Poštnina plačana v gotovini Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja 24crat mesečno. Cena 2,00 din. Letna naročnina 50,00 din. - Žiro račun 50120-603-5029. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 20. januarja 1975 LETO XIV - ttl GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE * •••• • ■ \ m NA NOVIH POTEH Pred vami je prva letošnja številka glasila OBČINSKEGA POROČEVALCA. Do sedaj sicer ni bilo v navadi, da bi vsako leto pisali o samem glasilu, ker je za njim že več kot dvanajst let trajajoča pot izhajanja. Vendar pa čutimo, da moramo v tej številki narediti obračun dosedanjega dela, ker se bomo v prihodnjem obdobju pogostejše srečevali. Čeprav so se v tem obdobju menjavali odgovorni uredniki, uredniški odbori, izdajatelji glasila, večal obseg in iz leta v leto naraščalo število bralcev, pa sta dve stvari vendarle ostali poglavitni: vsebina in namen. VSEBINA je bila pač vse skozi odvisna od osnovnih smotrov, to je, kako v takšnem občinskem glasilu posredovati delovnim ljudem in občanom vse tisto, kar je bilo zanimivega, kar smo dosegli na vseh področjih življenja in dela, kaj smo naredili novega na posameznih območjih občine in kakšni so bili v danih trenutkih naši načrti. V vseh člankih in sestavkih smo želeli ohranjati tisto, kar sčasoma zbledi, ker se neprestano spreminja, pa vendar je nosilo v sebi utrip življenja in neprestanega hotenja po boljšem in lepšem, predvsem po bogatejšem. In nenazadnje lahko ugotavljamo, da smo skušali zabeležiti vrsto stvari, ki so danes že delček zgodovine tistega obdobja, ki smo ga sami vseskozi podoživljali. NAMEN pa je bil in bo ostal nespremenjen. Pri vseh sodobnih sredstvih obveščanja smo vendar čutili, da postaja naše glasilo nepogrešljivo predvsem zaradi tega, ker smo hoteli z njim prodreti v vsak kraj, v skoraj vsako hišo in dajati nam samim v roke tako sredstvo obveščanja, ki bo služilo nam samim. Izhajali smo iz tega, čeprav nismo bili vedno najbolj aktualni in smo postajali celo kronisti, da moramo spremljati življenje in dajati nam vsem skupaj to, za kar smo sami delali ali se odločevali. Da smo dosegli velik del tega hotenja oziroma poslanstva, lahko vidimo že po tem, da se je mesečna naklada večala in dosegla že skoraj 4.000 izvodov. To pa je tudi eno izmed dejstev, da ne moremo sedaj obstati sredi poti, ampak nas prisiljuje, da končno prisluhnemo tistim našim bralcem, ki bi želeli v glasilu najti več tistega, kije aktualno in ki bo še bolj približalo utrip vsakdanjosti tudi v naše delo. To, za kar sta se odločila Izvršni odbor Občinske konference SZDL in Izdajateljski svet, da bo Poročevalec izhajal dvakrat na mesec, je bistvenega pomena, ki je globoko pogojen v vsakodnevnem dogajanju na področju vsega našega gospodarstva, industrije, kmetijstva, obrti in trgovine — našega družbenega življenja na samoupravnih delegatskih osnovah, dogajanj na posameznih samoupravnih interesnih področjih in predvsem v naših krajevnih skupnostih. Ravno to bogato in razvejano življenje je bilo tisto, kije narekovalo tudi spremembe pri našem glasilu, predvsem pa tako obveščanje, ki bo z domačimi dogajanji pomagalo seznanjati vas - delovne ljudi in občane — tudi s tistim, kar se dogaja pa do sedaj ni našlo svojega mesta na straneh našega glasila. Zavedamo se, da s štirinajstdnevnikom prevzamemo še odgovornejšo nalogo, da bodo nastajale tudi v bodoče mnoge težave, vendar smo globoko prepričani, da jih bomo premagovali, ker v polni meri računamo tudi na vašo pomoč. Kajti zavedamo se tega, da bo glasilo resnično naše samo tedaj, če bomo vsi skupaj polnili njegove strani in da bomo tudi jasno povedali, kaj hočemo in kaj delamo, predvsem pa kako živimo. Skratka, Poročevalec bo resnično lahko odraz nas samih takrat, ko bomo tudi mi našli v njem vse tisto, kar nam ne bo pomenilo samo informacij, ampak tudi izpolnitev naših prizadevanj, da skupno rešujemo vse zadeve, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. O vsem, dragi bralci, kar vas zanima, pa je povedano v sklepih, ki so bili sprejeti pred to spremembo. Prepričani smo, da ste za sodelovanje in da bomo navezali še tesnejše vezi, kot smo jih do sedaj. Poročevalec naj postane ogledalo našega dela in življenja in se naj oblikuje tam, kjer dobiva svoje samoupravljalske moči celotni naš družbenoekonomski in družbenopolitični razvoj. Odgovorni urednik SPREJEM PRI PREDSEDNIKU SKUPŠČINE OBČINE OB DNEVU JLA Tudi ob letošnjem praznovanju Dneva JLA je predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič priredil sprejem za prvoborce, predstavnike bivšega okrožnega odbora OFKamnik, predstavnike ZR VS in teritorialnih enot ter družbenopolitičnih organizacij in oddelkov pri občinski skupščini. To srečanje je že tradicionalno, saj se na njem srečajo vsi tisti, ki jim praznik JLA ne pomeni samo praznovanje, ampak tudi prijateljsko srečanje, v katerem se obudijo spomini na prehojeno pot v času naše revolucije. Tovariš Lenič je v uvodnih mislih dejal: „Praznik naše armade vedno bolj postaja naš, skupen in pomemben dan in vedno bolj bledi mišljenje, da je to praznik le naše armade in naših vojakov. Prav tako, kot je naša armada nastajala na vsem prostoru naše ožje in širše domovine in so bili vanjo posredno ali neposredno vključeni moški, ženske in mladina, se danes naša armada vključuje v ogromno, nepremagljivo reko splošnega ljudskega odpora, ki pomeni našo varnost, enotnost in ljubezen do tega, kar je bilo rojenega v krvi in revoluciji osvobodilnega boja. Tudi to je globina veje socialistične, samoupravno angažirane družbe, ki v skrbi za obrambo svobode združuje vse, ki socialistično mislijo. Zato ni prav, kdor misli, da ideje revolucije blede, vedno bolj so naše in vedno bolj dobivajo potrditev v našem vsakdanjem življenju. Zato gre ob prazniku JLA, ki ga letos zadnjič praznujemo v drugem desetletju svobode, vsa zahvala tistim, ki so padli za svobodo. Prav je, da se ob tej priliki spomnimo tovarišev prvoborce v, ki so padli za svobodo. Natalije Skok, Jožeta Marti-niča in predvojnega komunista Petra Pestotnika." V imenu prvoborcev se je zahvalil za sprejem narodni heroj Franc A vbelj-Lojko. Poudaril je, da taka srečanja pomenijo zbliževanje vseh tistih, ki so se borili za svobodo, in približevanje bogate tradicije današnji stvarnosti. Spominska svečanost vRudniku V nedeljo, S. januarja, je bila spominska svečanost v vasi Rudnik pri Radomljah ob 30-letnici krvavega spopada med nemškimi okupatorji in borci narodnoosvobodilne vojske ter terenskimi delavci. Na tej svečanosti se je zbralo veliko nekdanjih aktivistov, terencev, obveščevalcev, aktivnih borcev in občanov. Vse prisotne je v imenu skupščine občine Domžale pozdravil predsednik tovariš Jernej LENIČ in uvodoma nanizal dogodke izpred 30 let ter pozdravil med borci preživele aktiviste, ki so uspeli, 6. januarja 1945. leta uiti okupatorjevemu poboju. Te tovarišice in tovariši so bili: Marija Avbelj-Nadja, Danica Bakrač-Rožica, Stane Brinovec-Rigo, Ivan Klemenc-Miha, Helena Koleniševska-Katja, Ivanka Košič-Marjanca, Franc Kumer-Harkov, Tinca Mihelčič-Ljuba, Ivo Seljak-Čopič, Jože Rženičnik-Ivo in Jaka Zanoškar-Saki. Poleg tega je predsednik pozdravil tudi narodna heroja Mirka Jermana in Franca Avblja-Lojka ter vse predstavnike nekdanjega okrožnega odbora OF Kamnik, prvoborce in predstavnike družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin Kamnika in Domžal. Se prav posebno pa je izrekel tople pozdrave pionirjem in mladini, ki naj bi tudi v bodoče uresničevali ideje narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. V kulturnem programu so sodelovali pionirski pevski zbor Osnovne šole Radomlje, recitatorji omenjene šole, Milan Marinič z recitacijo Karla Kušarja O spominih na vojne dni, Moški pevski zbor iz Radomelj in Društva upokojencev ter Domžalska godba. Slavnostni govor ob tej svečanosti pa je imel sekretar komiteja Občinske konference ZKS Domžale tovariš Milan Narat, ki je med ostalimi orisal dogodke izpred 30 let in vse tisto, kar se danes dogaja v današnejm svetu. Med drugimi je dejal: ,,Če želimo obuditi spomine na dogodke pred 30 leti, potem si moramo predočiti situacijo, ki je bila na evropskih bojiščih od sredine 1944. leta, ko so se vse napredne sile spoprijele z nemškim fašističnim nasiljem. Zmagoviti pohod Rdeče armade proti zapadu, izkrcanje zavezniških sil v Franciji in močno razvita partizanska gibanja po mnogih državah, so naznanjali zanesljiv začetek konca hitlerjevske Nemčije. Tisto, kar okupatorji niso nikoli načrtovali v svojih programih uničevanja, na kar niso nikdar računali, je s tako silo vzplamtelo v jugoslovanskih pokrajinah, da je zrušilo mnoge njihove načrte. Formiranje POJ in rast NOV je pomenilo organiziran boj proti okupatorjem, boj, ki je bil neraz-družljivo povezan z rastjo ljudske revolucije in širokim zaledjem nosilcev v NOO. Kako dobro je bila organizirana partizanska vojska in kaj je pomenila že v tedanjem času, nam lahko povedo neštete ofenzive okupatorjev, ki so jo hoteli uničiti in zatreti narodnoosvobodilno gibanje. Toda vsi napori so bili zaman, kajti okupatorju se ni nikdar posrečilo s terorjem uničiti tistega, kar je zraslo globoko v srcih zatiranih ljudi. Ker pa je jugoslovansko, predvsem pa slovensko ozemlje bilo izredne važnosti za sovražnika pri njegovem umikanju, je razumljivo, da je hotel z zadnjimi močmi razbiti partizansko vojsko in zavzeti Za kamniško-domžalsko območje je zelo pomembno obdobje od oktobra do novembra 1944. leta, ker je prišlo do nekaterih pomembnejših sprememb pri reorganizaciji celotnega terena. Najvažnejše je bilo vsekakor to, da se je dotedanjih sedem okrajev združilo v dva in to v domžalskega in kamniškega. Istočasno s to upravno združitvijo so se reorganizirali tudi Partija, SKOJ, OF in postopoma še vse druge organizacije. Spremenil se je tudi dosedanji 9-članski okrožni odbor OF. Eden izmed pomembnih dogodkov tistega časa je bilo srečanje aktivistov kamniškega okrožja, 26. novembra leta 1944 v Motniku. Glavni namen tega srečanja so bile volitve novega okrožnega odbora OF. Tega zbora aktivistov se je udeležilo 178 delegatov iz kamniškega okrožja. Same volitve plenuma okrožnega odbora OF so pomenile zaključek politične akcije, v katero je bilo zajetih 38 volilnih enot od 55 in v katerih je sodelovalo okoli 4.000 ljudi, ki je izvolilo več kot 260 odbornikov NOO in odposlancev skupščine. Tiste dni, ko so bile volitve, so se vrstili mnogi mitingi in na tem osvobojenem ozemlju je vse izgledalo, da je že konec krvave vojne in daje končno le prišla svoboda! Toda na žalost to ni bila resnica, ampak samo zatišje pred novimi krvavimi dogodki, ki so jih pripravljali okupator in izdajalci. V želji, da bi bil zagotovljen umik vojske in transporta proti Nemčiji po cestah skozi Slovenijo, je na to območje začelo prihajati vedno več sovražnikovih vojakov in povečala se je aktivnost domačih izdajalcev. V prvi polovici meseca decembra se je začela nemška zimska ofenziva, ki je močno prizadela to območje. Nemci in vlasovci so dobesedno preplavili kraje ob sestah v Črnem grabnu, Tuhinjski dolini in doline Crne. Začelo se je obdobje strašnega nasjlja nad prebivalstvom, kajti okupatorji so se vedli kot vsemogočni gospodarji in uničevali Toda pri vsem tem ne moremo mimo tega, kar se je dogajalo na samem Balkanu že vse od začetka leta 1941. V najtežjih časih zgodovine jugoslovanskih narodov se je zatirani človek dvignil proti okupatorjem in se začel boriti za svojo nacionalno in socialno svobodo. osvobojena ozemlja. Toda poleti leta 1944 seje tudi vodstvo NOV pospešeno pripravljalo na dokončni obračun z okupatorjem in domačimi izdajalci. Zaradi tega je bila zelo pomembna tedanja utrditev OF in zavestno delovanje NOO. in jemali vse, kar jim je prišlo pod roke. Brez prizanašanja so zverinsko streljali starce, žene in otroke, pobijali ujete partizane, požigali domačije in ljudi, pri katerih so našli ranjene borce, premetali so vse in za seboj puščali mrliče in požgane domačije. Še hujše je bilo zaradi tega, ker so se morale partizanske enote umakniti z osvobojenih ozemelj, kar je imelo za posledico otežko-čeno delovanje OF in NOO. V času te ofenzive je bilo kamniško okrožje povsem odrezano od Gorenjske in Štajerske in pretrgane so bile vse vezi med posameznimi okrožnimi forumi. Sovražniku ni uspelo razbiti samo organizacij, ampak je njihova premoč in huda zima prizadela tudi mnoge partizanske enote, zlasti še tiste, ki so zgubile zvezo z glavnino. Večina enot se je morala raziti in se