobilnega telefona 15 katerim temam oz. vsebinam v medijih namenjate najveè pozornosti? (izberite najveè tri odgovore) a notranja politika b zunanja politika c socialne zadeve d okolje/ekologija e lokalne novice f informacije, posebno pomembne za mojo narodno/etnièno skupnost g kultura/umetnost h znanost/tehnologija h gospodarstvo/finance/borza i èrna kronika j šport k þivljenje znanih ljudi l zdravstveni nasveti m þivljenjski slog (lifestyle) n ne spremljam 16 katere teme oz. vsebine v medijih pogrešate oz. bi si jih þeleli veè? (izberite najveè tri odgovore) a notranja politika b zunanja politika c socialne zadeve d okolje/ekologija e lokalne novice f informacije, posebno pomembne za mojo narodno/etnièno skupnost g kultura/umetnost h znanost/tehnologija i gospodarstvo/finance/borza j èrna kronika k šport l þivljenje znanih ljudi m zdravstveni nasveti slo.indd 123 slo.indd 123 2. 3. 2009 14:17:14 2. 3. 2009 14:17:14 124 Spremljanje in vrednotenje medijev n þivljenjski slog (lifestyle) o ne spremljam 17 katere televizijske programske zvrsti najbolj pogosto spremljate? (izberite najveè tri odgovore) a novice b kulturne in/ali umetniške oddaje c dokumentarne oddaje d pogovorne oddaje e oddaje za narodne/etniène skupnosti f nadaljevanke in/ali nanizanke g telenovele h filmi i verske oddaje j razvedrilne oddaje k resniènostni šovi l šport m vreme n ne spremljam 18 katere televizijske programske zvrsti pogrešate oz. bi si jih þeleli veè? (izberite najveè tri odgovore) a novice b kulturne in/ali umetniške oddaje c dokumentarne oddaje d pogovorne oddaje e oddaje za narodne/etniène skupnosti f nadaljevanke in/ali nanizanke g telenovele h filmi i verske oddaje j razvedrilne oddaje k resniènostni šovi l šport m vreme n ne spremljam slo.indd 124 slo.indd 124 2. 3. 2009 14:17:14 2. 3. 2009 14:17:14 125 Etniène manjšine in mediji 19 kateri so najpomembnejši razlogi, zaradi katerih se odloèate za izbiro informativnega medija (èasopisa, radija, televizije ali spletne strani)? (obkroþite lahko veè odgovorov) a nepristranost in verodostojnost b neodvisnost od politiènih interesov c neodvisnost od ekonomskih interesov d poglobljeno poroèanje o izbranih temah e posveèanje temam, povezanim z mojo narodno/etnièno skupnostjo f cena oz. cena dostopa g kakovost in izvirnost avtorjev (novinarjev, komentatorjev itn.) h stališèa medija do politiènih tem so podobna mojim i drugo (napišite, kaj) ................................................................. j ne vem 20 ali mislite, da so mediji v sloveniji pri poroèanju o politiènem dogajanju nepristranski? a da b ne c ne vem 21 katero javno vprašanje je v tem letu zbudilo vašo pozornost (ni nujno, da so mediji o tem poroèali, je pa po vašem mnenju pomembno lokalno, nacionalno ali globalno vprašanje)? a vpišite ..................................................................................... b nobeno javno vprašanje ni zbudilo moje pozornosti 22 iz katerega medija ste o tem vprašanju dobili najveè informacij? a dnevni èasopis (vpišite, kateri) ................................................. b tednik (vpišite) ........................................................................ c radijska postaja (vpišite) ........................................................... d televizijska postaja (vpišite) ...................................................... e spletna stran (vpišite ) ............................................................... f spletni dnevnik / blog (vpišite) ................................................. g drugo (vpišite) ........................................................................ h v medijih nisem zasledil(-a) informacij o tem vprašanju slo.indd 125 slo.indd 125 2. 3. 2009 14:17:14 2. 3. 2009 14:17:14 126 Spremljanje in vrednotenje medijev 23 èe ste se zaradi pozornosti, ki jo je pri vas zbudilo to vprašanje, odloèili ukrepati, kaj ste v zvezi s tem naredili? (obkroþite lahko veè odgovorov) a poklical(-a)/pisal(-a) sem pristojni ustanovi in izrazil(-a) svoje stališèe ali protest b poslal(-a) sem javno pismo ali peticijo pristojni ustanovi, ga raz- poslal(-a) medijem in/ali veèjemu številu prejemnikov, ki delujejo na tem podroèju v javnosti c izrazil(-a) sem svoje mnenje o tem vprašanju na internetnem fo- rumu d napisal(-a) sem besedilo za »pisma bralcev« e klical(-a) sem v radijski ali televizijski program f spodbudil(-a) sem organiziranje okrogle mize ali protesta o tem vprašanju g udeleþil(-a) sem se okrogle mize/protesta (shoda, demonstracij) o tem vprašanju h pisal(-a) sem predstavnikom lokalne ali drþavne oblasti v zvezi s tem vprašanjem i bojkotiral(-a) sem izdelek/storitev/prireditev j podpisal(-a) sem peticijo k drugo (vpišite, kaj) .................................................................. l nobeno vprašanje me ni toliko izzvalo 24 kako zadovoljivo po vašem mnenju osrednji mediji zagotavljajo informacije in predstavljajo mnenja in stališèa o spodaj navedenih temah? Prosimo, ocenite z 1 do 5, pri èemer ocene pomenijo: 1 - popolnoma nezadostno, 2 - ne dovolj temeljito, 3 - niti zadostno niti nezadostno, 4 - zadovoljivo, 5 - zelo temeljito. a o delovanju in voditeljih organizacij narodnih/etniènih skupnosti 1 2 3 4 5 b o sprejemanju zakonodaje, posebno pomembne za narodne/ etniène skupnosti 1 2 3 4 5 c o kulturi in kulturni dejavnosti narodnih/etniènih skupnosti 1 2 3 4 5 d o sporih v odnosih med veèinskih narodom in narodnimi/etniènimi skupnostmi 1 2 3 4 5 e o matiènih drþavah narodnih/etniènih skupnosti 1 2 3 4 5 slo.indd 126 slo.indd 126 2. 3. 2009 14:17:14 2. 3. 2009 14:17:14 127 Etniène manjšine in mediji 25 ali ste o poloþaju narodnih/etniènih skupnosti v sloveniji kdaj govorili za kateri koli medij oziroma s katero koli novinarko ali novinarjem? a da b ne 26 ali ste sami þe kdaj sodelovali pri ustvarjanju medijskih vsebin kot avtor/ avtorica? a da b ne 27 ali ste se kdaj pritoþili glede neèesa, kar se vam je v medijih zdelo nesprejemljivo? a da b ne c v medijih nisem opazil(-a) takšnih vsebin 28 kako ste se pritoþili glede medijskih vsebin? a uveljavljanje pravice do popravka in odgovora b pisma bralcev c klic in/ali pismo uredniku/urednici in/ali novinarju/novinarki d pritoþba programskemu svetu RTV Slovenija e pritoþba novinarskemu èastnemu razsodišèu f prijava medijskemu inšpektorju g drugo (napišite, kaj) ................................................................ h v medijih nisem opazil(-a) takšnih vsebin 29 kaj po vašem mnenju pomeni pojem »medkulturni dialog«? (izberite najveè tri odgovore, ki po vašem mnenju najbolj opredeljujejo ta pojem) a skupno þivljenje, spoznavanje in spoštovanje raznih kultur b komunikacija med pripadniki raznih skupnosti (etniènih, verskih in drugih) c kulturni dogodki, na katerih se predstavlja kulturna ustvarjalnost raznih skupnosti d spoštovanje jezikovnih razlik slo.indd 127 slo.indd 127 2. 3. 2009 14:17:15 2. 3. 2009 14:17:15 128 Spremljanje in vrednotenje medijev e vkljuèevanje spoznavanja in sprejemanja razliènih kultur v šolske programe f zagotavljanje moþnosti manjšinam za ustvarjanje medijskih vse- bin in izdajanje medijev v njihovem jeziku g prepreèevanje diskriminacije pripadnikov drugih skupnosti h zagotavljanje posebnih pravic pripadnikom skupnosti, ki so v manjšini i zašèita tradicionalnih vrednot j ureditev posebnih sosesk za þivljenje ljudi, ki pripadajo isti skupnosti k zagotavljanje doloèenega števila delovnih mest in mest za vpis na študij in v študentskih domovih (kvot) za pripadnike manjšinskih skupnosti l prepreèevanje sovraþnega govora o pripadnikih drugih skupnosti v medijih m drugo (vpiši) ........................................................................... n ne vem 30 kako zaznavate svoj materni jezik v osrednjih medijih? a moj materni jezik je slovenšèina b moj materni jezik (ki ni slovenšèina) v osrednjih medijih skoraj nikoli ni prisoten c moj materni jezik (ki ni slovenšèina) je v osrednjih medijih slišati obèasno d mojega maternega jezika (ki ni slovenšèina) niti ni dovolj niti premalo e moj materni jezik (ki ni slovenšèina) je solidno zastopan, þelel(- a) pa bi si ga še veè f uporaba mojega maternega jezika (ki ni slovenšèina) v medijih je povsem zadovoljiva g ne vem 31 koliko se strinjate s spodnjimi trditvami? Svoje strinjanje lahko izrazite z ocenami od 1 do 5, ki pomenijo: 1 - sploh se ne strinjam, 2 - ne strinjam se, 3 - niti se strinjam niti se ne strinjam, 4 - strinjam se, 5 - popolnoma se strinjam. a mediji razkrivajo nepravilnosti v druþbi 1 2 3 4 5 b mediji so sredstvo za uveljavljanje ekonomskih interesov 1 2 3 4 5 c mediji so sredstvo za uveljavljanje politiènih interesov 1 2 3 4 5 d mediji prispevajo k razgledanosti in izobraþenosti 1 2 3 4 5 slo.indd 128 slo.indd 128 2. 3. 2009 14:17:15 2. 3. 2009 14:17:15 129 Etniène manjšine in mediji e mediji spodbujajo potrošništvo 1 2 3 4 5 f mediji prispevajo k poveèanju nestrpnosti v druþbi 1 2 3 4 5 g mediji prispevajo k poveèanju nasilja v druþbi 1 2 3 4 5 h mediji prispevajo k boljšemu poznavanju in razumevanju potreb in interesov raznih druþbenih skupin in skupnosti 1 2 3 4 5 32 ali bi se glede uporabe in delovanja medijev þeleli v èem izpopolniti? a da b ne 33 na katerem podroèju bi þeleli izpopolniti poznavanje medijev? (obkroþite lahko veè odgovorov) a ustvarjanje spletnih strani b urejanje fotografij in videa c novinarske vešèine d ustvarjanje skupnostnega radia ali televizije e veè informacij o tem, kako se financirajo mediji v Sloveniji f veè informacij o pravnih okvirih delovanja medijev g veè informacij o tem, kako nastajajo poroèevalske vsebine in in- formativni programi h veè informacij o tem, kako nastajata zabavni in igrani program i uvajanje varnostnih sistemov, filtrov na internetu in tv j postavljanje sistema nadzora staršev na mobilnih telefonih k drugo (vpišite) ....................................................................... l nimam þelje po izpopolnitvi poznavanja medijev spol: (obkroþi) þ m leto rojstva: .......................................... slo.indd 129 slo.indd 129 2. 3. 2009 14:17:15 2. 3. 2009 14:17:15 . slo.indd 130 slo.indd 130 2. 3. 2009 14:17:15 2. 3. 2009 14:17:15 . POLITIKI IN MEDIJI sandra b. hrvatin slo.indd 131 slo.indd 131 2. 3. 2009 14:17:15 2. 3. 2009 14:17:15 132 Spremljanje in vrednotenje medijev Revolucionarne zime 1918/19 je imel Max Weber za Zve- zo svobodnih študentov v Münchnu predavanje o politiki kot poklicu. »Politiko lahko napravimo za svoj poklic na dva naèina (ki se nikakor ne izkljuèujeta): ali þivimo za politiko ali pa od nje,« pravi Weber (1989:27). Temeljne znaèilnost poklicnega politika pa so po njegovem mnenju strast, èut od- govornosti in zmoþnost pragmatiènega presojanja. Strast v smislu vsebinskosti. Strastna predanost neki »stvari«, bogu ali demonu, ki je njen zapovednik, vendar ne v smislu notranjega videza, ki ga je moj pokojni prijatelj Georg Simmel navadno oznaèeval kot »sterilna vznesenost«, ki je pripada- la èisto doloèenemu tipu zlasti ruskih intelektualcev (ne pa vsem!) in ki ima zdaj v karnevalu, ki ga krasijo s ponosnim imenom revolucija, tudi pri naših intelektualcih vlogo, v pra- zno iztekajoèe se »romantike intelektualno zanimivega«, brez slehernega stvarnega èuta odgovornosti. Gola strast, pa naj je še tako pristno obèutena, seveda ne zadošèa. Taka strast ne naredi politika, èe sluþi neki »stvari«, tudi v odgovornosti za to stvar, ne napravi za odloèilno zvezdo vodnico svojega delovanja. Za to je potrebna – in to je najpomembnejša psi- hološka lastnost politika – sposobnost pragmatiènega preso- janja, sposobnosti pustiti, da realitete vplivajo na te skupaj umirjeno in s pomoèjo notranjega kopièenja, torej sposob- nost distance od stvari in do ljudi. Odsotnost distance kot take je eden od smrtnih grehov slehernega politika in tista la- stnost, zaradi katere bo podmladek naših intelektualcev, èe jo bojo gojili, obsojen na politièno nepsosobnost. Problem je namreè v tem, kako je mogoèe v isti duši zdruþiti goreèo strast in hladno sposobnost pragmatiènega presojanja. Poli- tika se dela z glavo in ne z drugimi deli telesa ali z dušo. Pa vendar je vdanost politiki, èe ni le frivolna intelektualna igra, temveè èloveško pristno dejanje, lahko rojena iz strasti, ki jo tudi hrani. Vendar je ta ista silna krotitev duše, ki odlikuje stra- stnega politka in ga loèijo od navadnega »sterilno vznesene- ga« diletanta mogoèe le s privajanjem na distanco – v vseh pomenih te besede. Trdnost neke politiène osebnosti pomeni v prvi vrsti te kvalitete (Weber, 1992: 54-5). Ko Weber govori o politiki (in politikih), se dotakne tudi vloge modernega politiènega novinarstva (novinar- jev). Po njegovem mnenju je »novinarska kariera vseka- kor eden najpomembnejših naèinov poklicne politiène dejavnosti« (Weber, 1989: 39). Lahko reèemo, da tudi za novinarja kot »poklicnega politika« velja, da se novinar- slo.indd 132 slo.indd 132 2. 