52
Starinstvo.
„Ad Publicanos".
Prošnja do domoljubov. *)
Ker sem v 38. listu lanskih ,,Novic" dvomil o pravi legi tega rimskega kraja, nastopim še enkrat kritično to razpravo.
Kraj ,,Ad Publicanos" nahaja se samo v eni rimski karti (Peutingerjevi), pa še ta ni izvirnik (original), in ker ni original, je mogoče, da so se male pomote pri kopiranji vrinile, katerih kopist ni opazil; mogoče je pa tudi, da je bil original uže tako zableden, da se številka ni več natanko poznala.
Peutingerjeva karta ima od Emone do savskega mosta 9 rimskih milj , od savskega mosta do ,,ad pu-blieanos" pa 11 rimskih milj. To se se zgoraj opisanem vjema. Nasproti temu pa je od kraja „ad publicanos" do Adransa samo 6 rimskih milj , to je, od Trojan le do Blagovice. Po kilometrih merjeno od „Zidov" pri Trojanah do Gradišča pa znaša natanko 11 rimskih milj; zato pristopim prof. Mullnerjevemu mnenju, da je kraj ,,ad publicanos" na Gradišči pri Podpeči stal, in dostavljam k njegovi iznajdbi zarad bližine kraja proti Savi še to, da onih 6 rimskih milj je moralo gotovo 11 po originalu biti. **) Po tem popravku je daljava po rimskih miljah in zarad bližeje lege kot Blagovica proti Savi še bolj gotova.
*) Častite domoljube, kateri se za poznanje in starodavno zgodovino kranjske dežele brigajo, prosim uljudno, naj mi pošljejo popise vseh onih krajev, o katerih ljudstvo pripoveduje, „da je nekdaj ondi kak star grad ali graj š čini ca stala4*. Razločuje pa naj se strogo, poimenuje li ljudstvo oni kraj ,,gradišče44 ali ,,starigrad^ = „grajšČinica", kajti „gradišče14 je ime rimskih in predrimskih gradov, ,,stari grad" in ^grajščinica" pa srednoveških gradov. Naj mi pošljejo tudi popise krajev z imenovanjem „menišje", „klošter", „tabor4* in kako ime ima tak tabor še posebej. Razen tega prosim še imena vseh gradov, če se tudi v Valvazorju nahajajo, namreč popis, ali so še zdaj taki, kakor se v Valvazorji vidijo, ali so prezidani, ali v razvalinah, ali, če je uže zadnji sled o njih iz nadzemlje zginil in to , kako dalječ so in na katero stran od farne cerkve in pod katero vas spadajo, kako se imenuje hrib, na katerem je stal, kako memo tekoča vodica ali bližnji kraj.
Na podlagi listin in regest moje precejšnje zbirke iz srednjega veka mogoče mi bo, ako dobim popise v roke , sčasom obelodaniti to, še vedno naraščajočo se zbirko, in jo z na tančnim obsežkom vsakega v njej nahajocega se zgodovinskega imena preskrbeti, tako, da bo vsakemu mogoče z malim trudom za svoj spis zgodovino cerkve, grada, mesta, trga, fare, vasi in mnogo drugih zgodovinsko važnih stvari listinsko opisati. V listinah nahajam podružne cerkve, katere se ne nahajajo več v ljubljanskem katalogu , toraj so gotovo uže v razvalinah.
Prosim tedaj , naj se mi vse take stvari kolikor toliko opisane pošljejo na kongresni trg št. 13 v Ljubljano, da jih porabim za pojasnenje starinoslovstva, katerega inače zastonj pričakujemo.                                                                     Pisatelj.
**) Zabledena številka XI. se lahko v VI preobrne, posebno če je komaj še razločljiva.                                        Pis.
53
V  Blagovici je bila v starem veku neka važnejša naselbina, al kako se je imenovala, to skrivajo morebiti še razvaline pod zemljo.
Savski most „ad Publicanos" *) in Trojane kažejo po daljavi rimskih milj in nahajajočih se razvalin eden drugemu lego kraja; za „mutatio ad quarto decimo" bi bila sedanja lega 133/5 kilometra od Ljubljane in le na tak način pri Mengšu iskati, ako vzamemo, da je jeruzalemski potopis ob enem dve cesti od Emone na Ce-lejo omenjal, namreč: eno od Trzina preko Mengša na Kamnik čez motniško dolino, in drugo čez Trojane doli na Stajarsko. Potem moramo nekoliko milj k Trojanam pridjati, ker je uže od Podpeči do kraja „V zidefcr' pri Trojanah 11 rimskih milj ali kakih 17 kilometrov.
Da bi se od Emone še bolj gori po 8avi prehod iskal, pa ne gre, ker nam uže do sedanjega savskega mosta v daljavo pičlo gre; če tedaj premaknemo ta most še više, potem pa se še manj daljave strinjajo; za stalnost daljave nam pa vsakako ostane s črkami pisani „ad quarto decimo" vedno merodajen.
Rimski potopisi in karte se osvitljavajo najbolje po natančnem znanji krajev, srednoveški zgodovinarji pa po listinah. Tako, na priliko, med letom 1093. — 12. marca do 1208. leta 15. novembra ni noben mejni grof Krajne znan, — tega leta in pa 1^09., 13. ja-nuarija zapazimo pa , da je bil predzadnji mejni grof Krajne Henrik IV. Andeški, ki je imel soprogo Zofijo grofinjo Višnjagorsko, katere pradedje so zatiški samostan ustanovili (pa ne „de Patris.....).
V  Istri pa je bil mejni grof od leta 1093. do 1105. Po po II. iz rodovine ,¦ Weimar - Orlamiinde - Istria-Chreina" itd., poročen z Rikardo Sponheim-Lavantdol-sko, hčerjo Engelberta L, ustanovitelja samostana St. Pavla v Lavantinski dolini, s katero je imel Popona III. „Landgrafen von Krain", in pa dve hčeri, Zofijo, ki je bila poročena z Bertoldom II. Andeškim med 1. 1100. do 1105. in Levkardo, katera je bila z Bertoldom II. grofom Bogen iz Bavarske poročena v istem času.
Po smrti Popona II. leta 1105. do 1173. nastopil je Popona II. svak ali stric Popona III., Engelbert II. Sponheim - Lavantdolski za mejnega grofa Istre in za njim njegovi nasledniki do 1173., to leto pa je prišla v roke Andeksov.
Ti Sponheim-Lavantdolci so se podpisavali ,,marchio Engelbertus de Chreyburchu, ki leži v gorenji Bavarski pri Miildorfu, namreč trg in grofija, in nima nič sorodnega z našim „K rain bur g o m".
To naj je v pojasnilo k mojim opombam v 40. listu lanskih „Novic". Ce pa hoče kdo še imeti ,,die Mark-grafen von Krain zu Krainburg residirend", slobodno mu. Tako govori listine. — Pri tej priliki tudi omenjam , da je pomota v Dimičevi „Gesch. Krains" I. stran 159 — 160., da bi bil kdaj Oton VIII. Andeks-Meran mejni grof Krajne; gosp. Dimica je zapeljal dr. Klun, ki je mnogo kranjske zgodovine še bolj omračil, kakor je poprej bila.                                 Franc Sumi.
*) Nekateri sodijo, da je sredoveška pokveka za sloven-sko-rimski kraj „ad Podpichium = ad Podpechianos". Mogoče , toda za sedanje kritične preiskovalce zgodovine neveljavno, ker se ne da dokazati, čeravno je resnica, da stoji to Gradišče pri Podpeči.