posamezno prebijati v dolino, ker se je le tako lahko umaknila popolnemu uničenju. Kakšna zverinstva je sovražnik počenjal v tej zadnji ofenzivi nam zgovorno pričajo naslednji podatki: Od 22. decembra 1944 do 6. januarja 1945 so Nemci in Vlasovci: v Špitaliču ustrelili 17 partizanov, na Vranji peči 6 partizanov in 1 domačina, pri Šmartnem v Tuhinjski dolini 18 partizanov, med temi 3 ženske, v gozdu pri Krivcem pobijejo 13 žrtev, v Črnem grabnu ubijejo 7 partizanov, 2 domačina in požgejo 2 domačiji, v Tuhinjski dolini požgejo polovico vasi Češnjice in ubijejo domačina, v Tuhinju ujamejo 7 partizanov in jih zverinsko ubijejo, v Zakolu pri Stranjah raz-trganci ubijejo 3 partizane in jih skupaj s 4 domačini požgejo, v Zg. Tuhinju požgejo 18 hiš. 6. januarja ob 4. uri popoldan pa postane kraj tragedije vas Rudnik, ki pomeni velik udarec političnemu delovanju KP in OF v kamniškem okrožju. In kako je prišlo do te tragedije? Sekretar okrožnega komiteja KP Kamnik Edvard Peternel-Tinko je prevzel funkcijo v obdobju, ki je bilo v tem času hujše, kot pa leta 1941. V času nemške ofenzive so ( Nadaljevanje na 3. strani ) Sekretar komiteja Občinske konference ZKS Domžale med svečanim govorom ob 30-letnici tragedije v vasi Rudnik pri Radomljah Tovariš Milan Marinič recitira pesem v spomin padlim (Nadaljevanje z 2. strani) se funkcionarji okrožnih forumot umikali skupaj z glavnino vojske. Takoj po najhujšem delu ofenzive je sekretar Tinko slical vse funkcionarje v vas Rudnik z namenom, da bi se pogovorili za nadaljnje delo in akcije. Tako je prišlo v Rudnik do 6. januarja 1945 okrog 30 političnih delavcev, ki so se porazdelili po bunkerjih nekdanje okrožne tiskarne. Toda njihov prihod je moral nekdo izdati, ker so Nemci so ob 4. popoldne obkolili bunkerje in jih napadli. Iz sklenjenega obroča je uspelo pobegniti le nekaj tovarišic in tovarišev. Sovražnik je ujel 13 ljudi, vsi drugi pa so padli, ali pa so si vzeli sami življenje, da ne bi prišli živi v roke ubijalcev. Ujete moške so drugi dan postrelili v Vrhovljah, ženske pa odvedli v Lukovico in pozneje v kamniške zapore. Tega dne je padel tudi sekretar OK KPS Kamnik Edvard Peter-nel-Tinko in skoraj vsi člani okrožnih forumov. V naslednjih dneh so Nemci skupaj z domačimi izdajalci odkrili še nekaj bunkerjev in tako sta med ostalimi padla tudi Jože Kavčič-Jernač, član OK KPS Kamnik in Tone Hauptman-Kranjc, sekretar okrajnega komiteja Domžale. Ko smo zbrani na spominski svečanosti ob 30-letnici tragičnih dogodkov na tem kraju, ne moremo mimo tega, da ne bi v mislih in besedah izrekli iskreno zahvalo vsem tistim, ki so dali svoja življenja na žrtvenik zmage. Ne moremo in ne smemo pozabiti na njihova velika dela v času NOB, nikoli ne smemo pozabiti grozot, ki so jih morali pretrpeti nedolžni ljudje, ki so hrepeneli po svobodi in zanjo dobivali plačilo v taboriščih smrti, ne smemo pozabiti tistih najdražjih, ki so bili ubiti privezani na kolih in ne tistih, ki so z besedo SVOBODA umirali povsod po grapah in gozdovih in zgoreli v plamtečih domačijah. Za svoje moramo sprejeti njihovo hrabrost, nesebičnost, solidarnost, tovarištvo, junaštvo, samopremagovanje in vero v prihodnost življenja brez ponižanja in zatiranja. V naši zavesti mora ostati njihova borba in v njihovem žrtvovanju moramo najti vrednost naše svobode in smisel borbe za lepšo in bogatejšo prihodnost v času brez vojne in ubijanja. Danes, ko stopamo v leto 1975^ se moramo zavedati, da nam morajo biti take spominske svečanosti v opomin, da še vedno živijo ljudje, ki jim naša priborjena svoboda pomeni nekaj, kar ne morejo pozabili. Dogodki na Koroškem in v Italiji nas opominjajo, da bi mnogi želeli še danes pripenjati odlikovanja tistim, ki bi morali odgovarjati za svojo zločine, da se ponovno oživlja fašistična klika v hcimatdienstu in nemških šovinističnih krogih. Nerešeno vprašanje naših manjšin v Avstriji in nespo-štovanje meddržavne pogodbe ter odgovor avstrijske vlade na našo zadnjo noto, nam kažejo, da mnogi hočejo z najrazličnejšimi argumenti, med katerimi ni na zadnjem mestu mednarodna gospodarska situacija, prikazati, da nismo enotni in gospodarsko tako močni, da^ bi se lahko uprli tem napadom. Toda bistvo odgovora na taka natolcevanja so v izjavi tov. Mitja Ribičiča za avstrijski tisk, v kateri je dejal „Zavedamo se lastnih problemov, zato ni potrebno grmenja od zunaj. Prepričani smo, da je taka igra določenih krogov v Avstriji nerealna in prikriva lastne notranje težave." Poleg tega pa ne smemo pozabiti tudi tega, da v današnjem svetu obstajajo še žarišča vojnih spopadov, da še ni zaključen proces dekolonizacije in da smo ena izmed tistih držav, ki veliko pomenimo med neuvrščenimi državami. Zaradi tega moramo kljub neprestanim naporom za mir v svetu, brez katerega ni sožitja med narodi, skrbeti za to, da bodo naša prizadevanja našla svoje plodno mesto v delu OZN. Naša revolucija je utrdila vero v naše sposobnosti in zaradi tega smo dolžni uresničevati revolucionarno misel in delo tovariša Tita o izgrajevanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zveza komunistov ima zgodovinsko nalogo in dolžnost, da razvija sedanje in ustvarja nove možnosti organiziranja vseh ljudi za obrambo. Zato se raši delovni ljudje in občani, ki gradijo ljudsko obrambo zavedajo, da so bogate izkušnje naše NOB osnova za očuvanje naše samoupravne socialistične domovine. Bratstvo in enotnost vseh jugoslovanskih narodov je čvrsta stavba v krvi priborjene svobode, je branik, ob katerem bodo omagali vsi tisti, ki hočejo porušiti te naše pridobitve. Kajti preveč je bilo žrtev, preveč je bilo trpljenja, da bi lahko pozabili na čase, ko smo bili le hlapci in zatiranci, ko so nam drugi urejevali življenje. Ob takih spominskih svečanostih se globoko zavedamo tega, da ste vi, ki ste žrtvovali svoja življenja za našo svobodo, nam istočasno naložili tudi to, da lahko gradimo naš samoupravni sistem uspešno le tedaj, če bomo združili vse naše vrste od Zveze komunistov, Socialistične zveze, borčevskih organizacij in mladine, ker bomo s tem odpravili vse tisto, kar bi lahko vplivalo na naše sodelovanje na vseh toriščih dela in življenja. To poslanstvo, ki ste ga nam izročali v neprestanih borbah in v največjih mukah, vam obljubljamo, dragi tovariši, da bomo izročali vsem, ki ste jim vi ustvarili pogoje za sedanje lepše življenje". S temi mislimi je bila zaključena svečanost v spomin na žrtve v vasi Rudnik pri Radomljah. L. R. Spomini Marije Avbelj- Nadje januarjem pripravljal na sestanek, ki bi ga moral naslednje jutro voditi. Nihče ni niti pomislil, da do sestanka ne bo nikoli prišlo, da se z mnogimi zadnjič vidimo in da se nas bo le peščica naslednje jutro nanovo rodDa. Pet deklet nas je bilo v bunkerju, vsaka s svojimi načrti, s svojimi skrivnostmi in z mladostjo, ki pa se je za tri med nami naslednji dan končala. Prav tako, kot mnogi drugi, sta se tudi tovarišici Zdenka in Lija rajši odločili za smrt iz lastne pištole, kot pa da se predasta sovražniku. Tudi moj beg se mi še vedno zdi kot privid, saj sem bila zapisana zanesljivi smrti. Nikoli ne bom pozabila svojega tavanja med mrtvimi soborci, ko sem se zvečer zopet znašla na prostem, kjer sem pred nekaj urami zrla smrti v oči. S kakšnim pogumom mi je povedala hči tovariša Krta, ki je bil tudi ta dan ubit, kam naj grem, da se bom lahko oblekla in segrela, saj sem ušla le v krilu in bluzi. Pri Grdavu sem dobila to pomoč in se sešla s tovariši, ki so prav tako ušli pokolu v Rudniku. Še mnogo naporov, borb in življenj je terjalo tistih nekaj mesecev do osvoboditve. Vse to je globoko ostalo v meni in zaradi tega grem vsako leto v Rudnik, da se srečam s soborci, ki nas je v najtežjih časih vezalo tako tovarištvo in upanje v življenje. Prav to pa vedno bolj pogrešam sedaj po tolikih letih, saj je bilo prav tovarištvo tisto, ki nas je ves čas borbe vodilo in pripeljalo do tega, kar imamo danes. Velikokrat se zalotim, ko v mislih primerjam preteklost s sedanjostjo. Vedno manj je čutiti tistih osnovnih človeških vrlin, na katere smo bili včasih tako ponosni. Posebno borci bi morali dajati svetal vzgled mladim, pa se vse prepogosto dogaja, da jim kažemo ravno tisto, kar uničuje medčloveške odnose. Dozdeva se mi. da nas je preveč potegnila v svoj vrtinec potrošniška mrzlica in da denar le ni edino merilo za bogastvo človeka. Res je tudi, da imamo še vedno sovražnike, ki spodkopavajo naš družbeni red in to v tujini ali pa žive tudi med nami. Trideset let je dolgo obdobje, v katerem se marsikaj izgubi, vendar pa so spomini borcev vedno živi ob borbah, ki so bile prelomnica v njihovem življenju. 6. januar 1945 je datum, ki se ga bom vedno spominjala, saj sem se na ta dan ponovno rodila. Vas Rudnik pri Radomljah je kraj, kamor se vsako leto vračam počastit spomin na soborce, ki so padli. Ob takih priložnostih se vedno bolj zavedam, kako je pomembna prihodnost, da je za njo treba'živeti, vendar pa so spomini na našo preteklost še vedno dovolj živi, zlasti pri borcih, ki so sodelovali v revoluciji. Sedaj se zavedamo, kako velik delež smo vložili v temelje naše domovine, vendar pa je potrebno še vedno pomagati pri gradnji naše družbe, utrjevati delo, ki smo ga začeli. To pa se da edinole z dejanji, ki jih ne more oceniti posameznik, pač pa skupnost, v kateri živimo in delamo. Tudi pred tridesetimi leti smo bili skupnost, le da nas je takrat Na sliki vidimo štiri preživele borce, ki so v dneh tragedije pobegnili okupatorju in organizatorja za postavitev spomenika padlim borcem. Od leve proti desni: Jaka Zanoškar-Saki, Ivan Klemenc-Miha, Marija Avbelj-Nadja, Stane Brinovec-Rigo in Berto Kodrič veliko bolj vezalo tovarištvo, pa tudi cilj smo imeli en sam. Beseda OSVOBODITEV domovine je bila motor, ki nas je gnal iz borbe v borbo in z vsako smo bili bližje svobodi. Naše vrste je vedno zmanjševal sovražnik, še mnogo težje pa je bilo takrat, ko smo izgubili tovariše zaradi izdaje. Prav Rudnik je pokazal koliko škode, koliko načrtov in koliko življenj lahko uniči en človek. Takrat je bila sklicana konferenca kamniškega okrožja z namenom, da se čim bolj seznanimo i. delom ljudske oblasti, istočasno pa napravimo načrte za nadaljnje utrjevanje dela na terenu. Zelo dobro se spominjam tovariša Tinka, ki se je na večer pred 6. Priznati si moramo, da smo v teh tridesetih letih napravili tudi napake, toda priznajmo si tudi to, da kdor dela tudi greši, kdor pa ne dela, pa tudi grešiti ne more! Še vedno pa nas je veliko takih, ki bomo po svojih močeh prispevali k temu, da pridobitve naše revolucije, ki smo sijih priborili v krvavih borbah, ne bodo pozabljene. Nadja SREČANJE Z MIRKOM JERMANOM Ob praznovanju Dneva JLA smo se srečali tudi s prvoborcem Mirkom Jermanom in ga povprašali o nekaterih zadevah, ki so tesno povezane s samim praznovanjem. Tovariš JERMAN je predsednik odbora Šiandrove brigade, ki je organiziral tekmovanje po šolah in sicer v dveh smereh: pisanju člankov s tematiko iz narodonoosvobodilne borbe in risanjem motivov iz časa naše revo lucije. To pisanje in risanje ni bilo samo sebi namen, ampak je potekalo v znamenju tekmovanja med posameznimi šolami, predvsem pa je bilo organizirano z namenom, da bi učenci naših šol napisali čim več sestavkov o naši revoluciji in narodnoosvobodilni borbi. Tovariš Jerman je poudaril, da je zamisel povsem uspela in da bo žirija povedala svoje mnenje in razdelila najboljšim tudi priznanja Šiandrove brigade. tistih, ki so prestali nešteto borb in velikokrat zaradi naključja in svoje nezlomljive volje ostali na braniku svobode in da si sedaj po tolikih letih resnično težko predstavljajo, kako so mogli v najtežjih situacijah najti edino pot, ki je vodila iz obročev v nadaljnje borbe. Preveč je bilo vsega, da bi človek lahko v celoti dojel kruto vojno resničnost, vendar sedaj po tolikih letih ostaja v ljudeh tisto, kar je bilo vkovano v nje v neprestanih borbah. Glede na to, da bo domžalska občina v letu 1975 organizator srečanja gorenjskih aktivistov in da bo to leto potekalo v znamenju 30-letnice osvoboditve, je tovariš "Jerman dejal, da se bo odbor Šiandrove brigade aktivno udeležil vseh proslav ne samo na območju naše občine, ampak tudi v drugih krajih naše domovine. Ena od bistvenih nalog odbora pa bo, da bo spodbujal mladino s pisanjem člankov Urednik glasila Karel Kušar Jermanom razgovoru z narodnim herojem Mirkom Tovariša JERMANA smo vprašali, kaj mu pomenijo srečanja prvoborcev in kako se v spominih odražajo najtežji časi naše revolucije. Odgovoril je, da pomenijo taka srečanja