3. 2009 14:17:15 2. 3. 2009 14:17:15 133 Politiki in mediji stvo (politika) dela »z glavo« in da zmoþnost distanciranja (»od stvari in ljudi«) loèi poklicnega novinarja od »vznese- nega diletanta«. V kontekstu Webrove razprave iz zaèetka 20. stoletja sta torej novinar kot »plaèani poklicni politik« in èasopisno podjetje kot »kontinuirano politièno podjetje nasploh« (poleg njiju sodijo sem po Webru le še seje par- lamenta) pomembna vzvoda politiènega delovanja. Èe pa mediji (oz. novinarstvo) in politika pristanejo v »incestu- oznem razmerju« (Halimi, 2003: 19) 1 , v katerem oboji iz- gubijo distanco in zaènejo delati »z drugimi deli telesa ali z dušo«, potem dobimo nesposobno politiko in nesposobne medije. Ko politika postane »gola strast«, ki se veèinoma »hrani« z medijsko pozornostjo in navzoènostjo (»upravlja- nje z javnostmi«), postanejo tudi mediji »sterilno vzneseni« prevodniki pozornosti – brez distance do lastnega dela in do tistih, o katerih poroèajo. Namen te raziskave je bil ugotoviti in oceniti medijsko rabo politikov. Zanimalo nas je, katere medije uporabljajo politiki (v konkretnem primeru poslanci/ke drþavnega zbo- ra), kateri so njihovi najpomembneji viri informacij, kako ocenjujejo delo medijev in kako uporabljajo medije, ko se odzivajo na pomembna javna vprašanja. Pri ugotavljanju medijske rabe politikov je treba upoštevati, da so medij- skim vsebinam izpostavljeni neposredno in posredno. Poleg tega da imajo politiki pri izbiri medijev in medijskih vse- bin osebne preference, so izpostavljeni tudi »obdelanim in zbranim« medijskim vsebinam, ki jih pripravljajo strokovne sluþbe poslanskih skupin ali pa sluþbe za odnose z javnost- mi parlamenta. T e sluþbe postajajo pomemben »izbiratelj in predelovalec« medijskih vsebin, namenjenih medijski rabi politikov (Lomax Cook in drugi, 1983:22). Prièujoèa raziskava se je tako osredotoèila na tele pro- bleme: ugotavljanje kolièine medijske rabe, odnos do me- dijev, proaktivnost poslancev/poslank dz oz. njihov osebni javni angaþma pri pomembnih vprašanjih, oz. soustvarjanje javnega prostora (public engagement in public connection, kot pravijo Couldry in drugi, 2007). Poskušali smo tudi ugoto- viti, v kolikšni meri je politièno delovanje postalo mana- gement javnih zadev in nenehno delo za to plaèanih eks- pertov, katerih namen je skrbeti za uèinkovito ravnanje z 1 »Francija je navsezadnje drþava, kjer se ideja, da predsednika republike intervjuvata dve novinarki, ki sta hkrati tudi þeni ministrov, ne zdi ekstravagantna. Tujina, kamor gremo vedno pogoltno iskat zadnje filipike proti našim druþbenim ‘arhaizmom’, je iz- razila zaèudenje nad tovrstno malce fevdalno prakso, ki je nedvomno preoèitno ilu- strirala realnost incestuoznih odnosov med mediji in oblastjo,« pravi Halimi v svoji knjigi Novi psi èuvaji (2003:19). slo.indd 133 slo.indd 133 2. 3. 2009 14:17:15 2. 3. 2009 14:17:15 134 Spremljanje in vrednotenje medijev javnostmi (reprezentacija politike v javnosti) in ne za jav- nost politiènega delovanja. Delo z javnostjo meri na krepitev prestiþa lastnega poloþaja. (...) Avra osebno reprezentirane avtoritete se vraèa kot mo- ment publicitete; v tem je moderna publicity vsekakor sorodna fevdalni publicness, Public relations se pravzaprav ne našajo na public opinion temveè na opinion v pomenu reputation. Javnost postane dvor, pred katerega publiko se razvija prestiþ –namesto da bi se v njem razvijala kritika. (...) Þe zveza »delo z javnostjo« izdaja, da je treba javnost, ki je bila nekoè dana s pozicijo reprezentanta in ki ji je v tradiciji zasidrana simbolika zagotavljala, vsakiè znova in prizadevno šele vzpostaviti. (...) Javnost je treba »narediti«, ni veè »dana«. Altmann to ustrezno imenuje akt »komunifikacije« (Habermas, 1989: 221-2). Politika se tako pred publiko stilizira kot šov. Publici- teta izgublja svojo kritièno funkcijo (nadzora oblasti) v ko- rist demonstrativne publicitete. Demostrativna publiciteta pa ne temelji na izmenjavi argumentov, ampak na spopadu simbolov, na katere ni mogoèe veè odgovarjati z argumen- tacijami, temveè le z manifestacijami (Habermas, 1989: 228). Èe je Jeremy Bentham v svojem zagovoru publicitete (nadzora javnosti) kot prvi razlog navajal, da prisili èlane parlamenta da opravljajo svojo dolþnost (Bentham, 2008), potem je znaèilnost današnje demonstrativne publicitete »prikazovanje s prikrivanjem« (Bourdieu). V nadaljevanju bomo najprej predstavili delo drþavnega zbora rs in obstojeèe posredne poti pridobivanja informacij in medijske rabe. slo.indd 134 slo.indd 134 2. 3. 2009 14:17:15 2. 3. 2009 14:17:15 135 Politiki in mediji ANKETA MED POSLANCI IN POSLANKAMI DRÞAVNEGA ZBORA Drþavni zbor rs (v nadaljevanju dz) je najvišja pred- stavniška in zakonodajna institucija, ki kot temeljno opra- vlja zakonodajno funkcijo oblasti, poleg tega pa še volilno in nadzorno. dz sprejema v okviru pravodajne (ustavodaj- ne, zakonodajne itd.) funkcije ustavo oz. njene spremem- be, zakone, druge splošne akte, svoj poslovnik, avtentiène razlage zakonov in preèišèena besedila zakonov, drþavni proraèun, rebalans proraèuna in zakljuèni raèun, ratificira mednarodne pogodbe in razpisuje referendume. V okviru volilne funkcije voli imenuje in razrešuje predsednika vla- de in ministre, predsednika in podpredsednike drþavnega zbora, sodnike ustavnega sodišèa in druge sodnike, varu- ha èlovekovih pravic, guvernerja centralne banke in èlane raèunskega sodišèa. V okviru nadzorne funkcije pa dz odreja parlamentarno preiskavo, odloèa o zaupnici oz. nezaupnici vladi, odloèa o obtoþbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodišèem ter izvaja nadzor s poslanskimi vprašanji. Poleg tega odloèa še o razglasitvi vojnega in izrednega stanja ter o uporabi obrambnih sil. dz tudi potrjuje mandate poslancev, odloèa o njihovi imuniteti in imuniteti sodnikov ustavnega sodišèa in sodnikov. dz šteje 90 poslancev, ki so izvoljeni v osmih volilnih enotah; 88 poslancev dz je voljenih na neosrednih volitvah po proporcionalnem volilnem sistemu, po enega poslanca pa volita italijanska in madþarska narodna skupnost. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na nikakršna navodila. Poslanski mandat traja štiri leta, èe se ne razpi- šejo predèasne oziroma izredne volitve. dz posluje v slo- venskem jeziku. Poslanca italijanske in madþarske narodne skupnosti imata pravico govoriti in v pisni obliki vlagati predloge, pobude, vprašanja in druge vloge v italijanskem oz. madþarskem jeziku. Njuni govori in vloge se prevajajo v slovenski jezik. 2 2 Drþavni zbor je na podlagi Ustave Republike Slovenije zaèel delovati po dru- gih demokratiènih volitvah leta 1992. Konstituiral se je na svoji prvi seji dne 23. 12. 1992. Zadnje, pete, parlamentarne volitve so bile 21. 9. 2008. Sedanja sesta- va drþavnega zbora je njegova peta oz. gre za peto mandatno obdobje. Poslanstvo in funkcije drþavnega zbora so objavljeni na njegovi spletni strani www.dz-rs.si/in- dex.php?id=67. Predstavitev poslancev in poslank je dostopna na www.dz-rs.si/in- dex.php?id=92. Kratka predstavitev drþavnega zbora je dostopna tudi na http:// sl.wikipedia.org/wiki/Dr%C5%BEavni_zbor_Republike_Slovenije (èlanek je del se- rije Politika in uprava Slovenije). O delovanju drþavnega zbora veè tudi v Cerar, M. in drugi (2007) in drþavni zbor 1992–2007 (2007). slo.indd 135 slo.indd 135 2. 3. 2009 14:17:15 2. 3. 2009 14:17:15 136 Spremljanje in vrednotenje medijev Anketo 3 med poslanci in poslankami dz smo opravili junija 2008 4 . Anketne vprašalnike s predstavitvijo celo- tne raziskave smo poslali poslanskim skupinam, poslancem italijanske in madþarske narodnosti in nepovezanemu po- slancu. Izpolnjenih smo dobili 34 vprašalnikov. Zanimala nas je medijska raba in recepcija medijev med poslanci in poslankami kot posebne skupine (drugi dve v naši raziska- vi zajeti skupini sta študenti/ke in manjšine), zato v anke- tnem vprašalniku nismo zahtevali navedbe njihove stran- karske pripadnosti. medijska raba – kaj berejo, poslušajo, gledajo ... poslanci in poslanke? Zapisali smo þe, da so poslanci in poslanke medijskim vsebinam izpostavljeni tudi posredno. V skladu s Sklepom o razporeditvi publikacij poslankam in poslancem dobivajo za svoje delovanje tele publikacije. 5 Predsednik in podpred- sedniki dz in vodje poslanskih skupin prejemajo komplet slovenskega tiska, ki obsega vse slovenske dnevne èasopise, nekatere slovenske tednike in en regionalni èasopis. Predse- dniki delovnih teles (odborov in komisij) prejemajo po dva slovenska èasopisa, in sicer izbirajo med dnevniki, tedniki, meseèniki in revijami, ki jih potrebujejo pri svojem delu. Drugi poslanci prejemajo po en slovenski èasopis, in sicer izbirajo med dnevniki, tedniki, meseèniki in revijami. Za potrebe dela v poslanski skupini prejema sekretar poslanske skupine komplet slovenskega tiska, do pet slovenskih regio- nalnih èasopisov po izbiri poslanske skupine, in sicer v skla- du s kriterijem števila poslancev. 6 Vsak odbor oz. komisija 3 Anketni vprašalnik je objavljen na str. 165. 4 Anketo smo opravili med poslanci in poslankami èetrtega sklica (mandatnega ob- dobja) dz (22. 10. 2004–15. 10. 2008). Devetdeset sedeþev dz je bilo razdeljenih med sedmimi poslanskimi skupinami, dva sedeþa pa imajo predstavniki italijanske in madþarske narodne skupnosti. V parlamentu je bilo na zaèetku sklica 29 poslancev in poslank sds, 23 lds, 10 zlsd (stranka se je aprila 2005 preimenovala v Socialne de- mokrate - sd), 9 Nsi, 7 sls, 6 sns in 4 Desusa. Februarja in marca 2007 je takratno najveèjo opozicijsko stranko lds zapustilo 12 poslancev in poslank. Sedem poslancev in poslank je ustanovilo novo poslansko skupino Zares (stranka Zares – nova politika je bila ustanovljena oktobra 2007, na volitvah 2008 je dobila 9,3 odstotka glasov in vstopila v parlament), štirje so se pridruþili stranki sd, en poslanec pa je do konca man- data deloval samostojno. Od šestih poslancev sns so dva poslanca in poslanka ustano- vili novo poslansko skupino Lipa, ki je kot stranka kandidirala na zadnjih parlamen- tarnih volitvah in ni prišla v parlament. Koalicijske stranke (pozicija) so bile v èetrtem sklicu parlamenta sds, nsi, sls in Desus, opozicijske stranke pa lds, sd in sns. 5 Sklep o razporeditvi publikacij poslankam in poslancem (15. 3. 2002). Sklep je poslala ga. Tatjana Krašovec, vodja raziskovalno-dokumentacijskega sektorja dz. 6 Do 20 naslovov domaèih èasopisov in strokovnih revij (število izvodov po nasle- dnjem kriteriju: 1–8 poslancev – 1 izvod, 9–16 poslancev – 2 izvoda, 17–24 poslan- cev – 3 izvode, 25–32 poslancev – 4 izvode, 33–40 poslancev – 5 izvodov), do pet naslovov tujih èasopisov in revij in komplet slovenskega tiska za tiskovnega pred- slo.indd 136 slo.indd 136 2. 3. 2009 14:17:15 2. 3. 