ponovno zbliževanje iz NOB in organiziral tekmovanja dijakov domžalske, kamniške, mozirskc in žalske občine. S tem tekmovanjem bodo mladi zopei prispevali svoj delež k oblikovanju zgodovine, ki je povezana s samo Šlandrovo brigado. L R. Proslavili dan JLA V domžalski občini so pripadniki zveze rezervnih vojaških starešin organizirali in pripravili mnoge razstave, proslave in tekmovanja v počastitev DNEVA JLA. Na vseh osnovnih šolah so bili učencem predvajani filmi o življenju in delu pripadnikov JLA. Izvedena so bila predavanja o dogodkih iz NOB in o jugoslovanski ljudski armadi. Ob tej priliki so šole obiskali udeleženci NOB: narodna heroja Jerman Mirko in Avbelj Franc-Lojko ter Lenček Boris-Igor, Ivkovič Marija in Vre-ček Janez. Za pionirje vseh osnovnih šol je osnovna organizacija ZRVS Ra- domlje, kot vsako leto, priredila občinsko strelsko tekmovanje, ki šteje tudi v pionirske letne igre. Tekmovanja se je udeležilo 62 učencev obeh spolov, vsa prva mesta v ekipnih in posamezni konkurenci pa so zasedli pionirji iz osnovne šole Radomlje. Najboljšim ekipam in posameznikom so bile podeljene diplome in knjižne nagrade. Na Posebni osnovni šoli v Homcu, Osnovnih šolah Radomlje in Josip Broz Tito v Domžalah so bile prirejene fotografske razstave iz življenja in dela pripadnikov JLA. Predsednik občinskega odbora ZR VS tovariš Bojan Krištof izroča priznanje za uspešno delo na vojaškem področju na svečani proslavi ob dnevu JLA Organizirana je bila tudi razstava ..Planinska fotografija" v Domžalah, ki sta jo skupaj pripravila Planinsko društvo iz Domžal in Občinski odbor ZRVS. Razstavljene so bile mnoge umetniške fotografije domaćih planincev, /, naših gora. francoskih Alp in ifali-janskih Dolomitov, s 35 eksponati pa je bilo nazorno prikazano urjenje planincev pripadnikov jugoslovanske ljudske armade v vojašnici in stenah naših planin, kar je še posebej pritegnilo obiskovalce. Na isti razstavi so bila razstavljena tudi najboljša likovna dela učencev osnovnih šol iz domžalske in kamniške občine na tematiko narodnoosvobodilne borbe. Ob dnevu JLA, kije bil proslavljan tudi kot praznik vseh občanov, ki so pripadniki enot teritorialne obrambe, rezervni vojaški starešine in vseh. ki so že kakorkoli angažirani v pripravah na splošno ljudsko obrambo, je predsednik občinske skupščine Domžale tovariš Jernej Lenič, priredil sprejem za prvoborce, predstavnike družbenopolitičnih organizacij in vodstva obrambnih struktur v občini. V petek. 20. decembrajc bila v hali Komunalnega centra v polni veliki dvorani za občane osrednja slovesna akademija. O pomenu praznovanja DNEVA JLA je govoril predsednik ZRVS Domžale tovariš Bojan Krištof, kulturni program pa so zelo uspešno izvedli recitatorji. mešani pevski zbor Mengeš in Domžale Radomlje ter Pihalna godba i/. Domžal. Na proslavi so bila trinajstim rezervnim vojaškim starešinam za njihovo prizadevnost v organizaciji podeljena lična pismena priznanja. Miha Bemot Žirija za podeljevanje občinskih ,,PRIZNANJ OF" slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Domžale objavlja na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju „PRIZNANJ OF" in delu žirije RAZPIS s katerim poziva vse družbenopolitične in samoupravne dejavnike ter društvene faktorje in posameznike k dajanju predlogov. Priznanje OF se podeljuje organizacijam, društvom in posameznikom po naslednjih kriterijih: 1. organizacijam in društvom za dolgoletno uspešno delovanje; 2. organizatorjem OF in družbenopolitičnim delavcem za medvojno in povojno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah; 3. družbenopolitičnim delavcem za dolgoletno delo in uspehe trajnejšega pomena. Predlog za podelitev občinskega ,.PRIZNANJA OF" lahko podajo občinska in krajevna organizacija SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti in posamezniki. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu s kriteriji. Žirija bo sprejemala predloge do 20. februarja 1975. Kasneje prispelih predlogov žirija ne bo mogla upoštevati. Predlog je treba podati žiriji za podeljevanje občinskih „PRIZNANJ OF" slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Domžale, Ljubljanska 70, na predpisanem obrazcu, katerega dobite na navedenem naslovu. Žirija za podeljevanje občinskih Priznanj OF Družbeni organ upravljanja glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, Izdajateljski svet Občinskega poročevalca, je na svoji zadnji seji meseca decembra 1974. leta zaključil več mesecev trajajoče razgovore o nadaljnjem izhajanju glasila in ob upoštevanju mnenj in stališč vseh družbenih dejavnikov, sprejel naslednje SKLEPE 1. Glasilo SZDL občine Domžale OBČINSKI POROČEVALEC naj začne v letu 1975 izhajati dvakrat na mesec, ker bo s tem lažje spremljalo delo in življenje na območju občine Domžale in posredovalo delovnim ljudem in občanom vse tisto, kar jih zanima odnosno s čimer morajo biti seznanjeni. 2. Vsebinsko naj glasilo uveljavlja smernice, ki so zajete v osnovi glasila, to je: posredovanje delovnim ljudem in občanom vseh dogajanj na gospodarskem in družbenem področju, usmerja in zasleduje naj razvoj samoupravnih odnosov delegatske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, družbenega in društvenega življenja in spremlja razvijanje samouprave v krajevnih skupnostih. 3. Glasilo naj tiska Delavska univerza Domžale, ki je v dosedanjem razvoju dosegla že tako stopnjo tehnične opremljenosti, da bo lahko poskrbela tudi za kvalitetni tisk in redno izhajanje glasila ter tako opravljala tudi del informativnega poslanstva. 4. Materialna sredstva za redno izhajanje glasila mora na podlagi zakona o javnem obveščanju zagotoviti Občinska konferenca SZDL, ki naj na osnovi dogovora z vsemi družbenimi činitelji, delovnimi organizacijami in interesnimi skupnostmi sklene ustrezne dogovore. 5. Kot posebna priloga glasila bo tudi v bodoče izhajal URADNI VEST-NIK Občine Domžale, v katerem bodo objavljeni odloki in sklepi delegatske skupščine, izvršnega sveta in drugi za občino Domžale sprejeti uradni predpisi. Poleg tega bo v posebnih prilogah objavljeno tudi takšno gradivo, ki bo služilo delovnim ljudem in občanom ter delegacijam za javno razpravo. 6. Ker se cena glasila kljub velikemu povečanju materialnih stroškov v letu 1974 ni spremenila, je izdajateljski svet potrdil dosedanjo ceno, ki znaša 2,00 din za številko in letno naročnino, ki znaša 50,00 din. V tej ceni je vračunana tudi poštnina. 7. Kot izdajatelj glasila bo tudi v bodoče ostala Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6, ki bo vodila finančno poslovanje glasila, kartoteko stalnih naročnikov in skrbela za celotno razpošiljanje glasila. 8. Dosedanjemu uredniškemu odboru, ki ga sestavljajo: Karel Kušar — odgovorni urednik, Franjo Ravnikar — tehnični urednik in člani: Milojka Modrijan, Stane Skok, Janez Vreček, Matjaž Brojan, Marjan Konjar in Peter Košir, se podaljša mandat do sprejetja novega statuta Socialistične zveze, s katerim bo prišlo do reorganizacije izdajateljskega sveta in uredniškega odbora. 9. Naslov uredništva je: Občinski poročevalec, Delavska univerza Domžale, Domžale, Kolodvorska 6. 10. Izdajateljski svet bo tekoče spremljal vso problematiko rednega izhajanja glasila in se v ta namen povezoval z vsemi, ki bi lahko plodno sodelovali pri njegovem vsebinskem oblikovanju. Predsednik Izdajateljskega sveta: Janez Vreček, l.r. Podelitev nagrad Odbor Šlandrove brigade je letos prvič razpisal tekmovanje učencev domžalskih in kamniških osnovnih šol o izdelavi zgodovinskih in likovnih del s tematiko iz narodnoosvobodilne borbe. Osnovni namen te akcije je bil širjenje in krepitev tradicij NOB. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 6 osnovnih šol domžalske občine in 2 osnovni šoli iz kamniške občine s skupaj 132 zgodovinskimi nalogami in 199 likovnimi deli. Žirija pod vodstvom predsed- dokumentih in drugem gradivu, ki nika odbora Šlandrove brigade Mirka Jermana in tajnice Božene Habjan ter članov: prof. Ivana Vidalija, Albina Pavlina, Tomaža Slaparja in Milana Mariniča za ocenjevanje zgodovinskih del ter članov likovnega društva „Petra Lobode": Danijela Fuggerja, ing. Adolfa Pena, Dolfeta Prešerna in Toneta Ravnikarja za ocenjevanje likovnih del, je na svoji seji, 12. decembra 1974 sklenila podeliti 2 diplomi za najboljši nalogi. Ti dve diplomi sta prejela: so ga zbrali učenci med nekdanjimi aktivisti in borci narodnoosvobodilne borbe. Poleg tega je žirija sklenila podeliti posameznikom še 33 priznanj za zgodovinska dela in 39 priznanj za likovna dela. Priznanja za naloge z zgodovinsko tematiko so prejeli učenci naslednjih osnovnih šol: Osnovna šola Brdo: Mojca Bevc. Osnovna šola Dob: Vladka Cerar, Nataša Gotar, Renata Klop-čič in Bojana Vrenjak. Narodni heroj Mirko Jerman izroča ob prisotnosti tajnice Odbora Šlandrove brigade Božene Habjan priznanje pionirjem, ki so pisali naloge na temo: „Narodna osvobodilna borba" - zgodovinski krožek Osnovne šole Šlandrove brigade pod vodstvom mentorice Marcele Stiplov-šek za delo „Pregled delovanja mladinske organizacije na nekdanji meščanski šoli med NOB in razmere na njej med okupacijo", — zgodovinski krožek Osnovne šole Stranje pod vodstvom mentorice Majde Steblajeve za nalogo „Moj kraj v NOB". Obe nalogi vsebujeta veliko dragocenih novih podatkov o narodnoosvobodilni borbi: Napisani pa sta bili po ustnih pričevanjih. PRVOBORCI PRI PREDSEDNIKU OBČINE Ob Dnevu JLA je predsednik skupščine občine Domžale tovariš Jernej LENIČ priredil sprejem, katerega so se udeležili tudi nekateri prvoborci, ki žive na območju naše občine. Sprejem je potekal v prijateljskem vzdušju, ker so prvoborci v svojih razgovorih obudili spomine na dneve iz časa narodnoosvobodilne borbe in na težave, ki so jih imeli v tem času. Vsi so poudarili, da taka srečanja pomenijo podoživljanje tistih trenutkov, ki so jih vezali v času vojne, in da pomeni tako srečanje tudi nadaljnje utrjevanje tovariških vezi. Sprejem pri predsedniku skupščine občine ob Dnevu JLA. Na sliki od leve proti desni prvoborci: Stane Modcc-Kostja, Jože Pirš-Luka, narodni heroj Franc A vbelj-Lojko, predsednik Jernej Lenič, Ivan Pirš-Rastko, narodni heroj Mirko Jerman, Tomaž Slapar-Tugo in Franc Sporar Osnovna šola Venclja Perka Domžale: Cirila Colner, Aleksander Klavžar, Bojan Čad, Irena Majnik in Majda Roš. Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale: Mojca Dimic, Milica Dimic, Ida Svetlin, Brigita Virant, Andreja Stenovec in Mojca Hren. Osnovna šola Matije Blejca -Matevža Mengeš: Igor Šutar, Peter Gubane, Blaž Mušič, Janko Mušič, Janez Močnik. Dušan Štrukelj, Mihaela Železnikar, Janja Blejc, Tomaž Mušič, Tomaž Vidali in 3. b razred. Osnovna šola Moravče: Tatjana Brvar. Priznanja za likovna dela na temo iz NOB pa so prejeli učenci naslednjih osnovnih šol: Osnovna šola Dob: Slavko Grošelj, Janez Kerč, Ema Vojska in Bojana Vrenjak. Osnovna šola Venclja Perka DOmžale: Nada Borštnar, Alenka Keršmanc, Janez Ložar, Romana Marinšek, Minka Resnik, Jože Rugelj, Stane Šinkavec in Franci Škrlep. Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale: Čuden Leon, Gostinčar Jože, Hajdinjak Danica, Hribar Bojan, Hren Mojca, Bernarda Kokalj, Minka Kokalj, Irena Kon-čina, Nada Kovač, a. lenček, Darja Novak, Aleš Orehek, Saša Pele, Afrodita Perko, Tatjana Regen, Joško Stupica, Franci Sušnik, Ida Svetlin, Maja Svetlin, Leon Sutej, Borut Veselko in Brigita Virant. Osnovna šola Matije Blejca -Matevža Mengeš: Janez Bregant, Martina Petek in Majda Sitar. Osnovna šola Moste - Komenda: Miran Bremšak in Andrejka Habjan. h. B. O delu kulturno prosvetnih društev Poročilo zajema delo kulturno prosvetnih društev včlanjenih v Občinski svet ZKPO Domžale v letu 1974 in pten dela v letu 1975. Iz samih poročil je razvidno, da so bila nekatera društva izredno delovna in jih moramo zares pohvaliti, nekatera pa manj in bi želeli, da bi bila v letu 1975 bolj delovna. Predsedstvo Občinskega sveta je nagradilo društva, ki so bila izredno prizadevna, s tem, da jim je namenilo tudi več sredstev. Tako bo tudi v bodoče. S tem želimo vzpodbuditi tudi društva, ki niso bila dovolj aktivna, da bodo v tem letu čimbolj aktivna. MEŠANI PEVSKI ZBOR DOMŽALE Mešani pevski zbor Domžale ima tedensko po dve vaji, bodisi celotni zbor, ali pa posamezne glasovne skupine, pred nastopi pa tudi trikrat tedensko. 29. marca 1974 je imel celovečerni jubilejni koncert, ko jc proslavljal svoje desetletno delovanje. Ob tej priliki jc bilo podeljenih več priznanj - Gallusovih značk in to 14 bronastih, 11 srebrnih in 6 zlatih. Poleg tega jc zbor nastopil na reviji pevskih zborov, ki jo prireja vsako leto Občinski svet ZKPO Domžale in to, 2. aprila v dvorani Kina Domžale. Nadalje jc posnel na magnetofonski trak pesmi za prireditev Adam Ravbai na Krum-perku. Sodeloval je tudi pri kulturnem programu ob odkritju spominske plošče slovenskemu slovničarju dr. Antonu Brezniku v Ihanu. 23. novembra je imel celovečerni koncert v Ihanu ob proslavi 100-letnicc tamkajšnje osnovne šole. pevskim zborom iz Radomelj in Mešanim pevskim zborom iz Mengša so nastopili na koncertu narodnih, umetnih in partizanskih pesmi v dvorani Kulturnega doma v Radomljah. 23. junija so nastopili na prireditvi Adam Ravbai ob priliki odkritja spomenika biospeleologu Simonu Robiču na Gorjuši. 20. julija so nastopili skupaj z Radomljam na izseljeniškem pikniku v Kamniški Bistrici. Ob priliki občinskega praznika in 30-letnice Slan dro vc brigade so skupaj s pevci iz Radomelj, Moravč in Kamnika nastopili pri odkritju spomenika v Vrhpolju pri Moravčah. 22. julija so nastopili skupaj z Radomljam pri otvoritvi Otroškega vrtca v Radomljah. Skupaj s pevci iz Radomelj, Lukovice in Kamnika so nastopili na prireditvi ob 100-letnici rojstva generala Rudolfa Maistra v Kamniku. Nastopili so v mesecu avgustu tudi v Domu počitka v Menešu ob 100-lctnici Svetetove Pevski zbor Dništ\strani ) Godba na pihala Domžale ob 90-letnici ( Nadaljevanje s 13. strani) DKPD SVOBODA MENGEŠ Delavsko prosvetno društvo Svoboda Mengeš ima v svoji sestavi naslednje sekcije: dramsko, mešani Eevski zbor, harmonikarski or-ester, v sezoni 1974/75 pa vključuje še folklorno skupino. Dramska sekcija ima 20 aktivnih članov, po potrebi za razne statiste pa še okoli 30 članov. V letu 1974 je omenjena sekcija dala 2 predstavi komedije „Z vrati treskajo", ena predstava je bila vključena med abonma, katerega je organiziralo društvo za Mengeš. Za omenjeno igro je bilo planiranih 23 vaj, izvedenih je bilo 36, zaradi motenj pri udeležbi na vajah. Za jesen 1974 je bilo v programu 5 gostovanj z igro ,,Z vrati treskajo", pa so odpadla, ker sta dva člana ansambla odsotna. Poleg rednega dela na področju dramatike, so imeli realizacijo abonmajskega programa za sezono 1973/74, v katerega so vključili: Prešernovo gledališče Kranj s 3 predstavami, Šentjakobsko gledališče Ljubljana z 1 predstavo, Simfonični orkester Domžale-Kamnik z mešanim pevskim zborom Svobode Mengeš z 1 nastopom, dramska sekcija svobode Mengeš z 1 predstavo. Dramska sekcija je dala v tem razdobju še 2 recitala: enega ob 30-letnici streljanja talcev na Zalokah in enega ob praznovanju 90>letnice Godbe Mengeš. Za letno gledališče je bila v programu igra „Pod svobodnim soncem", pa je bila namenoma prestavljena v program za leto 1975, zaradi zračnih motenj v mesecu juliju in avgustu. Program dramske sekcije za leto 1975 obsega: odrsko predstavo z Harmonikarski orkester DKPD Svoboda Mengeš ob praznovanju 1. maja Godbe Mengeš in 100-letnici planinstva v Mengšu. Redne vaje je imel vsako sredo po 2. uri. Pred zahtevnejšimi nastopi pa so imeli še izredne vaje. Veliko priprav je imel za nastop na proslavi Dneva republike ter za novoletni koncert s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik. V programu ima radijsko in televizijsko snemanje v Mengšu oziroma v občini Domžale, sodelovanje na reviji pevskih zborov, sodelovanje na raznih prireditvah in proslavah ter gostovanja s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik. V programu sekcije je tudi nujna nabava suknjičev za moške člane društva. Za realizacijo načrtovanih programov v posameznih sekcijah, bo potrebno precej finančnih sredstev, ki jih bodo delno ustvarili sami, upajo pa tudi na pomoč pri Občinskem svetu ZKPO. Društvo vključuje tudi folklorno skupino, ki pa še nima sestavljenega programa, ker je vključevanje sekcije k društvu še v teku. HARMONIKARSKI ORKESTER DKPD Svoboda Mengeš deluje že drugo Mengeška godba ob praznovanju 90-letnice gostovanji igre ,,Zvezde so večne" in sicer najmanj 5 predstav. Delo je v teku, predvidenih je 20 do 25 vaj. Za letno gledališče je v programu igra ,,Pod svobodnim soncem", ob praznovanju 10-letnice gledaliških predstav v letnem gledališču Mengeš. Za omenjeno igro se predvideva 30 do 35 vaj. Sekcija ima v teku študij recitala za proslavo ob Dnevu republike. Zaradi pomanjkanja lastnega režiserskega kadra morajo najeti režiserje za posamezne predstave. MEŠANI PEVSKI ZBOR vključuje 57 članov inje imel od 1. 1. 1974 že 12 nastopov in sicer: Novoletni koncert s simfoničnim orkestrom v Mengšu, sodeloval je na raznih proslavah, na revijah pevskih zborov v Domžalah in Utiku, na otvoritvah likovnih razstav, na jubilejni prireditvi ob 90-letnici leto in sestoji iz članov, ki so izšli iz Glasbene šole Domžale, oddelka v Mengšu. Orkester ima 12 harmonikarjev, enega kitarista, enega basista, enega bobnarja in dodatno še bas harmmo-niko. Po potrebi sodeluje v programu tudi pevski duet. Nastopa samostojno ali skupno s' pevci. To programsko ustreza vsem njihovim prireditvam. Orkester ima sedaj na razpolago nove prostore in lahko nemoteno dela. Skupne vaje so redno enkrat tedensko, ob petkih zvečer. Poleg tega imajo tudi sekcijske vaje, po potrebi tudi dva do trikrat tedensko, da do nastopa uskladijo program. Notni material za orkester pripravlja vodja orkestra tov. Kosec. V arhivu orkestra imajo sedaj že 25 lastnih skladb. V letu 1974 je orkester imel številne nastope in to: 26 aprila na proslavi OF, 17. aprila za tovarno Lek, 9. maja na Avto rallvju, 22. maja na de-kliščini, 24. maja za Dan mladosti v Kulturnem domu, 26. maja na zboru planincev na Gobavici, 4. junija na nastopu za mladino v Domžalah, 8. novembra na akademiji v počastitev obletnice Planinskega društva Mengeš ter na proslavi 29. novembra. V prihodnje želijo doseči še boljšo kvaliteto in razširiti dejavnost tudi izven občinskih meja. (Nadaljevanje v prihodnji številki). Tone Raynjkar USPELI NOVOLETNI KONCERTI Simfonični orkester Domžale-Kamnik in Mešani pevski zbor DKPD Svoboda Mengeš sta imela uspešne novoletne koncerte in to: 27. decembra v dvorani Kina Dom Kamnik, 28. decembra v dvorani Komunalnega centra v Domžalah, 30. decembra pa v dvorani Kulturnega doma Mengeš. Koncerte bosta pa še imela, 10. januarja v Izoli in 11. januarja v Piranu. 60-članski simfonični orkester in ne dosti manjši pevski zbor sta pod vodstvom dirigenta prof. Tomaža Habeta in solista violinista Marka Zupana odlično izvedla zahtevna dela in to: J. Straussa -Zgodbe iz dunajskega gozda, Montijev - Czardaš, VValdteuflov -Tres Jolies, Brahmsov - Madžarski ples št. 6 Leharjev- Luxemburg -valček, P. I. Cajkovskega - Trnuljčico, Napitnico iz Verdijeve Tra-viate, Na lepi modri Donavi - J. Straussa, Zbor ciganov iz opere Trubadur - G. Verdija, Espano — E. Waldteufla, ter Zbor in koračnico iz opere Carmen - G. Bizeja. Tako v Kamniku, Domžalah in Mengšu so bile dvorane polno zasedene in so poslušalci izvajalce nagradili z dolgotrajnimi aplavzi. Novoletni koncerti, ki so bili izvedeni že tretje leto, so postali že tradicionalni in obisk teh prireditev je iz leta v leto večji. Nastopajočim so Čestitali Kamniku predsednik občinske skupščine tov. Franc Svetel, v Domžalah predsednik Kulturne skupnosti dr. Miro Stiplovšek in Mengšu predsednik Občinskega sveta ZKPO Domžale tov. Slavko Pišek. Upamo, da bosta tudi dvorani v Izoli in Piranu tako lepo zasedeni kot v Kamniku, Domžalah in Mengšu in da bodo poslušalci prav tako zadovoljni odhajali s koncertov. Simfoničnemu orkestru in pevskemu zboru pa želimo v novem letu še veliko uspehov. POPRAVEK Mavricija VOLGEMUTA, predsednika občinskega sodišča Domžale, je predsednik republike odlikoval z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM in ne z Redom dela s srebrnim vencem, kot je bilo pomotoma objavljeno v decembrski številki Občinskega poroče Urednik ZAHVALA Občinska konferenca SZDL Domžale, predsednik in sekretar, ki so ob Novem letu prejeli številne čestitke iz delovnih organizacij in od posameznikov, se vsem najlepše zahvaljujejo z željo, da bi v letu 1975 dosegli čimveč delovnih uspehov. Ker nismo odgovarjali posameznikom in delovnim organizacijam na poslane čestitke, vam sporočamo, da smo namesto tega prispevali 400,00 din za izgradnjo Onkološkega inštituta v Ljubljani. Občinska konferenca SZDL V primeru okvare na cesti se lahko poslužite »VLEČNE SLUŽBE«, ki jo opravlja Pavel Novak, Preser-je, Tovarniška 27 Radomlje, telefon (061) 72-784. RAZPIS Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD „OLJARNA" Domžale objavlja prosto delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJA Pogoji: Končana ekonomska srednja šola in dve leti splošne delovne prakse. Poskusno delo je dva meseca. Pismeno ponudbo z dokazilom o opravljenem zaključnem izpitu pošljite na naslov: TOZD „OLJARNA" Domžale, Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu. Rok za oddajo prijav je 15 dni od dneva objave. RAZGLAS Krajevna skupnost „Tomo Brejc" Vir razglaša prosto delovno mesto hišnika (hišnice) za nedoločen čas. Nastop službe in vselitev je možna 15. marca 1975. Ponudbe pošljite na naslov: Krajevna skupnost „Tomo Brejc" Vir, Ša-ranovičeva 19, pošta Domžale, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Razpis velja do zasedbe prostega mesta hišnika ali hišnice. Krajevna skupnost „Tomo Brejc" Vir Posvetovanje aktiva gospodarstvenikov V drugi polovici meseca decembra je bila seja aktiva gospodarstvenikov, ki jo je vodil njen predsednik in podpredsednik občinske skupščine dipl. ing. Srečo Bergant. Aktiv gospodarstvenikov je obravnaval aktualna gospodarska vprašanja in resolucijo o razvoju in ekonomski politiki v letu 1975 ter stabilizacijski program občine ter dodatne programe v financiranja posameznih interesnih dejavnosti in krajevnih skupnosti. Poleg tega je bil aktiv seznanjen tudi s potrebami ekonomske fakultete pri novogradnji te univerzitetne ustanove. Del aktiva gospodarstvenikov na posvetovanju v Jaršah, ki ga je vodil podpredsednik skupščine občine Srečo Bergant Uvodne misli je podal predsednik izvršnega sveta občinske skupščine tovariš Vilijem Držanič, ki je glede na izhodišča same resolucije podal pregled rasti družbenega proizvoda, zaposlovanja in produktivnosti dela ter analiziral moderniziranost in avtomatizacijo proizvodnje ter se dotaknil tudi velikokrat nestimulativnih osebnih dohodkov. Čeprav zaostajamo na posameznih področjih, pa vendar beležimo v prvih devetih mesecih porast proizvodnje in pa tudi povečanje investicij v samo gospodarstvo. Kritično je ocenil negativno plačilno bilanco s tujino, kije v prvih devetih mesecih močno narasla. Ravno tako je ugotovil, da je inflacija močno vplivala na gospodarsko stanje v občini in da bo potrebno še naprej delati na tem, da bi zadržali njeno neprestano rast. Osnovni cilj. ki ga bo treba zasledovati v letu 1975, bo zadržati inflacijsko stopnjo vsaj pri 30 % in seveda posvetiti tudi veliko pozornost sami potrošnji, ki bo morala biti obvezno manjša od rasti družbenega proizvoda. Zavedati se moramo, da predstavlja leto 1975 tako za gospodarstvo, kakor tudi za potrošnike leto varčevanja. Predvsem bomo morali investirati v gospodarstvo tam. kjer so izdelki namenjeni predvsem za izvoz. Ne smemo pa zanemarjati tudi investicij na tista področja, iz katerih bomo lahko dobivali repromateriale za predelavo v naši industriji. Če bomo hoteli to doseči, bomo morali pohiteti s planiranjem in načrtovanjem gospodarstva, predvsem pa storiti več za avtomatizacijo in boljšo tehnologijo. V uvodni razpravi je sodelovala tudi Ivanka Zaje, načelnica oddelka za gospodarstvo pri skupščini občine Domžale. Poudarila je, da so v teku dogovori o splošni porabi in o oblikovanju samoupravnih interesnih skupnosti. Pri tem delu bodo morali biti prisotni vsi dejavniki in priti bo morala do izraza vloga sindikatov in delovnih ljudi, ki odločajo o delitvi dohodka. Poudarila je, da dohodek, ki ni rezultat dela ni dovoljeno uporabljati za povečanje gospodarske sposobnosti in ne za povečanje osebnih dohodkov, ampak za doseganje minimalne akumulacije. Opozorila je na nekatera določila v resoluciji, na podlagi katerih je mogoče združevati sredstva in vplivati na njihovo porabo le tedaj, če so zbrana v obliki samoprispevka. Sekretar komiteja Občinske konference ZKS Domžale Milan Narat je ocenil dosedanja integracijska gibanja na področju gospodarstva in ugotovil, da le počasi prihaja do posameznih večjih združevanj. Poudaril je, da je izhod za celotno naše gospodarstvo predvsem v združevanju, ker