2009 14:17:15 137 Politiki in mediji lahko prejema od 1 do najveè 5 strokovnih revij glede na podroèje dela odbora oz. komisije. Drugi pomembni vir pridobivanja informacij za po- slance/ke je raziskovalno-dokumentacijska dejavnost dz. Poslanci/ke oz. poslanske skupine lahko za potrebe svoje- ga dela naroèajo raziskovalne naloge, ki jih pripravlja raz- iskovalno-dokumentacijski sektor dz. 7 Raziskovalne nalo- ge so »natanène in politièno nepristranske informacije in podatki, pripravljeni v pisni obliki, za zagotavljanje infor- macijskih potreb, ki nastajajo pri izvajanju temeljnih nalog drþavnega zbora« (Navodilo 2008, 1. èlen). Raziskovalne naloge lahko naroèijo: drþavni zbor, njegova delovna tele- sa, poslanske skupine, posamezne poslanke in poslanci in generalni sekretar dz (Navodilo 2008, 5. èlen). Pri veèjem številu naroèil imajo ob upoštevanju dospelosti poroèila in aktualnosti oz. širšega interesa poslancev ne glede na do- spelost praviloma prednost naroèila opozicijskih poslancev (Navodilo 2008, 10. èlen). V raziskovalnem oddelku je bilo v desetih letih (1998– 2008) narejenih 718 raziskovalnih nalog, od tega 144 nalog v mandatnem obdobju 1996–2000 (od zaèetka delovanja v letu 1998), 335 raziskovalnih nalog v mandatnem obdobju 2000–2004 in 239 nalog v mandatnem obdobju 2004–2008. Najveè raziskovalnih nalog je bilo narejenih v letih 2001, 2002, 2003 in 2007 (Raziskovalna dejavnost v Drþavnem zboru, 2008:10). Gledano po naroènikih je v desetletnem obdobju najveè raziskovalnih nalog naroèila opozicija (29,9 odstotka), sle- di generalni sekretar (25,6 odstotka) in vladna koalicija (19,1 odstotka). Veliko raziskovalnih nalog (19 odstotkov) je bilo t. i. samoiniciativnih nalog, šest odstotkov nalog pa je naroèilo delovno telo. Drþavni zbor kot celota v desetih letih ni naroèil nobene raziskovalne naloge (Raziskovalna dejavnost v Drþavnem zboru, 2008:11). V tretjem mandatnem obdobju (2000–2004) je opozicija naroèila 105 raziskovalnih nalog, koalicija pa 71. V èetrtem mandatnem obdobju (2004–2008) pa je opozicija naroèila 61 raziskovalnih nalog, koalicija pa 47. Julija 2002 je ra z- iskovalni oddelek pred parlamentarnimi poèitnicami dobil samo od ene opozicijske poslanske skupine v dveh dneh 17 naroèil za pripravo raziskovalnih nalog (Raziskovalna de- javnost v Drþavnem zboru, 2008:11–12). stavnika poslanske skupine (v poslanski skupini z veè kakor 8 poslanci) (Sklep o raz- poreditvi publikacij poslankam in poslancem, 2002). 7 Navodilo za naroèanje raziskovalnih nalog in obdelavo naroèil (Uradni list rs, 32/2008, 18. 4. 2008) (v nadaljevanju Navodilo, 2008). slo.indd 137 slo.indd 137 2. 3. 2009 14:17:15 2. 3. 2009 14:17:15 138 Spremljanje in vrednotenje medijev Po vsebini se najveè raziskovalnih nalog – 37,6 odstot- ka – nanaša na delo parlamenta, na poslance in volitve, 21,5 odstotka na politièni in pravni sistem, 15,7 odstotka na ekonomijo in finance, 15,5 odstotka na socialne siste- me, 3,1 odstotka na varstvo okolja, 1,7 odstotka je nalog z mednarodno tematiko; zunaj navedenih podroèij pa je bilo navedenih 5 odstotkov nalog. Preseneèa izjemno majhno število nalog s podroèja varstva okolja (Raziskovalna dejav- nost v Drþavnem zboru, 2008:12). Po besedah mag. Tatjane Krašovec, vodje Raziskoval- no-dokumentacijskega sektorja dz 8 , je opozicija v obdobju 1998–2004 v veliko veèji meri uporabljala raziskovalne naloge in dejavnosti raziskovalno-dokumentacijskega sek- torja za potrebe svojega dela v dz, drugaèe kakor opozicija v mandatnem obdobju 2004–2008. Mag. Tatjana Krašo- vec sodi, da bi poslanci/ke dz za veèjo uèinkovitost svojega dela posebno v odborih in komisijah dz potrebovali doda- tno izobraþevanje. V nadaljevanju poglejmo, kako so poslanci/ke oceni- li svojo medijsko rabo. Poslanci/poslanke imajo dostop do medijev v dz, izbira konkretnega medija pa je odsev njiho- vih medijskih preferenc. Na vprašanje, kako pogosto spremljajo novice o politiènem dogajanju doma in v tujini, je 32 poslancev/po- slank odgovorilo vsak dan, dva poslanca/poslanki pa trikrat do petkrat na teden. Najpogosteje uporabljeni vir informacij med dnevni- mi èasopisi je èasnik Delo (25 poslancev/poslank), sledijo Dnevnik (19), Veèer (16) in Finance (13). Med tedniki sta najbolj brana Mag (15) in Mladina (13). Demokracijo in Re- porterja so kot najpomembnejši vir informacij med tedniki navedli štirje poslanci/ke. Med radijskimi postajami sta na prvem mestu Radio Slovenija in Val 202. Za poslance/ke je informativni program javnega radia najpogostejši vir infor- macij o politiènem dogajanju doma in v tujini. Radio Slove- nija je tako izbralo 21 poslancev, Val 202 17, sledijo lokalne radijske postaje (8) in Radio Ognjišèe (6). Med televizijski- mi postajami so poslanci/ke kot najpogostejši vir informacij navajali 1. program T elevizije Slovenija (32), pop tv (25), 2. program Televizije Slovenija (18), Kanal a (7), Info tv (4), lokalno televizijo (3) in tv3 (2) 9 . Med spletnimi stranmi je malo poslancev/poslank natanèno navedlo spletni medij, ki 8 Intervju opravljen 7. 11. 2008. Avtorica se zahvaljuje mag. Tatjani Krašovec za pomoè pri zbiranju gradiva o delu dz. 9 Po pregledu sporeda na komercialni televiziji tv3 smo ugotovili, da na tem programu ni nobene informativne oddaje (glej www.tv3.si). slo.indd 138 slo.indd 138 2. 3. 2009 14:17:15 2. 3. 2009 14:17:15 139 Politiki in mediji ga uporabljajo kot vir informacij. Omenili so spletno stran www.24ur.com (4), www.delo.si (4), www.rtvslo.si (3) in www.siol.net (1). V kategorijo »drugo« pa so poslanci/ke vpisovali razne odgovore: »kar pride pod roko«, »strankar- ske spletne strani«, »mreþa dz rs«. graf 1: viri informacij (vprašanje 2) (n=34) dnevni èasopis Delo 25 Dnevnik 19 Veèer 16 Finance 13 drugo 8 Primorske novice 7 Slovenske novice 4 Indirekt 3 brez odgovora 1 Þurnal24 1 tednik Mag 15 Mladina 13 Demokracija 4 Reporter 4 lokalni tisk 3 Slovenski tednik 1 drugo 10 brez odgovora 9 slo.indd 139 slo.indd 139 2. 3. 2009 14:17:15 2. 3. 2009 14:17:15 140 Spremljanje in vrednotenje medijev radio Radio Slovenija 21 Val 202 17 drugo 9 lokalni radio 8 Radio Ognjišèe 6 Radio Študent 2 Radio Hit 1 brez odgovora 3 televizijska postaja Televizija Slovenija 1 32 pop tv 25 Televizija Slovenija 2 18 Kanal a 7 Info tv 4 lokalna tv 3 tv 3 2 drugo 10 spletna stran www.24ur.com 4 www.delo.si 4 www.rtvslo.si 3 www.siol.net 1 drugo 32 brez odgovora 13 Med najbolj spremljanimi televizijskimi informativnimi oddajami je najveè poslancev/poslank izbralo Odmeve 10 (33), 10 Veèerna informativna oddaja na 1. programu Televizije Slovenija. slo.indd 140 slo.indd 140 2. 3. 2009 14:17:17 2. 3. 2009 14:17:17 141 Politiki in mediji Dnevnik 11 (31) in 24 ur 12 (29). Sledijo jim Info tv 13 (15), 24ur zveèer 14 (11) Svet 15 (11) in tuje informativne oddaje (9). Najveè poslancev in poslank spremlja med radijskimi informativnimi oddajami informativne oddaje na Radiu Slo- venija (34), poroèila na lokalni ali regionalni radijski postaji (21), poroèila na komercialni radijski postaji (7), poroèila na študentskem radiu (5) in tuja radijska poroèila (5). Internet uporablja vsak dan 26 poslancev/poslank. Štir- je poslanci/ke uporabljajo internet trikrat do petkrat na te- den, dva manj kot enkrat na teden, eden enkrat ali dvakrat na teden in en poslanec/ka interneta sploh ne uporablja. Veèina poslancev/poslank uporablja internet za pošiljanje/ sprejemanje elektronske pošte (26), za iskanje informacij, povezanih z delom v drþavnem zboru (18), za iskanje dnev- nih novic (16) in za iskanje informacij, povezanih z delova- njem stranke, katere èlani so (7). Trije poslanci sodelujejo na internetnih forumih (komentarjih), dva urejata svojo spletno stran, blog, profil, po eden pa uporablja internet za pogovor, internetno telefonijo in razvedrilo. Veèina poslancev/poslank (27) ne spremlja spletnih dnevnikov (blogov). Med tistimi, ki jih spremljajo, so bili odgovori zelo razlièni. Redki so natanèno napisali, katere spletne dnevnike berejo, veèina pa je med spletnimi dnev- niki navajala spletne strani najveèjih slovenskih medij- skih hiš. Veèina poslancev/poslank (16) ni aktivna na internetu (ne ustvarja/ureja vsebin). Med aktivnimi jih najveè (6) ustvarja/ureja svojo spletno stran, trije imajo svoj profil, dva objavljata fotografije oz. videoposnetke, en poslanec/ ka pa piše svoj blog. 16 Vsi poslanci/ke imajo mobilni telefon. Veèina ga upo- rablja za klice (34) in pošiljanje sporoèil (33). Deset po- slancev/poslank ga uporablja za fotografiranje in/ali poši- ljanje fotografij, sedem za dostopanje na internet in šest za dostopanje na elektronsko pošto. Velika veèina poslan- cev/poslank (28) ne dostopa do medijskih vsebin (npr. 11 Osrednja dnevnoinformativna oddaja na 1. programu Televizije Slovenija. 12 Osrednja informativna oddaja na pop tv. 13 Tematski informativni televizijski program. 14 Veèerna informativna oddaja na pop tv. 15 Osrednja informativna oddaja na Kanalu a. 16 Obstaja neskladje med odgovori na vprašanji: Kaj najbolj pogosto poènete na inter- netu (obkroþite tri moþnosti)? in Kaj od naštetega ustvarjate/urejate na internetu? Pri odgovoru na prvo vprašanje sta dva poslanca/ki napisala, da ustvarjata svojo sple- tno stran/blog/profil. Pri odgovoru na drugo vprašanje pa je devet poslancev/poslank napisalo, da ustvarja/ureja svojo spletno stran, trije pa svoj profil. slo.indd 141 slo.indd 141 2. 3. 2009 14:17:18 2. 3. 2009 14:17:18 142 Spremljanje in vrednotenje medijev informativnih portalov, spletnih strani medijskih hiš ipd.) po mobilnem telefonu. Kljub temu da ni podatkov o medijski rabi poslancev/ poslank dz, smo v dveh raziskavah Inštituta za civilizacijo in kulturo (ick, Raziskovalno poroèilo 2003 in Raziskoval- no poroèilo 2006) našli teste njihove elektronske odzivno- sti. V raziskavi Posttranzicijska drþava vs. civilna druþba (ick, Raziskovalno poroèilo 2003) so raziskovalci med drugim preverjali, kako uèinkovito in hitro poslanci/ke odgovarjajo na elektronsko pošto, ki jim jo po povezavi na spletni pred- stavitvi dz pošiljajo drþavljani. Poslancem/kam sta zastavili dve vprašanji: »Ali drþavljani pogosto naslavljajo vprašanja in predloge na vas preko elektronske pošte (koliko elektron- skih pisem – samo pribliþna ocena – v povpreèju prejmete na mesec) in ali na elektronsko pošto zmorete odgovoriti aþurno in kakovostno?« in »Katere so po vašem mnenju prednosti, ki jih prinaša neposredna komunikacija z drþavljani preko spleta?« (ick, Raziskovalno poroèilo 2003: 101–2). V kratkem roku (10. 9.–12. 9. 2003), ki so ga razisko- valci doloèili za test preprostejšim vprašanjem, se je odzva- lo 22 poslancev/poslank. V okviru drugega testa odzivno- sti, ki je zahteval nekoliko daljše odgovore, pa je v enem tednu (6. 9.–12. 9. 2003) na elektronsko pošto odgovorilo 41 poslancev. Najveè poslancev/poslank je odgovorilo, da dobi nekaj deset sporoèil na mesec, zato so tudi mnenja, da elektronske pošte ne dobivajo toliko, da nanjo ne bi mogli aþurno in kakovostno odgovarjati. tabela 1: odzivnost poslancev na e-pošto število e-sporoèil na mesec odstotek poslancev 100 ali veè 17,1 50 7,3 nekaj deset 41,5 manj kot deset 34,1 Vir: ick, Raziskovalno poroèilo 2003. Kvalitativni rezultati v okviru testa odzivnosti so po- kazali, da je število sporoèil elektronske pošte zelo odvisno tudi od aktualnih dogodkov in tematike, ki jo obravnavajo v dz. Veè mnenj, pripomb in vprašanj pride, ko je v pro- ceduri predlog zakona, ki je medijsko bolj odmeven (ick, Raziskovalno poroèilo 2003: 103–105). slo.indd 142 slo.indd 142 2. 3. 2009 14:17:18 2. 3. 