bo tako mogoče združiti ne samo posamezne gospodarske dejavnosti, ampak tudi strokovne kadre in sredstva. Iz njegovega izvajanja lahko zaključimo, da "do Zveza komunistov pobudnik vseh akcij za uveljavitev načel in ukrepov pri naši stabilizaciji in pri uvajanju gospodarske discipline v posameznih delovnih organizacijah. Ravno tako se bodo morali vsi komunisti boriti proti težnjam po neupravičenem zviševanju cen posameznih življenjskih artiklov in izdelkov. Ravno tako bo občinski komite tekoče spremljal gospodarska gibanja in o teh gibanjih sprejemal tudi ustrezne politične zaključke. V zadnjem obdobju je v ospredju vprašanje tudi inovacij v našem gospodarstvu. Glede na to, da je to eno izmed bistvenih vprašanj našega gospodarskega napredka, je tudi aktiv gospodarstvenikov posvetil temu vprašanju več pozornosti. Uvodne misli glede tega je podal sekretar društva novatorjev tovariš Anton Jež, ki je v svojih izvajanjih bil zelo konkreten. Izhajal je iz tega, da je jugoslovansko gospodarstvo na tem področju na predzadnjem mestu v svetu in da smo predolgo zanemarjali to vprašanje in da nismo imeli pravilnega odnosa do vseh tistih, ki so pripravljali inovacije na področju tehnoloških postopkov v našem gospodarstvu. Zaradi tega lahko danes ugotavljamo, da nismo cenili posameznih strokovnjakov, da smo izumitelje gledali kot „čudake" in da smo velikokrat bili tudi nevoščljivi za dosežene uspehe nekaterih na tem področju. Ker bo 1975. leto inovacij, bomo morali temu vprašanju posvetiti več pozornosti na vseh področjih dela in dejavnosti, kajti s tem bomo lahko veliko doprinesli k našemu lastnemu gospodarskemu razvoju, predvsem pa k večji produktivnosti dela in uvajanja novih tehnoloških momentov v naše gospodarstvo. V razpravi so sodelovali predstavniki delovnih organizacij z območja celotne naše občine in kritično ocenili dogajanja na celotnem gospodarskem področju ter tudi dokazovali, kako daleč so s pripravami za izdelavo gospodarskega načrta za leto 1975 in srednjeročnega načrta do leta 1978. Iz razprave je razvidno, da so posamezne delovne organizacije v težkem položaju glede nabave surovin in tudi izvoza posameznih artiklov, predvsem na zapadno tržišče. Vprašanje izvoza je sploh posebnega pomena zaradi tega, ker niso znani predpisi, ki bodo urejali izvoz v prihodnjem obdobju in tudi vprašanje devizne kvote, ki ni dokončno rešeno. Skoraj vsi so v razpravi ugotovili, da bi morali istočasno z resolucijo o gospodarskem razvoju v letu 1975 biti znani tudi drugi instrumenti, ki urejajo gibanja na gospodarskem področju. Tako bi bilo lažje programirati nadaljnji razvoj posameznih delovnih organizacij in smotrnejše načrtovali izhodišča tega razvoja. Posebno vprašanje je bilo posvečeno tudi vprašanju realizacije podpisanega družbenega dogovora o združevanju sredstev za potrebe samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1974. Ker ta družbeni dogovor ni bil realiziran, je bilo ponovno sklenjeno, daje potrebno obveze poravnati do konca leta, ker bo le tako mogoče zadostiti predvidenim potrebam na posameznih področjih, ki se financirajo iz tega dodatnega sporazuma. Glede na predstojeće naloge je aktiv gospodarstvenikov sprejel nekatere zaključke, ki zadevajo vprašanje inovacij, h katerim je potrebno pritegniti tudi društvo inženirjev in tehnikov, opozoril ha to, da morajo vse gospodarske organizacije v večji meri vplivati na gospodarska gibanja predvsem pri nabavi reprodukcijskega materiala in s tem pomagati pri zmanjševanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Glede tega, da se v letu 1975 pojavljajo nekatera bistvena vprašanja glede stališč, kijih je prinesla „sindikalna lista", meni aktiv gospodarstvenikov, da bo potrebno tem vprašanjem posvetiti več pozornosti in zavzeti enaka stališča na območju celotne naše občine, ker bo to lahko samo pozitivno vplivalo na medsebojne odnose. Zaradi tega, da bi aktiv gospodarstvenikov lahko tekoče spremljal vsa gospodarska gibanja in s svojimi predlogi lahko pomagal pri odločanju samoupravnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela in v delegatski skupščini, je potrebno narediti analize, ki naj pokažejo kakšne so možnosti za povečanje izvoza, kakšne so možnosti za zmanjšanje uvoza in za uporabljanje domače surovinske baze, kaj lahko storimo na področju inovacij in na področju povečanja produktivnosti in kako sprovesti v življenje stališča za enotno politiko pri izplačevanju regresa. ,.dobička" in nagrad. Ta vprašanja bi naj aktiv gospodarstvenikov obravnaval na eni izmed prihodnjih sej in jih skušal oblikovati tako, da bi pozitivno vplivali na gospodarska dogajanja na območju celotne občine. ^ ^ KOZJANSKI PIONIRJI NA OBISKU Pionirski odred Osnovne šole Josipa Broza Tita je v začetku šolskega leta sklenil, da bodo pionirji tega odreda sodelovali s pionirji drugih šol. Tako je prišlo do srečanja pionirjev iz Planine pri Sevnici. 25. novembra so se pionirji te šole pripeljali k nam v goste, priredili smo jim kulturni program in jim poklonili tudi mapo spominkov z naše šole. Z njimi smo se pogovarjali o dejavnostih na njihovi šoli ter o njihovih navadah in običajih. Glede na to, da na Kozjanskem ni velikih industrijskih obratov, smo si skupaj z njimi ogledali delovno organizacijo INDUPLATI v Jaršah. Poleg tega smo tekmovali v športnih disci- plinah in se domenili za ponovno srečanje pri njih na Kozjanskem v mesecu maju. Tako je pionirski odred navezal prijateljske stike z eno izmed oddaljenejših šol in bo skušal te stike še bolj krepiti tudi z drugimi šolami. ... _ . _ „ Marjan Potočnik RAZPIS Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE s polnim delovnim časom za nedoločen čas. POGOJ: ekonomska ali njej ustrezna srednja šola. Rok za prijave je 15 dni od dneva objave. Prošnje sprejema ravnateljstvo šole. Zborovanje predsednikov SZDL in KS Tik pred novim letom (27. 12. 1974) so se zbrali predsedniki SZDL iz krajevnih skupnosti na ..tovari škem srečanju" v Kandršah pri Moravčah s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Domžale ter člani izvršnega odbora Občinske konference SZDL Domžale. Srečanju je prisostvovala tudi Silva Jereb, članica izvršnega odbora Republiške konference SZDL Slovenije. Ker je bilo srečanje tik pred novim letom, so mnogi pričakovali, da bo to res že praznovanje odhoda starega leta. Ni bilo tako! Na tem zborovanju so vsi prisotni spoznali resolucijo družbenoekonomskega razvoja Slovenije, s posebnim poudarkom na pogojih razvoja naše občine. Resolu- PRAVILA KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL I. Temeljna načela 1. člen Krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) je na socialističnem samoupravljanju zasnovana prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov in vseh organiziranih socialističnih sil v krajevni skupnosti. SZDL je zrasla iz Osvobodilne fronte slovenskega naroda v najtežjih dneh slovenske zgodovine, zato je SZDL tudi danes osnova za družbenopolitično aktivnost v socialističnem samoupravnem sistemu. Krajevna organizacija SZDL je torej temeljna oblika družbenopolitične organiziranosti SZDL. 2. člen Krajevna organizacija SZDL v celoti prevzema temeljna načela Statutov SZDL Slovenije in Jugoslavije in pravila občinske organizacije SZDL Domžale. 3. člen V socialistični zvezi delovnega ljudstva se delovni ljudje in občani s svojim delom organizirano zavzamejo za uresničitev družbenoekonomskih in političnih ciljev in odnosov, ki so začrtani v ustavah SFRJ in SRS ter v programih vseh družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti in občini. 4. člen Za nikakršen program, ki bi bil v nasprotju z načeli socialistične samoupravne graditve, v SZDL ni prostora. 5. člen V SZDL naše krajevne skupnosti si delovni ljudje v demokratičnem postopku oblikujejo in uveljavljajo kadrovsko politiko za delegacije KS. skupščinske zbore in samoupravne interesne skupnosti. Dogovarjajo pa se tudi o vseh javnih funkcijah v krajevni skupnosti in občini na osnovi sprejetih kriterijev in meril. 6. člen Krajevna organizacija SZDL naše krajevne skupnosti proučuje možnosti povezovanja z drugimi krajevnimi organizacijami, z njimi sodeluje in se združuje v občinsko organizacijo SZDL in preko nje v republiško SZDL. 7. člen Krajevno organizacijo predstavlja predsednik krajevne konference SZDL. II. Organizacijska načela 8. člen Delovni ljudje in občani, kot posamezniki in delovni ljudje in občani že organizirani v Zvezi komunistov, zvezi borcev, zvezi socialistične mladine, v zvezi sindikatov ter drugih oblikah interesnega združevanja in povezovanja se na območju naše krajevne skupnosti povezujejo v KRAJEVNO ORGANIZACIJO SZDL kot enotno fronto delovanja za uresničitev ustave in programov vseh družbenopolitičnih organizacij. 9. člen Ta pravila prevzemajo organizacijska načela Statuta SZDL Jugoslavije in Slovenije ter Pravil občinske organizacije in načela o delegatskem sistemu delovanja delovnih ljudi in občanov v SZDL. Delovni ljudje in občani v krajevni organizaciji SZDL: - sodelujejo, razpravljajo in sklepajo neposredno o vseh vprašanjih druž- cijo je obrazložil tov. Vili Držanič, predsednik izvršnega sveta skupščine občine. Temeljito in razumljivo je vsem prisotnim o SZDL in njeni frontovski vlogi govorila tov. Silva Jereb, popoldne pa so bila obrazložena pravila občinske organizacije in pa posebno krajevne organizacije SZDL. Vsi prisotni so živahno razpravljali in na koncu zaključili, da se mora SZDL v mesecu januarju, februarju in marcu dokončno konstituirati v krajevnih skupnostih, v občini pa najkasneje v aprilu 1975. Na posvetovanju so bila obrazložena tudi PRAVILA krajevne organizacije SZDL, ki jih v celoti tudi objavljamo kot predlog za oblikovanje dokončnih pravil. benega življenja glede nadaljnje usmeritve in krepitve socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov; - sooblikujejo programske usmeritve, merila in kriterije za izbiro kandidatov za delegate skupščine občine Domžale, delegate samoupravnih interesnih skupnosti in delegate zbora krajevne skupnosti; - razpravljajo o delu delegatov in dajejo pobudo za njihovo delo; - se dogovarjajo o uresničevanju načel splošne ljudske obrambe; - razvijajo socialistično družbeno zavest, zavestno disciplino, odgovornost in oblikujejo ter uresničujejo merila socialističnega obnašanja; - zagotavljajo uresničevanje interesov delavskega razreda na načelih socialističnega humanizma in solidarnosti; - zagotavljajo objektivno informiranost, postavljajo vprašanja in dajejo pripombe ter zahtevajo odgovore glede družbenih zadev, za katere so zainteresirani; - imajo pravico voliti in biti izvoljeni v vse organe SZDL; - obravnavajo delo organov SZDL, kritično presojajo in lahko postavijo vprašanja odgovornosti in odpoklica vodstev SZDL ali posameznikov: - se medsebojno ogovarjajo s „tovariš-ica". 10. člen Delovni ljudje in občani oblikujejo v okviru organizacije SZDL KRAJEVNO KONFERENCO SZDL (KK SZDL) kot najvišji organ SZDL v naši krajevni skupnosti. 1. varianta: Krajevno konferenco SZDL sestavljajo vsi delovni ljudje in občani naše krajevne skupnosti. 2. varianta: Delovni ljudje in občani izvolijo v krajevno konferenco SZDL svoje delegate, organizirani v: - vaških, uličnih ali drugih krajevnih oblikah delovanja SZDL, osnovnih organizacijah ZK ali svetih, ■*■ osnovnih organizacijah sindikata, - krajevnih odborih ZZB NOV, - organizacijah zveze socialistične mladine na področju krajevne skupnosti, - družbenih organizacijah in društvih, ki delujejo v krajevni skupnosti. I I. člen Krajevna konferenca SZDL organizira za uresničevanje nalog na posameznih področjih družbenega delovanja stalne in občasne organe: - izvršni odbor krajevne konference SZDL, - nadzorni odbor, - sekcije (komisije) za posamezna področja družbenega življenja, - koordinacijske odbore (za SLO, kadrovska vprašanja), - volilno komisijo. Izvršni odbor in nadzorni odbor sta obvezno stalna organa krajevne konference. Za druge organe se odloči vsako leto krajevna konferenca SZDL na svojem zasedanju. 12. člen Krajevna konferenca SZDL: - sprejema program dela in določi oblike dela, preko katerih uresničuje program; - voli organe konference: - obravnava posamezna družbena vprašanja, ki so važna za krajevno skupnost ali širšo družbeno skupnost; - po delegatih predlaga v obravnavo in rešitev določenih vprašanj krajevne skupnosti; - daje pobude Občinski konferenci SZDL za reševanje določenih vprašanj; - razpisuje volitve članov krajevne konference SZDL, voli in razrešuje vse organe krajevne konference SZDL in določa delegate za občinsko konferenco SZDL; - po predhodni razpravi sprejema in dopolnjuje pravila; sprejema finančni in zaključni račun. Vsaj enkrat letno mora obravnavati in oceniti svoje delo in delo svojih organov. 13. člen Krajevna konferenca SZDL ima.....delegatov......delegatov volijo občani po vaseh, zaselkih, soseskah (po kraju bivanja); ..... delegatov določijo družbenopolitične organizacije v KS; .....delegatov določijo osnovne organizacije sindikata s področja KS; .....delegatov volijo društva in druga združenja v KS. 14. člen Mandat izvoljenim delegatom krajevne konference traja 4 leta. Delegat krajevne konference ne sme brez upravičenega razloga odkloniti funkcije Oziroma naloge. Poleg stalnih delegatov lahko na seji konference sodelujejo nestalni člani, ki pa jih ne sme biti več kot 1/2 stalnih. 15, člen Krajevna konferenca se sestaja po potrebi, a obvezno vsaj dvakrat letno. Konferenco sklicuje predsednik na lastno pobudo ali pobudo vsaj 1/3 stalnih članov konference. Predsednik je dolžan sklicati krajevno konferenco tudi na pobudo predsedstva občinske konference SZDL. Če pa predsednik ne skliče krajevne konference, jo skliče izvršni odbor krajevne konference SZDL. 16, člen Sklic krajevne konference SZDL lahko predlagajo tudi družbenopolitične organizacije v KS ali zbor delegatov krajevne skupnosti. Predlog za sklic po teh predlagateljih predsednik lahko odkloni, a more na prvi naslednji seji svoj vzrok odklonitve opravičiti. 1 7. člen Seja krajevne konference SZDL je sklepčna, če je navzočih več kot polovica vseh njenih stalnih in nestalnih članov. Sklepanje na konferenci je javno. Praviloma se na konferenci dogovarja. Glasuje se v primeru, ko je več različnih predlogov in se ne more doseči dogovorjenega enotnega stališča. V tem primeru se glasuje in odloča 7. večino glasov prisotnih delegatov 18. člen Predsednik, (podpredsednik) in sekretar krajevne konference so praviloma člani krajevne konference, prav tako je tudi najmanj 2/3 članov izvršnega odbora iz vrst članov krajevne konference. 19. člen Predsednik, (podpredsednik) in sekretar krajevne konference SZDL so po položaju člani izvršnega odbora krajevne konference SZDL. Predsednik krajevne konference SZDL ne more biti predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti, niti predsednik sveta krajevne skupnosti. 20. člen Predsednik krajevne konference SZDL vodi seje konference. skrbi za uresničevanje sprejetih stališč. skrbi za povezavo med krajevno in občinsko konferenco SZDL irr med družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti. Predsednika nadomešča v odsotnosti podpredsednik ali sekretar konference 21. člen Izvršni odbor krajevne konference SZDL Ima S 9 članov, ki jih izvoli krajevna konferenca. Delo izvršnega odbora vodi predsednik krajevne konference Seje izvršnega odbora so praviloma enkrat mesečno, sicer pa po potrebi. 22. člen Izvršni odbor: - vzpodbuja krajevne dejavnike, (svet krajevne skupnosti, zbor delegatov in delegacije krajevne skupnosti) k hitrejšemu razreševanju vseh problemov v krajevni skupnosti; - daje smernice in politične napotke, sprejema sklepe o aktualnih družbenopolitičnih in ekonomskih vprašanjih v krajevni skupnosti (v pomoč delegatom pri njihovih odločitvah v skupščinah); sodeluje z vodstvi družbenopolitičnih organizacij v KS; - pripravlja in sprejema delovne načrte za delo drugih organov krajevne konference; - voli blagajnika. Kjer predstavljajo vsi delovni ljudje in občani krajevno konferenco SZDL, je izvršni odbor sestavljen delegatsko. 23. člen Sekretar krajevne konference SZDL: skrbi za izvajanje programa i/vršnega odbora drugih organov krajevne konference; - vzpodbuja k razreševanju vseh družbenopolitičnih - ekonomskih problemov v KS; skupaj z blagajnikom skrbi za' namensko trošenje sredstev krajevne konference SZDL; ~ sodeluje s svetom krajevne skupnosti; skrbi za javnost dela in informiranost delovnih ljudi in občanov. 24. člen Nadzorni odbor: pregleduje finančno in materialno poslovanje organov krajevne konference SZD1 in poroča izvršnemu odboru o svojih ugotovitvah vsaj enkrat letno; nadzorni odbor ima 3 člane. 25. člen Vsebina dela drugih organov krajevne konference SZD1 izhaja i/ programa krajevne konference Okvir dela posameznih organov pa se črpa i/ Pravil občinske organizacije SZDL in iz Statuta SZD1 Slovenije. III. Materialna sredstva 26. člen Materialna sredstva /.a delo naše krajevne konference SZDL zagotavlja Krajevna skupnost i/, svojega finančnega načrta. 27. člen Članarina, pobrana od delovnih ljudi in občanov, ki niso člani nobene družbenopolitične organizacije, je sestavni del proračuna krajevne konference SZDL. Mesečna članarina je 1.-dinar (konferenca se lahko drugače odloči1). Članarino SZDL lahko prostovoljno plačujejo tudi člani drugih družbenopolitičnih organizacij (ZK. sindikata, mladine, ZB NOV), ki tvorijo enotno fronto socialističnih sil - SZDL. IV. Končne določbe 28. člen Krajevna organizacija SZDL jc ta Pravila sprejela............. Pravila pričnejo veljati takoj, ko jih sprejme krajevna konferenca. 29. člen Ln izvod pravil, ki ga hrani predsednik krajevne konference S/DL. so podpisali vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev ter združenj, ki delujejo v okviru teh pravil. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ORGANIZACIJE SZDL V NANJSI KRA3EVHI SKUPNOSTI (\. »nama) VSI DELOVHI LJUDJE* m O&ČAHI, KI /IVIJO V KS SEKCIJU K&IISIJt)/A NSMCAM TOB0ĆJA DSlJr&ElltCA /irtJEHJA [iMDZOliHl 0DMR~jJ I/SI DELOVHI LJUDJE /APO SlEHI l/CW./DRui.DflA.V VSI DE 10V LJUDJE OP&AHLTIRAHI V CD IN DOllMVIM TSB tSU ' GM ORGANIZACIJAH____ KRAJEVNA KONFERENCA SZDL IZVRŽMI ODBOR 5-g članov /.j imenovani PREDSEDNIK PODPREDSEDNIK SEKRETAR —^VOLILNA KOMISIJA J moRMACrjsKt odpo PE /A fSLO.lradnw.Mn vprašanja) ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ORGANIZACIJE SZDL V VEČJI KRAJEVNI SKUPNOSTI {2 varianta) POSAMEZnt VASI,ULICE ZASELKI. SOSESKE I/VOLIJO '/.5 delpgntov SEKCIJE NADZORNI ODBOR ORGANIZACIJE SINDIKATA POSAflljZHtH TO/D UKitfi 1/5 d« l<*yilov DRUŽBENOPOLITIČNE DR GAHIZACUE IH MuiTVA izvolijo 1/3 daiiujalov KRAJEVNA KOHEEREHCA SZDL roj irra 25 "35 delegatov 5 -10 imenovamri PREDSEDNIK PODPREDSEDNIK - SEKRETAR S IZVRŠNI ODBOR 5 • 9 dlanov volilna komisija KOORDINACIJSKI ODbO Rl da SLO, kadre Druga seja delegatske skupščine in zborov v decembru 1974 Delegatska skupščina se je v zadnjem mesecu leta sestala še na eni skupni in ločenih sejah zborov. Med drugim je bila na dnevnem redu skupne seje analiza poslovanja organizacij združenega dela za prvih devet mesecev leta 1974. Mimo uvodnega pojasnila predstavnika SDK-podružnice Ljubljana, ki je pripravila analizo, je obširnejši uvod podala še Ivanka Zaje, načelnik oddelka za gospćdarstvo in finance občinske skupščine: Anal:za devetmesečnega gospodarjenja v občini kaže nadaljevanje živahne gospodarske aktivnosti s spremljajočimi negativnimi gibanji. Pozitivni dosežki: Rast fizičnega obsega proizvodnje je med največjimi v zadnjih letih, dosegla je stopnjo 12%. Pri tem je zaposlenost večja le za 2 %, kar pomeni, da je večja proizvodnja rezultat v največji meri povećane produktivnosti. Izredno povečanje industrijske proizvodnje so dosegla predvsem podjetja Papirnica 25 9f, Tosama 22 '/<. Toko Pomembno pri tem ju. da so v teli podjetjih aktivirali nove proizvodne kapacitete (Papirnica) in modernizirali proizvodnjo. Pomembno je, da kljub visoki inflacijski stopnji porabljena sredstva (materialni stroški) ne naraščajo z enako stopnjo kot celotni dohodek oziroma dohodek (v celoti - 5%). Delež porabljenih sredstev v celotnem dohodku je manjši za 2.4'£ poena (od 72.9% na 70,51 '.,). Ugadno je gibanje dohodka na niegovo delitev. Njegovo povečanje, za 61 '/'. v republiki pa le 36 %, kaže, da so v občini doseženi večji uspehi. Delitev dohodka je bila izvršena v smeri večjega vlaganja v akumulacijo (dvakrat večja) in večjih vlaganj v skupno porabo (zakonske obveznosti). Izvoz je v tem obdobju večji za 36 %. tal. relativno ugodne rezultate spremljajo negativni poiavi. kot so slabša likvidnost. V devetih mesecih je stopnja povečanja kupcev za 54 1 ali v absolutnem znesku 368 milijonov ND, medtem ko je povečanje dobaviteljev sicer po indeksu 99%, v znesku pa ic 182 milijonov ND in ic razlika med kupci in dobavitelji "214 milijonov ND. kar pomeni, da gospodarstvo tukajšnje ohčine šc vedno kreditira kupce iz drugih področij, zato je tudi veliko poslabšanje likvidnosti. Inflacijska politika in eene. ki so se povečale od 25 do 30 %, je vplivala po eni strani na ugodnejše finančne rezultate, na drugi strani pa negativno, ker gospodarstvo zavezuje, da razliko praktično porabi za obratna sredstva. Negativen pojav je v povečanju uvoza, ki se povečuje po stopnji 79 %. Tabela, k smo jo danes razdelili, kaže na povečanje zunanjetrgovinske bilance od lanskoletnih 1,900.000 USA S na letošnjih 7.020.000 USA S (indeks 369). Verjetno marsikdo med vami misli, ponovno naštevate dejstva, ne poveste pa ukrepe, kako to rešiti. Iluzorno bi bilo misliti, da bo kdo izven gospodarstva* predvsem pa na občinskem nivoju, ki nirna pristojnosti oblikovanja ekonomskih mehanizmov, ustvaril model, ki bo sam po sebi brez vključevanja neposrednih proizvajalcev. zagotavljal razvoj. Prav gotovo je pomembna aktivnost vseli družbenih dejavnosti v smeri pospeševanja in usklajevanja v gospodarstvu. Vendar brez odziva v gospodarstvu to praktično ne daje rezultatov. Kol predlog ukrepov, bi ponovila usmeritve, ki izhajajo iz repubjjške resolucije, to je: - vsestranska aktivnost gospodarstva, ki temelji na pospeševanju izvoza, intezivnega širjenja proizvodnje in ne na račun zaposlovanja; maksimalno koriščenje domačih surovin, pospeševanje inovacij in dosežkov znanosti v proizvodnji; nadalje govori republiška resolucija, da se mora porabiti manj, kot se ustvari, tako glede osebnih dohodkov, skupne in splošne porabe. Ugotovljeni pozitivni, še bolj pa negativni pokazatelji domžalskega gospodarstva narekujejo podvzemanje enakih ukrepov v občini, kot v republiki, med drugim: - iskanje domačih surovin in čimvečjo predelavo; - pospeševanje inovacij - leto 1975 bo leto inovacij; - usmeritev izvoza (uporaba domačih surovin bi pomenila zmanjšanje primanjkljaja, vključevanje v zunanji trg zahteva povečano tehnologijo oziroma uveljavljanje najsodobnejše tehno logije in s tem tudi avtomatično večjo produktivnost). Opozorila bi še na določene značilnosti domžalskega gospodarstva, to je: razdrobljenost domžalskega gospodarstva na številne manjše OZD; - veliko enot, ki niso TOZD in so matične organizacije izven občine Domžale. Te organizacije ustvarjajo po oceni okoli 25 % družbenega proizvoda in zaposlujejo približno 20 "/r vseh zaposlenih v družbenem sektorju v občini. Torej gre za organizacije, ki so precej intenzivne; - mimo tega je negativen pojav v letu 1974 v tem, da so gospodarske organizacije v veliki meri izkoriščale zakonske možnosti, da lahko v primeru, če ne dosegajo dohodka oziroma ostanka dohodka zmanjšujejo pospešeno amortizacijo, indeks te amortizacije je pod 100; - drugo pa je nekoliko oziroma precejšnje zaostajanje nivoja osebnih dohodkov za nivojem v republiškem merilu. Tudi v analizi SDK so vsi ostali finančni rezultati ugodnejši v občini, kot v republiki, medtem ko to ne drži za osebne dohodke. Tudi to nam precej pove. To poudarjam zaradi tega. ker je to glede na lego Domžal za domžalsko gospodarstvo tudi velik zavorni faktor. Imamo sicer dobro kadrovsko strukturo, vendar je zaposlenost na območju občine po kadrovski strukturi veliko slabša, kot v poprečju republike, da ne govorimo o kadrih, ki se vozijo v TOZD v drugih občinah in mislim, da je ustrezna nagrajevalna politika oziroma osebni dohodki v veliki men vplivala na pridobivanje kadrov, od teh pa je odvisno gospodarjenje vsakega podjetja in s tem celotnega gospodarstva. Povedala bi, da bo izvršni svet konkretno politiko predlagal na prihodnji seji. V izdelavi je namreč kompleksna analiza celotnega gospodarstva v občini Domžale z vseh vidikov, kot tudi analiza gibanja splošne in skupne porabe. Zaradi tega tudi danes ne dajemo konkretnih predlogov. Mimo tega bi delegate opozorila na dva dogovora s strani republike za konkretno politiko in izvajanje resolu cije v letu 1975. Oba dogovora bosta podpisana predvidoma v mesecu januarju. Predloga dogovorov smo prejeli v zadnjih dveh dneh in ju nismo uspeli ramnožiti, da bi vam jih dostavili, in sicer je to - družbeni dogovor o temeljnih