2009 14:17:18 143 Politiki in mediji Elektronsko odzivnost poslancev in poslank dz so pre- verjali tudi v raziskavi Odnosi z javnostmi Drþavnega zbora (ick, Raziskovalno poroèilo 2006: 95–99). Vsem poslancem, poslankam in poslanskim skupinam so januarja 2006 (nede- lja) poslali sporoèilo, v katerem je raziskovalce zanimalo, ko- liko elektronskih pisem dobijo na mesec in ali morejo nanje aþurno in kvalitetno odgovarjati. Prišlo je 11 odgovorov, od tega trije od poslanskih skupin (sds, sd in sns). Dvakrat sta na elektronsko sporoèilo odgovorili predstavnici za odnose z javnostmi, enkrat pa vodja poslanske pisarne. Osem od- govorov so podpisali poslanci (trije iz lds, dva iz sds, med njimi tudi takratni predsednik dz, po dva iz sd in eden iz Nsi). Med poslanci/poslankami, ki so se odzvali, jih je pet navedlo zelo malo spletnih pisem na mesec, do okoli pet, kolièino so navedli le opisno (zelo malo), eden je navedel, da je od spremembe spletne strani dz (2005) do januarja 2006 dobil devet pisem. Maloštevilnih kvantitativnih podatkov ni mogoèe korektno primerjati s podatki iz leta 2003, kljub temu pa je po mnenju raziskovalcev skrb zbujajoè podatek, da je v raziskavi iz leta 2003 (ick, Raziskovalno poroèilo 2003) kar 17 odstotkov poslancev/poslank odgovorilo, da dobijo na mesec 100 ali veè elektronskih sporoèil, leta 2006 pa so bile številke toliko niþje: medtem ko je bilo najveè, kar je navedel eden od respondentov, komaj 40, je številko 100 dosegla celotna poslanska skupina sns. Èe bi morali zapisati ugotovitev, je zapisano v poroèilu, »bi se ta glasila, da se je kanal komuniciranja po elektronski poti nekoliko zaprl« (ick, Raziskovalno poroèilo, 2006: 99). kdo gleda parlamentarni program? V mandatu 2004 – 2008 je bilo eno od temeljnh vpra- šanj spreminjanja medijske zakonodaje vprašanje uvajanja neposrednega prenosa sej dz. Novi zakon o Radiotelevizi- ja Slovenija 17 je med javno sluþbo na podroèju radijske in televizijske dejavnosti vpeljal posebni nacionalni televi- zijski program, namenjen neposrednim prenosom sej dz in njegovih delovnih teles ter predvajanju posnetkov teh sej, kadar neposredni prenos ni mogoè (zrtvs-1, 3. èlen). Kljub ugovorom strokovne javnosti, da je zaradi izèrpanega radiofrekvenènega spektra nemogoèe ustanoviti tretji 17 Zakon o Radioteleviziji Slovenija (zrtvs-1) je bil sprejet oktobra 2005. Uradni list rs, št. 95, 28. 10. 2005 (9945-9954). slo.indd 143 slo.indd 143 2. 3. 2009 14:17:18 2. 3. 2009 14:17:18 144 Spremljanje in vrednotenje medijev nacionalni program, je takratna vladna koalicija vztrajala pri njegovem uvajanju. 18 V koledarskem letu 2007 je T elevizija Slovenija namenila prenosom iz dz 388 ur 22 minut in 31 sekund programskega èasa, in sicer za enainšestdeset prenosov rednih, deset izre- dnih in dva prenosa slavnostnih sej dz. Ob tem so si gledalci lahko ogledali še sedeminsedemdeset posnetkov sej dz. 19 tabela 2: prenosi iz drþavnega zbora Vir: Poroèilo o prenosih iz Drþavnega zbora rs v letu 2007. Primerjava z letom 2006 kaþe, da je Televizija Slovenija poveèala število prenosov (2006 – 59) in delu drþavnega zbo- ra namenila bistveno veè èasa (2006 – 233 ur in 47 minut). Ob tem se je nekoliko zniþal deleþ gledalcev, saj so imele leta 2006 redne in izredne seje 12-odstotni deleþ gledalcev. Velika razlika je pri gledanosti slavnostnih sej dz, kar si lahko razlagamo s tem, da so seje leta 2006 prenašali na 2. programu T elevizije Slovenija, medtem ko je T elevizija Slo- venija 24. junija 2007 slavnostno sejo prenašala na 1. pro- gramu. Ta prenos si je ogledalo kar 9,1 odstotka gledalcev (174.579) in je dosegel 40 odstotkov vseh gledalcev, ki so takrat bili pred televizijskimi sprejemniki. Med rednimi sejami dz je imela najveèjo gledanost seja, ki je bila na sporedu 19. novembra 2007 20 , saj je imela 12,2- odstotno gledanost (ali 234.416 gledalcev) in 32-odstotni deleþ vseh gledalcev, ki so bili takrat pred televizijskimi spre- jemniki. Med izrednimi sejami je imela najveèjo gledanost izredna (proraèunska) seja dz rs, ki je bila na sporedu 26. 18 tvs 3 lahko gledalci od 21. maja 2008 ne glede na vrsto tv-sprejemnika, spremljajo preko satelitskih sprejemnikov, po kabelskih sistemih in internetni (ip) televiziji. Od novembra 2008 je mogoèe tvs 3 spremljati tudi na spletnem portalu rtv Slovenija (www.rtvslo.si/play). Programa ni mogoèe spremljati preko analognega televizijskega oddajnega omreþja. (www.rtvslo.si/files/novicce_zavoda/sprejem-tvs3_.pdf) Celotni stroški uvajanja tega programa niso znani. 19 Poroèilo o prenosih iz Drþavnega zbora rs v letu 2007 (1. 2. 2008). Poroèilo je bilo fe- bruarja 2008 poslano v dz, nimamo pa podatkov o tem, ali ga je dz obravnaval. 20 To je bila 33. redna seja dz rs, na kateri so poslanci obravnavali zahtevo o glasova- nju o zaupnici vladi Republike Slovenije. seje št.minutpovpreèje gledanost gledalcev deleþ seja drþavnega zbora 61 350:03:03 1,20% 23.019 11% izredna seja drþavnega zbora 9 37:23:35 1,30% 25.016 10% slavnostna seja drþavnega zbora 2 0:55:53 5,60% 106.510 24% seja drþavnega zbora, posnetek 77 89:39:23 0,20% 4.413 6% slo.indd 144 slo.indd 144 2. 3. 2009 14:17:18 2. 3. 2009 14:17:18 145 Politiki in mediji novembra 2007. Ta prenos je imel 2,5-odstotno gledanost (ali 48.628 gledalcev) in 11-odstotni deleþ. 21 Èe se vrnemo k naši raziskavi, je na vprašanje Ali spre- mljate parlamentarni program (3. program T elevizije Slovenija)? enako število poslancev/poslank odgovorilo, da ga spremlja (17) oz. ne spremlja (17). Uvajanje in delovanje parlamen- tarnega programa so med poslanci/poslankami dz pogosto omenjali kot pomemben vzvod za zmanjševanje nezaupa- nja v delo dz. V okviru raziskave Dejavniki v oblikovanju (ne)zaupanja v Drþavni zbor (v nadaljevanju Raziskovalno poroèilo 2002), ki jo je med letoma 2000–2003 opravila raziskovalna skupina s Fakultete za druþbene vede, so bili opravljeni intervjuji med dolgoletnimi bivšimi in novimi poslanci drþavnega zbora o tem, kako ocenjujejo stopnjo (ne)zaupanja v dz. 22 Vsi intervjuvanci so odgovorili na osem vprašanj. Za našo raziskavo so pomembni odgovori, prido- bljeni na tretje (Kaj po vašem mnenju v najveèji meri vpliva na tako stopnjo nezaupanja v dz? Kje so vzroki za to? Pro- simo, naštejte po vašem mnenju tri najpomembnejše vzro- ke?) in èetrto vprašanje (Kaj bi po vašem mnenju moral dz kot institucija narediti za poveèanje stopnje zaupanja vanj oziroma za zmanjšanje stopnje nezaupanja?). Med vzroki za visoko stopnjo nezaupanja omenjajo vsi štirje intervjuvani dolgoletni poslanci poroèanje medijev, ki da je nekorektno oziroma da pri tem predvsem potencirajo konflikte ali nekatere dogodke v dz. Med ukrepi, ki bi jih moral za zmanjšanje nezaupanja sprejeti predvsem dz kot institucija, so trije poslanci poudarili odnose z javnostmi, ki da bi jih moral dz spremeniti, in sicer tako, da bi bili inten- zivnejši in kvalitetnejši (Raziskovalno poroèilo, 2002:12). 21 Za potrebe te raziskave smo poslali prošnjo na programski kontroling rtv Slovenija, da nam sporoèijo podatke o gledanosti 3. programa Televizije Slovenija v obdobju ok- tober 2007–oktober 2008. V poroèilu, ki ga je poslala ga. Barbara Zemljiè, je navede- no, da so »gledanost tretjega sporeda tv Slovenija prièeli meriti šele z mesecem okto- brom 2008, zato so podatki o gledanosti prikazani samo za drugi spored tv Slovenija, ko so bili na sporedu prenosi sej iz Drþavnega zbora. Po podatkih izvajalca merjenja, agb Nielsen Media Research, si je prenose sej Drþavnega zbora povpreèno ogledalo 1,4 odstotka ali 25.400 gledalcev, starih nad 10 let, oz. 14-odstotni deleþ vseh gledal- cev televizije v èasu prenosov.« (elektronsko sporoèilo 25. 11. 2008) 22 Na zaèetku raziskave Dejavniki v oblikovanju (ne)zaupanja v Drþavni zbor je raziskoval- na skupina predvidela izvedbo delphi tehnike med parlamentarnimi eksperti v Slo- veniji. Zaradi malega števila omenjenih ekspertov je bil njihov krog razširjen. Tako je krog vprašanih zajel še eksperte, ki se pri svojem delu pogosteje sreèujejo z delova- njem dz, na tiste, ki so v bistvu mnenjski voditelji glede delovanja dz ali politiènega delovanja znotraj kakšne druþbene skupine, na dolgoletne, nove in bivše poslance ter bivše predsednike dz. Tako je nastalo devet skupin intervjuvancev. To so dolgoletni poslanci (ki jim je bil takratni mandat v dz vsaj drugi), novi poslanci, bivši poslanci, bivši predsedniki dz, lobisti, politologi, psihologi, filozofi in pravniki – vsega 33 in- tervjuvancev (Raziskovalno poroèilo, 2002:7–8). slo.indd 145 slo.indd 145 2. 3. 2009 16:49:43 2. 3. 2009 16:49:43 146 Spremljanje in vrednotenje medijev Novi poslanci so enakega mnenja kakor dolgoletni po- slanci, da so pomemben vzrok za visoko stopnjo nezaupa- nja drþavljanov v dz mediji oziroma njihovo poroèanje. Preprièani so, da mediji ne loèujejo med poroèilom in ko- mentarjem, da predstavljajo predvsem delne informacije ozi- roma provokativne vloþke poslancev. Med potrebne ukrepe za zniþanje stopnje nezaupanja uvršèajo novi poslanci bolj aktivne, bolj intenzivne in bolj poglobljene stike poslancev z volivci, zlasti v njihovih volilnih okrajih (Raziskovalno poroèilo, 2002:16). Po mnenju bivših poslancev so vzroki za visoko stopnjo nezaupanja raznoliki: poroèanje medijev o delu dz, ki da je izkrivljeno oziroma nefair montirano (2 poslanca); presla- bo poznavanje ali celo nepoznavanje parlamentarizma pri ljudeh, ki konflikte, bistvo parlamentarnega delovanja, vre- dnotijo negativno (2 poslanca); neurejeni status poslancev, ki vpliva na kvaliteto kandidatov na volitvah, in vedenje poslancev v dz (2 poslanca); velika odprtost dz do novi- narjev, zlasti v primerjavi z vlado (2 poslanca), in to, da vi- soke stopnje zaupanja ne uþivajo niti parlamenti v drugih drþavah (2 poslanca). Tudi ukrepi, ki jih za zniþanje stopnje nezaupanja pre- dlagajo poslanci, so raznoliki. Po mnenju dveh poslancev bi morali zagotoviti neposredne televizijske prenose plenarnih zasedanj dz, da bi si volivci lahko sami ustvarili mnenje o delu poslancev (Raziskovalno poroèilo, 2002:20). Vsi intervjuvanci (33) v raziskavi iz leta 2002 so pravi- loma našteli veè kot tri vzroke za visoko stopnjo nezaupa- nja, kljub temu pa jih je veè kot polovica (19) kot glavni vzrok omenila poroèanje, delovanje medijev. Tudi zato so se nekateri intervjuvanci na izrecno postavljeno vprašanje o neposrednem televizijskem prenašanju plenarnih zase- danj dz izrekli zanj. Po mnenju veèine intervjuvancev bi si lahko tako ljudje sami, brez posrednikov, ustvarili sliko o delovanju dz. Le malo intervjuvancev pa je menilo, da bi neposredni tv-prenosi plenarnih zasedanj dz stopnjo neza- upanja vanj celo dvignili. Pri tem je treba dodati, da je ne- kaj intervjuvancev kot pomemben vzrok za visoko stopnjo nezaupanja omenilo naèin dela dz – menili so namreè, da dela dz »preveè javno«, da je »preveè odprt«, zlasti v pri- merjavi z javnostjo, odprtostjo dela vlade (Raziskovalno poroèilo, 2002: 47). Vzrok za nezaupanje v delo dz (to je bistvo kritiènega javnega nadzora) so poslanci/poslanke v velikem številu vi- deli v neustreznem poroèanju medijev. Poslanci/ke mislijo, slo.indd 146 slo.indd 146 2. 3. 2009 14:17:18 2. 3. 2009 14:17:18 147 Politiki in mediji da je edino ustrezno (zaupanja vredno) poroèanje o delu par- lamenta tisto, ki izkljuèuje posrednike (novinarje/medije). Zato ne preseneèa, da so parlamentarci kot kljuèni meha- nizem »komunifikacije« javnosti (javnost ni dana – treba jo je nenehno ustvarjati) videli (in še vidijo) v »zastiranju pred javnostjo« svojega delovanja in v podpori profesional- nih komunikatorjev, katerih delo temelji na vzpostavljanju odnosov v interesu naroènika – parlamenta. Politièno javnost socialne drþave zaznamuje svojevrstno od- mrtje njenih kritiènih funkcij. Medtem ko je bila nekoè naloga publicitete, da osebe ali stvari podvrþe javnemu rezoniranju in omogoèa revidirati politiène odloèitve pred instanco javnega mnenja, jo danes neredko uporabljajo tudi þe kot pomoþno sredstvo arkanske politike interesov – kot publicity prinaša osebam ali stvarem javni prestiþ in jih s tem v ozraèju – ne- javnega mnenja oblikuje, da so ustrezne z aklamacijo. (... )Te funkcijske spremembe so prizadele tudi osrednje razmerje med publiko, strankami in parlamentom (Habermas, 1989a: 299). medijska pozornost poslancev in poslank dz? Poslanci/ke namenjajo v medijih najveè pozornosti no- tranji (21) in zunanji politiki (11). Med temami oz. vsebi- nami, ki jih v medijih pogrešajo, izstopajo lokalne novice (10) in notranja politika (10). graf 2: medijska pozornost (vprašanji 13 in 14) (n=34) ( namenjena pozornost prièakovana pozornost) notranja politika 21 10 zunanja politika 11 3 socialne zadeve 8 5 lokalne novice 6 10 gospodarstvo 4 3 kultura/umetnost 3 4 slo.indd 147 slo.indd 147 2. 3. 2009 14:17:18 2. 3. 