načelih in splošnih obveznostih udeležencev pri sklepanju in izvajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na področju razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke ter na področju splošne in skupne porabe. Ta dogovor se nanaša na dolgoročnejše obdobje, medtem ko je - za leto 1975 družbeni dogovor o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov ter gibanju, obsegu in strukturi porabe v letu 1975. Glavne značilnosti prvega dogovora so v tem, da ne obravnava več parciarne delitve dohodka, ampak kot celoto. Obravnava vlaganje v večanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva, nadalje v osebne dohodke in tretjič v skupno porabo. Zavezuje pa vse podpisnike, da so vlaganja v večanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva večja, kot vlaganja v osebne dohodke in skupno porabo. Načeloma naj bi zaostajala vlaganja v OD za 3 - 4 %, medtem ko v skupno porabo za 4 %. Mimo tega zavezuje podpisnike na prehod na bruto sistem osebnih dohodkov in s tem tudi dosledno obračunavanje po bruto sistemu. Naslednja značilnost je v tem, da zavezuje podpisnike in s tem gospodarske organizacije za doseganje minimalne akumulacije. Po sedanjem sistemu namreč ni b'lo možnosti ukrepanja pred tem, prodno je bila gospodarska organizacija v izgubi. Dogovor pa bo zavezoval podpisnike oziroma gospodarske organizacije, da ustvarijo minimalno akumulacijo. Konkretni ukrepi bodo v sporazumih po dejavnostih. Delegacija delovne organizacije HELIOS je pripravila pismene pripombe oziroma pojasnila v zvezi s podatki v analizi o kreditih, številu sodnih sklepov ter stanju glavnega dolga pri navedeni delovni organizaciji. Delegacija Papirnice Količevo, ki jo je med drugimi zastopal član delegacije Mirko Avbelj, je ugotovila, da ugodni pokazatelji gospodarjenja v prvih devetih mesecih leta 1974 veljajo tudi za to delovno organizacijo, vendar pa bo uspeh v zadnjih mesecih leta slabši, predvsem zaradi ogromnih vlaganj delovne skupnosti v investicije in modernizacijo proizvodnje in zaradi znatnih družbenih obveznosti, med katerimi je prispevek za republiško izobraževalno in raziskovalno skupnost preko 500 milijonov SD zapadel v plačilo v mesecu decembru. Delegacija se zavzema za to, da tudi republiške interesne skupnosti položijo račun o zbranih in porabljenih sredstvih, kot velja to za interesne skupnosti na občinskem nivoju. Karel KUSAK je posredoval zahtevo delegacije KS Domžale, da bi bilo občinski skupščini istočasno z analizo SDK predloženo tudi poročilo občinske strokovne službe oziroma izvršnega sveta o gibanju gospodarstva v občini ter o predlogih in ukrepih za odpravo vzrokov za slabše poslovne uspehe. Pojasnilo v zvezi s tem je podala predstavnica izvršnega sveta Ivanka Zaje in poudarila, da občinski službi ni mogoče ažurno dajati podatkov oziroma analiz, ker so delovne organizacije dolžne le SDK dajati v roku periodične zaključne račune. Opozorila je na problem glede zbiranja podatkov za TOZD, ki imajo sedež matične delovne organizacije izven občine; mimo tega je še zasebni sektor, ki ustvarja v občini približno 20 % družbenega proizvoda v gospodarstvu občine. Vse te podatke pa je praktično nemogoče trimesečno ažurirati. Vsako leto pa pripravi služba v začetku leta pregled stanja in značilnosti gospodarstva kot celote. Letos se pripravlja šc srednjeročni plan gibanja gospodarstva in analiza za štiri leta in to za vsa področja v občini. Pa tudi sicer ob zaključku leta delovne organizacije ne bi bile v stanju zbrati in obdelati še dodatne podatke glede na to, da je čas bilanc in izdelave srednjeročnega programa razvoja. Delegati so nato na skupni seji soglasno potrdili zapisnik pretekle skupne seje skupščine in pri tem na vprašanje Otmarja Lipovška zvedeli, da občina še ni dobila nobenega obvestila na svoje odklonilno stališče do aneksa k družbenemu dogovoru o solidarnostnem prelivanju sredstev. Ob tej priliki je občinska skupščina izrekla tudi priznanje članom iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti, ki so z veliko prizadevanja uspešno opravili ogromno delo. Na skupni seji so nato delegati slišali uvodno pojasnilo v zvezi s predlogom odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem trimesečju 1975. leta, to je do sprejema proračuna občine za omenjeno leto, Brez pripomb so kasneje predlog odloka na ločenih sejah tudi soglasno sprejeli. Prav tako je bil na dnevnem redu ločenih, kakor tudi skupne seje vseh zborov, predlog odloka o prenosu izločenih sredstev dela dohodkov od prispevka iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, davka od prometa proizvodov in storitev ter sodnih taks iz leta 1972, in sicer v sklad za izgradnjo šolske mreže za poravnavo obveznosti tega sklada, ki so zapadle v plačilo v letu 1974. Omenjena sredstva so bila namreč v letu 1972 z zakonom preusmerjena na posebni račun, in se tudi v letu 197 3 niso smela porabiti, medtem ko te prepovedi za leto 1974 ni bilo (/lede na (o je izvršni svet pripravil predlog za razporeditev teli sredstev (99 milijonov SD), in sicer sprva na sklad za pospeševanje kmetijstva, naknadno pa je na predlog komisije za finance pri IS predlagal, da se prenesejo v sklad za izgradnjo šolske mreže, medtem ko se skladu za pospeševanje kmetijstva namenjeni znesek zagotovi v proračunu za letu 1975 Z odlokom o izvršnem svetu skupščine občine Dumžale je nadrobneje določeno delo. pristojnosti m odgovornosti izvršnega svela občinske skupščine Odlok so vsi zbori na ločenih sejah soglasno sprejeli in je objavljen v uradni prilogi. Predlog odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča bo ponovno prišel na sejo skupščine, Ker je bilo na sami seji nemogoče uskladiti številne pripombe in predloge, ki so jih posredovale delegacije, predvsem krajevnih skupnosti. Kljub temu, da je bil delegacijam osnutek odloka predložen v obravnavo že v mesecu septembru s prošnjo, da pošljejo nanj pismene pripombe, le-teh v postavljenem roku praktično ni bilo. Prečiščeno besedilo osnutka odloka bo zato poslano vsem delegacijam in KS s priporočilom, da do določenega roka pošljejo morebitne pripombe. Na naslednji seji se bo treba torej odločiti glede nekaterih bistvenih pripomb oziroma predlogov. Med drugim bo treba zavzeti dokončno stališče glede predloga, da se sredstva iz prispevka, ki ga plačujejo organizacije združenega dela porabijo v celoti po programu v okviru celotne občine, ali naj 80 % teh sredstev ostane v KS, v katerih so bila sredstva zbrana, in le 20 % deli po planu tudi na druge krajevne skupnosti. Za delitev 80:20 sta se med drugim zavzemali delegaciji kS Mengeš in Domžale, medtem ko je delegat krajevne skupnosti Dob (Nadaljevanje na 19. strani) (Nadaljevanje z 18. strani) menil, naj ostane pri predlogu, da se prispevek delovnih organizacij 100','^no deli po programu, to je tudi za potrebe KS, v katerih se prispevek za mestno zemljišče ne pobira. Delegacija KS Jarše, zastopal jo je delegat Lovro Majcen, se je med drugim zavzela za znižanje prispevka za tlorisno površino stanovanjskih in poslovnih prostorov, in sicer od 0,20 na 0,15 din ter zahtevala, kot še nekatere druge delegacije, da se za posebno poslovno uspešna območja (kjer se pobira višji prispevek za poslovne prostore) štejejo vsa naselja, v katerih se pobira prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Na predlog komisije za volitve in imenovanja, ki ga je pojasnil njen predsednik Peter Primožič, so delegati vseh zborov soglasno sprejeli sklep, da se Dojčilo Babic, diplomirani pravnik, s 1. 2. 1975 imenuje za predstojnika oddelka za inšpekcijske službe in da se pri občinskem sodišču Domžale siste-mizira še eno, to je šesto sodniško mesto in to tudi upošteva v proračunu občine za leto 1975. Pri ,.vprašanjih delegacij" je dr. Mitja Šircelj posredoval zahtevo delegacije Krajevne skupnosti Domžale naj občinska skupščina na eni prvih sej v letu 1975 sprejme prioritetni red nadaljnje gradnje šolskih objektov. Delegat Janez Kolar je opozoril na to, da je podjetje Hidrometal registrirano od leta 1973 kot Ko- vinsko in strojno podjetje Hidrometal in naj se zato v prihodnje dosledno obravnava pri industrijski dejavnosti. Delegat BIROJA-71 Janez Šareč je načel problem upravljanja z dvorano Komunalnega centra Domžale. Z dohodki od najemnine ni mogoče pokrivati stroškov vzdrževanja, ekonomska najemnina pa bi bila previsoka. Zaradi tega prihaja do izgube, ki jo BIRO—71 v prihodnje ni pripravljen pokrivati. Po zagotovitvi predstavnika izvršnega sveta Štefana Loncnarja se bodo zainteresirane organizacije na skupnem sestanku v kratkem dogovorile o rešitvi problema. Na ločenih sejah zborov so delegati glasovali o predlaganih odlokih in jih tudi soglasno sprejeli. Mimo odlokov so zbori na ločenih sejali izglasovali še odločbo o ustanovitvi Centra srednjih šol v Domžalah. Center bo združeval že obstoječi dve (STUGŠ in ESŠ) in nadaljnje, ki bodo ustanovljene po potrebi. Da bi bile srednje šole v občini tudi prostorsko združene, je bil sprejet tudi predlog za dozidavo učilnic pri STUGŠ Domžale, s čimer bi bil rešen tudi problem prostorov za Ekonomsko srednjo šolo v Domžalah. Vsak zbor je na ločeni seji na predlog ustrezne komisije potrdil še statut obrtno nabavno prodajne zadruge ZORA Domžale, ki so ga predlagatelji predhodno uskladili s pripombami komisije za pregled .t.««., ^ Sestanki na zatožni klopi Iz pisarne DU Domžale Kar o većih stvareh sc moramo danes porazgovoriti in to: 1. KAJ Jli VENDAR Z GRADNJO DOMA UPOKOJENCEV V DOMŽALAM? 2. MENGEŠKI UPOKOJENCI SO PRIŠLI DO SVOJIH POSLOVNIH PROSTOROV. 3. NAŠI UPOKOJENCUKE) NAJ BI BOLJ ClTALI OBČINSKEGA POROČEVALCA! Naši upokojenci že nekaj let sprašujejo, kaj je Z gradnjo Doma upokojencev v Domžalah? Danes že lahko poročamo vsem interesentom, da se je prav v decembru preteklega leta to vprašanje premaknilo z mrtve točke. Z lastniki parcel jc domžalski BIRO 71 že pred meseci imel urejena kupoprodajna razmerja razen z enim lastnikom, ki je žal šele sedaj pristal na zamenjavo parcele. Finančna sredstva sklada za gradnjo stanov nj upokojencev - nad milijardo SD, so bila tudi šele v decembru prenesena na žiro račun investitorja za gradnjo Doma upokojencev v Domžalah. Lokacija je določena v centru Domžal. Formalni postopek za lok cijsko in gradbeno dovoljenje bo izveden v nekaj mesecih tako. da pričakujemo začetek gradnje že v prvih mesecih pomladi. Zato smo res vsi zainteresirani, ne le investitor, saj cene gradbenim stvaritvam strahovito raslejo iz dneva v dan. Inte- resenti za sprejem v Dom upokojencev v Domžalah pa že tudi težko in nestrpno čakajo. Vendar bodo morali še potrpeti najmanj do jeseni leta 1976. No, pa nas upokojence tudi upanje včasih pokoncu drži! Mengeški upokojenci o po dolgih letih le prišli do svojih tako potrebnih poslovnih prostorov. V pritličju hiše Krža-nove Francke v Mengšu, Trdinov trg 14. si bodo morali mengeški upokojenci te prostore šele urediti. Treba bo temeljito obnoviti vse prostore, napeljati elektriko, vodo in urediti sanitarije. Stroški za to bodo znašali ca 8 starih milijonov in bodo kriti v glavnem z dotacijo Republiškega odbora DU Slovenije. Tako bodo mengeški upokojenci v letu 1975 lažje zadihali in še uspešnejše delovali v prid svojega društva, kar jim od srca želimo! Ko DU Domžale izreka iskrene želje vsem članicam in članom društva, da bi bilo novo leto 1975 za vse zdravo in srečno, želi obenem, da bi se čimveč članov in članic naročilo na reden prejem našega občinskega poročevalca, ki bo po novem izhajal vsakih štirinajst dni. Saj bodo tako na tekočem tudi o vseh naših problemih, ki nas kar naprej tarejo. Prav pa bi bilo, da se naročite na prilogo Delavske enotnosti „VZAJEM-NOST", ki je glasilo nas upokojencev, iz pisarne DU Domžale V zadnjem času se zelo pogosto slišijo ocene in mnenja, da imamo sestankov preveč. To preprosto ugotovitev so nekateri „strokov-njaki" oplemenitili z izračuni, ki kažejo, koliko nas naši sestanki stanejo in kaj pomeni ta „neracionalno" izkoriščen čas za posamezno organizacijo združenega dela ali celotno gospodarstvo. Zaključki takih ..strokovnih analiz" so jasni in se izražajo predvsem v naslednjem . . ., sestanki so dragi... to predstavlja ogromno breme za nas. . . sestanki nam ne ustvarjajo dohodka,. . . potrebno je več delati in manj razpravljati, . . . več dela pomeni naš lepši jutri." Kdo bi torej podvomil v take argumente ali jim celo nasprotoval? Smo pač takšni, da o tem niti ne razmišljamo, kaj šele, da bi povedali svoje mnenje. Nič nenavadnega torej ni, da