2009 14:17:18 148 Spremljanje in vrednotenje medijev okolje/ekologija 3 8 znanost/tehnologija 3 8 šport 5 zdravstveni nasveti 3 brez odgovora 5 Oèitno je, da je med poslanci/kami premalo »distance« do lastnega dela (poklica). V medijih namenjajo najveè pozornosti politiki (notranji in zunanji) oz. lastnemu delo- vanju. Tudi tisto, kar v medijih pogrešajo, je spet njihovo poèetje. Politiki išèejo v medijih reference o lastnem delo- vanju, mediji pa v politikih vidijo pomembni vir informacij. Kroþenje politike v medijih in medijev v politiki je prav tisti »diletantizem«, na katerega je opozarjal Weber. Pomanjka- nje vizije (»strasti in distance«) med poslanci/kami je najbolj vidno v pozornosti (namenjeni in prièakovani) do tem iz gospodarstva, okolja/ekologije, znanosti/tehnologiji in kul- ture/umetnosti. Medijske navade poslancev/poslank morda najbolje opisujejo znaèilnosti publike moraliènih tednikov 18. stoletja. Diskusija iz parlamenta (med poslanci/kami) se prenaša v drugi medij (èasnike, radio, televizijo) in se z branjem, poslušanjem, gledanjem vraèa v prvotni medij konverzacije (diskusije v parlamentu). Poslanci/poslanke kot publika prebirajo in se pogovarjajo veèinoma o tistih vsebinah, v katerih vidijo sami sebe kot temo poroèanja (Habermas, 1989: 58). Podobno je razmerje med namenjeno in prièakovano pozornostjo glede televizijskih vsebin. Med televizijskimi programskimi zvrstmi, ki jih poslan- ci in poslanke najbolj pogosto spremljajo, so novice (24), pogovorne oddaje (13) in dokumentarne oddaje (11). Med televizijskimi programskimi zvrstmi, ki jih pogrešajo oz. bi si jih þeleli veè, pa izstopajo dokumentarne oddaje (14), po- govorne oddaje (10), filmi (7) in novice (7). slo.indd 148 slo.indd 148 2. 3. 2009 14:17:19 2. 3. 2009 14:17:19 149 Politiki in mediji graf 3: televizijska pozornost (vprašanji 15 in 16) (n=34) ( namenjena pozornost prièakovana pozornost) novice 24 7 pogovorne oddaje 13 10 dokumentarne oddaje 11 14 šport 6 5 kulturne/umetniške oddaje 5 5 filmi 4 7 razvedrilne oddaje 1 6 verske oddaje 2 4 nadaljevanke 2 vreme 2 telenovele 1 zakaj izbirajo medije? Med najpomembnejše vzroke, zaradi katerih se odloèajo za izbiro informativnega medija (èasopisa, radia, televizije ali spletne strani), je veèina poslancev/poslank izbrala ne- pristranost in verodostojnost (31). Med drugimi vzroki za izbiro medija so neodvisnost od politiènih interesov (19), kakovost in izvirnost avtorjev (novinarjev, komentatorjev itn.) (16), poglobljeno poroèanje o izbranih temah (16) in neodvisnost od ekonomskih interesov (9). graf 4: razlogi za izbiro informativnega medija (vprašanje 17) (n=34) nepristranost/verodostojnost 31 neodvisnost od politiènih interesov 19 slo.indd 149 slo.indd 149 2. 3. 2009 14:17:20 2. 3. 2009 14:17:20 150 Spremljanje in vrednotenje medijev kakovost/izvirnost avtorjev 16 poglobljeno poroèanje 16 neodvisnost od ekonomskih interesov 9 drugo 3 cena 1 podobna stališèa 1 Zaradi malega števila respondentov ni bilo mogoèe na- rediti poglobljene statistiène analize. 23 Kljub temu smo po- skušali ugotoviti, ali so kakšne statistièno znaèilne povezave med odgovori. Zanimalo nas je, koliko raba medija 24 med poslanci/kami vpliva na vzroke, da ga izberejo. 25 graf 5: razlogi za izbiro medija – èasopisi (n=34) ( delo dnevnik veèer finance) nepristranost/verodostojnost 92,0% 89,5% 87,5% 92,3% neodvisnost od politiènih interesov 52,0% 57,9% 62,5% 61,5% neodvisnost od ekonomskih interesov 16,0% 15,8% 18,8% 15,4% poglobljeno poroèanje 56,0% 63,2% 62,5% 61,5% cena 4,0% 7,7% kakovost/izvirnost avtorjev 52,0% 57,9% 62,5% 30,8% 23 Pri obdelavi podatkov in pripravi grafiènih prikazov je avtorici pomagal Mitja Èepiè, ki se mu zahvaljujem za vso pomoè in nasvete. 24 Odgovori na 2. vprašanje: Naštejte vire informacij, ki jih najpogosteje uporabljate? 25 Odgovori na 17. vprašanje: Kateri so najpomembnejši razlogi, zaradi katerih se odloèate za izbiro informativnega medija (èasopisa, radia, televizije ali spletne stra- ni)? (obkroþite lahko tudi veè odgovorov) slo.indd 150 slo.indd 150 2. 3. 2009 14:17:21 2. 3. 2009 14:17:21 151 Politiki in mediji podobna stališèa 4,0% 5,3% 6,3% drugo 8,0% 7,7% * Deleþi so deleþi izbranih razlogov za izbiro med uporabniki èasopisov oz. medijev (npr. od 25 poslancev, ki berejo Delo, jih je 23 kot razlog za izbiro navedlo nepri- stranost/verodostojnost, torej 92 odstotkov). Naslove, ki niso vkljuèeni v tabele, je navedlo premalo poslancev in poslank. graf 6: razlogi za izbiro medija – tedniki (n=34) ( mag mladina) nepristranost/verodostojnost 86,7% 84,6% neodvisnost od politiènih interesov 53,3% 46,2% neodvisnost od ekonomskih interesov 20,0% 23,1% poglobljeno poroèanje 66,7% 76,9% kakovost/izvirnost avtorjev 53,3% 69,2% podobna stališèa 7,7% drugo 7,7% graf 7: razlogi za izbiro medija – radijske postaje (n=34) ( lokalni radio radio slovenija val 202) nepristranost/verodostojnost 87,5% 95,2% 94,1% neodvisnost od politiènih interesov 75,0% 57,1% 47,1% neodvisnost od ekonomskih interesov 37,5% 28,6% 23,5% poglobljeno poroèanje 75,0% 47,6% 58,8% slo.indd 151 slo.indd 151 2. 3. 2009 14:17:23 2. 3. 2009 14:17:23 152 Spremljanje in vrednotenje medijev cena 12,5% 4,8% kakovost/izvirnost avtorjev 62,5% 42,9% 47,1% podobna stališèa 12,5% 4,8% 5,9% drugo 11,8% graf 8: razlogi za izbiro medija – televizijski programi (n=34) ( televizija slovenija 1 televizija slovenija 2 pop tv) nepristranost/verodostojnost 90,6% 88,9% 92,0% neodvisnost od politiènih interesov 53,1% 72,2% 56,0% neodvisnost od ekonomskih interesov 25,0% 27,8% 20,0% poglobljeno poroèanje 50,0% 66,7% 52,0% cena 3,1% 5,6% 4,0% kakovost/izvirnost avtorjev 46,9% 55,6% 52,0% podobna stališèa 3,1% 4,0% drugo 9,4% 4,0% Èe pogledamo podatke v grafih od 5 do 8, lahko vidimo, da so poslanci/poslanke kot najpomembnejši razlog za izbiro informativnega medija (èasopisa, radia, televizije ali spletne strani) navajali nepristranost in verodostojnost. Pri dnev- nikih so poleg nepristranosti in verodostojnosti kot razlogi za izbiro velikokrat navedeni še neodvisnost od politiènih interesov, poglobljeno poroèanje, kakovost in izvirnost slo.indd 152 slo.indd 152 2. 3. 2009 14:17:25 2. 3. 2009 14:17:25 153 Politiki in mediji posameznih avtorjev (izstopajo edino Finance kjer sta niþe ocenjeni kakovost in izvirnost nekaterih avtorjev) (graf 5). Poslanci/ke so med tedniki izbrali Mladino in Mag zaradi ne- pristranosti in verodostojnosti. Mladino izbirajo tudi zaradi poglobljenega poroèanja (2. izbira) kakovosti in izvirnosti avtorjev (3. izbira), Mag pa zaradi poglobljenega poroèanja (2. izbira) in neodvisnosti od politiènih interesov (3. izbira) (graf 6). Med radijskimi postajami je neodvisnost in vero- dostojnost prvi razlog za izbiro medija (Radio Slovenija in Val 202 imata najvišji odstotek izbire med vsemi informativnimi mediji). Zanimivo je, da so poslanci in poslanke ocenili, da je lokalni radio kot informativni medij glede neodvisnosti od politiènih interesov, poglobljenega poroèanja in kako- vosti in izvirnosti avtorjev »boljša izbira kot oba programa javnega radia« (graf 7). Med televizijskimi programi so po- slanci/ke spet kot prvi razlog izbire navajali nepristranost in verodostojnost. Televizija Slovenija 2 ima veliko višji od- stotek izbire glede neodvisnosti od politiènih interesov in poglobljenega poroèanja, kot ga imata prvi program javne televizije in pop tv. Veèina poslancev/poslank (29) pa je mnenja, da mediji v Sloveniji pri poroèanju o politiènem dogajanju niso nepristranski. javne naveze 26 Na vprašanje Katero javno vprašanje je v letu 2008 izzvalo njihovo pozornost (ni nujno, da so mediji o tem poroèali, gre pa po njihovem mnenju za pomembno lokalno, nacionalno ali global- no vprašanje)? je šest poslancev/poslank odgovorilo nobeno. Tisti, ki so odgovorili, pa so kot izstopajoèa javna vprašanja navajali afero »Patria«, pokrajine in pokrajinska zakonodaja, okoljevarstvena vprašanja (»segrevanje ozraèja«, »gensko spremenjeni organizmi«), korupcijo (»manipulacija tajku- nov s pojmom tajkun«, »netransparentnost pri prodajah drþavnega premoþenja«), cenzuro v medijih (»kredibilnost – suverenost novinarstva«), socialna vprašanja (»bogate- nje«, »zakaj taka revšèina v Sloveniji«, »evropsko primerlji- ve plaèe«), kazensko zakonodajo, predsedovanje eu, nasilje nad þenskami in v druþini in odnose s Hrvaško. 26 Pojem javne naveze (public connection) uporabljamo po raziskavi Couldryja in drugih (2007). Gre za repolitizacijo javne sfere in ustvarjanja razmer za delovanje politiène javnosti. Privatizacija javnih prostorov kot tudi privatizacija politike sta naèelo pu- blicitete spremenili v naèelo usmerjanja pozornosti. Tako je politika postala samo ena od potrošniških vsebin, kjer je treba potrošnikom zagotoviti moþnost izbire samo ob aktu politiène potrošnje (volitve). slo.indd 153 slo.indd 153 2. 3. 2009 14:17:27 2. 3. 2009 14:17:27 154 Spremljanje in vrednotenje medijev Iz odgovorov poslancev in poslank lahko sklepamo, da so veèino vprašanj, ki so zbudili njihovo pozornost, »produ- cirali« sami. Poleg redkih javnih vprašanj (npr. nasilje nad þenskami in v druþini) so poslanci/ke v javnem prostoru is- kali potrditev za to, da je vsebina njihovih politiènih raz- prav postala tudi javno vprašanje. Tako se je dz spremenil iz »disputirajoèega v demonstrirajoèe telo«, ki za potrditev (dokaz) svojega delovanja potrebuje mediatizirano priso- tnost publike (Habermas, 1989: 237). Zanimalo nas je tudi, iz katerega medija so o tem vpra- šanju poslanci/ke dobili najveè informacij. Poslanci/ke so sami navajali medije med dnevnimi èasopisi, tedniki, radij- skimi postajami, televizijskimi postajami, spletnimi stranmi, in spletnimi dnevniki (blogi). Nihèe izmed poslancev/k ni navedel nobenega od spletnih dnevnikov (blogov) in tudi nihèe ni odgovoril, da v medijih ni našel informacij o tem vprašanju. graf 9: izbrani mediji glede prisotnosti javnih vprašanj (vprašanje 19) (n=34) dnevni èasopis drugo 14 Delo 6 Dnevnik 3 Veèer 1 brez odgovora 10 tednik Mladina 2 Demokracija 1 drugo 2 brez odgovora 29 radio Radio Slovenija 3 lokalni radio 1 Val 202 1 slo.indd 154 slo.indd 154 2. 3. 2009 14:17:27 2. 3. 2009 14:17:27 155 Politiki in mediji drugo 2 brez odgovora 27 televizija Televizija Slovenija 1 6 pop tv 4 Kanal a 1 drugo 7 brez odgovora 16 proaktivnost poslancev in poslank – kakšen je njihov javni angaþma? V posebnem sklopu vprašanj smo poskušali ugotoviti, kakšen je angaþma poslancev pri obravnavi javnih vprašanj. Zanimalo nas je, ali so se zaradi pozornosti, ki jih je pri njih zbudilo vprašanje, odloèili ukrepati (oz. kaj so v zvezi s tem naredili). Najveè poslancev/ poslank je zastavilo poslansko vprašanje (12), sklicalo tiskovno konferenco in javnost opo- zorilo na svoja stališèa (11) ali se udeleþilo okrogle mize/pro- testa (shoda, demonstracije) o tem vprašanju (9). graf 10: proaktivno delovanje poslancev in poslank (n=34) poslansko vprašanje 12 tiskovna konferenca 11 udeleþil okrogle mize/protesta 9 spodbudil organizacijo okrogle mize/protesta 7 internetni forum 5 podpis peticije 5 javno pismo/peticija 4 pisal predstavnikom oblasti 4 bojkot 3 slo.indd 155 slo.indd 155 2. 3. 2009 14:17:28 2. 3. 2009 14:17:28 156 Spremljanje in vrednotenje medijev pismo bralcev 2 nobeno vprašanje 2 drugo 5 brez odgovora 6 Veèina poslancev/poslank (18) se je pritoþila glede neèesa, kar se jim je v medijih zdelo nesprejemljivo. Samo en poslanec/ka ni v medijih opazil takšnih vsebin. Veèina tistih, ki so se pritoþili, je uveljavljala pravici do popravka in odgovora (16), devet jih je klicalo urednika oz. novinarja, devet pa je napisalo pismo bralcev. Samo en poslanec/poslanka je vloþil pritoþbo na novinarsko èastno razsodišèe. Nihèe od vprašanih ni poslal pritoþbe program- skemu svetu rtv Slovenija ali prijave medijskemu inšpektor- ju. Glede na to, da je pri prejšnjem vprašanju 15 poslancev odgovorilo, da se ni pritoþilo, eden pa da sploh ni opazil ta- kšnih vsebin, je oèitno, da jih je nekaj med njimi uporabilo nekatere pritoþbene mehanizme. Preverjanje razmerja med obsegom medijske rabe in pro- aktivnostjo poslancev/poslank je nakazalo povezave, vendar ta razlika ni statistièno znaèilna. Poslanci/ke, ki uporablja- jo veè medijev, posegajo po veè pritoþbenih mehanizmih (povpreèno 2,57 proti 1,44) . tabela 3: razmerje med obsegom medijske rabe in proaktivnostjo poslancev in poslank 27 št. navedenih medijskih naslovov n povpreèno število ukrepov do 10 18 1,44 nad 10 14 2,57 ni navedel/brez odgovora 2 2,50 skupaj 34 1,97 27 Tabela prikazuje razmerje med številom naslovov medijev, ki jih poslanci redno upo- rabljajo, in raznovrstnostjo odzivov poslancev na druþbena vprašanja. Za vsakega od poslancev smo ugotovili, koliko razliènih medijskih naslovov je navedel pri vpraša- nju 2, in pa, koliko razliènih ukrepov je uporabil, ko ga je kakšno vprašanje posebaj izzvalo (vprašanje 21). Poslance smo nato razdelili v dve skupini – tiste, ki so navedli do deset razliènih medijskih naslovov in tiste, ki so navedli veè deset naslovov, nato pa za vsako od skupin izraèunali povpreèno število ukrepov. slo.indd 156 slo.indd 156 2. 3. 2009 14:17:29 2. 3. 2009 14:17:29 157 Politiki in mediji kaj je medkulturni dialog? Leto 2008 je bilo leto medkulturnega dialoga in Slo- venija je prav temu posvetila veliko pozornosti v èasu svo- jega predsednikovanja eu. Zanimalo nas je, kaj si poslanci in poslanke predstavljajo pod pojmom medkultuni dialog. Najveè poslancev/poslank misli, da je medkulturni dialog komunikacija med pripadniki raznih skupnosti (etniènih, verskih in drugih) (26) in skupno þivljenje ter spoznavanje in spoštovanje drugih kultur (22). Deset poslancev/poslank meni, da je medkulturni dialog prepreèevanje diskrimina- cije pripadnikov razliènih skupnosti, po sedem pa da so to kulturni dogodki, na katerih se predstavlja kulturna ustvar- jalnost raznih skupnosti in zagotavljanje posebnih pravic pripadnikom skupnosti, ki so v manjšini. Na temelju odgovorov vidimo, da veèina poslancev/ poslank sprejema uradno »definicijo« pojma medkulturne- ga dialoga kot procesa odprte komunikacije med »nami« in »njimi«, pri tem pa ni problematizirana pozicija »nas« (»mi«) oz. veèinske druþbe. 28 Poslanci/ke dz so v medkulturnem dialogu v manjši meri prepoznali aktivno politiko »krepitve« komunikacij- ske, politiène in ekonomske moèi manjšinskih skupnosti in njihovo aktivno vkljuèevanje v politièno odloèanje. Gre za »folkloristièno« razumevanje medkulturnega dialoga kot sti- ka kultur, kot kulturne potrošnje manjšinskih navad in šeg (katerih formo navadno definira veèinska kultura), ki se v javnem prostoru pojavljajo kot »zamrznjene podobe« kul- turnih praks, ki jih manjšina izvaja za pogled veèine. graf 11: medkulturni dialog (vprašanje 24) (n=34) komunikacija 26 skupno þivljenje 22 prepreèevanje diskriminacije 10 kulturni dogodki 7 posebne pravice 7 28 Na spletnih straneh ministrstva za kulturo lahko preberemo »uradno« definicijo medkulturnega dialoga kot dialoga med kulturami, kot ustvarjanja bolj kompleksne- ga kulturnega okolja, kot procesa ozavešèanja o pomenu evropskega drþavljanstva in poudarjanju prispevka razliènih kultur v drþavah èlanicah. Dejavnosti se veèinoma nanašajo na prireditve in pobude, informacijske in promocijske kampanje in raziska- ve (glej www.mk.gov.si/si/evropsko_leto_medkulturnega_dialoga_2008/. slo.indd 157 slo.indd 157 2. 3. 2009 14:17:30 2. 3. 2009 14:17:30 158 Spremljanje in vrednotenje medijev jezikovne razlike 5 šolski program 5 sovraþni govor 4 tradicionalne vrednote 4 manjšinjski mediji 1 mediji so pristranski! Veèina poslancev/poslank (29) misli, da so mediji v Sloveniji pri svojem poroèanju o politiènem dogajanju pristranski (samo trije poslanci/ke menijo, da so mediji ne- pristranski). Po svoje lahko spremljamo »trdnost« poslanskih preprièanj o pristranosti medijev in njihovo preprièanost, da je z uèinkovitimi odnosi z javnostmi mogoèe »obiti« medije. V raziskavi ick iz leta 2003 Posttranzicijska drþava vs. civilna druþba so poslancem/kam dz po elektronski pošti poslali vprašalnik z vprašanji, ki doloèajo njihov odnos do medijev (»Na kakšen naèin sodelujete z mediji«? »Ocenju- jete, da so mediji lahko vir informacij o potrebah in zahte- vah drþavljanov/drþavljank«? in ali »So mediji za vas tudi orodje komuniciranja z drþavljani/drþavljankami«?) (ick, Raziskovalno poroèilo 2003: 70). Na vprašalnik je odgovorilo 28 poslancev in poslank tretjega sklica dz (2000–2004). 29 Poslanci/ke so se ne glede na politièno pripadnost strinjali, da so mediji pomembni za delovanje demokratiène in pluralne druþbe. Veèina je bila preprièana o pomembnosti lokalnih medijev. T ako nacional- ni kakor lokalni mediji so zanje glavno orodje komunikacije z drþavljani in nasprotno – drþavljanov z institucijami obla- sti. Mnogi so menili, da mora biti pretok informacij dvosme- ren in so imeli medije za vir informacij, predvsem stališè, ki jih izraþajo drþavljani in drþavljanke. Z mediji komunicirajo na organiziranih tiskovnih konferencah, z izjavami za jav- nost in odgovarjajo na njihova konkretna vprašanja. Od- govori pa so pokazali, da so stališèa poslancev/k vladajoèe koalicije in opozicije 30 skoraj diametralno nasprotna, ko ocenjujejo korektnost vloge, kakršno naj bi imeli mediji v 29 Tretji sklic drþavnega zbora je trajal od 27. 10. 2000 do 22. 10. 2004. 30 Vladno koalicijo so leta 2003 sestavljale lds, sls (do aprila 2004), zlsd (danes sd), Desus in sms, vladno opozicijo pa sds, nsi in sns. slo.indd 158 slo.indd 158 2. 3. 2009 14:17:30 2. 3. 2009 14:17:30 159 Politiki in mediji Sloveniji. Poslanci/ke vladajoèe koalicije (razen redkih iz- jem) praviloma niso menili, da bi bilo poroèanje/ravnanje medijev problematièno, medtem ko so poslanci/ke opozi- cije resno kritizirali in dvomili o pluralnosti, poštenosti in verodostojnosti medijev, še posebno tako imenovanih na- cionalnih. Prav tako so bili preprièani, da nimajo enakih moþnosti za izraþanje lastnih stališè in predlogov, kot jih imajo poslanci/poslanke strank vladne koalicije. Odgovo- ri opozicijskih poslance/poslank so pokazali globok dvom o korektnosti medijskega poroèanja in komentiranja (ick, Raziskovalno poroèilo 2003: 74–75). Kljub temu da rezultatov raziskave iz leta 2003 in naše iz leta 2008 ni mogoèe neposredno primerjati, lahko vidimo nekatere znaèilnosti odnosa poslancev/poslank do medijev. Leta 2003, preprosto povedano, so poslanci/ke koalicije oce- njevali delo medijev kot korektno, poslanci/ke opozicije pa kot pristransko in neverodostojno. Veèji del strank, ki so leta 2003 sestavljale opozicijo, je junija 2008 v èasu naše razi- skave sestavljalo vladajoèo koalicijo. Velika veèina respon- dentov (29) je v naši raziskavi ocenila, da je delo medijev pristransko. Polovica poslancev/poslank je kljub uvajanju posebnega parlamentarnega programa odgovorila, da ga ne spremlja. Èe temu dodamo, da so za devet poslancev/po- slank klici novinarju/uredniku legitimno sredstvo pritoþbe, šestnajst pa uporablja pravico do odgovora in popravka, s katerima si glede na sedanjo ureditev te pravice v medijski zakonodaji zagotavljajo neposreden dostop do medijev, po- tem vidimo vse znaèilnosti »dirigirane publicitete«, v kateri se javnost dela parlamenta ustvarja (to je nenehno delo in muèno vzpostavljanje odnosov ter pogajanj za »pravilno« interpretacijo) z usmerjanjem medijskega poroèanja. Raziskav o tem, kako mediji (novinarji) ocenjujejo delo politikov (poslancev/poslank), tako rekoè ni. Pribliþno oce- no stanja lahko razberemo iz raziskave ick Odnosi z javnostmi dz iz leta 2006. V poglavju, ki se nanaša na analizo poroèanja in delovnih razmer novinarjev v drþavnem zboru rs (ick, Raziskovalno poroèilo 2006: 150–167), so raziskovalci po- skušali ugotoviti, kakšni so odnosi med sluþbami za odnose z javnostmi dz in mediji. Novinarji/ke, ki poroèajo o delu dz, so negativno ocenili delo sluþb za odnose z javnostmi predvsem zaradi dolgega èakanja na odgovore na vprašanja, ki jih naslovijo na njih. Na poslana vprašanja odgovarja- jo sluþbe za odnose z javnostmi obèutno prepoèasi, pogosto pa se tudi dogaja, da odgovarjajo le na izbrana vprašanja. Kot velik problem pri sodelovanju s sluþbami za odnose z slo.indd 159 slo.indd 159 2. 3. 2009 14:17:30 2. 3. 2009 14:17:30 160 Spremljanje in vrednotenje medijev javnostmi so novinarji/ke navedli, da usluþbencem manj- ka pogled v delovanje medijev in zato pri komuniciranju z njimi ne upoštevajo specifiènih lastnosti novinarskega dela in medija. Na kratko, novinarje/ke moti, da se zaposleni v sluþbah za odnose z javnostmi v parlamentu ne vedejo kot novinarji. Zaposleni v teh sluþbah predvsem skrbijo, da se informacije o delu parlamenta in poslancev/poslank v me- dijih (ki so zanje ena od javnosti) objavljajo nadzorovano. Kanali komuniciranja med parlamentom in njegovim oko- ljem rabijo predvsem za legitimiranje njegovega politiènega delovanja. Nikakor pa ni njihov namen naèenjanje po- membnih javnih problemov oz. odpiranje javne razprave (ick, Raziskovalno poroèilo 2006:153-4). Parlament z jav- nostjo komunificira in ne komunicira. To, da so medijske hiše pripravljene veliko èasa in pro- stora nameniti politiènim vsebinam, ki prihajajo iz drþavnih institucij, je posledica velikega uspeha politiènih odnosov z javnostmi, predvsem pa uspeha vlad in drþavnih institucij nasploh pri obvladovanju medijev in informacij. Raziskava ick iz leta 2006 je pokazala, da v Sloveniji novinarjev/no- vinark, ki pri svojem delu na razne naèine prihajajo v stik z drþavnim zborom rs, veèinoma ne skrbi vzpon koncepta drþavnih odnosov z javnostmi. Skrbijo jih kveèjemu naèini, kako sluþbe za odnose z javnostmi medijem »servirajo« infor- macije, ki po njihovem mnenju niso tako hitre in dostopne, kot bi lahko bile (ick, Raziskovalno poroèilo, 2006:166). Med novinarji in politiki se razvija simbiotièen odnos. Novinarji v iskanju zgodb in z omejenim dostopom do vi- rov v svoje zgodbe vse bolj vgrajujejo politiène rešitve za nekatera javna vprašanja. Na drugi strani pa politiki v la- stnem boju za prepoznavnost in javno odobravanje »dvori- jo« medijem, da si zagotovijo prepotreben prostor v medij- skem þarometu. T o simbiotièno razmerje pa neizogibno pelje v to, da se javnost vse bolj izkljuèuje iz politiènih procesov (Lomax Cook in drugi, 1983: 32). 31 Ljudje na splošno ne marajo biti predmet obravnave, ne marajo biti objektivirani, novinarji še manj kot kdorkoli, pravi Bourdieu (2001: 14). 31 Ta proces ima še eno dimenzijo, katere se zavedajo tako politiki kakor novinarji. Prav to postaja po svoje »valuta« menjav med medijsko sfero in sfero politike. Kot ugotavlja Iyengar (1991:2), postajajo teme in vprašanja, ki se ponavljajo v televizij- skih novicah, prioritetne teme videnja gledalcev. In narobe, problemi in dogodki, ki jih obravnavajo televizijske novice, postajajo izjemno vpliven kriterij za ocenje- vanje uspešnosti dela politikov. Edwards in Wood (1999: 327–344) pa sta pokazala simbiotièno razmerje med politièno in medijsko pozornostjo do izbranih politiènih vprašanj. slo.indd 160 slo.indd 160 2. 3. 2009 14:17:30 2. 3. 2009 14:17:30 161 Politiki in mediji Novinar je abstraktna entiteta, ki ne obstaja; obstajajo pa novinarji, ki se razlikujejo po spolu, starosti, izobrazbeni ravni, po svojem èasopisu, po »mediju«. Novinarska srenja je razcep- ljeni svet, v katerem se pojavljajo konflikti, konkurenèni boji, sovraþnosti (Bourdieu, 2001:20). Kljub temu pa si novinar- ski prispevki postajajo vse bolj podobni, vse bolj homoge- ni. Èe naj postane predmet javne razprave, se mora vsak diskurz (tudi politièni), vsak dogodek, vsako javno delova- nje podvreèi procesu novinarske selekcije – mora pritegni- ti pozornost novinarjev, mora prebuditi njihovo zanimanje (Bourdieu, 2001: 42). Politiki (in gospodarstveniki) veèino svojega delovanja posveèajo pritegovanju medijske pozor- nosti. Za to so potrebovali posebne eksperte, tiste ki imajo specializirano znanje (delovanje medijev), da lahko nadzo- rujejo nenadzorovano – upravljavce javnega mnenja. V naši raziskavi se je potrdilo mnenje o pristranosti medijev pri poroèanju o politiènem dogajanju. To se je po- kazalo pri ocenjevanju trditev o medijih, med katerimi je bila tudi ta, da so mediji sredstvo za uveljavljanje politiènih interesov. Poslanci/ke so svoje mnenje izrazili z ocenami od 1 (sploh se ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam) in prav pri trditvah, da so mediji sredstvo za uveljavljanje politiènih interesov in da mediji spodbujajo potrošništvo, se najbolj strinjajo. graf 12: povpreène ocene trditev o medijih (vprašanje 25) (n=34) mediji razkrivajo nepravilnosti v druþbi 3,35 mediji so sredstvo za uveljavljanje ekonomskih interesov 3,44 mediji so sredstvo za uveljavljanje politiènih interesov 4,03 mediji prispevajo k razgledanosti in izobraþenosti 3,47 mediji spodbujajo potrošništvo 3,88 mediji prispevajo k poveèanju nestrpnosti v druþbi 3,25 mediji prispevajo k poveèanju nasilja v druþbi 3,12 mediji prispevajo k boljšem poznavanju in razumevanju potreb in interesov raznih druþbenih skupin skupnosti 3,53 slo.indd 161 slo.indd 161 2. 3. 2009 14:17:31 2. 3. 2009 14:17:31 162 Spremljanje in vrednotenje medijev Poskušali smo preveriti, ali je povezava med razlogi za izbiro medijev (vprašanje 17) in trditvah o medijih (vpra- šanje 25). tabela 4: razmerje med izbiro medijev in trditvah o medijih *Odgovore na vpr. 25 a–h smo grupirali glede na štiri izbire (oziroma razloge za me- dij) pri vprašanju 17, in sicer nepristranost in verodostojnost (koda 1), neodvisnost od politiènih interesov (koda 2), poglobljeno poroèanje o izbranih temah (koda 4) in kakovost in izvirnost avtorjev (koda 6). Te razloge je izbralo veè kot 10 poslancev/po- slank. V tabeli so zbrane srednje vrednosti odgovorov na vprašanja 25 a–h, glede na oblikovane skupine. Tabela 4 pokaþe, da razlike v srednjih vrednostih niso izrazite, na prvi pogled so razlike najveèje pri vprašanju 25b (mediji so sredstvo za uveljavljanje ekonomskih interesov), ven- dar niso ne tu in ne drugje statistièno znaèilne (t-test). Preverili smo tudi, ali raznolikost medijske rabe vpliva na trditve o medijih. Prešteli smo, koliko naslovov (vseh vrst medijev) so navedli poslanci pri vprašanju 2. Razdeli- li smo jih na dve skupini, tiste, ki so navedli do 10 medij- skih naslovov, in tiste, ki so navedli veè kot 10 medijskih naslovov. 32 tabela 5: raznolikost medijske rabe in trditve o medijih n% do 10 18 52,9 nad 10 14 41,2 brez odgovora 2 5,9 skupaj 34 100,0 Srednje vrednosti odgovorov na vprašanje 25 (trditve a–h) za obe skupini so takšne (glej tabelo 5) – nobena od razlik ni statistièno znaèilna. Bolj pluralna raba medijev to- rej ne vpliva na stališèa o medijih. 32 Osemnajst poslancev je navedlo do 10 naslovov, 14 pa veè kot 10. razlogi (kod)* 25a 25b 25c 25d 25e 25f 25g 25h 1 – nepristranost 3.42 3.42 4.00 3.58 3.84 3.24 3.03 3.55 2 – neodvisnost 3.37 3.58 4.00 3.68 4.05 3.33 3.00 3.47 4 – poglobljenost 3.50 3.13 4.07 3.69 3.87 3.53 3.27 3.50 6 – kakovost 3.56 3.50 3.94 3.94 3.81 3.27 3.07 3.50 slo.indd 162 slo.indd 162 2. 3. 2009 14:17:31 2. 3. 2009 14:17:31 163 Politiki in mediji tabela 6: razmerje med raznolikostjo medijske rabe in trditvami o medijih Preverili smo tudi, ali je povezava med naèinom pritoþbe glede medijskih vsebin in trditvah o medijih. Najprej smo oblikovali dve skupini: tisti, ki so se pritoþili, in tisti, ki se niso. Nato smo preverjali odgovore obeh skupin na vpraša- nje 25. V spodnji tabeli so srednje vrednosti. tabela 7: uporaba pritoþbenih mehanizmov in trditve o medijih Nobena od razlik v srednjih vrednostih ni statistièno znaèilna (glej tabelo 7). Èe srednje vrednosti pri vprašanju 25 kriþamo s kon- kretnimi naèini pritoþbe (vprašanje 23), dobimo takšne vrednosti: tabela 8: razmerje med naèinom pritoþb in trditvami o medijih Statistièno so znaèilne razlike v trditvah – Mediji pri- spevajo k poveèanju nestrpnosti v druþbi (25f) – in sicer med tistimi poslanci/kami, ki so zahtevali popravek, in tistimi, ki niso uporabili nobenega pritoþbenega mehanizma. Prvi se torej manj strinjajo s trditvijo. Enako velja za vprašanje – Mediji prispevajo k poveèanju nasilja v druþbi (25g). Druge razlike niso statistièno znaèilne. Najbolj so se s trditvijo 25c (Mediji so sredstvo za uvejavljanje politiènih interesov) strinja- li tisti, ki so þe kdaj klicali novinarja ali urednika. Razlika med drugimi ni statistièno znaèilna. o 25a 25b 25c 25d 25e 25f 25g 25h do 10 3.39 3.56 4.00 3.56 4.06 3.12 3.22 3.61 nad 10 3.43 3.21 4.00 3.64 3.64 3.23 2.92 3.64 pritoþbe 25a 25b 25c 25d 25e 25f 25g 25h pritoþil 3.38 3.48 4.10 3.43 4.00 3.05 2.95 3.43 ni se pritoþil 3.31 3.38 3.92 3.54 3.69 3.58 3.38 3.69 pritoþbe 25a 25b 25c 25d 25e 25f 25g 25h popravek 3.50 3.38 3.93 3.63 3.94 2.80 2.73 3.44 pismo bralcev 3.11 3.89 3.89 3.44 4.11 3.11 2.89 3.00 klic novinarju 3.56 3.22 4.38 3.56 4.33 3.44 3.22 3.67 ni pritoþ./b.o. 3.25 3.33 3.92 3.50 3.67 3.64 3.50 3.67 slo.indd 163 slo.indd 163 2. 3. 2009 14:17:31 2. 3. 2009 14:17:31 164 Spremljanje in vrednotenje medijev Èe povzamemo. Zaradi premajhnega vzorca se nekate- rih razlik, ki se sicer nakazujejo (npr. prièakovane povezave med širino medijske rabe in proaktivnostjo poslancev/po- slank) ni mogoèe statistièno potrditi. Prav tako se nakazu- je tudi povezava med naèini pritoþb na medijsko poroèanje in trditvami o medijih, a tudi ta ni statistièno zanesljiva. Analiza pa je pokazala, da ni mogoèe dokazati zveze med razlogi za izbiro medijev (vprašanje 17) in dejansko medij- sko rabo. Poslanci/ke so medijskim vsebinam izpostavljeni, tudi èe jih ne uporabljajo – prav s posredno rabo medijev je mogoèe ugotoviti, da je to raba onkraj lastne vrednostne sodbe o posameznem mediju. politiki in mediji, politiki o medijih Politika pomeni moèno in poèasno vrtanje trdih desk s stra- stjo in distanco obenem. (...) Le tisti, ki je preprièan, da ga to ne bo strlo, ko bo svet, z njegovega gledišèa, preveè neumen ali preveè zloben za to, kar mu hoèe ponuditi, le tisti, ki je preprièan, da zmore vsemu temu navkljub reèi »pa vendar«, je »poklican« za politiko (Weber, 1992: 66). »Strast in distanca obenem« sta, kot pravi Max Weber v svojem znanem predavanju, temeljni znaèilnosti politiènega delovanja in politiènega novinarstva. Tudi ustanovitelj Le Monda Hubert Beuve-Méry je þe zdavnaj pojasnil, da je »no- vinarstvo kontakt in distanca«. Ostal je samo še kontakt, pravi Serge Halimi v svoji ostri in prenicljivi kritiki fran- coskih medijev (2003: 19). Novinarska in politièna agenda sta toliko konvergirali, da je prehajanje med obema poljema (politiènim in novinarskim) obièajna praksa. Pantouflage med mediji in politiki je postala stvar »sinergije« – prina- ša veèjo uèinkovitost in prepoznavnost tako politiki kakor medijem (Bickerton, 2007: 150–1). Tudi Pierre Bourdieu govori v svoji knjigi Za televizijo (2001) o distanci. Politièno polje kot tako ima doloèeno avtonomijo, pravi Bourdieu. »V tem polju ima televizija analogne uèinke kot na drugih poljih, zlasti na pravnem: pod vprašaj postavlja pravice avtonomije. (...) Dogaja se, da novinarji nastopajo kot gasilci poþara, ki ga sami zane- tijo, ker ne ohranjajo za razmislek potrebne distance« (Bo- urdieu, 2001: 56–57). V raziskavi smo ugotavljali, kakšni sta medijska raba in percepcija medijev poslancev/poslank dz. Ugotovili smo, da so poslanci/ke medijskim vsebinam izpostavljeni, tudi slo.indd 164 slo.indd 164 2. 3. 2009 14:17:31 2. 3. 2009 14:17:31 165 Politiki in mediji èe jih dejansko ne uporabljajo (posredna izpostavljenost), njihova percepcija lastnega delovanja in delovanja medijev pa kaþe na pomanjkanje distance. Poslanci/poslanke išèejo in pogrešajo v medijih informacije in interpretacije lastne- ga poèetja. Politika tako postaja producent in produkt me- dijskih vsebin. Poslanci/poslanke, kot lahko vidimo iz nji- hovih odgovorov, s svojim delovanjem zelo redko odpirajo pomembne javne teme. V svojem delovanju predvsem pov- zemajo teme, ki jih odpirajo mediji. V èasu izvajanja anke- te so redki poslanci/ke navajali gospodarske teme ali teme s podroèja znanosti in tehnologije kot teme, ki so zbudile njihovo pozornost ali so jih pogrešali med ponujenimi me- dijskimi vsebinami (»pa vendar«, kot pravi Weber, kljub medijski ignoranci). Poslanci/ke izbirajo medije zaradi njihove nepristra- nosti in verodostojnosti, hkrati pa mislijo, da so mediji pri poroèanju o politiènem dogajanju pristranski. Tako meni 29 poslancev/poslank od 34, ki so odgovorili na anketni vprašalnik. Devet poslancev/poslank je kot »legitimno« (in oèitno samoumevno) sredstvo pritoþbe zaradi medijske vsebine, ki je po njihovem mnenju nesprejemljiva, navedlo klic novinarju ali uredniku. Pri trditvah o medijih se poslan- ci/ke najbolj strinjajo, da so mediji sredstvo za uveljavljanje politiènih interesov in da spodbujajo potrošništvo. Nacio- nalnega televizijskega programa, namenjenega poroèanju iz dz (3. program Televizije Slovenija) kljub politièni odloèitvi za njegovo uvajanje ne gleda polovica poslancev/poslank. V raziskavi smo se posredno dotaknili tudi odnosov med politiko in mediji. Politika si poskuša lastiti medije in priva- tizirati javno razpravo. Odprtost in dovzetnost parlamenta za kritiko javnosti kanalizirajo parlamentarne sluþbe za odno- se z javnostmi. Njihova naloga ni samo naloga vratarjev pri dostopu do informacij, omejevanje virov, ampak tudi spre- mljanje medijev, uveljavljanje svojega pogleda (16 poslan- cev/poslank je uveljavilo pravico do odgovora in popravka), potrošnja medijskega prostora in (moþni) dostop do volivcev. Razne oblasti, »ne delujejo le s pomoèjo tistih ekonomskih prisil, ki so jih sposobne izvajati, ampak tudi vseh tistih, ki jim jih omogoèa monopol nad legitimnimi informacijami – zlasti nad uradnimi viri (...) ta monopol je oroþje v boju, v katerem se spopadajo z novinarji in poskušajo manipulirati z informacijami ali akterji, ki naj bi te informacije posredovali, medtem ko si mediji na drugi strani prizadevajo manipulirati z imetniki informacij, da bi dobili te informacije in si zagoto- vili njihovo ekskluzivnost« (Bourdieu, 2001:63). slo.indd 165 slo.indd 165 2. 3. 2009 14:17:31 2. 3. 2009 14:17:31 166 Spremljanje in vrednotenje medijev VIRI IN LITERATURA bentham, jeremy (2008) (1791). On the Liberty of the Press, and Public Discussion. Dostopno na: http://www.laits.utexas.edu/ poltheory/bentham/bsp/, 10. 12. 2008. bickerton, emilie (2007) »Sarkozy's Fifth Column«.V: New Left Review, št. 47 (September 2007), str. 143–153. boltanski, luc in eve chiapello (2007) The New Spirit of Capitalism. Verso, London. bourdieu, pierre (2001) Na televiziji. Krt, Ljubljana. (Prevod Agata Šega). cerar, m. in drugi (2007) Drþavni zbor Republike Slovenije. Drþavni zbor rs, Ljubljana. couldry, nick, sonia livingstone in tim markham (2007) Media Consumption and Public Engagement. Be- yond the Presumption of Attention. Palgrave Ma- cmillan, New York. dejavniki v oblikovanju (ne)zaupanja v drþavni zbor (2002) Raziskovalna skupina: Danica Fink Hafner (nosilka raziskave), Alenka Krašovec in Simona Kustec Lipicer. crp – Drþavni zbor Republike Slovenije in njegova vlo- ga. Èetrto fazno poroèilo, Ljubljana, oktober 2002. drþavni zbor 1992–2007 (2007) Uredili: Tatjana Krašovec, Dušan Benko in Igor Zobavnik. Drþavni zbor rs, Ljubljana. edwards, george c. in b. dan wood (1999) »Who Influence Whom? The President, Con- gress, and the Media«. V: The American Political Scien- ce Review, št. 93(2), str. 327–344. slo.indd 166 slo.indd 166 2. 3. 2009 14:17:31 2. 3. 2009 14:17:31 167 Politiki in mediji habermas, jürgen (1989) (1962) Strukturne spremembe javnosti. Studia humanitatis, Ljubljana (prevod Ivo Štandeker). (1989a) (1962) »Javnost. Leksikonsko geslo«. V: Haber- mas, Jürgen, Strukturne spremembe javnosti. Ljublja- na: Studia humanitatis (prevod Ivo Štandeker). halimi, serge (2003) (1997) Novi psi èuvaji. Maska/Mirovni inštitut, Ljubljana. (Prevedla Jana Pavliè). ick (inštitut za civilizacijo in kulturo) (2003) Posttranzicijska drþava vs. Civilna druþba. Raz- iskovalna skupina: Alja Brglez (nosilka projekta), Tomaþ Mastnak, Igor Pribac, Anþej Frangeš, Tadeja Rode, Gita Zadnikar. Raziskovalni projekt sta sofinan- cirala Drþavni zbor rs in Ministrstvo za šolstvo, zna- nost in šport. Raziskovalno poroèilo, Ljubljana, de- cember 2003. (2006) Odnosi z javnostmi drþavnega zbora, Raziskovalna skupina: Alja Brglez (nosilka projekta), Mitja Èepiè, Gita Zadnikar, Ahac Meden, Irena Jurca. Naroènik Drþavni zbor rs. Raziskovalno poroèilo, Ljubljana, maj 2006. iyengar, shanto (1991) Is Anyone Responsible? University of Chicago Press, Chicago. lomax cook fay, tom r. tyler, edward g. goetz, margaret t. gordon, david protess, donna r. leff, harvey l. molotoch (1983) »Media and Agenda Setting Effects on the Public, Interest Group Leaders, Policy Makers, and Policy«. V: The Public Opinion Quarterly, št. 47(1), str. 16–35. negrine, ralph (1998) Parliament and the Media. A Study of Britain, Germany and France. The Royal Institute of Interna- tional Affairs, London. slo.indd 167 slo.indd 167 2. 3. 2009 14:17:32 2. 3. 2009 14:17:32 168 Spremljanje in vrednotenje medijev raziskovalna dejavnost v drþavnem zboru, (2008) Pripravili: Tatjana Krašovec, Igor Zobavnik, Kata- rina Þagar, Janez Blaþiè, Mojca Pristavec Đogiæ, An- drej Eror, Romana Novak, Marjana Kriþaj. weber, max (1992) (1919) »Politika kot poklic«. V: Adam Frane (ur.): Politika kot poklic. Krt, Ljubljana. str. 21–67. slo.indd 168 slo.indd 168 2. 3. 2009 14:17:32 2. 3. 2009 14:17:32 169 Politiki in mediji VPRAŠALNIK ZA POSLANCE IN POSLANKE DRÞAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE 1 kako pogosto spremljate novice o politiènem dogajanju doma in v tujini? (obkroþite) a manj kot enkrat na teden b enkrat ali dvakrat na teden c trikrat do petkrat na teden d vsak dan e ne spremljam 2 naštejte vire informacij, ki jih najpogosteje uporabljate? a dnevni èasopis (vpišite) ........................................................... b tednik (vpišite) ........................................................................ c radijska postaja (vpišite) ........................................................... d televizijska postaja (vpišite) ...................................................... e spletna stran (vpišite) .............................................................. f spletni dnevnik/ blog (vpišite) ................................................... g drugo (vpišite) ......................................................................... h ne spremljam 3 katere televizijske informativne oddaje spremljate? (obkroþite lahko tudi veè odgovorov) a 24ur b 24ur zveèer c TV Dnevnik d Odmevi e Info TV f Svet g tuje informativne oddaje h drugo (vpišite) ........................................................................ i ne spremljam 4 katere radijske informativne oddaje spremljate? (obkroþite lahko tudi veè odgovorov) a informativne oddaje na Radiu Slovenija b poroèila na lokalni ali regionalni radijski postaji c poroèila na komercialni radijski postaji d poroèila na študentskem radiu slo.indd 169 slo.indd 169 2. 3. 2009 14:17:32 2. 3. 2009 14:17:32 170 Spremljanje in vrednotenje medijev e tuja radijska poroèila f drugo (vpišite) ........................................................................ g ne spremljam 5 kako pogosto uporabljate internet? (obkroþite) a manj kot enkrat na teden b enkrat ali dvakrat na teden c trikrat do petkrat na teden d vsak dan e ne uporabljam 6 kaj najbolj pogosto poènete na internetu? (obkroþite tri moþnosti) a pošiljanje/sprejemanje elektronske pošte (e-mail) b iskanje dnevnih novic c pogovor (chat) d iskanje informacij, povezanih z delom v drþavnem zboru e iskanje informacij, povezanih z delovanjem moje stranke f internetna telefonija g razvedrilo h urejam svojo spletno stran, blog, profil ipd. i sodelujem pri internetnih forumih/komentarjih j ne uporabljam 7 ali spremljate spletne dnevnike (bloge)? a da b ne 8 èe spremljate spletne dnevnike, prosimo, napišite, katere. ............................................................................................... 9 kaj od naštetega ustvarjate/urejate na internetu? a blog b spletno stran c profil (Facebook, Myspace ipd.) d objavljam fotografije oz. video posnetke (npr. YouTube) e drugo (napišite, kaj) ................................................................ f na internetu ne ustvarjam/urejam vsebin slo.indd 170 slo.indd 170 2. 3. 2009 14:17:32 2. 3. 2009 14:17:32 171 Politiki in mediji 10 za kaj uporabljate mobilni telefon? (obkroþite lahko tudi veè odgovorov) a za klice b za pošiljanje sms/mms sporoèil c za fotografiranje in/ali pošiljanje fotografij d za dostop do interneta e za dostop do elektronske pošte f drugo (napišite, za kaj ) ............................................................ g ne uporabljam 11 ali dostopate do medijskih vsebin (npr. informativnih portalov, spletnih strani medijskih hiš ipd.) po mobilnem telefonu? a da b ne c ne uporabljam mobilnega telefona 12 ali spremljate parlamentarni program (tv slo 3)? a da b ne 13 katerim temam oz. vsebinam v medijih namenjate najveè pozornosti? (izberite najveè tri odgovore) a notranja politika b zunanja politika c socialne zadeve d okolje/ekologija e lokalne novice f kultura/umetnost g znanost/tehnologija h gospodarstvo/finance/borza i èrna kronika j šport k þivljenje znanih ljudi l zdravstveni nasveti m þivljenjski slog (lifestyle) n ne spremljam slo.indd 171 slo.indd 171 2. 3. 2009 14:17:32 2. 3. 2009 14:17:32 172 Spremljanje in vrednotenje medijev 14 katere teme oz. vsebine v medijih pogrešate oz. bi si jih þeleli veè? (izberite najveè tri odgovore) a notranja politika b zunanja politika c socialne zadeve d okolje/ekologija e lokalne novice f kultura/umetnost g znanost/tehnologija h gospodarstvo/finance/borza i èrna kronika j šport k þivljenje znanih ljudi l zdravstveni nasveti m þivljenjski slog (lifestyle) n ne spremljam 15 katere televizijske programske zvrsti najbolj pogosto spremljate? (izberite najveè tri odgovore) a novice b kulturne in/ali umetniške oddaje c dokumentarne oddaje d pogovorne oddaje e nadaljevanke in/ali nanizanke f telenovele g filmi h verske oddaje i razvedrilne oddaje j resniènostni šovi k šport l vreme m ne spremljam 16 katere televizijske programske zvrsti pogrešate oz. bi si jih þeleli veè? (izberite najveè tri odgovore) a novice b kulturne in/ali umetniške oddaje c dokumentarne oddaje d pogovorne oddaje slo.indd 172 slo.indd 172 2. 3. 2009 14:17:32 2. 3. 2009 14:17:32 173 Politiki in mediji e nadaljevanke in/ali nanizanke f telenovele g filmi h verske oddaje i razvedrilne oddaje j resniènostni šovi k šport l vreme m ne spremljam 17 kateri so najpomembnejši razlogi, zaradi katerih se odloèate za izbiro informativnega medija (èasopisa, radija, televizije ali spletne strani)? (obkroþite lahko tudi veè odgovorov) a nepristranost in verodostojnost b neodvisnost od politiènih interesov c neodvisnost od ekonomskih interesov d poglobljeno poroèanje o izbranih temah e cena oz. cena dostopa f kakovost in izvirnost avtorjev (novinarjev, komentatorjev itn.) g stališèa medija do politiènih tem so podobna mojim h drugo (napišite, kaj) ................................................................ i ne vem 18 ali mislite, da so mediji v sloveniji pri poroèanju o politiènem dogajanju nepristranski? a da b ne c ne vem 19 katero javno vprašanje je v tem letu zbudilo vašo pozornost (ni nujno, da so mediji o tem poroèali, je pa po vašem mnenju pomembno lokalno, nacionalno ali globalno vprašanje)? a vpišite b nobeno javno vprašanje ni zbudilo moje pozornosti slo.indd 173 slo.indd 173 2. 3. 2009 14:17:32 2. 3. 2009 14:17:32 174 Spremljanje in vrednotenje medijev 20 iz katerega medija ste o tem vprašanju dobili najveè informacij? a dnevni èasopis (vpišite) ........................................................... b tednik (vpišite) ....................................................................... c radijska postaja (vpišite) .......................................................... d televizijska postaja (vpišite) ...................................................... e spletna stran (vpišite) .............................................................. f spletni dnevnik / blog (vpišite) ................................................. g drugo (vpišite) ........................................................................ h v medijih nisem zasledil(-a) informacij o tem vprašanju 21 èe ste se zaradi pozornosti, ki jo je pri vas zbudilo to vprašanje, odloèili ukrepati, kaj ste v zvezi s tem naredili? (obkroþite lahko tudi veè odgovorov) a sklical(-a) sem tiskovno konferenco in javnost opozoril(-a) na svo- ja stališèa b zastavil(-a) sem poslansko vprašanje c poslal(-a) sem javno pismo ali peticijo pristojni ustanovi, ga raz- poslal(-a) medijem in/ali veèjemu številu prejemnikov, ki delujejo na tem podroèju v javnosti d izrazil(-a) sem svoje mnenje o tem vprašanju na internetnem fo- rumu e napisal(-a) sem besedilo za »pisma bralcev« f spodbudil(-a) sem organiziranje okrogle mize ali protesta o tem vpra- šanju g udeleþil(-a) sem se okrogle mize/protesta (shoda, demonstracij) o tem vprašanju h pisal(-a) sem predstavnikom lokalne ali drþavne oblasti v zvezi s tem vprašanjem i bojkotiral(-a) sem izdelek/storitev/prireditev j podpisal(-a) sem peticijo k drugo (vpišite, kaj) .................................................................. l nobeno vprašanje me ni toliko izzvalo 22 ali ste se kdaj pritoþili glede èesa, kar se vam je v medijih zdelo nesprejemljivo? a da b ne c v medijih nisem opazil(-a) takšne vsebine slo.indd 174 slo.indd 174 2. 3. 2009 14:17:32 2. 3. 2009 14:17:32 175 Politiki in mediji 23 kako (s katerim mehanizmom) ste se pritoþili glede medijskih vsebin? a uveljavljanje pravice do popravka in odgovora b pisma bralcev c klic in/ali pismo uredniku/urednici in/ali novinarju/novinarki d pritoþba programskemu svetu rtv Slovenija e pritoþba novinarskemu èastnemu razsodišèu f prijava medijskemu inšpektorju g drugo (napišite, kaj) ................................................................ h v medijih nisem opazil(-a) takšnih vsebin 24 kaj po vašem mnenju pomeni pojem »medkulturni dialog«? (izberite najveè tri odgovore, ki po vašem mnenju najbolje defi nirajo ta pojem) a skupno þivljenje, spoznavanje in spoštovanje raznih kultur b komunikacija med pripadniki raznih skupnosti (etniènih, verskih in drugih) c kulturni dogodki, na katerih se predstavlja kulturna ustvarjalnost raznih skupnosti d spoštovanje jezikovnih razlik e vkljuèevanje spoznavanja in sprejemanja razliènih kultur v šolske programe f zagotavljanje moþnosti manjšinam za ustvarjanje medijskih vse- bin in izdajanje medijev v njihovem jeziku g prepreèevanje diskriminacije pripadnikov drugih skupnosti h zagotavljanje posebnih pravic pripadnikom skupnosti, ki so v manjšini i zašèita tradicionalnih vrednot j ureditev posebnih sosesk za þivljenje ljudi, ki pripadajo isti skupnosti k zagotavljanje doloèenega števila delovnih mest in mest za vpis na študij in v študentskih domovih (kvot) za pripadnike manjšinskih skupnosti l prepreèevanje sovraþnega govora o pripadnikih drugih skupnosti v medijih m drugo (vpiši) ........................................................................... n ne vem slo.indd 175 slo.indd 175 2. 3. 2009 14:17:32 2. 3. 2009 14:17:32 176 Spremljanje in vrednotenje medijev 25 koliko se strinjate s spodnjimi trditvami? Svoje strinjanje lahko izrazite s številko od 1 do 5, ki pomenijo: 1 - sploh se ne strinjam, 2 - ne strinjam se, 3 - niti se strinjam niti se ne strinjam, 4 - strinjam se, 5 - popolnoma se strinjam. a mediji razkrivajo nepravilnosti v druþbi 1 2 3 4 5 b mediji so sredstvo za uveljavljanje ekonomskih interesov 1 2 3 4 5 c mediji so sredstvo za uveljavljanje politiènih interesov 1 2 3 4 5 d mediji prispevajo k razgledanosti in izobraþenosti 1 2 3 4 5 e mediji spodbujajo potrošništvo 1 2 3 4 5 f mediji prispevajo k poveèanju nestrpnosti v druþbi 1 2 3 4 5 g mediji prispevajo k poveèanju nasilja v druþbi 1 2 3 4 5 h mediji prispevajo k boljšem poznavanju in razumevanju potreb in interesov raznih druþbenih skupin in skupnosti 1 2 3 4 5 slo.indd 176 slo.indd 176 2. 3. 2009 14:17:32 2. 3. 2009 14:17:32