se brez posebnih ovir uporablja parola glede sestankov, da je temu kriv naš samoupravni sistem in preširoka demokracija. Nekateri si celo prizadevajo dokazati in uveljaviti to, da bi bilo bolje z ozirom na izvedbo stabilizacijskih programov, da sestankov sploh ne bi bilo oziroma, da so izjemoma dovoljeni v nedeljah dopoldne, medtem ko delavska elita preživlja svoj vikend na obronkih Pohorja ali nekje na naši obali. Mnogi se torej obnašajo kot, da je samoupravni sistem kriv, če pri njih sestanki trajajo pet ur ali več. Pri tem pa si seveda lastijo pravico nad „prvo in zadnjo besedo". Hitro se počutijo užaljene, če jih kdo zmoti v njihovem medi tiranju ali pa celo izsiljevanju. So primeri, ko se je delavcem zaradi postavljenih vprašanj in mnenj „pokazalo tudi vrata tovarne. Tako — če komu ni všeč, tam so vrata." Kljub vsemu temu pa se vedno znova in znova sprašujemo, zakaj delavci, tisti — kot pravimo, na katerih sloni naša družba, ne sodelujejo na sestankih, ne povedo svojega mnenja, pripomb, predlogov tako, kot imajo tudi ustavno pravico in dolžnost. Pa ne samo pravico in dolžnost „oglasiti" se na sestankih, marveč resnično odločati o pogojih in rezultatih svojega dela. Ali smo jim omogočili, da vedo o čem odločajo? Smo dovolj razvili naš sistem informiranja tako, da vsak udeleženec sestanka v potankosti ve, za kaj gre pri posa-mzeni stvari? So naše priprave na sestanke dovolj skrbne? Ali morda še vedno kje gojimo staro prakso, s katero vršijo diferenciacijo na manjšino, ki je poučena o vsem in ki drži roko nad informacijami, ter večino, ki niti ne ve, o čem bodo odločali, o vseh posledicah takšne ali drugačne odločitve? Ali se morda ne zadovoljujemo preveč samo s formalnim glasovanjem, ki ga potem uporabimo kot lastno zaščito? Češ, „tovariš^ sklep samoupravnega organa je tak, mi nimamo pravice stvari urejati po svoje - tovariši samouprava je tista, ki nam diktira, kako bomo delali." Točno! Vendar samo tedaj, če ne bi bilo prisotno na sestankih vse preveč formalizma, če bi bilo na naših sestankih vse manj takih, ki bi se šli ,,skrivalnice" in tekmovanja pri uporabi ,,strokovnega izrazoslovja", če bi pred sestanki izvedli vse tisto, čemur pravimo informiranje, pravočasno, aktualno in razumljivo obveščanje v samoupravnem sistemu, če bi v postopku sprejemanja posamezne odločitve dovolj skrbno negovali demokratične odnose, ki so pogoj za ustvarjalni pristop posameznika in temelj odgovornosti vseh, ki v takem procesu sodelujejo. Tudi strokovne službe morajo imeti pravo mesto v sklopu samoupravnega dogovarjanja in odločanja s tem, da kot predlagatelji posameznih strokovnih rešitev nosijo vso odgovornost do konca izvršitve posamezne naloge. In končno! Kdo postavlja danes na zatožno klop sestanke, ki si jih ne želimo več in ki so nam resnično v breme in ki predstavljajo zavoro razvoju samoupravljanja? Postavljajo jih tisti, ki so zadolženi in plačani za to, da morajo biti sestanki dobro pripravljeni. Toda problema se niso lotili na pravem koncu. Torej njihova ,,sreča", da večina o tem ne razmišlja preveč intenzivno in glasno.. _ ,, Marjan Bolhar Komaj so se zaprla vrata za razstavo planinske fotografije, že je bila v preddverju hale Komunalnega centra postavljena nova razstava. Tokrat je bila hala gostitelj Društva za vzgojo in varstvo ptic pevk iz Domžal, za katerega marsikdo do sedaj ni vedel, in ki je razstavljalo ptice pevke. Že ob samem vstopu na razstavni prostor te je pozdravilo žvrgolenje, Ščebetanje, kričanje raznoraznih ptic, ki so se spreleta-vale po kletkah. Na razstavi so prevladovali pisani papagaji, veliko je bilo kričečih papig, posebna zanimivost pa so bile japonske prepelice, katerih jajca vsebujejo veliko hranilnih snovi. Radovednim obiskovalcem je vodja razstave rad povedal značilnosti posameznih vrst ptic, vsi pa smo se najraje zaustavljali ob rumeno-ze-leno-modrih papagajih, ki so bili tudi naprodaj, vendar njihova cena ni bila ravno majhna. Ob tej in drugih razstavah se je že večkrat pokazalo, kako potreben je bil Domžalam objekt kot je hala Komunalnega centra. Vera Grošelj IN MEMORIAM SREČKO BERLOT Na začetku leta 2. januarja, smo se v Moravčah za vedno poslovili od Srečka Berlota. Rojen je bil 3. marca 1904 v Rodežu pri Kanalu na Primorskem, kjer je preživel tudi svoja mladostna leta. Postal je učitelj in služboval prva leta na Kozjanskem, nakar je prišel v Moravsko dolino. Na njegovi zadnji poti so se od pokojnega Srečka poslovili mnogi njegovi prijatelji, delovni tovariši, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev in številni njegovi učenci. Tako so se poslovili: dr. Miro Sti-plovšek, Anton Cerar iz Moravč, Nace Vodnik v imenu prosvetnih delavcev, Janez Vresk v imenu Osnovne šole, Anton Cerar iz Zalo ga v imenu družbenopolitičnih organizacij, Brodar Anton v imenu pevskega zbora in Ciril Kokalj v imenu nekdanjih njegovih učencev. Kaj je pomenil Srečko za Moravsko dolino je v svojem govoru orisal dr. Miro Stiplovšek, ki je med drugim dejal: „Leta 1925 si prišel kot mlad učitelj na osnovno šolo in le leta okupacije in kratek čas po osvoboditvi, ko si učiteljeval na Primorskem, so te začasno ločili od tebi tako drage Moravske doline. Zavedal si se, da se tvoje delo ne sme končati za katedrom, s šolskim delom, temveč da boš zares zaživel s krajem in za kraj šele potem, ko se boš vključil v njegovo celovito življenje, kajti od tebe mladega, široko razgledanega in naprednega izobraženca so ljudje pričakovali pomoč in oporo pri reševanju vseh krajevnih socialnogospodarskih in kulturnoprosvetnih problemov. Že pred vojno so te kot požrtvovalnega učitelja poznali tudi zunaj Moravske doline, še bolj pa si pokazal naravnost neverjetno zagnanost in voljo za napredek te doline v letih po osvoboditvi, ko si bil ravnatelj osnovne šole. Lahko rečemo, da ni organizacije in društva in da ni pomembnega dosežka Moravč na kateremkoli področju, v katerem ne bi bilo vtkano tvoje požrtvovalno delo. Ko še je leta 1959 izoblikovala današnja domžalska občina, si postal najvernejši glasnik potreb in želja Moravske doline v občinskih forumih in vedeli smo. da nihče ne pozna bolj kot ti v globino in do podrobnosti vseh problemov tega območja. Več let si delal kot občinski odbornik in član najrazličnejših svetov in komisij, občinskih vodstev SZDL, DPM, kulturnoprosvetnih in telesnovzgojnih organizacij. Poleg tega pa si se prizadeval za izboljšanje razmer v Moravski dolini. Nova šola, nov partizanski kulturni dom, vodovod in druge komunalne pridobitve bodo trajna priča tvojih izjemnih prizadevanj. Se posebej se je izkazala tvoja izjemnost značaja v komisiji za štipendije, kjer si se boril za slehernega nadarjenega kmečkega otroka, ki ni imel materialnih pogojev, da bi lahko nadaljeval šolanje. Lahko rečemo, da ni izobraženca nekaj generacij iz Moravske doline, ki mu ti na kakršenkoli način ne bi pomagal utreti poti do znanja. Visoko smo cenili tvoje delo za napredek Moravske doline in njenih ljudi, tvojo širino pri reševanju splošnih občinskih problemov in zato ti je občinska skupščina dodelila zlato odličje in najvišje priznanje, kulturna skupnost pa ob 70-letnem življenjskem jubileju najvišje priznanje - Kersnikovo nagrado in plaketo. Bil si pravi ljudski učitelj, ki se je dajal in razdajal od prvega dne, ko si prišel med prebivalstvo Moravske doline, pa do dne, ko si tako nenadoma sklenil svojo življenjsko pot. Visoko smo vrednotili tvoje delo, toda ne najdemo besed, da bi opisali tudi tvoj čudovit in lep značaj. Bil si iskren in pošten prijatelj, najmlajšim, mladim in starejšim, pri tebi smo se lahko učili vseh najlepših lastnosti, kijih moramo imeti v medsebojnih odnosih in v odnosu do družbe. Imel si zlato srce, zato si bil in boš ostal v nas in del nas." Tako smo se ob zadnjih zvokih žalostink poslovili od našega dragega Srečka, ki bo ostal vedno v naših spominih. ^ 5 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Srečka BERLOTA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in na njegov prerani grob nasuli toliko cvetja in vencev, nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam, občinski skupščini, domačim pevcem, Mengeški godbi in vsem govornikom za iskrene poslovilne besede. Vsem iskrena zahvala! žena DORCA v imenu sorodstva ALEKSANDER TRAMPUŽ 3. januarja smo se v Moravčah poslovili od Aleksandra Trampu-ža-Šandorja. Rodil seje leta 1898 v Temeljici na Krasu, kjer je končal gimnazijo v Gorici. V mladosti ga je zatekla prva svetovna vojna, po vojni pa je delal pri naprednem listu Edinost v Trstu, v katerem se je potegoval za pravice primorskih Slovencev. Toda zaradi naprednih idej je moral pobegniti v Ljubljano, kjer se je vpisal na pravno fakulteto in postal predsednik prvega združenja slovenskih študentov na ljubljanski univerzi. Po končanem študiju je kot sodnik in državni tožilec služboval v Mariboru, Kozjem, Skopju, Murski Soboti in Novem mestu. Njegova življenjska pot je bila povezana z mnogimi kraji zaradi tega, ker so ga zaradi naprednih idej pošiljali na različna službena mesta. Po upokojitvi se je naselil v Moravčah in se kot aktiven delavec vključil v delo različnih družbenopolitičnih organizacij. Bil jc tajnik Krajevne organizacije ZB NOV in SZDL ter nesebično pomagal vsakomur, ki je pri njem iskal pomoči. Kljub težkemu življenju je bil vedno pripravljen pomagati ljudem in ni mu bilo žal časa reševati neštete naloge na območju Moravske doline. Njegove bogate izkušnje lahko vidimo v globini njegovega duha in velike razgledanosti, ki se je kazalo tudi v šegavosti njegovega humorja in prijetnosti človeka, kot je bil pokojni Aleksander. S tem smo se v Moravčah poslovili ponovno od enega izmed tistih, ki so velik del svojega življenja žrtvovali za napredek Moravske doline. Ob zadnjem slovesu so se od njega poslovili Janez Vresk, Franc Pergar in Karel Lavrič in mu ob zvokih žalostinke zaželeli mirnega pokoja v domači Moravski dolini. j y GREGOR ANDREJKA Sredi meseca decembra smo spremili na njegovi zadnji poti izredno požrtvovalnega gasilskega tovariša in ustanovnega člana Gasilskega društva Rova pri Radomljah. Pokojni Gregor po poklicu gozdni delavec, drugače samouk za vse mogoče obrti, je bil vse življenje izredno delaven. Ne samo, da je oskrbel svojo številno družino, razdajal se je tudi za druge, za skupnost, kjerkoli je bil treba. Med NOB je bila njegova hiša varno partizansko zatočišče, zbiralnica hrane, zdravil, obvez in obveščevalnica. Ko se je gradila Lukova bolnica na Kolovcu, je s svojo ekipo delavcev pripravil ves potreben les in obenem stražil partizane, ki so pripravljali to bolnico. Ko so gradili gasilski dom na Rovih, je sam prevzel vsa zidarska in tesarska dela in je v glavnem prav njegova zasluga, da je bil ta dom tako hitro zgrajen. Za gasilce je bila njegova dlan vedno odprta. Kako zaslužen in priljubljen je bil pokojni tovariš Gregor, je najlepše pokazal njegov pogreb, ki se ga jc udeležilo veliko število uniformiranih gasilcev z 19 društvenimi prapori, tremi prapori organizacije ZB, s praporom gozdne uprave in praporom DU Domžale. Pred njegovo hišo se je v prekrasnem govoru od njega poslovil prvoborce Pirš Jože-Luka. Pred rovskim gasilskim domom pa Nace Vodnik, pevci DU Domžale so mu zapeli nekaj žalostink. Že je na zemljo padel mrak, ko so pokojnega Gregorja položili v prezgodnji grob. Še zadnji pozdrav številnih praporov in odšli smo s težkim srcem, da smo zopet izgubili v svojih vrstah predanega in vestnega gasilskega tovariša. Nace Vodnik IVAN STUPICA Dne 26. decembra smo se na pokopališču v Dobu za vedno poslovili od 46-letnega borca Ivana Stupica iz Vira pri Domžalah. Ivan se je še kot mladenič zgodaj spomladi leta 1944 pridružil borcem Dolenjskega odreda in se kot borec tega odreda boril vse do osvoboditve. Za svojo hrabrost v času narodnoosvobodilne borbe je bil dvakrat odlikovan. Po osvoboditvi se je zaposlil v delovni organizaciji PAPIRNICA Količevo, kjer je bil med najbolj delovnimi člani kolektiva. Aktivno je delal kot član sindikata in v organizaciji ZB. Od njega se je na zadnji poti poslovilo veliko njegovih sodelavcev, soborcev in občanov, govorniki pa so v svojih poslovilnih besedah orisali lik pokojnega Ivana kot delavca in tovariša. Želja vseh njegovih prijateljev je, da bi mirno počival v tisti zemlji, za katere svobodo se je boril že v rani mladosti. Zorman Na osnovi MNENJA sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 26. 11. 1974 je glasilo SZDL Domžale OBČINSKI POROČEVALEC oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov.