NOVI TEDNIK
odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamej(i(
Šf. 38 - LETO 51 - CEUE, 19.9. 1996 - CENA 250 SIT
Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Sramotna ocena premoženja
V Ločici pri Polzeli oškodovanci opozarjajo, da jih Dars pelje žejne preko vode. Vroča tema na strani 7.
Nepismeni zdravniki
Direktor celjske
bolnišnice
dr. Samo Fakin
o finančnem
opismenjevanju.
' Stran 10.
MOS
Glas vpijočega-stran 2,
utripi z Mednarodnega obrtnega sejma na straneh 8 in 9.
TEMA TEDNA
Jesen spet streže z darovi. Ponudba in cene
mlinov, stiskalnic in sodov. Stran 19.
GOSPODARSTVO
Zadovoljstvo v Kovinotehni. Stran 6.
VROČA TEMA
Nočemo biti Balkan. Stran 7.
Nezaslužena plača celjskega župana
in tajnika. Stran 10.
INTERVJU
Velenjski župan Srečko Meh o prazniku mesta
priložnosti. Stran 5.
REPORTAŽA
Vaši, moji, najini otroci. Celjanka Marija Vajsenbah
je imela mnogo otrok. Stran 16.
ŠPORT
Laško bo hit. Stran 15.
Prišla,
rodila,
izginila
Stran 32.
2
DOGODKI
Glas vpijočega
Slovenskim obrtnikom in podjetnikom je dovolj obljub, zdaj pričakujejo konkretne ukrepe
Na sejmišču Celjskega sej-
ma so minuli petek slovesno
odprli 29. MOS, na katerem
se bo 1.740 razstavljavcev iz
Slovenije in 25 tujih držav
vse do nedelje, 22. septem-
bra, predstavljalo na skupno
55 tisoč m^ razstavnega pro-
stora. Sejem je v imenu Vla-
de RS odprl minister za gos-
podarske dejavnosti Metod
Dragonja.
V imenu organizatorjev so
razstavljavce in številne goste
(med njimi predstavnike do-
mačega gospodarskega in po-
litičnega življenja, diplomat-
skega zbora ter kar nekaj gos-
podarskih delegacij iz sosed-
njih držav) pozdravili pred-
sednik Obrtne zbornice Slove-
nije Miha Grah, direktor Celj-
skega sejma d.o.o. mag. Franc
Pangerl ter župan Mestne ob-
čine Celje Jože Zimšek.
Grah je opozoril, da država
sprejema zakonske in druge
odločitve, ki za obrt in celotno
malo gospodarstvo ustvarjajo
slabše pogoje, medtem ko v
državah EU poznajo številne
spodbujevalne mehanizme za
razvoj malih podjetij Mag.
Pangerl je poudaril, da MOS
upravičeno nosi slogan Ogle-
dalo slovenske uspešnosti, saj
v skupnem številu razstavljav-
cev odpade na domače, slo-
venske, kar 70 odstotni delež.
Celjski sejem se bo kot eden
od organizatorjev MOS tudi v
bodoče trudil, da še izboljša
sejemsko infrastrukturo. Zim-
šek je vsem razstavljavcem,
obiskovalcem in gostom 29.
MOS zaželel prijetno bivanje v
mestu ob Savinji, ki se je po-
mena slovenske obrti zaveda-
lo že pred desetletji, in odtlej
tudi gosti MOS.
V prvih petih dneh, do
vključno torka, si je 29. MOS
ogledalo preko 120 tisoč obi-
skovalcev. Organizatorji pri-
čakujejo tudi letos okoli četrt
milijona obiskovalcev, zanje
pa je na voljo 6 blagajniških
in vstopnih mest na sejmišče.
Cene vstopnic so 500, za orga-
nizirane skupine nad 20
oseb, otroke, dijake, študente
in upokojence 400 in za po-
slovne partnerje 350 tolarjev.
Posebej kritično je o položa-
ju domačega malega gospo-
darstva govoril predsednik UO
OZS in PO 29. MOS Stanislav
Kramberger. Poudaril je, da je
slovenskim obrtnikom in pod-
jetnikom dovolj obljub, ki jih
odgovorni kasneje ne izpolni-
jo, zato si letos - kljub temu,
da smo v predvolilnem času,
želijo konkretnih dogovorov.
Spomnil je na lani sprejete (a
neuresničene) sklepe o zago-
tavljanju plačilne discipline.
naštel še nekaj lani danih, a
tekom leta neizpolnjenih ob-
ljub, ter dodal, da bodo z Vla-
do RS nadaljevali dialog o
ukrepih, ki bi zagotavljali pla-
čilno disciplino v državi,
osrednja tema letošnjega MOS
pa bo delo na črno. OZS je
pripravljena sodelovati, a do-
slej so bili njeni predstavniki
premalo vključeni v pripravo
zakonskih gradiv ter ostalih
ukrepov. Malo gospodarstvo s
preko 122 tisoč zaposlenimi in
svojo poslovno čvrstostjo ter
fleksibilnostjo pa si zanesljivo
zasluži več posluha in pozor-
nosti.
Sejem bo, predvidoma ju-
tri, obiskal tudi predsednik
Vlade RS dr. Janez Drnovšek,
ki bo slovenskim obrtnikom
in podjetnikom odgovarjal na
konkretna vprašanja.
Minister za gospodarske de-
javnosti Metod Dragonja je ob
odprtju sejma dejal, da verjet-
no v Sloveniji ni nikogar več, ki
se ne bi zavedal pomena male-
ga gospodarstva. Le-to namreč
zagotavlja kar 30 odstotkov ce-
lotnega družbenega proizvoda
ter zaposluje več kot četrtino
aktivnega prebivalstva. Pouda-
ril je, da je vlada na julijskem
zasedanju obravnavala Strate-
gijo razvoja malega gospo-
darstva, ki je zdaj v javni raz-
pravi, zato pričakujejo - tudi v
času MOS - kar največ predlo-
gov in pripomb nanjo. Mini-
ster Dragonja je še dodal, da je
dokument kot del razvojne
strategije celotnega gospo-
darstva, naravnan na še pove-
čano konkurenčnost in inova-
tivnost malega gospodarstva,
nova delovna mesta ter še več-
ji delež družbenega proizvo-
da. Omenil je tudi nekaj ukre-
pov, ki jih je vlada že sprejela,
ter poudaril, da bo letos prib-
ližno 10 milijonov DEM name-
njenih za neposredne spodbu-
de v tem segmentu.
IVANA STAMEJČIČ,
Foto: SHERPA
Sejem je odprl minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, ki seje med ogledom dlje
časa zadržal v razstavnem prostoru slovenske domače in umetne obrti.
Proti šušmarjem
Delavcem v obrti je na srečanju v Levcu govoril minister Rop
Tradicionalnega srečanja
delavcev v obrti se je v sobo-
to na letališču v Levcu udele-
žilo več kot tri tisoč delavcev,
zaposlenih v obrti in drob-
nem gospodarstvu iz cele
Slovenije.
Udeleženci srečanja, ki ga
vsako leto pripravlja Sindikat
obrtnih delavcev Slovenije v
sodelovanju s Skladi za izo-
braževanje delavcev pri samo-
stojnih podjetnikih, so si do-
poldne ogledali tudi 29. Med-
narodni obrtni sejem v Celju.
Po kratkem družabnem sreča-
nju sta več kot tri tisoč udele-
žencev srečanja pozdravila
celjski podžupan za gospo-
darstvo Dušan Burnikin pred-
sednik Sindikata obrtnih de-
lavcev Slovenije Peter Jančar.
Slavnostni govornik letošnje-
ga, že 14. srečanja, je bil mini-
ster za delo, družino in social-
ne zadeve mag. Tone Rop, ki
je poudaril, da je obrtna dejav-
nost ena tistih, ki ima svojo
perspektivo v Sloveniji. Opo-
zoril je predvsem na številne
probleme, povezane z delom
na črno in zaposlovanjem na
črno. Pri tem naj bi po njego-
vem mnenju pomembno vlo-
go odigral zakon o inšpekciji
dela, ki je v fazi spreminjanja
in mora predvsem preprečiti
izkoriščanje delavcev, ki so za-
posleni pri obrtnikih ali kjer
koli drugje. Na drugi strani pa
je preprečevanje dela na črno,
predvsem preganjanje šušmar-
jev, ki delajo neformalno in
brez davkov ter predstavljajo
nelojalno konkurenco obrtni-
kom, ki so pošteni, vestni in
delovni. Dodal je, da so v tem
kontekstu potrebne aktivnosti
tržne inšpekcije pri prepreče-
vanju tega. Gre za problema, s
katerima se bo morala vlada
spopasti slej ko prej.
Predsednik Sindikata obrt-
nih delavcev Slovenije Peter
Jančar je na srečanju podelil
najvišja priznanja sindikata za
leto 1996. Letošnja priznanja
za uspešno delo pri krepitvi in
uresničevanju socialno-eko-
nomskega ter pravnega polo-
žaja delavcev v obrti so prejeli
Cvijanka Rašič, sindikalna
zaupnica v podjetju ZITUS,
p.o. iz Ljubljane, Erika Pro-
kič, sindikalna zaupnica v
podjetju Cleanershop iz Mari-
bora, Katarina Štrucl, sindi-
kalna zaupnica v podjetju ISS-
Servissystem iz Maribora,
Srečko Drobne, zaposlen pri
obrtniku Kravanji v Celju, Ak-
tiv sindikata Gostišča Zvone
Štorman iz Šempetra pri Ce-
lju, Irena Ducman, zaupnica
sindikata, zaposlena pri obrt-
niku Kovinoplastika Pavlinjek
iz Murske Sobote, Jože Časar,
zaupnik sindikata, zaposlen
pri obrtniku Strojna obdelava
kovin - Franc Kodba iz Murske
Sobote, Štefan Gider, zaupnik
sindikata, zaposlen pri obrtni-
ku ključavničarstvo - klepars-
tvo - strelovodi Jože Klemenčič
iz Murske Sobote in Janez Faj-
diga, zaupnik sindikata, zapo-
slen v podjetju ŠIBO iz Škofje
Loke.
Sindikat obrtnih delavcev
Slovenije in Skladi za izobra-
ževanje delavcev pri obrtnikih
sodelujejo tudi na posvetih v
okviru obsejemskih dejavno-
sti na 29. Mednarodnem obrt-
nem sejmu. Predsednik Sindi-
kata obrtnih delavcev Sloveni-
je Peter Jančar je nad letoš-
njim sejmom navdušen, saj je
po njegovem mnenju na njem
mogoče videti vse, kar obrt
danes predstavlja.
SERGEJA MITIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Decembra bo
glasovanje za
samoprispevek
Predvidoma 22. decembra
bodo v vseh šestnajstih kra-
jevnih skupnostih občine
Slovenske Konjice glasovali
o uvedbi krajevnega samo-
prispevka.
Tako so se na zadnjem se-
stanku z županom občine {to-
krat je bil v krajevni skupnosti
Slovenske Konjice) odločili
predsedniki krajevnih skup-
nosti. V svetih krajevnih skup-
nosti in občinski upravi na-
mreč ugotavljajo, da država ne
zagotavlja dovolj sredstev za
normalen razvoj komunalne
infrastrukture in da bodo mo-
rali krajani za boljše življenj-
ske pogoje prispevati sami.
Do naslednjega sestanka
predsednikov krajevnih skup-
nosti in župana (ki bo v začet-
ku oktobra na Jerneju) bodo
sveti krajevnih skupnosti pri-
pravili program investicij, ki bi
jih uresničili s pomočjo sred-
stev samoprispevka. Dve veli-
ki investiciji pa bosta skupni
za vse krajevne skupnosti:
vpeljava filtrirnega sistema za
vodo na izviru v Žičah in zida-
va prizidka k osnovni šoli Pod
goro v Slovenskih Konjicah.
Ocenili so, da stroški za iz-
vedbo referenduma ne bodo
previsoki, saj bodo prostore
zagotovili brezplačno, delo
komisij bo v največjem delu
prav tako prostovoljno. Največ
sredstev bodo tako porabili za
obveščanje občanov.
A.N.
PO DRŽ
Reševanj
Maribon
MARIBOR, 10. 1
bra (Delo) - Sloven
da je zasedala v Mar i
kot sta po 6-urni s(
dala predsednik vlii
Janez Drnovšek i
borski župan dr.
Križman, so pregle
mere skoraj na vseh
jih in skušah začrtati
nje poteze. Vlada p
va pospeševanje ak
predvsem na podroi
ranja novih delovnil
Herzogii
Sloveniji
UUBUANA, ll.il
bra (Večer) - Na
uradnem obisku v i
žavi je bil nemški f
nik Roman Herzog
sedah Milana Kučai
vrhunec petletnega
vanja med dri^
Nemški predsednik j
tovil, da bo NemČij.
prihodnje podpirala
sko usmeritev, še p
pa naše vključevanje
narodne integracij s I
cese.
Volilna kamf i
UUBUANA, 11. Ji
bra (Večer) - Nami
bi, kot je bilo pred
urejevali območja '
enot (vlada je nami
zakonski predlog ii
la), so v državnem z;
izredni seji spremil
dopolnjevali pravila
kampanje. Na dokoi
šitev bo treba poča
ene naslednjih sej,
opravili šele drugo
Denar za kampanjo
stranke izračunale t
bodo število volilnih
čencev v volilnih er
katerih bodo kanci
pomnožile s 60 tol
stranko torej, ki bo k
rala v vsej državi, bo
dovoljeni znesek 80
nov tolarjev.
Podražitev ki
UUBUANA, 12. s
bra (Dnevnik) - Z oci
jo o nekaj več kot 6-c
podražitvi moke in k
vlada delno ugodila
vam pekov po višjih
dnevnih belih kruhc
časno pa je podražiU
co iz blagovnih re:
sedanjih 26 na 29 toli
kilogram. Najvišje c
prodajne cene belegč
bodo poslej 139,30
za kilogram in 130
kilogram polbelega.
Certifikati!
junija 97
UUBUANA, 12. m
bra (Dnevnik) - Upr.
ci do lastninskih ce
tov, ki jih še niso us]
menjati za delnice,
lahko to storili do ko
nija prihodnjega 1(
sklenila vlada. To naj
zadnje podaljšanje,
predvideva, da bo d
roka v Sloveniji opr.
privatizacija skoraj
podjetij.
DOGODKI
3
Atomske toplice niso izoliran otok
Dobro obiskana osrednja počastitev 30-letnice Atomskih toplic
I^ilišče Atomske toplice spodbuja turistično ponudbo
Ij-Šem območju, ni izoliran otok. je med petkovo osrednjo
»snostjo v počastitev njihove 30-letnice povedal predsed-
Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. Zgodovina
pjih Atomskih toplic sega desetletja in stoletja nazaj, za
itu uradni začetek pa štejejo 6. september 1966, ko so
li prvi leseni bazen.
razvoju Atomskih toplic je
iril njihov direktor Boris
^nik, ki je spomnil tudi
dločilna prizadevanja do-
,ga Turističnega društva.
)ril je o fJomembnih mej-
o letu 1971, ko so jih
priključili železniškemu pod-
jetju, dokončanju hotela v letu
1978, o leto dni pozneje pri-
dobljenem statusu naravnega
zdravilišča ter leta 1987 zgra-
jeni apartmajski Atomski vasi,
z denarjem slovenskih podje-
tij za manj razvite v takratni
Jugoslaviji. V zadnjih letih so
zgradili najsodobnejša kopa-
lišča, povsem obnovili hotel
ter mu zgradili prizidek, obe-
nem pa posodobili še zdravs-
tveni del. Danes ustvarijo več
kot 3 odstotke vseh nočitev v
državi, v občini Podčetrtek pa
se na leto ustavi po pol milijo-
na obiskovalcev.
Kot je znano, je nastanku
Zdravilišča botrovalo Turistič-
no društvo Podčetrtek s ta-
kratnim predsednikcm Fran-
cem Renierjem. Renier je, po-
dobno kot Završnik, omenil
številne ljudi, ki so jim pri-
sluhnili in pomagali, spomnil
pa je tudi na 28. oktober pred
40. T?ti, ko je dr. Boris Kuhar
v reviji Tovariš zapisal ime
»Atomske toplice«, ki se je na-
to uveljavilo. Turistično druš-
tvo v Podčetrtku je sicer eno
najstarejših v državi, med sou-
stanovitelji prednice Turistič-
ne zveze Slovenije. Društvo
vodi danes Marjan Šviglin, ki
je pr»d zbranim občinstvom
pohvalil vzorno sodelovanje
Zdravilišča z okoljem. Na
Zdravilišče so ponosni tudi v
občinski hiši, zato je župan
Marjan Drofenik izročil ko-
lektivu za obletnico Plaketo
občine.
Med pozdravnimi govori je
državni sekretar za turizem
Peter Vesenjak opozoril na
vlaganje Zdravilišča v kako-
vost ponudbe, kar jim omogo-
ča prodor na tujih trgih.
BRANE JERANKO
Žalcu prenovljena telovadnica
) prazniku občine Žalec
estne skupnosti Žalec so
enu predali prenovljeno
adnico Osnovne šole Pe-
5prajca-Jura. Prireditve,
ta jo pripravila šola in
tni center Žalec, sta se
ežil tudi sekretar mini-
za šport Janko Strel in
)sta slovenskega športa
.Drago Ulaga.
poini dvorani je zbrane
rej pozdravil ravnatelj šole
Vidmajer, o pomembnem
žku pa sta govorila tudi
n prof. Milan Dobnik in
etar ministrstva za šport
D Strel, ki je zaključil:
tda bi to prelepo šport-
ano dobro izkoristiU, v
i sem prepričan, saj ima
t dolgoletno športno tra-
io. Zagotavljam vam, da
Iržava še naprej skrbela za
športnega standarda v va-
'iSini, saj trenutno vlaga v
196 športnih objektov v
eniji.«
5vesnost so zaključili s
iim kulturnim progra-
1 in podelitvijo plaket in
priznanj športnim delavcem,
ki so kakorkoli pripomogli k
razvoju športne dejavnosti v
mestu Žalec. Nato je sledila
mednarodna rokometna tek-
ma ženskih ekip Žalec: Rimini
(Italija), ki so jo dobile doma-
činke z rezultatom 30:19. Nov
parket v dvorani so preizkusili
še košarkarji Kovinotehne Sa-
vinjska Polzela in Smelt Olim-
pija. Zmagali so gostje z rezul-
tatom 92:67.
T. TAVČAR
Milica Jošt in sekretar Janko Strel sta prerezala trak v obnovljeni telovadnici.
Eles zavrača
očitke Žalčanov
v zvezi z načrtovano pre-
novo 110 kV daljnovoda Pod-
log-Laško je direktor Elesa
dr. Ivo Banič poslal Žalča-
nom pismo, v katerem zavra-
ča vse očitke krajanov.
Dr. Banič piše, da Eles ne
odstopa od svojih načrtov, za-
to so sredi minulega tedna za-
čeli z gradnjo tretje faze 110
kV daljnovoda Podlog-Laško.
Elektro Slovenija ima po Bani-
čevih trditvah soglasja vseh
prizadetih krajanov za grad-
njo lip kV daljnovoda, torej
daljnovoda s tremi faznimi
vodniki in eno strelovodno
vrvjo, gradili bodo samo en
sistem daljnovoda. Kot nere-
snične zavračajo govorice, da
gre za dvakrat 110 kV daljno-
vod. Gradbeno dovoljenje ima
Eles za gradnjo 110 kV daljno-
voda, za drugi sistem je pro-
jektant samo predvidel mož-
nost gradnje v primeru, da se
zgradi RTP Žalec. Za gradnjo
drugega sistema in RTP Žalec
bo Eles potreboval nova so-
glasja, ki jih bo zbiral v novem
postopku.
Obstoječi dotrajani daljno-
vod je po ocenah Elesa v tak-
šnem stanju, da bodo razmiš-
ljati o morebitnem odklopu.
Posledica tega pa bi bilo neza-
nesljivo napajanje pomembne
industrije, med drugim Tim
Laško in Pivovarne Laško. Po-
leg tega Banič opozarja, da je
več kot 20 stanovanjskih hiš
postavljenih v koridor obstoje-
čega daljnovoda brez soglasja
Elesa, zato bi Eles lahko zahte-
val tudi njihovo odstranitev,
čemur pa se seveda namerava
izogniti, dokler bo to mogoče.
Neodgovorno in nestrokovno
pa je po oceni Baniča strašiti
ljudi z nevarnostmi elektro-
magnetnih sevanj pod daljno-
vodi, saj morebitne škodljive
posledice niti v Sloveniji niti v
Evropi niso dokazane. IB
POSVETU
Podanija je rojena
v Evropi je po razpadu
nekdanje SFRJ in vzhodnoe-
vropskih komunističnih blo-
kov nastala še ena nova dr-
žava, sicer zaenkrat še zgolj
na papirju. Vodja italijanske
stranke Severna liga Umber-
to Bossi je namreč pred dne-
vi v Benetkah razglasil neod-
visnost Padanije, severnega
razvitega dela Italije. V de-
klaraciji o neodvisnosti je za-
pisano, da je Padanija fede-
ralna republika, neodvisna in
suverena. Ima tudi začasno
ustavo, po kateri naj bi pada-
nijska vlada z italijansko vla-
do podpisala pogodbo o spo-
razumni odcepitvi, po kateri
bi Padanija po 15. novembru
97 začela dejansko tudi ob-
stajati. Za zdaj že ima zača-
sno vlado, t. i. Sončni kabi-
net, ki ga vodi nekdanji itali-
janski notranji minister Ma-
roni, sicer Bossijeva desna ro-
ka. Začasna ustava pa določa
ozemlje oz. velikost Padanije,
njeno himno, zastavo, denar-
no enoto in svoje, javne služ-
be. Državljani Padanije so
lahko vsi, ki so na njenem
ozemlju do razglasitve drža-
ve živeli vsaj pet let. Bossi je
tudi že zaprosil za člaristvo
njegove države v Evropski
uniji V utemeljitvi Evropski
komisiji je zapisal, da z gos-
podarskega zornega kota Pa-
danija sledi velikim medna-
rodnim silam, medtem, ko je
jug Italije označil za del gos-
podarskega bazena, ki se še
vedno razvija. Reakcije na us-
tanovitev, Padanije so različ-
ne. Državno tožilstvo v Tori-
nu je tako proti Bossiju že
začelo postopek, zaradi su-
ma, da je z napadom na enot-
nost italijanske države kršil
ustavo. Italijanski predsednik
Scalfaro je dejal, da ima v
demokratični državi sicer
vsak pravico izražati svoje
mnenje, vendar pa bi tisti, ki
poziva k nezakonitim deja-
njem, moral pred sodišče.
Vodja neofašistov Fini, ki je
bil z Bossijem nekdaj na isti
strani, pa je zanj dejal, da je
nevaren človek, s katerim
manipulirajo tujci. Za druge
je B.ossi velika šala. Že kmalu
bo moč videti, ali je Bossijevo
odcepitveno dejan/fe res mo-
goče in pametno ignorirati.
Volitve-začetek
trajnega miru?
v Bosni in Hercegovini so
bile prvič po štiriletni.,vojni
predsedniške in parlamen-
tarne volitve Proti pričako-
vanjem je glasovanje poteka-
lo mirno; zgodila sta se le dva
večja incidenta oz. napada na
dva kandidata. Na okoli 4650
voliščih so volivci izbirali se-
stavo za skupno tričlansko
predsedstvo (Musliman, Hr-
vat, Srb) Republike BiH.
Predsednik predsedstva bo
tako postal sedanji bosanski
predsednik Izetbegovič, ki je
prejel največ glasov, v pred-
sedstvu pa bosta še predsed-
nik nekdanje Herceg-Bosne
Zubak, Srbe pa bo zastopal
predsednik parlamenta Re-
publike srbske Krajišnik.
Izetbegovič bo tako imenoval
mandatarja, ki ga bo potrdil
še visok predstavnik medna-
rodne skupnosti. Volivci so
izbirali še 42-članski parla-
ment Republike BiH (28 po-
slancev z območja Federacije
BiH, 14 pa iz Repulike srb-
ske), 140-članski parlament
Federacije BiH in 140-člansko
narodno skupščino Republi-
ke srbske. Za vsa zakonodaj-
na telesa v Republiki BiH se je
volilna komisija odločila, da
bodo imela le dveletni man-
dat. To velja tudi za Ustavno
sodišče ki bo imelo devet
članov. Guverner Centralne
banke BiH naj bi bil tujec ter
po en viceguverner srbske,
hrvaške in muslimanske na-
rodnosti. Predstavnik medna-
rodne skupnosti Bildt je po
volitvah dejal, da njihova mir-
na in dostojanstvena izvedba
napoveduje napredek mirov-
nega procesa v Bosni. Tudi
vodja Nata Šolana je njihovo
izvedbo ocenil pozitivno. Ru-
ski zunanji minister Prima-
kov jih je označil kot »velik
korak naprej v procesu nor-
malizacije življenja vseh na-
rodov v BiH«. Velika Britani-
ja pa se je za uspešno izved-
bo volitev zahvalila Organi-
zaciji za varnost in sodelova-
nje v Evropi in enotam Iforja.
Poveljnik kopenskih sil Iforja
admiral Lopez je na tiskovni
konferenci po volitvah napo-
vedal, da bo Ifor vse do kon-
ca njegovega mandata 20.
decembra nadaljeval s svojo
misijo. O nadaljnji navzoč-
nosti mednarodnih sil v BiH
pa naj bi se dogovorili na
ministrskem sestanku zveze
Nato, konec septembra na
Norveškem.
VrhCefte97v
Sloveniji
V Jasni v slovaških Nizkih
Tatrah je potekalo redno let-
no srečanje držav članicCefte
-	Srednjeevropskega sporazu-
ma o prosti trgovini. Sloven-
sko delegacijo je vodil pre-
mier Drnovšek, ki se je sreča-
nja prvič udeležil kot redni
član odkar je Slovenija 1. ja-
nuarja letos postala polno-
pravna članica Cefte. Najpo-
membnejše sporočilo s sre-
čanja je, da bo prihodnje
leto predsedujoča Cefte Slo-
venija, pa tudi vrh Cefte bo
v Sloveniji, najverjetneje v
Ljubljani. Na tokratnem vrhu
so ministri za ekonomske^jd-
nose s tujino podpisali dva
protokola, ki sta postala se-
stavni del Cefte. Prvi predvi-
deva nadaljnjo liberalizacijo
v trgovini z industrijskimi iz-
delki. Slovenija ima tako že
zdaj najbolj sproščeno trgovi-
no s Slovaško in Češko, manj
z Madžarsko, še najmanj pa s
Poljsko. Samo letos pa naj bi
blagovna menjava Slovenije s
Cefto presegla 1,2 milijarde
ameriških dolarjev. Drug pro-
tokol govori o poreklu blaga
-	gre za približevanje sistemu
uvoza in izvoza, ki že velja v
Evropski uniji in Efti. Še naj-
več preglavic je pogajalcem
oz. ekspertnim skupinam
povzročila liberalizacija kme-
tijstva. Slovenija namreč ni
pristala na popuščanje pri tr-
govanju z nekaterimi kmetij-
skimi izdelki, ki bi lahko pov-
zročilo Škodo slovenskemu
kmetijstvu. Na srečanju v Ja-
sni je bilo precej pozornosti
posvečeno tudi morebitnim
novim članicam, od katerih
je najresnejša kandidatka Ro-
munija. Interes za članstvo
pa so menda že izrazile tudi
nekatere nekdanje jugoslo-
vanske republike.
DAMJAN KOŠEC, POPtv
□
DOGODKI
Že letos ogrevanje na plin
Geoplin in Slovenski plinovodi te dni končujejo izgradnjo plinskega omrežja v Laškem - Naložba je opravičljiva le ekološko
čeprav je občina Laško
kot prva v Sloveniji že leta
1993 podpisala s Sloven-
skimi plinovodi koncesio-
narsko pogodbo o izgrad-
nji plinskega omrežja, bo-
do Laščani lahko pričeli
uporabljati plin šele letos.
Dela so se pričela kasneje
kot je bilo predvideno, gra-
ditelji pa so imeli tako pri
napeljavi primarnega voda
od Štor kot pri gradnji mest-
ne mreže precej težav. Kot
sta na tiskovni konferenci,
ki jo je sklical laški župan
Peter Hrastelj, povedala
predstavnika Geoplina in
Slovenskih plinovodov, naj
bi za glavni plinovod prido-
bili vsa potrebna soglasja in
dovoljenja še ta teden, teh-
. nični pregled mestne mreže
pa naj bi bil opravljen v za-
četku oktobra. To pomeni,
da bo v Laškem plin na voljo
še pred pričetkom kurilne
sezone. Slovenski plinovodi
so sklenih pogodbe za 290
zunanjih priključkov, na
plin pa bo priključenih 750
odjemalcev. Vsi ti mestnega
plina letos še ne bodo mogli
uporabljati, kljub temu pa
pričakujejo, da se bo do
konca leta vsaj 300 stano-
vanj bodisi preko -lastnega
priključka ali preko kotlarne
že ogrevalo s plinom. Na
uporabo plina se pripravljajo
tudi v Pivovarni Laško, ki bo
prevzemala kar 80 odstotkov
plina, ki bo prišel v Laško. S
prehodom na novi vir energi-
je, ki bo sčasoma nadomestil
vso lahko kurilno olje, bo
pivovarna naredila zelo veli-
ko za ekološko sanacijo oko-
lja. Prav ekološki vidik pa je
bil tisti, ki je odtehtal pri
odločitvi o gradnji magistral-
nega voda od Štor do Laške-
ga. V Geoplinu namreč pravi-
jo, da naložba v ureditev pli-
na v Laškem, stala je 480
milijonov tolarjev, po eko-
nomskih merilih ni upraviče-
na, je pa po ekoloških.
Pri Slovenskih plinovodih
upajo, da bodo lahko plin-
sko omrežje iz Laškega širili
še naprej v druga naselja. Če
bo zanimanje odjemalcev
dovolj veliko in če ne bo
prevelikih zapletov pri pri-
dobivanju dovoljenj za po-
sege na zasebnih zemljiščih,
bodo lahko v prihodnjih le-
tih plin dobili tudi v Debru,
Jagočah, Strmci, Lahomšku
in v Rečici, kjer je speljan
plinovod le do trgovine Izbi-
ra.
Za Rimske Toplice in Zi-
dani Most kaže za zdaj bolj
slabo, saj sta oba kraja pre-
cej oddaljena od glavnega
plinovoda in bi gradnja stala
zelo veliko.
Ker je po gradnji plinovoda
kar nekaj ulic in cest ostalo
precej razkopanih, Laščane
predvsem zanima, kdaj jih
bo Cestno podjetje uredilo.
Izvajalci so zagotovili, da se
bodo popravila lotili takoj,
ko bo opravljen tlačni preiz-
kus cevi, ni pa še povsem
jasno, ali bodo vsa mesta že
letos prevlekli s finim asfal-
tom ali pa bodo ponekod po-
čakali na prihodnjo pomlad,
i	J. INTIHAR
Šentjurska občina praznuje
v okviru praznovanja šentjurskega občinskega prazni-
ka bo v soboto, 21. septembra, slavnostna seja občinskega
sveta. Na njej bodo podelili letošnja občinska priznanja, v
kulturnem programu pa bo nastopil pevski zbor iz Jako-
ba.
Sobotno praznovanje bodo začeli s promenadnim koncer-
tom domače pihalne godbe ter z mažoretkami (ob 9.30), ob
13. uri pa bodo slavnostno predali namenu nov razgledni
stolp na vrhu Resevne. Kot vsako leto so pripravili številne
prireditve Ipavčevih kulturnih dni ter še več drugih, med 7.
septembrom in 4. oktobrom. Tako bodo v nedeljo v Jakobu
(ob 14. uri) slovesno predali namenu cerkvene orgle, v
šentjurskem kulturnem domu pa bo v torek (ob 19.30)
komedija Mister Dolar, v izvedbi trnoveljskih gledališčnikov.
Danes, v četrtek ob 17. uri, bodo v šentjurski osnovni šoli
Pranja Malgaja odprli šolsko knjižnico ter računalniško
učilnico.	B. J.
Savinjcaniin
Zasavci na
Mrzlici
Na tradicionalnem zbo-
rovanju se vsako leto na
Mrzlici zberejo planinci iz ^
Savinjske doline in Zasav-
ja. Letošnje srečanje je bilo
minulo nedeljo, udeležilo
pa se ga je nekaj sto ljudi,
organizirala pa sta ga LDS
Žalec in Trbovlje.
Osrednji govornik je bil
predsednik državnega zbo-
m Jožef Školč, ki je med
drugim dejal, da se v hribih
ne spodobi dosti govoriti ni-
ti o strankah niti o politiki.
Seveda pa se skorajšnjih vo-
litev ni mogel povsem izog-
niti. Po krajšem kulturnem
programu so pripravili še
»tovariško« srečanje, kot se
za tak shod spodobi. T.T.
Dražji »halo« in
Šentjurskem
Nov prispevek za nove telefonske naročnike:
Novi telefonski naročniki v
razvitejšem, severnem delu
šentjurske občine bodo mora-
li plačati, preden bodo dobili
priključek, še 45 tisoč tolar-
jev. O tem so odločili na pone-
deljkovi seji šentjurskega ob-
činskega sveta, pri čemer so
sklenili, da za nove naročnike
iz južnega dela zaenkrat osta-
ne vse po starem.
V šentjurski občmi so za
posodobljeno telefonijo, ki so
jo razvijali od leta 1992 (zdaj
imajo 23 telefonov na sto pre-
bivalcev, prej pa komaj 12),
namenili skoraj 10 milijonov
mark. Od tega je Telekom
prispeval 41 odstotkov, vse
ostalo pa občina ter občani
neposredno. V občini pravijo,
da bi lahko porabljeni denar
usmerili v vodovode, kanali-
zacijo in ceste, zato naj bi bilo
pravično, da jim novi telefon-
ski naročniki vrnejo denar s
posebnim denarnim prispev-
kom. Z njim naj bi namreč
plačali tudi odprte obveznosti
do Telekoma, potem pa naj bi
jih usmerjali v komunalno in-
frastrukturo v posamežnih
kraijih. Prispevek pa bi plače-
vali le novi naročniki v sever-
nem delu, kjer so pogodbe
med Telekomom, občino ter
KS letos že potekle. Nov na-
ročnik bo moral Telekomu do-
kazati, da je 45 tisoč tolarjev
na račun šentjurske občine
plačal, sicer ne bo tej
Plačila posebnega prij
pa bodo oproščeni tisti,
ročajo drugi ali tretji teli
V ponedeljek pa so s^
precej pozornosti narnei i
di veliki naložbi v vo
Hrast je, kar bi omogoči]
goročno rešitev problen
dooskrbe. Z gradbenimi
I. fazi (v vrednosti 85 mil
tolarjev) so zaključili, ^
pa še električno .omrežj
ključujejo tudi gradben,
na cesti Trate-Dobje, k
avtobusni prevoz mogo
pozimi, za cesto Grma
merk bo del denarja pris]
tudi občina Podčetrte
omenjene tri investicije
se v ponedeljek odločili
zadolžiti. Gradijo tudi p(
v Hruševec, pri čemer sc
ristili sedanjo rekonstr
proge, pripravljeno pa
potrebno za poznejši pc
Bodoči dom upokojena
bi do zime dobil streho,
potem lahko opravljali,
nje instalacije, v teh du
bodo preplastili šentjurj^
co Dušana Kvedra.
BRANE JER/
Na seji so svetniki s{
osnutke odlokov v
vodovodom Hrastje, o r
metnih znakih, konce;
plakatiranje, javnih pr
nih površinah ter kr;
turistični taksi.
V ospredju je tovarištvo
Letošnje srečanje borcev
občine Žalec in aktivistov OF
Savinjsko-celjske regije, ki
ga pripravljajo vsako leto ob
prazniku oljčine Žalec, je bi-
lo v dvorani Hmeljarskega
doma v Šempetru.
Precejšnje število zbranih je
najprej pozdravil predsednik
žalskih borcev Janko Cvikl,
nato pa žalski župan prof. Mi-
lan Dobnik, ki je med drugim
na kratko orisal gospodarski
položaj v občini. Slavnostni
govornik na srečanju je bil
predsednik borčevske organi-
zacije Slovenije Ivan Dolni-
čar.
V govoru je med drugim po-
vedal, da se zadnji čas slišijo
namigi, da naj bi končali s
podobnimi srečanji. Dolničar
je zatrdil, da bodo nadaljevali,
dokler bodo tega sposobni. Po
njegovem, srečanja nimajo na-
mena zgolj obujati spomine na
trpljenje in junaštvo v času voj-
ne, temveč predvsem ohranjati
tovarištvo, ki se je zgradilo v
tistih dneh in letih, ko človek
brez sotovarišev skorajda ni
mogel preživeti. Srečanja so
namenjena tudi kritiki in
valam današnje družbe i
gajanj ter ohranjanju z
vinske resnice, ki si jo ne
tako zelo prizadevajo pc
ti.
Drugo leto bodo zaznani
kar tri pomembne zgodov
mejnike. Prvi je 55-letnica
ribvitve prvih brigad NO^
venije, drugi bo prazno
sodelovanja naše vojske
vezniki v proti hitlerjevski
v Evropi in tretji je 50-1'
dokončne utrditve naših z
nih meja.	T. TAV
Borci in aktivisti na srečanju v Žalcu.
INTERVJU
5
llllesfo priložnosti praznuje
Župan Srečko Meh o prazniku Mestne občine Velenje ter preteklosti, ki oblikuje sedanji utrip življenja
J) september je dan, ko
ielenje postalo mesto. Mi-
da je odločitev o praz-
J pravilna in da je to do-
j^jum, ki nikogar ne pri-
ijne,« je o prazniku Mest-
občine Velenje razmišljal
^n Srečko Meh.
Iflenje je že ob razglasitvi
Hisa mesta začrtalo svoj
in ga, odvisno od pri-
jjosti, nadaljevalo do da-
jjijih dni. »Ocenjujem, da
že v preteklosti znali iz-
potrebne postopke. Pri
D mislim na preselitev Go-
v Velenje, izgradnjo ob-
jQV v TEŠ, modernizacijo
jjogovništva ter razvoj os-
ih dejavnosti, od raznih us-
lov do podjetij kot so Era,
^ad, Veplas, Sipak... Po-
pibni datumi v zgodovini
ustanovitev šolskega in kul-
iiega centra, galerije, knjiž-
j, muzeja... Vsak posebej
dodal kocko v mozaiku in
polnil Velenje. Omenil bi še
o prednost mesta in sicer
Stovalce gradenj, saj so se
pisli načrtovalcev Velenja
Biičevale tudi kasneje. Ze-
značilna so tudi udarniška
t in akcije mesto-vasi, ko
»skušali izenačiti pogoje
djenfa med Velenjem in za-
Sif\e povedal velenjski žu-
w.
leijetno tudi preteklost ni
iblirez slabosti?
fealo bi omeniti hude po-
lice zaradi odkopa premo-
in proizvodnje električne
iigije ter hudo krizo v letu
K, ki je nastala zaradi niha-
v energetski bilanci takrat-
Jugoslavije. V tem letu je
sto zapustijo več kot 500
fiih. Po letu 1970 se je po-
''10 pojavila potreba po
Tgiji, to pa je pogojevalo
afrtno priseljevanje ljudi,
if v Velenju niso bili pri-
'Ijeni vživeti. Ti so v mesto
'fsli nekaj navad, ki jih
10 bili navajeni,
načilno za današnje Vele-
le, da ga ne pretresajo
'•udi gospodarski proble-
stečaji so se pojavili do-
^godaj, da smo se streznili
^ bolj zagnano pristopili k
' v podjetjih. Tako danes
velikih problemov.
hkrati pa smo hvaležni, da se
država ni pretirano vmešavala
v gospodarske sisteme v obči-
ni. Tudi zaposlenost je dobra,
stopnja brezposelnosti je
majhna, seveda pa je je še ved-
no preveč. Gospodarsko smo
zelo močna občina, pridobili
smo še Vinsko Goro, vendar je
problem, ker je upravno še
vedno v občini Žalec.
Od industrije k
nadgradnji
Tudi v Sloveniji je Velenje
znano predvsem kot indu-
strijsko mesto...
Pred približno štirimi leti je
imelo Velenje negativen
predznak, saj smo bili znani
kot mlado socialistično mesto,
ki proizvaja električno energi-
jo in gospodinjske aparate ter
onesnažuje okolje. Vzpored-
no z gospodarstvom in naraš-
čanjem števila prebivalcev se
niso razvijale druge družbene
institucije, ki bi jih občina po-
trebovala. Pri tem mislim na
sodišče, policijo in še marsikaj
drugega. Tako je bilo zelo ma-
lo delovnih mest v družbeni
sferi. Ta enostranska razvitost
je bila hud hendikep. Problem
je, ker priseljenci iz drugih
krajev niso čutili dovolj velike
pripadnosti mestu. Od tod tu-
di enakovredna delitev sred-
stev, ko so gradili institucije v
drugih krajih. Velenje je na-
mreč sodelovalo pri gradnji
bolnišnic v Celju in Slovenj
Gradcu, istočasno pa ni znalo
zbrati sredstev in pogojev za
delo teh institucij v Velenju.
Vse bolj se trudite dokaza-
ti, da je v Velenju poleg indu-
strije še marsikaj drugega...
Slovenija je Velenje poznala
iz zelo oddaljenih let, vendar
se je ta predstava dolgo obdr-
žala. Glede na to, da večina
novih materialov nastaja na
osnovi starih, v Velenju z za-
mudo popravljamo vtis. Naš
namen je Sloveniji povedati,
kakšni smo ter koliko poten-
cialov in tudi problemov ima-
mo. Tako smo uradnikom in
funkcionarjem dokazovali, da
je Velenje vendarle 4. do 5.
mesto v Sloveniji, gospodar-
sko pa na 3. do 4. mestu. Da
na majhnem prostoru živi ve-
liko ljudi, ki imajo svoje prob-
leme in potrebe. Ti argumenti
so naleteli na precejšnje razu-
mevanje in so jih sprejeli tako
v službi za lokalno samoupra-
vo kot v parlamentu, ko so
pomagali vzpostavljati ravno-
težje med gospodarstvom in
nadgradnjo. Ta pomoč je bila
dragocena, prepričan pa sem,
da smo si jo zaslužili. Primer
je višje strokovno šolstvo, ko
naj bi v sosednjih občinah izo-
braževali za poklice strojnika,
elektrotehnika, računalničar-
ja... To me seveda ne moti, me
pa resnično zanima, kje bodo
ti študentje opravljali praktič-
no delo in kakšni kadri jih
bodo izobraževali.
Težave, ki bi jih v Velenju
veljalo omeniti, nastajajo za-
radi pomanjkanja prostora
in prometa...
Če lahko pokažete eno me-
sto, ki nima prometnih in pro-
storskih problemov, se bomo
šli tja učit. Velenje pri tem
seveda ni izjema, težava pa je
predvsem lastnina. Ravno ne-
popustljivost lastnikov zem-
ljišč in denacionalizacij ske
zahteve v Velenju močno ome-
jujejo razvoj. Za spremembo
od drugih mest je pri nas malo
denacionalizacij skih zahtev
za stavbe in zelo veliko za
zemljišča. Pri urejanju prosto-
ra je problem gledanje, da je
na voljo za izgradnjo samo
ravni del občine. Sicer priče-
njamo s spremembo srednje-
ročnega plana do leta 2000,
pri tem pa bomo naredili ana-
lizo potreb na stanovanjskem
področju, male obrti in pro-
meta. Da nekaj ljudi misli, da
je treba razvoj mesta začrtati
drugače, je njihova zakonita
pravica. Sprejem prostorskih
dokumentov v mestnem svetu
je način, da se dogovorimo,
kako bomo izkoristili prostor.
Mesto z dobrimi
ljudmi
Obiskovalci, ki v Velenje
prihajajo po večih letih, pra-
vijo, da se je mesto precej
spremenilo, in to na boljše...
Sloveniji poskušamo poka-
zati Velenje, kot ga mi vidimo,
z vsemi slabostmi in veliko
dobrimi ljudmi. Osebno sem
vesel, da drugi opazijo naš
trud. Sicer ne moremo popra-
viti vseh cest, ki bi jih radi, niti
fasad niti urediti zelenic... Pa
vendarle rad rečem, da ni tre-
ba, da ima človek novo oble-
ko, pa je lahko vseeno lepo
urejen. Podobno poskušamo
urediti naše mesto in kraje.
Kronično pomanjkanje denar-
ja je posledica preteklosti, ko
državi ni bilo treba subvencio-
nirati Velenja.
Pogosto trdite, da je Vele-
nje mesto priložnosti?
Lahko rečem, da Velenje vse
bolj odkrivajo podjetniki in
kapital. Kolikor koli kritik je
doživela izgradnja trgovsko-
poslovnega centra, je to
vzpodbudilo druge trgovske
subjekte, da so se pričeli tržno
in konkurenčno obnašati. Pre-
pričan sem, da bomo z izgrad-
njo tega in drugih centrov na-
redili prostor zanimiv za sose-
de in druge obiskovalce.
Katere so najpomembnej-
še pridobitve mestne občine
v preteklem letu?
Ustvarili smo pogoje, da se
bodo lahko naši otroci zapo-
slili še drugje kot v premogov-
niku ali Gorenju. Pričeli srno s
prvo višjo strokovno šolo in z
izgradnjo glasbene šole, nada-
ljujemo aktivnosti za dogradi-
tev knjižnice, tudi za učence
imamo'dovolj nadstandardnih
programov... Ponosen sem na
delo osnovnošolcev in dijakov
v Centru srednjih šol, saj so v
samem vrhu na raznih tekmo-
vanjih. Velik uspeh je izgrad-
nja Turistično-informacijske-
ga centra, sanacija zaprtega
krogotoka voda in aktivnosti
za sanacijo V. bloka v TEŠ.
Zgradili smo 24 stanovanj, na
4 lokacijah gradimo trgovske
in poslovne centre. Pridobili
smo institucijo davčne upra-
ve, nekaj sedežev inšpekcij-
skih služb in dosegli soglasje
pri premoženjsko delitveni bi-
lanci. Osvojili smo prvo mesto
v tekmovanju Slovenija - moja
deželaj začeli z aktivnostmi za
izgradnjo druge faze čistilne
naprave in prestavitvijo odla-
gališča. Nasploh se mi zdi po-
membno, da smo v mestnem
svetu dosegli konsenz za nor-
malno delo in sprejemanje od-
ločitev, ki so potrebne za raz-
voj občine.
In katere naloge vas čaka-
jo do prihodnjega praznika
Mestne občine Velenje?
Predvsem bo precej dela pri
premoženj sko-delitveni bilan-
ci in prenosu pristojnosti za
Vinsko Goro. Čakajo nas po-
govori s sosedi o regionalnem
razvoju ter delo pri pridobiva-
nju dodatnih sredstev, pose-
bej za komunalno infrastruk-
turo in stanovanjsko izgrad-
njo. Pomembna bo spremem-
ba srednjeročnega plana obči-
ne in po možnostih seveda,
urejanje vseh vrst prometa.
URŠKA SELIŠNIK
»Velenje se počasi prebuja
kot skupnost, ki se zaveda
svoje moči, pomena in spo-
sobnosti. Predvsem sposob-
nosti, da za svoje prebivalce
zagotavlja normalno življe-
nje, ne le na področjih zapo-
slovanja in dela, temveč tudi
na področjih izobraževanja,
kulture ter športa.«
»Cerkev v Velenju ni spor-
na, sporna je lokacija.«
»Pri dogovarjanju s sosed-
njimi občinami o bodoči re-
giji se mi zdi pošteno, da se
dogovorimo, da del razvoja,
ne le težaško delo, pustimo
tudi Velenju. Regijo si pred-
stavljam tako, da bodo vse
občine po svojih danih pred-
nostih imele del služb, ki v
tisto občino sodijo.«
Srečko Meh: »Ob prazniku občine želim sosedom, da bi se
skupaj z nami veselili naših uspehov. Občankam in občanom
Mestne občine Velenje pa želim, da bi se zavedali svoje občine
in svoje pripadnosti mestu.«
pisana paleta prireditev
r počastitev praznika Mestne občine Ve-
p® bodo pripravili več prireditev. Že da-
M Četrtek 19. septembra, bodo v Fiesi v
velenjskih rudarjev odprli bazen, ob
^ri pa v velenjski Rdeči dvorani prostore
finskega centra.
^•"ednji dan praznovanja bo jutri, v petek
^^^ptembra, ko se bo ob 18. uri v Domu
Jure pričela slovesna seja mestnega sveta s
j^iitvijo priznanj in nagrad, uro kasneje pa
rj oa Cankarjevi cesti pripravili osrednjo
Sicer bodo že dopoldne v prostorih
občine predstavili turistični vodnik in
^'i razstavo lepe obrti, popoldne bodo
^vljali sistem Internet, ob 16.30 uri bo
^^nkarjevi cesti nastopila skupina Funk
You, ob 17. pa bodo slovesno začeli 7. Pikin
festival, ki bo trajal do 28. septembra.
Druge prireditve v okviru praznika se bodo
zvrstile v prihodnjih dneh, in sicer bo 21.
septembra ob 10. uri v Lokah tekmovanje v
streljanju na glinaste golobe/ob 14. uri na
Skalskem jezeru lov za najtežjo ribo in ob 18.
uri otvoritev obnovljenega gradu Šalek. V
zgradbi Obrtne zbornice bodo 25. septembra
predstavili novosti iz Info Handy sistema.
Prihodnji teden bo še likovna kolonija na
Paškem Kozjaku, v KS Konovo bodo zaključi-
li dela na vodovodu in plinovodu, prireditve
ob prazniku Mestne občine Velenje pa se
bodo nadaljevale še do 19. oktobra.
US
PO DRŽAVI
Za razgradnjo
skoraj stoletje
UUBUANA, 12. sep-
tembra (Dnevnik) - Vlada
se je odločila za takojšnjo
razgradnja JE Krško, ki bo
trajala 96 let, stala pa bo
100 milijard tolarjev. Loka-
cijo sedanje JE bo mogoče
uporabiti za druge namene
že 14 let po pričetku raz-
gradnje.
Ponovljeni
razpis
UUBUANA, 12. sep-
tembra (Dnevnik) - Člani
sveta RTV so sprejeh
sklep, da bodo ponovili
razpis za prosto delovno
mesto generalnega direk-
torja RTV. Na avgustovski
razpis se je prijavilo pet
kandidatov - Igor Kadunc,
Uroš Lipušček, Boštjan
Pire, Franček Rudolf in
Jože Volfand. Ti so po
mnenju razpisne komisije
izpolnjevali vse pogoje, s
čimer pa se nekateri člani
sveta niso strinjali.
Na robu
sklepčnosti
UUBUANA, 12. sep-
tembra (Delo) - Novela za-
kona o graditvi objektov
med poslanci ni zbudila
prevelikega zanimanja, saj
je bil parlament ves čas na
robu sklepčnosti. Tako tu-
di ni uspel obravnavati šte-
vilnih dopolnil. Čeprav so
veČino dopolnil Žareta
Preglja (SLS) izločili, ker
naj bi povsem spreminjala
zakon.
Opravila po
rokovniku
UUBUANA, 16. sep-
tembra (Delo) - Volilna
opravila že tečejo po ro-
kovniku, ki ga je določila
republiška voUlna komisi-
ja. Volitve bodo izveden po
veljavnem zakonu o voli-
tvah v DZ, torej po propor-
cionalnem sistemu, ki ima
nekaj večinskih korektivov
in v svoji posledici prinaša
sorazmerno politično in
teritorialno zastopanost.
Volilna kampanja se bo za-
čela 10.oktobra. Kandidi-
ranje se bo končalo 16. ok-
tobra, 22. oktobra bodo
potrjene liste, 25. oktobra
pa bo žrebanje, ki bo dolo-
čilo vrstni red list. Volilni
molk bo nastopil 8. no-
vembra opolnoči, 10. pa
bomo glasovali.
Stavka končana
UUBUANA, 16. sep-
tembra (Delo) - Vlada ni
sprejela pogojev dr. Jože-
ta Duhovnika predsedni-
ka koncema Litostroj, za
dokapitalizacijo podjetja s
36 milijoni mark, s čimer
bi postal skoraj 51-odstotni
lastnik koncema. V pone-
deljek se je stavka delav-
cev, ki je trajala ves teden,
končala, saj je s pismom
dr. Duhovnika nadzorne-
mu svetu, v katerem je za-
prosil za razrešitev, uresni-
čena njihova stavkovna
zahteva.
□
GOSPODARSTVO
Solastnica
Jekloteiine
Mariborska Jeklotehna d.d.
in celjska Kovinotehna d.d. sta
sklenili družbeno pogodbo,
po kateri je Kovinotehna s svo-
jim deležem v dokapitalizaci-
jo Jeklotehninega hčerinskega
podjetja Jeklotehna Trgovina
postala njegova 60-odstotna
lastnica.
Predsednik uprave Kovino-
tehne Aleš lic je v torek na
novinarski konferenci na celj-
skem sejmišču povedal, da so
dogovori o strateškem part-
nerstvu trajali že dlje časa. Za
nakup večinskega deleža so se
poleg Kovinotehne zanimali
tudi drugi kupci, v denarju pa
pomeni dokapitalizacija prib-
ližno 40 milijonov SIT. Po-
prečna mesečna realizacija
Kovinotehne pred združitvijo
je znašala 3 milijarde SIT, po
novem bo predvidoma dose-
gla nekaj več kot 4 milijarde
SIT. Jeklotehna Trgovina bo
tudi v prihodnje ohranila svo-
je ime in sedanje vodstvo ter
približno 600 delovnih mest.
Bistveno izboljšanje
Uspešno zaključena skupščina delničarjev - Kovinotehna, generalni sponzor MOS 96
Celjska Kovinotehna je v letu 1995
ustvarila dobrih 31 milijard tolarjev
prometa, kar je v primerjavi z letom
poprej 12,3 odstotka več. Člani uprave
na čelu s predsednikom Alešem licem
so z doseženimi rezultati zadovoljni, z
uspehi so bili na nedavni skupščini
zadovoljni tudi delničarji.
Podrobneje so poslovanje Kovinotehne
in prihodnje načrte predstavili na novi-
narski konferenci, dan pred otvoritvijo
MOS. Kovinotehna je namreč letos gene-
ralni sponzor te največje gospodarske ma-
nifestacije v Sloveniji.
Delež skupnega prometa Kovinotehne,
ustvarjenega v trgovini na debelo, znaša
približno 73 odstotkov, delež prometa
trgovine na drobno pa dobrih 22 odstot-
kov. Prodaja na slovenskem tržišču pred-
stavlja 85, na tujem tržišču, vključno z
bivšo Jugoslavijo, pa nekaj manj kot 15
odstotkov. V letu 1995 so v podjetju ustva-
rili 328,5 milijonov tolarjev dobička iz
poslovanja, kar pomeni v primerjavi s
prejšnjim letom, ko so ustvarili 160 milijo-
nov tolarjev izgube iz poslovanja, velik
uspeh in premik v uspešnosti poslovanja.
Kumulativno je Kovinotehna lani ustvari-
la 18,117 milijonov tolarjev celotnega do-
bička, kar pomeni v primerjavi z letom
1994 140 odstotkov več. Po odbitku dav-
kov znaša čisti dobiček 14,320 milijonov
tolarjev.
Za leto 1995 je bilo za Kovinotehno
najznačilnejše: zaključek procesa lastnin-
skega preotjlikovanja in oblikovanje nove
lastninske strukture, notranje prestruktu-
riranje in racionalizacija dela, približeva-
nje standardom ISO in prilagoditev trž-
nim razmeram, širitev lastne maloprodaj-
ne mreže ter začetek revitalizacije izgub-
ljenih trgov na tleh nekdanje Sovjetske
zveze. Kovinotehna je lani maloprodajno
mrežo v Sloveniji razširila z odprtjem
prodajnega centra v Brežicah, letos v No-
vem mestu, novembra bo nov prodajni
center odprla še v Ljubljani. Skupno bo
tako pridobila 7 tisoč kvadratnih metrov
novih prodajnih površin. V tujini sta se
letos prodajnemu centru Triglav pridruži-
li še dve trgovini v Moskvi in Nižnijem
Novgorodu, letos pa načrtujejo še odprtje
sedmih trgovin v ruskih in ukrajinskih
mestih.
Delničarji so se na skupščini odločili,
da bo lanski dobiček ostal nerazpore-
jen. Z dnevnega reda pa so umaknili
odločanje o spremembi statuta, ki se je
nanašala na omejitev glasovalne pravi-
ce, pri kateri nihče od delničarjev ne bi
mogel imeti več kot 15 odstotkov glaso-
valnih pravic. Zakon o prevzemih, ki
določa takšne omejitve, je namreč še v
pripravi, na sprejem tega zakona pa
i)odo počakali tudi delničarji Kovino-
tehne.
Kljub trdim pogojem poslovanja je Ko-
vinotehna lani v razvoj in raziskovalno
dejavnost vložila približno 3 milijone
nemških mark, za naložbe pa so v tem
celjskem podjetju namenili 8 milijonov
nemških mark.
. ' ' IRENA BAŠA
NOVO NA BORZI
Obveznice Banice Celje
Po velikem padcu delnic Da-
dasa prejšnji teden (za več kot
50%), je družba v sredo posre-
dovala sporočilo, da je družba
Dadas poslovni sistem d.d. v
letu 1995 ustvarila 241,8 mio
čistega dobička, skladno z re-
vidirano bilanco pa je bilo v
letu 1995 ustvarjeno za 456,9
mio tolarjev čistega dobička.
V letošnjem letu je družba us-
tvarila 42,2 mio tolarjev dobič-
ka. Po obvestilu se je pritisk
na prodajo ustavil in delnice
so do konca tedna porasle za
16%. V ponedeljek se je trend
dviganja tečaja nadaljeval, v
torek pa je ponovno padel.
Prejšnjo sredo so pričele ko-
tirati dolgo pričakovane delni-
ce Leka. Prvi njihov tečaj se je
oblikoval pri 13.769 SIT/delni-
co. Zanimanje za to delnico je
zelo veliko - prometa z delnico
Leka je namreč toliko kot z
vsemi ostalimi papirji skupaj.
Vzporedno z rastjo te delnice
so pričele rasti tudi ostale, in-
deks SBI se je ves teden višal
po več kot 1% na dan. V pone-
deljek je na OTC trgu ponovno
oživelo trgovanje z nakupnimi
boni 5. izdaje, porasli so kar
za 50,8%, v torek pa se je
dvignil tudi tečaj NBS4 in sicer
za 57,4%.
Prejšnji teden so na OTC
trgu pričele kotirati delnice
podjetij Tosame Domžale in
Rudisa Trbovlje. 19. 9. bomo
na OTC trgu začeli trgovati z
delnicami družb Helios, Dom-
žale, Gorenjski tisk in Marina
Portorož. Že naslednji teden
se jim bodo pridružile še del-
nice družb Melamin Kočevje,
Jadran Sežana in Jata-meso
Polje pri Ljubljani.
Banka Celje je izdala drugo
emisijo lastnih obveznic. Na-
vadne imenske obveznice so
izdane s petletnim rokom za-
padlosti, nominirane so v
nemških markah, vplačljive in
izplačljive pa v tolarjih po
srednjem tečaju Banke Slove-
nije za DEM na dan vplačila
oz. zapadlosti kuponov. Izda-
ne so v nematerializirani obli-
ki, z vpisom v centralni regi-
ster pri KDD d.d., Ljubljana.
Višina emisije znaša 20 mio
DEM. Obrestna mera je fiksna
in znaša 7,5% letno. Obresti se
obračunavajo na proporcio-
nalni način od 15.9.1996 do
končne zapadlosti, to je
15.9.2001. Obresti se izplaču-
jejo dvakrat letno: 15.3. in
15.9. Prvi obrestni kupon za-
pade 15.3.1997. Javna prodaja
obveznic bo trajala tri mesece
oz. še nadaljnja dva meseca,
če bodo za to izpolnjeni za-
konski pogoji. Imetnik obvez-
nic bo imel prednost pri prido-
bitvi lombardnega posojila
banke. Obveznice lahko kupi-
te v Banki Celje in pri nas v
CBH d.o.o., Celje.
Če želite prodati delnice
podjetij iz javne prodaje (seri-
ja G), se zglasite v CBH d.o.o.,
Celje ali pa pri okencih Bapke
Celje. Delnice podjetij odku-
pujemo po dnevnih cenah.
Prav tako še vedno odkupuje-
mo amortizacijske načrte, ki
jih je izdala Pošta Celje, sedaj
Telecom Slovenije.
Piše: Darja Orožim
Najliujša kriza je mimo
Petdeset let celjskega Aera - Priprave na nove investicije
Celjski Aero letos praznuje
pol stoletja svojega delova-
nja. Po oceni glavne direkto-
rice Milene Brezigar so v
podjetju prebrodili najhujšo
krizo, zdaj pa je prišel čas,
ko se lotevajo posodobitve
tehnologije in naložb.
Recesija podjetja se je zače-
la konec osemdesetih let, ko je
Aero zaradi izstopov Tovarne
celuloze in papirja iz Medvod
ter Grafike ostal brez obratov,
v katere je bilo vloženih
ogromno sredstev za moder-
nizacijo proizvodnje. Z razpa-
dom jugoslovanskega tržišča
so izgubili preko 60 odstotkov
tržišč, nepremičnine v Beo-
gradu, zaloge in terjatve,
skupno je izgubljeno premo-
ženje znašalo preko 12 milijo-
nov nemških mark. Še leta
1993 so v Aeru beležili dobrih
7 milijonov nemških mark iz-
gub, po sprejetju sanacijskih
ukrepov pa je poslovni sistem
Aero že leta 1995 s prodajo
osnovnega in dopolnilnega
programa ustvaril preko 80
milijonov nemških mark pri-
hodkov, od tega skoraj 60 od-
stotkov z izvozom.
Danes poslovni sistem se-
stavlja 8 družb, ki imajo svoj
sedež v Sloveniji, Makedoniji,
na Madžarskem in Hrvaškem.
Lani je Aero kupil še družbo
Papiroti Krško in dopolnil proi-
zvodni program s proizvodnjo
papirnih pakirnih in nosilnih
vrečk ter tiskovin. Skupno Ae-
ro zaposluje 755 delavcev, tre-
nutno zaključujejo lastninsko
preoblikovanje, v prihodnje
naj bi Aero postal srednje veli-
ka delniška družba. Dogovar-
jajo se tudi za investicijska vla-
ganja v posodobitev proizvod-
nje lepilnih trakov in blokov,
razen tega pa načrtujejo še po-
sodobitve na nekaterih drugih
proizvodnih področjih ter na
področju informatike.
Celjsko podjetje Aero se je
sicer razvilo iz podružničnega
obrata firme Brauns iz Libere-
ca na Češkem, podjetje Aero
pa je bilo z odlokom takratne
slovenske vlade ustanovljeno
oktobra 1946.
mmmmmmsm irena baša
Poslovni sistem Aero ima
svoje proizvodne enote loka-
cijsko precej razdrobljene.
Ena od pomembnejših proi-
zvodnih enot je v Šempetru,
kjer proizvajajo različne vr-
ste lepilnih trakov, zaposle-
nih je 140 delavcev, 60 od-
stotkov tamkajšnje proizvod-
nje je namenjene izvozu. Na
tej lokaciji je tudi nova proi-
zvodnja samolepilno odle-
pilnih blokov, ki se že širi.
Proizvodnja je usmerjena v
izvoz, v obratu pa je zaposle-
nih 42 delavcev.
Glavna direktorica Aera Milena Brezigar: »Aero je v svoji
zgodovini doživljal vzpone in padce. Trenutno lahko povem,
da se Aero ponovno počasi in vztrajno vzpenja, saj uspešno
povečujemo proizvodnjo in prodajo. Želimo postati delniška
družba, bi bo proizvajala proizvode, potrebne v pisarnah,
šolah, prehrambeni industriji in trgovini. Tudi v bodoče bomo
iskali stike z novimi kupci na svetovnih tržiščih, saj bomo
samo tako lahko vzdržali v hudi donuiči in tuji konkurenci.«

Kdo bo kupil
šentjurski
Eleganl?
Jutri, 20. septembr,
druga javna dražba, n
teri bodo prodajali pi
ženje šentjurskega El
ta v stečaju. Premožei
cenejše za 20 odstotke
prodaj bo v treh (
skupna izklicna cen
pribUžno dva mil
mark. O nakupu se ]
varjajo Banka Celje, o^
Šentjur in E Šport, kij
najemu proizvodnjo.
sta dve možnosti: dag;
Celje kupi premoženje |
nato z najemnikom jI
varja o nadaljnji kupa i
pa da banka odobri p* I
lo za nakup prema:
Eleganta v stečaju. Če
dražba ne bo uspeša
treba razpisati novo di
in iskati nove kupce.
ISO 9001 »
Novo KBM
Prvi in doslej edini '
fiHat za sistem kake j
ISO 9001 za področje li
nih storitev v Slovenji
pred dnevi podelili
KBM. Banka je cert
dobila za vzpostavlje
stem kakovosti na pod
poslovanja s preb:
tvom. Do konca leta
želijo Mariborčani pri
ti Še certifikat kakovoi:
ostala področja bai
storitev. Poleg tega 1
KBM že od leta 1992|
ja namenska posojilai
jetjem, ki želijo prid
' certifikat.
Dober obisk I
Dobrni
-v Toplicah Dobrna p
kujejo septembra reko
število prenočitev, pi
se ponovno približuj ej
sedenosti pred vojno v
veniji. V zadnjih dneh,
no seveda tudi na r.
sejma, beležijo 99-o(isl
zasedenost vseh prei
tvenih zmogljivosti,
merje med domačimi i
jimi gosti je v prid tu
teh je največ iz Nemči
skupnem številu prei
tey je približno 59 od
kov prenočitev tujih go
Mesarstvi
Prelcoršelc
Trbovijali
v torek sovMesarstm
koršek pripravili slo
odprtje novih prostori
proizvodnjo v Trbovljal
To pomeni slovo od Vo
kjer bo poslej samo pro
na. »V Vojniku ni bilo m
sti za novo lokacijo, zat<
se prijavil na razpis za pt
prostorov Mesne industn
bovlje, ki že leto dni n«
več,« je pojasnil Ludvik
koršek vzroke za selit
začetku bo v Trbovljah
slenih 30 ljudi, širitev
zvodnje pa bo odvisna f
treb in povpraševanja
VROČA TEMA
7
Dars pelje žejne preko vode
Opozorilni shod oškodovancev v Locici pri Polzeli - Prah, hrup, uničene ceste in razvrednoteno premoženje
^or oškodovancev ob trasi avtoceste Ar-
^ Vransko z območja Gotovelj, Šempetra,
in Trnave je minuli teden pripravil
Lrilni protest. Če z Darsom ne bodo
pametnega dogovora, napovedujejo
^ro gradbišč.
It, cesti med Šempetrom in Polzelo, v kraju
5ca, se je zbralo približno 80 do 100 ljudi,
^nik. župan ali mešetar! Hočemo normal-
življenjske pogoje! Dars nas je izigral!«
^^e in podobne napise je bilo mogoče
l)rati na transparentih. Medtem ko so ljudje
JO opozarjali na nevzdržne razmere, pa so
pgl(aj metrov stran izvajalci in kamioni
gročali hrup, ki je resnično paral ušesa.
ijjni odbora oškodovancev zahtevajo pla-
, realne odškodnine, ugotovljene s strani
Igo zapriseženega cenilca za nastalo ško-
na premoženju, nastalo z izvajanjem
^benih del. Nadalje zahtevajo plačilo
lae odškodnine za zmanjšano vrednost
ditov zaradi posega v bivalno okolje in
i^anje poslovne dejavnosti. Stroške ce-
d za oškodovance naj plača Dars, ljudje
JO se pripravljeni pogovarjati o oblikah
kodnin. Dokler ne bo dosežen sporazum,
jo nadaljevali z ukrepi državljanske nepo-
jfine. Poleg tega oškodovanci v celoti
uačajo cenilno mnenje o izpadu dohodka
kmetijskih zemljiščih in nastali škodi na
^tih po cenitvah Darsa.
Iživljenju in razmerah ob trasi so pripove-
di krajani. Emil Praznik: »Od naše hiše je
TOta oddaljena 50 metrov, objekt je novo-
ate in v njem zaenkrat še ne stanujemo,
^kii sploh nisem vedel, da bo trasa šla tako
bhiše. Traso J4 so zgradili brez naše
iiosti, 25 let pa je bila rezervirana trasa, ki
Ba od nas oddaljena 2,5 kilometra. Novo-
ilnja je vredna približno 18 milijonov tolar-
, danes je ne bi mogel prodati niti za 10
^onov tolarjev. Tokrat smo organizirali mir-
rotestni shod, ker nam država in Dars ne
Juhneta, drugič bomo zaprli gradbišča. Od-
kupili so zemljišča in objekte na trasi avtoceste,
nočejo pa odkupiti zemljišč ali objektov, ki
ležijo le nekaj metrov stran od trase. V našem
odboru se zavzemamo za pravične odškodnine
v pasu približno 150 metrov od trase, kar je
običajno tudi drugod po svetu. Življenje v
zadnjih mesecih je nemogoče. Stroji brnijo od
zgodnjega jutra do pozne noči, včasih tudi
ponoči. Zahtevamo tudi zavarovanje ogrožene
podtalnice oziroma zaščito vodnega bazena, s
katerega se napaja večina Savinjske doline.
Ogrožen je tudi pretok podtalnice iz Polzele
proti Šempetru, ker izvajalci brezplačno kop-
ljejo gramoz, namesto da bi ga kupovali v
obstoječih kamnolomih. Na današnji shod smo
po telefonu vabili predstavnike Darsa, občine
in krajevne skupnosti Polzela, pa ni nikogar.
Krajani smo se sami odločili za zbiranje cenitev
sodno zapriseženega cenilca, ker so nam Dar-
sovi cenilci sramotno nizko ocenili premože-
nje. Cenilci Darsa so cenili samo trenutno
škodo, ta je včasih nižja za več sto odstotkov od
cenitve nevtralnega sodnega cenilca. Še to naj
povem. Shod je bil prijavljen, imamo dovolje-
nje, pa ni niti enega policista, ki bi skrbel za
varnost.«
Marija Divjak: »Živim v neposredni bližini
trase, 10 metrov od trase sem imela lokal, ki
sem ga morala zapreti, ker dejavnost ob grad-
bišču ni bila več mogoča. Dars ne priznava
nobene odškodnine oziroma nam odgovarja,
da se bo škoda začela ugotavljati šele dve leti
po zaključeni gradnji. Mi pa imamo že danes
hiše, polne razpok. Oškodovanci, na seznamu
je 64 gospodinjstev, bomo Darsu predali naše
cenitve in vztrajali, da se nam skladno s temi
cenitvami povrne škode. Zdravja, ko 15, 16 ur
živimo v takšnih razmerah, nam pa tako nihče
ne more povrniti. Danes je na gradbišču še kar
znosno, delavci polivajo traso z vodo, ampak to
je samo za javnost, drugače se dušimo v prahu,
ropotu in hrupu. Dars pa se norčuje iz nas.«
Jože Klukej: »Iz prahu, ropota in smradu
sem zbežal iz Celja. Da bi se izognil betonski
džungli, sem začel graditi v dolini. Zdaj nima
hiša nobene vrednosti, v bistvu sem prišel še
na slabše. Ljudje živijo v nemogočih razmerah,
občina pa je spravila v žep denar na račun
spremembe namembnosti. Kam je šel denar,
zakaj.so ga razporedili za kmetijstvo in razvoj
hribov, ki sploh niso prizadeti z gradnjo avto-
ceste? Zadovoljni so očitno samo tisti, ki so
zemljo ali pa objekte prodali Darsu, vsi, ki
živimo nekaj metrov stran, pa se lahko obriše-
mo pod nosom.«
IRENA BAŠA
Foto: GREGOR KATIČ
Emil Praznik
Marija Divjak
Jože Klukej
»Tokrat smo pripravili opozorilni shod, prihodnjič bomo zaprli gradbišča avtoceste,« napove-
dujejo nezadovoljni občani.
Nočemo biti Baiican
Bo protestni shod za oživitev Zdravilišča Rimske Toplice tokrat dosegel namen?
^ zaprtja Zdravilišča
i^e Toplice je minilo pet
yendar krajani Rimskih
lic niso vrgli puške v ko-
" in tudi tik pred volitva-
^daljujejo z aktivnostmi
')«govo oživitev.
kot dvesto krajanov in
^ jim ni vseeno, kaj se bo
"■aviliščem dogajalo v pri-
šle se je zbralo na ponedelj-
javnem protestnem sho-
^ 8a je pred zaprtim zdravi-
pripravila krajevna
Jost Rimske Toplice. Po
^ predsednika KS Draga
^ so protestni shod pri-
^ v podporo takojšnje oži-
: Zdravilišča in v opozorilo
J. da je čas neodgovornosti
^r^vilišča minil. Kotjezna-
dosedanja prizadevanja
^ov in občine Laško niso
^ sadov, zato krajani meni-
So izčrpali že vse demo-
^^ dialoge s predstavniki
^ in da bodo za reševanje
■ l^ne problematike v pri-
Uporabili manj demo-
načine.
Sprva so v Rimskih Toplicah
nameravali tudi opozorilno za-
preti magistralno cesto skozi
kraj, vendar so kasneje na pod-
lagi zagotovil Ministrstva za
obrambo, da so aktivnosti za
oživitev zdravilišča v zaključni
fazi in da lahko vodstvo krajev-
ne skupnosti končno rešitev
pričakuje do konca meseca, od
te namere odstopili. Vendar
krajani tudi tem obljubam ne
verjamejo povsem. Zato so na
nedeljskem protestnem shodu
podprli predlog vodstva krajev-
ne skupnosti, da bodo 15. ok-
tobra trajno, torej do rešitve
problema zdravilišča, zaprli
magistralno cesto Celje-Zidani
Most, če do petega oktobra le-
tos ne bodo prejeli pisnega za-
gotovila vlade o sprejetih reši-
tvah za zagon zdravilišča.
Zavedajo se namreč, da bi
bilo lahko zdravilišče v pri-
hodnje paradni konj turistič-
nega razvoja kraja, in da je v
tem trenutku sprijazniti se z
usodo zanje najslabša mož-
nost. Zato tudi v tem predvo-
lilnem času ne bodo popustili.
SERGEJA MITIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Slavka Šergan, krajanka Rimskih Toplic: »Nad protestnim
shodom sem zelo navdušena, tako kot večina krajanov.
Moram pa priznati, da ljudje ne verjamemo več številnim
obljubam vlade in Ministrstva za obrambo, da bo zdravilišče
znova oživelo. In to je po mojem mnenju tudi eden od
vzrokov, da se je protestnega shoda udeležilo precej manj
ljudi, kot je bilo sprva pričakovano. Med drugim tudi zato,
ker je bila ob istem času v Rimskih Toplicah maša z visokim
predstavnikom cerkvenih oblasti.«
»Delovna mesta so zaprli z vojaškimi pečati«, »Hočemo zdravilišče, ki živi - nočemo
zdravilišča, ki umira«, »Nočemo biti Balkan - hočemo biti Evropa«, »Zdravilišče umira -
Drnovšek molči« - takšne so bile parole na transparentih, ki jih je na nedeljskem protestnem
shodu za oživitev zdravilišča v Rimskih Toplicah nosilo več kot dvesto zbranih krajanov. Bodo
njihove prošnje uslišane ali je bil tudi tokratni protest zaman?
□
MOS 96
Obrt od obljub ne bo zadihala
Stanislav Kramberger, predsednik UO OZS in PO 29. MOS, slaba vest Vlade RS
Ob odprtju 29. MOS je
predsednik UO OZS in PO
29. MOS Stanislav Kramber-
ger nanizal nekaj lani izre-
čenih, a do letos še neizpol-
njenih obljub slovenske vla-
de. Slovensko malo gospo-
darstvo z več kot 122 tisoč
zaposlenimi in kar tretjin-
skim deležem v celotnem
družbenem proizvodu si le-
tos - kljub predvolilnemu ča-
su - ne želi več obljub, priča-
kuje pa konkretne ukrepe.
»Občutek, ki smo ga obrtni-
ki dobih na lanskem sejmu,
da so najodgovornejši dojeli
naša opozorila in končno
spoznali, kako pomembno je
za celotno državo, da naredi-
mo konec finančni nediscipli-
ni, je bil napačen. Spomniti
moram na sklepe, ki jih je lani
tukaj v Celju sprejel parla-
mentarni odbor za gospodars-
tvo in jih naslovil na resorna
ministrstva ter Združenje
bank Slovenije. In kaj od tega
je bilo storjenega? Združenje
bank priporočilu ni prisluhni-
lo, vlada oziroma njena resor-
na ministrstva OZS k pripravi
delovnih zakonskih besedil
niso nikoli povabila. OZS lah-
ko sodeluje šele, ko so zakoni
v parlamentarnem branju,«
pravi Kramberger in opozarja,
da sta slovenskim obrtnikom
vselej prisluhnila parlamen-
tarni odbor za gospodarstvo in
predsednik Vlade RS dr. Janez
Drnovšek, z resornimi mini-
strstvi pa doslej skupnega je-
zika niso našli.
Maja letos je OZS pripravila
poseben apel, v katerem je
državo opozorila, da je po-
trebno takojšnje ukrepanje, ki
bo zaustavilo propadanje slo-
venskega gospodarstva. Opo-
zorila so bila argumentirana
in dobronamerna, brez pred-
volilnega krcanja vladajoče
koalicije, rezultat pa le pogo-
vor z resornim ministrom Me-
todom Dragonjo, ki je obrtni-
kom sicer izrekel vso podporo
in jim priznal, da imajo zaradi
premajhne pozornosti države
pravico izražati nejevoljo, ter
pisna podpora ene od parla-
mentarnih strank. Morda bo
priložnost, da odgovorni, na
katere je bil majski apel na-
slovljen, svoje odgovore obrt-
nikom in podjetnikom izreče-
jo vsaj zdaj, v času MOS.
V spremembah in dopolni-
tvah pokojninskega zakona
je sicer upoštevanih nekaj
pripomb OZS, a hkrati je za
obrtnike ukinjena možnost
plačevanja za ožji obseg pra-
vic. S tem, ko je pokojninska
osnova za zasebnike manj
ugodna, je zakonodajalec
uvedel dve neenakopravni
kategoriji državljanov - obrt-
niki se sprašujejo, kako sta
ob takšni odločitvi poslan-
cev lahko molčala premier
dr. Drnovšek in minister za
delo mag. Rop, ki sta proble-
matiko še kako dobro pozna-
la. Na koncu jim ni preostalo
drugega kot da sprožijo us-
tavni spor, ki pa še ni rešen.
Priložnosti je dovolj - od tor-
kove razprave o delu na črno,
srečanj s posameznimi resor-
nimi ministri do za jutri napo-
vedanega srečanja s predsed-
nikom vlade dr. Janezom Dr-
novškom. Koliko pa bodo le-
tošnje obljube, izrečene.v Ce-
lju, držale, bomo lahko sodili
šele čez čas. »Praznih predvo-
lilnih obljub nam ni mar. Ne
bomo se pustili zapeljati. Ho-
čemo konkretne dogovore o
konkretnih problemih in teža-
vah,« v en glas trdijo obrtniki.
Trgovina je dvosmerna
Avstrijski dan na MOS - Srečanje članov strokovnih sekcij Avstrije in Slovenije
Drugi sejemski dan je bil v
znamenju predstavitve av-
strijske obrti in podjetništa.
Organizatorji so pripravili
dvoje srečanj, avstrijski po-
slovni dan ter delovno sreča-
nje članov strokovnih sekcij
iz Avstrije in Slovenije.
Letošnje srečanje članov
strokovnih sekcij je bilo zelo
dobro obiskano. Pogovora se
je udeležila približno 20-član-
ska delegacija iz Gospodarske
zbornice Štajerske, med njimi
predstavniki cehov kovinar-
jev, elektro stroke, tekstilcev,
čevljarjev, frizerjev, usnjarjev,
kamnosekov, pleskarjev, le-
sarjev, gradbincev, pletilcev in
tkalcev. Približno 20 predstav-
nikov različnih sekcij je sode-
lovalo tudi iz Slovenije, med
njimi so bili predstavniki le-
sarjev, kovinarjev, grafičnih in
papirnih dejavnosti, zlatarjev,
steklarjev, frizerjev, čevljarjev
in usnjarjev, plastičarjev ter
elektro sekcije.
Avstrijski in slovenski
obrtniki ter podjetniki so iz-
jemno zadovoljni z letošnjim
Poslovnim dnevom Avstrije.
Med gospodarstveniki z
obeh strani meje je bilo kar
150 poslovnih srečanj, na po-
govorih pa so navezali prib-
ližno 70 konkretnih poslov-
nih stikov.
Dosedanje sodelovanje
med Gospodarsko zbornico
Štajerske in Obrtno zbornico
Slovenije sta podpredsednik
štajerske zbornice Ambros
Lackner in predsednik
upravnega odbora Obrtne
zbornice Slovenije Stanislav
Kramberger ocenila kot iz-
jemno uspešno, oba pa si že-
lita tesnejšega sodelovanja tu-
di v prihodnje. Po podatkih
Ambrosa Lacknerja znaša let-
na trgovinska menjava med
Avstrijo in Slovenijo 10 mili-
jard šilingov, od tega pred-
stavlja kar 20 odstotkov trgo-
vinska menjava s Štajersko.
Po besedah Ambrosa Lack-
inflacija še dvomestna, priča-
kujem, da bo že prihodnje
leto padla pod 10 odstotkov.
Bistveno se je izboljšal tudi
ugled Slovenije v mednarod-
nih institucijah, pri tujih ban-
kah Slovenija velja za kreditno
sposobno državo, obenem pa
že izpolnjuje vrsto pogojev, ki
jo približujejo Evropski uniji,«
je na srečanju ocenil podpred-
sednik Gospodarske zbornice
Štajerske Ambros Lackner.
Do polclica in dela
Za 26 obrtnih poklicev izobražuje 21 slovenskih srednjih
šol - Na 29. MOS predstavitev deficitarnih poklicev
še jutri bo OZS v sodelova-
nju z Republiškim centrom
za poklicno izobraževanje
med 10. in 15. uro v Il.galeriji
dvorane A predstavljala 14
deficitarnih obrtnih poklicev.
V Sloveniji trenutno na 21
srednjih šolah izobražujejo za
26 obrtnih poklicev, kar 14
med njimi pa je po oceni slo-
venskih obrtnikov deficitar-
nih. Povpraševanje po delav-
cih teh poklicev - gre za pokli-
ce zidar, tesar, dimnikar, sli-
kopleskar, usnjarski konfek-
cionar, usnjarski galanterist,
čevljar, kemični čistilec, vzdr-
ževalec tekstilij, pletilja, orod-
jar, konstrukcijski ključavni-
čar, finomehanik, strojni me-
hanik, monter hladilnih na-
prav, monter vodovodnih na-
prav, monter ogrevalnih na-
prav, monter klimatskih na-
prav in monter plinskih na-
prav - je danes, prav tako pa
bo tudi še čez 3 ali 4 leta, večje
od ponudbe in bodo mladi
tudi zanesljivo dobili delo.
Predstavlja se 5 srednjih
šol; Srednja gradbena in eko-
nomska šola iz Ljubljane,
Srednja gradbena šola iz Mari-
bora, Srednja šola iz Domžal,
Srednja tekstilna, obutvena in
gumarska šola iz Kranja ter
Srednja kovinarska, strojna in
metalurška šola iz Maribora.
Zaenkrat je za predstavitev
poklicev prijavljenih 6.950 os-
novnošolcev iz 110 šol po vsej
Sloveniji, po besedah Antona
Lampiča iz OZS pa se bo pred-
stavitve udeležilo še več slo-
venskih sedmo in osmošolcev.
Janja Meglič, ki v OZS vodi
službo za izobraževanje po-
jasnjuje, da je sama predstavi-
tev deficitarnih poklicev zgolj
ena od akcij, ki so jih v času
MOS pripravili v Celju. Minillo
soboto so namreč že pripravili
modno revijo izdelkov učen-
cev srednjih tekstilnih in us-
njarske šole, OZS pa je razpi-
sala tudi 2 literarna natečaja.
V ponedeljek je OZS podrob-
nejše podatke o obrtnem po-
klicnem izobraževanju in pro-
stih učnih mestih vključila v
svoje' strani na Internet, do
novembra pa bodo na to temo
izdelali še CD-rom, ki ga bodo
razposlali vsem slovenskim
OŠ. Šolarji, ki obiščejo MOS,
se ob predstavitvi deficitarnih
pokUcev lahko preizkusijo v
posameznih ročnih spretno-
stih, v OZS in Republiškem
centru za pokUcno izobraže-
vanje pa želijo s posebno an-
keto izvedeti, od kod njihove
poklicne namere.
nerja trgovinski odnosi ne
smejo biti enosmerna cesta,
izvoz in uvoz pa je treba urav-
notežiti. »Avstrija se dobro
zaveda, kakšno krizo je v Slo-
veniji povzročila izguba jugo-
slovanskih tržišč, prišlo je do
razpada številnih velikih pod-
jetij, prav obrt in podjetništvo
pa sta omogočila odpiranje
novih delovnih mest. Sloveni-
ja je v zadnjih nekaj letih zelo
napredovala in čeprav je letos
Zanimanje slovenskih sedmo in osmošolcev za predstavitev
deficitarnih obrtnih poklicev je zelo veliko - na stojnicah vseh
petih srednjih šol v Il.galeriji dvorane A se lahko preizkusijo v
nekaterih ročnih spretnostih, učenci pa jim demonstrirajo
tudi nekatera praktična opravila svojih poklicev.
SEJEMSKI BAROMETEl
Predstavitev
Eurocoma
Obiskovalcem sejma in
poslovnim partnerjem se je v
torek predstavilo zasebno
računalniško podjetje Euro-
com. Podjetje v lasti Cirile in
Vita Klinca iz Petrovč zapo-
sluje 21 delavcev, ukvarjajo se
s prodajo računalnikov A
Open sistem Acer group,
strankam pa nudijo vse od
svetovanja, projektiranja,
vzdrževanja sistemov, organi-
zirajo tečaje in so pooblaščeni
serviser za tiskalnike Epson.
Podjetje Eurocom ima že dve
leti vozlišče za Internet, svojo
poslovno enoto trenutno od-
pirajo v Ljubljani, na tokratni
predstavitvi pa so obiskoval-
cem predstavili digitalni pre-
nos govora in podatkov ISDN.
KajjeBC-NET?
Gospodarska zbornica
Slovenije je v ponedeljek na
sejmišču predstavila medna-
rodno mrežo za poslovno so-
delovanje BC-NET. To je mre-
ža svetovalcev, ki jo je obliko-
vala Evropska unija za pomoč
majhnim in srednje velikim
podjetjem pri iskanju poslov-
nih partnerjev na področju
Evropske unije. Srednje in
Vzhodne Evrope ter drugod po
svetu. Sedež mreže BC-NET je
v Bruslju, slovenska podjetja,
ki se želijo vključiti v mrežo,
pa to lahko storijo s pomočjo
nacionalnega kontaktnega
centra pri Gospodarski zbor-
nici oziroma pooblaščenih
svetovalcev. Mreža deluje v
Sloveniji dva meseca in je do-
bra rešitev za pridobivanje
kvalitetnih partnerjev na zau-
pen način. V tem času je bilo v
mrežo posredovanih 10 tako
imenovanih profilov, 2 slo-
venski podjetji pa že navezu-
jeta konkretne poslovne stike
s tujimi partnerji.
ENTEC za siovensica
podjetja
Za mednarodni projekt
Pospeševalnega centra za
malo gospodarstvo o mož-
nostih vključevanja sloven-
skih podjetij v Interprise
program ENTEC 96, ki so ga
predstavili v okviru obse-
jemskih prireditev na MOS,
je tudi med slovenskimi pod-
jetniki veliko zanimanja.
Gre za enega utečenih progra-
mov Evropske unije, v kate-
rem sodelujejo Euro Info Cen-
tri iz devetih držav in je name-
njen pospeševanju medseboj-
nega sodelovanja med majh-
nimi in srednje velikimi pod-
jetji. Slovenija je bila preko
mreže Euro Info Centrov lani
prvič povabljena k sodelova-
nju v projektu Interprise, na
zaključnem srečanju je sode-
lovalo 20 slovenskih podjetij,
ki so sklenila 18 poslov. Letoš-
nje srečanje bo specializirano
in namenjeno- podjetnikom,
ki se ukvarjajo z varovanjem
okolja. Doslej se je za sodelo-
vanje na zaključnem srečanju,
ki bo 21. in 22. oktobra v
nemškem Dessau, odločilo
118 podjetij, med njimi 16
slovenskih. Za sodelovanje v
Interprise programu ENTEC
96 se lahko do 6. oktobra
prijavite v Pospeševalnem
centru za malo gospodarstvo
ali podjetju Inel v Ljubljani.
Finandranjej
vrednostnimi pni
V okviru spremljajo^
jemskih prireditev je |
torek razširjena seja i
nega odbora Združenja
nega gospodarstva. Poc
se je udeležil generalni
tor Ljubljanske borze dr.
ko Veselinovič, ki je ude
cem govoril o načinu fina
nja preko izdaje različnih
nostnih papirjev. Po oce
selinoviča se v večini p(
še vedno odločajo za fina
nje s pomočjo bank, ni p;
jetnikov, ki bi denar za
investicije zbirali z izdajo
nostnih papirjev. Spodnjj
za izdajo vrednostnih pa
je po oceni Veselinoviča
ližno pol milijona mark
kot za obrtnike pa je t
oblika financiranja prii
za podjetnike.
Predstavitev N
Nova Ljubljanska b
d.d. Ljubljana je naj
slovenska banka, saj
največje tržne delež
ključnih področjih po<
nja. V Sloveniji ima ban
podružnic, 1 predstavi
in 76 poslovalnic, skup
posluje 2473 delavcev, i
no razvejana je tudi
mednarodna poslovna n
V okviru spremljajočih s
skih prireditev so leto
drobneje predstaviU st
nekaterih podjetij sk
NLB, zlasti LB Leasinj
Trading in LB Factors.^
Slovenija-
evropska orodji
Razvojni center oro(
tva Slovenije Tecos, ki s
torek predstavil na MC
bil ustanovljen na po
slovenskih orodjarjev
1993, uradno je z deloi
čel leto dni kasneje. 1
njegov sedež je v Celju,
varja idejo, da je Slov
evropska orodjarna. Slo\
ima namreč dobre kadre
dicijo in izkušnje, zate
slovensko orodjarstvo r
možnosti, da si pridobi i
drži ustrezni evropski
delež. Po besedah Karla
me, v.d. direktorja Teco
bil Razvojni center oro(
tva Slovenije ustanovljen
menom povezovanja sli
skega orodjarstva z ol
univerzama in drugimi
tucijami. Zato bo ena oi
slednjih nalog Tecosa pr
cija orodjarstva doma in
jini. Dodal je še, da s
Tecos poleg tržno ekono
promocije lotil tudi proi
je orodjarstva med mla
letos pa načrtujejo v Celj
tanovitev Testno izobraž
nega centra TECOS-TIC.
Za sodelovanj
člani Društev ekonom
iz Celja, Maribora, Nc
mesta ter Zveze ekonoin
Slovenije so se na Medn^
nem obrtnem sejmu sre6
prvem delovnem sest^
kjer so usklajevali pogo^
ustanovitvi Zveze v okvir'
vega zakona. Sicer pa so
večji poudarek namenf'
jemu sodelovanju v prih^'
medsebojni izmenjavi P'
kov in pomoči pri soorg3
ranju seminarjev.
MOS 96
□
{a mani dela na črno
V OZS pripravili predlog Zakona o delu na črno
^ osrednjem obsejem-
^ posvetu 29. MOS je
L prvič argumentirano
?2orila na aktualno prob-
^tiko dela na črno, v raz-
,vi, ki jo je vodil predsed-
ijOZS Miha Grah, pa so
jglovali tudi predstavniki
jprnih ministrstev.
^S 50 pripraviU obsežno
jdivo, v katerem so oprede-
I pojem in obseg dela na
JO v Sloveniji in tujini, kla-
jcirali njegove vzroke in po-
jjice, navedli, kako se s
oblematiko spopadajo v tu-
j in - kar je najpomem-
ujje - predstavili svoj pred-
IZakona o delu na črno. V
jjivu Pavla Sedovnika je
jaj zaskrbljujočih številk;
ijnjih 5 let se je število zapo-
jih v gospodarstvu zmanj-
jo za 135.900, Inštitut za
cnomske raziskave ocenju-
da je v Sloveniji 450 tisoč
(encialnih udeležencev de-
na črno oziroma okoli 240
of dejanskih, preračunano
klovne ure pa bi to pomeni-
med 80 in 85 tisoč novih
lovnih mest ali - spet glede
[povprečje - preko 40 tisoč
di obrtnih obratov. Obseg
dela na črno se v Sloveniji
opredeljuje med 16,8 in 25%
celotnega družbenega proi-
zvoda, to pa je med evropski-
mi državami takoj za Italijo,
in za tako malo gospodarstvo
kot je slovensko, več kot za-
skrbljujoče.
Predsednik UO OZS Stani-
slav Kramberger je ocenil, da
je očitno gradivo o delu na
črno resnično vroče, saj so
bili komentarji nanj vroče-
hladni. Zatiskanje oči pred
tem, da trenuten položaj v
Sloveniji prav sili k delu na
črno (med 120 tisoč iskalci
zaposlitve v Sloveniji je veli-
ko takšnih, ki redne zaposli-
tve ne želijo sprejeti, saj bi
jim s tem ugasnila pravica do
nadomestila, delodajalce pa
zaposleni »na črno« veliiio
manj stanejo), pa je škodlji-
vo za vse - državo, delodajal-
ce in delojemalce.
V Sloveniji zakonodaja
omogoča delno sankcionira-
nje dela na črno, dejstvo pa je,
da so na udaru predvsem le-
galni subjekti (registrirani
obrtniki in podjetniki), čisti
»ilegalci« pa skoraj ne, opo-
zarjajo v OZS. Razprava je na
splošno izzvenela v pozdrav
prizadevanjem OZS, da se de-
lo na črno čim bolj omili (po-
vsem odpraviti ga ne bo mogo-
če nikoli), dilema pa je, ali v
okviru dograjevanja obstoječe
zakonodaje ali s krovnim za-
konom o delu na črno. Pojav
dela na črno in njegova obrav-
nava, na kar so opozarjali med
posvetom, sta razdrobljena
med resorna ministrstva (tudi
nadzor različnih inšpekcij) - v
času 29. MOS pa so predstav-
niki le-teh prvič sedli za skup-
no mizo.
Generalni sekretar OZS
Anton Filipič je opozoril, da
se vse več slovenskih obrtni-
kov sprašuje, zakaj sploh
vztrajajo kot legalni subjek-
ti, saj bi se jim veliko bolj
splačalo preiti med »ilegal-
ce«. Če bi država bolj sprem-
ljala in sankcionirala delo
na črno, tistim, ki želijo svo-
je delo »legalizirati«, pa za-
gotovila določene vzpodbu-
de in olajšave, bi se krog
davkoplačevalcev razširil,
obremenitve pa bi se lahko
na ta račun zmanjšale.
Zmanjševanje dela na črno
bo po predlogu OZS mogoče
le z vzpodbudami in olajšava-
mi za odpiranja novih obratov
ter doslednim sankcionira-
njem dela na črno. Problema-
tike se je ne glede na predvo-
lilni čas treba lotiti takoj -
kajti delo na črno je tako ob-
sežno in »nehvaležno« vpraša-
nje, da čas za njegovo razreše-
vanje ne bo nikoli primeren,
je v razpravi poudaril tudi mi-
nister za zakonodajo Lojze
Janko, ki pa je na posvetu,
žal, spregovoril le v svojem
imenu in ne kot minister.
Prizadevanja OZS, da se
sprejme Zakon o delu na črno
- v lastnih vrstah so ga pri-
pravili kot izziv in odgovor
državi, ki se po njihovem
tega vprašanja ne loteva do-
volj resno - sta podprla tudi
poslanca DZ Nada Skuk in
Stane Frim. Slednji je celo
zatrdil, da bodo dodelano in
izpiljeno zakonsko besedilo -
v primeru, da tega ne bo stori-
la vlada sama - poslanci SKD
v novem mandatu DZ sami
neposredno vložili v parla-
mentarno proceduro. »Zdaj je
žal premalo časa, saj v DZ z
rednim delom zaključujemo
konec meseca,« je dejal Frim.
Ognjemet in domača obrt
v Celju letos posebnega programa spremljajočih kulturnih,
zabavnih in družabnih obsejemskih prireditev ni, nekaj pa se
ob redni ponudbi kulturnih ustanov v mestu le dogaja.
V Galeriji Mozaik v Gosposki ulici 3 so sočasno z odprtjem 29.
MOS odprli razstavo likovnih del, nastalih v času IV. Mozaikove
likovne kolonije v Braslovčah, podjetje Tingo pa je ob pomoči
dvajsetih sponzorjev minulo soboto na celjskem Starem gradu
pripravilo ognjemet (na sliki). Nocoj ob 18. uri bodo v SLG Celje
uprizorili lansko uspešnico Florentinski slamnik. Turistično
društvo Celje pa pripravlja letos že četrtič v času MOS predstavi-
tev slovenske domače obrti na Glavnem trgu v središču mesta.
Prestavitev posameznih obrtnih spretnosti bo na Glavnem trgu v
središču Celja v soboto, 21.septembra, med 8. in 12. uro,
obiskovalci pa bodo lahko poskusili tudi dobrote, ki jih bodo za
to priložnost pripravile članice Aktiva kmečkih žena Celje, ter
prisluhnili Godbi na pihala Emo.
Hiša obrti
Na celjskem sejmu je letos deset mojstrskih delavnic
^ obrti je ena tistih za-
■"vosu Mednarodnega
'^ega sejma, ki vsako leto
Vabi številne obiskovalce.
Istri iz vse Slovenije v njej
''Istavljajo domačo in
'ctno obrt.
^^^
'''3V po zaslugi Hiše obrti so
'^gi Slovenci spoznali vrsto
^nih dejavnosti, veliko za-
da je Hiša obrti tako lepo
I ^la, pa imajo poleg števil-
^ojstrov seveda ljudje v
ll^f^i zbornici Slovenije ter
''^valec za domačo in umet-
Goran Lesničar-Puč-
' ^iši obrti pred halo A se
predstavlja 10 slovenskih
gov. ki v živo izdelujejo
domače in umetne
U" ^ mojstrskih delavnicah
I ^^^vljajo graviranje ste-
' ^edičarstvo in svečars-
tvo, pečarstvo, lončarstvo, ste-
klopihaštvo, umetno kovaš-
tvo, restavriranje preprog, kle-
kljanje, izdelavo in montažo
skodel ter pletarstvo.
Bojan Koželj iz Stahovice, ki
se edini v Sloveniji uradno uk-
varja z izdalavo in montažo
skodel pravi, da je za njegovo
delo vse več zanimanja med
mladimi, skodle pa vse pogo-
steje uporabljajo za prenovo
streh na spomeniško zaščite-
nih objektih, cerkvah in tudi
vikendih. Prvič se v Celju in
Hiši obrti predstavlja Gordana
Tomišič iz Maribora, edina
mojstrica v Sloveniji, ki se uk-
varja z obnovo dragocenih
orientalskih preprog. Ločar
Franc Kremžar iz Komende in
kovaški mojster Vlado Zupan-
čič iz Slovenj Gradca sta že
stara znanca Hiše obrti, oba pa
sta prepričana, da se z dobrim
delom da preživeti, svoje zna-
nje in spretnosti pa rada poka-
žeta vsem obiskovalcem. V Hi-
ši obrti tudi tokrat ne manjka
izdelovanje znamenitih idrij-
skih čipk, kot je povedala Mile-
na Vončina, pa tudi na sejmu
ne manjka številnih interesen-
tov, ki bi se radi udeležili tečaja
klekljanja.
Številne resnično lepe izdel-
ke kar 92 slovenskih mojstrov,
ki se ukvarjajo z domačo in
umetno obrtjo, pa si lahko obi-
skovalci ogledajo in seveda tu-
di kupujejo v dvorani A. Vsi
izdelki imajo pozitivno mne-
nje komisije za ocenjevanje iz-
delkov domače in umetne obr-
ti. Kot pravi Goran Lesničar-
Pučko postaja prostor v dvora-
ni A že tesen, zato se dogovar-
jajo, da bi prihodnja leta imeli
na voljo nekaj več kvadratnih
metrov. Tega bodo zagotovo
veseli tako obiskovalci kot tudi
sami razstavljavci.
Priznanja 29. MOS
Sinoči podeljena priznanja OZS, Mestne občine Celje in Celjskega sejma
Sinoči so podelili sejemska priznanja
Obrtne zbornice Slovenije (zlate, srebrne
in bronaste cehe) ter letos prvič posebno
priznanje bril>antni ceh, priznanja Mest-
ne občine Celje in priznanja Celjskega
sejma d.o.o.
Na 29. MOS se je v ponedeljek začelo tudi
prvo mednarodno ocenjevanje inovacij, raz-
stavljenih na sejmu.
Priznanja najboljšim bodo podelili nocoj -
v konkurenci zanje je 26 slovenskih in 6
hrvaških inovacij - komisija pa je že določila
8 zlatih, 12 srebrnih in 11 bronastih priznanj
SPIM ter 1 priznanje za sodelovanje na sej-
mu.
V OZS so se letos prvič odločili za podeli-
tev Briljantnega ceha OZS, najvišjega zbor-
ničnega priznanja, ki ga je za svoje življenj-
sko delo in številne odmevne dosežke (med
leti 1979 in 1993 je prejel kar 41 priznanj za
kakovost svojih izdelkov in inovacij) prejel
Celjan Vili Poznik.
Zlati ceh OZS
Daniel Gajšt iz Zgornje Polskave (lesna
galanterija);
Orglarstvo Škrabl iz Rogaške Slatine (izde-
lovanje in popravilo orgel);
Ing. Marko Popit iz Brezovice (strojno
ključavničarstvo).
Srebrni ceh OZS
Milan Aleš iz Ljubljane (plastika);
Firšt Rototehnika iz Mozirja (elektro dejav-
nost);
Edvin Ribič iz Medvod (izdelava strojev
RIPAK);
Steklarstvo Kreativ, Franc Saj ko iz Rogaške
Slatine;
VIRO, Damjan Rotter iz Ljubljane (elektro-
mehanika, pakirni stroji VIRO);
Štajerska gospodarska zbornica Gradec.
Bronasti ceh OZS
Anton Ježovnik iz Žalca (ključavničars-
tvo);
Območna obrtna zbornica Celje,
M-GAL, Metod Smrtnik iz Horjula (kovi-
narska dejavnost);
Rolando Benedik iz Hrastnika (izdelki iz
steklobetona);
RUJ, Franc Razpet iz Sežane (predelava
tekstila);
Roberto Šket iz Teharij (zidarstvo, fasa-
derstvo, cementninarstvo);
Puškarstvo Borovlje iz Avstrije (predstavi-
tev lovskega orožja).
Priznanja Mestne pbčine Celje
Firšt Rototehnika s.p. iz Mozirja (za pro-
gram regulacijske avtomehanike za centralno
ogrevanje);
Pomol d.o.o. iz Kopra (za daljinsko avto-
matsko upravljanje vrat).
Posebno priznanje Mestne občine Celje
Lončarsko podjetje Komenda (za kako-
vostno obujanje slovenske lončarske tradici-
je).
Priznanja Celjskega sejma d.o.o.
Kovinotehna d.d. Celje (za dolgoletno
partnerstvo in prispevek k razvoju sejma, za
strokovno sejemsko predstavitev);
Vrtnarstvo Celje (za dolgoletno sodelova-
nje, za prispevek k celostni ureditvi sejmiš-
ča);
Emonec Elektromehanika Luzar s.p. Koper
(za dolgoletno sodelovanje, za strokovno
predstavitev izdelkov iz lastnega proizvod-
nega programa);
Industrijska in trgovinska zbornica Hochr-
hein-Bodensee - Industrie und Handelskam-
mer Hochrhein-Bodensee (za dolgoletno
partnerstvo in kvalitetno predstavitev na sej-
mu).
Iz sejma so poročali: Irena Baša, Sergeja Mitič, Greta Senič, Ivana Stame^čič. Foto SHERPA.
10
INTERVJU
Zdravniki so finančno nepismeni
Ugotovitve in načrti novega direktorja Splošne bolnišnice Celje dr. Samo Fakina
v prvih mesecih letos je celjska bolnišnica,
ki je ob koncu lanskega leta vendarle začela
dajati otipljive rezultate sanacije, saj je že
začela tekoče poslovati brez izgub, zopet
zapadla v dolžniško agonijo. Konec maja je
tedanji direktor dr. Aleš Demšar ponudil
svetu bolnišnice ostavko na svojo funkcijo,
ki jo je svet sprejel, 1. avgusta pa je bolnišni-
ca dobila novega direktorja, Trboveljčana dr.
Sama Fakina.
Vprašanje, kako bo dr. Fakin ozdravil svojega
doslej najtežjega bolnika, si v zadnjem mesecu
in pol ne zastavljajo le zaposleni v bolnišnici,
ampak gotovo tudi mnogi zdravstveni zavaro-
vanci, ki konec koncev vsak mesec plačujejo
prispevke tudi zato, da lahko celjska bolnišnica
dela.
Vašo kandidaturo za direktorja bolnišnice
je podprlo tudi ministrstvo za zdravstvo. Ali
zato, ker imate izkušnje tudi kot svetovalec
za ekonomiko zdravstva pri Zavodu za
zdravstveno zavarovanje, kjer ste bili zapo-
sleni pred prihodom v Celje?
Ministrstvo me je podprlo predvsem zato,
ker v podjetju, ki je v tako globoki krizi kot je
na primer celjska bolnišnica, notranji človek,
pa naj je še tako dober - in misUm, da je bil dr.
Aleš Demšar dober direktor - preprosto ne
more nič narediti. Mora priti nekdo od zunaj.
Tudi zato, da lažje naredi potrebne zasuke. In
prav mentalni, ideološki zasuk je tisti, ki ga
potrebuje celjska bolnišnica. Prav vsi morajo
spoznati, da bolnišnica ni le zaradi zdravljenja,
ampak je v njeno delovanje nujno vpleten tudi
denar. Prilivi le-tega pa so omejeni s strani
zavarovancev. Ne le v Celju, tudi povsod dru-
god ugotavljam velik razkorak med načinom
mišljenja in stvarnostjo. Zdravstveno osebje se
v preteklosti iz ideoloških razlogov ni smelo
ukvarjati s financiranjem in organizacijo. Pa
sploh ni res, da se zdravniki in sestre ne znajo
ukvarjati s financami. Dokaz je pri zasebnih
zdravnikih, ki se finančno opismenijo v dveh
ali treh mesecih ko grejo na svoje. Ker je bilo v
bolnišnicah trideset let prepovedano razmišlja-
ti, koliko kaj stane, je tistim, ki naročajo mate-
riale, niso pa finančno odgovorni, še danes
popolnoma vseeno, kakšne stroške delajo. Za-
to se mi zdi zelo pomembno, in to je eno od
zdravil za celjsko bolnišnico, vzpostaviti pri
zdravnikih stroškovno zavest.
Kako boste to dosegli?
Pravna podlaga bo nov statut, na osnovi
katerega bomo ustanovili ožji strokovni kole-
gij, ki bo usklajeval stroko z razpoložljivimi
financami. To pomeni, da bodo zdravniki dolo-
čali, koliko in kakšno stroko bomo imeli v
bolnišnici. Preden bomo na strokovnem po-
dročju karkoli začeli na novo, bomo najprej
izračunali, ali si to sploh lahko privoščimo. Če
nam bo uspel takšen mentalni zasuk, bomo
naredili zelo veliko, pa čeprav se mogoče zdi to
zelo smešno, saj, konec koncev, tako razmišlja
večina v zasebnem življenju. Zdravniki pri
naročanju zdravil sploh ne gledajo na ceno in
ne razmišljajo o tem, da je kakšno domače
zdravilo, ki je prav tako učinkovito kot uvože-
no, lahko tudi do trikrat cenejše. V mentaliteti
povprečnega zdravnika sploh ni, da bi se vpra-
šal, koliko stanejo zdravila ali preiskave. Zato
je moj osnovni cilj vpeljati v stroko t. i. učinko-
vitost porabe danih sredstev.
Na kakšen način boste zdravstveni kader
naučili novega načina razmišljanja?
Že oktobra ali najkasneje novembra bomo
začeli z ekonomskim izobraževanjem zdravni-
kov. Zanimivo je, da večina zdravnikov sploh
ne ve, kako deluje sisterh financiranja zdravs-
tvene dejavnosti. Moram poudariti, da ne po
lastni krivdi, saj je bilo dolga leta prepovedano
ekonomsko misliti.
Pričakujete odpore proti takšnemu uče-
nju, ki za marsikoga verjetno ne bo prav
prijetno?
Nekaj že, vendar sem prepričan, da se zdrav-
niki ne bodo upirali dejstvu, da lahko porabijo
le toliko denarja, kot ga je na voljo. Odpore
pričakujem predvsem zato, ker bomo delali
nekaj novega, vse, kar je novo, pa večino že v
naprej odbija. Vendar ni druge poti. Če ne
bomo naredili tega koraka, bo bolnišnica še
naprej v rdečih številkah.
Kdaj bo po vašem takšno izobraževanje
začelo dajati učinke?
Gotovo bomo potrebovali najmanj dve ali tri
leta, saj je v človekovi psihi najtežje spreminjati
mentaliteto. Žal smo vsi še vedno cepljeni s
samoupravljanjem, kjer je lahko vsak vse rekel.
Današnji časi tega ne dovoljujejo več, saj je tudi
bolnišnica poslovni subjekt. Bolnišnica ima
svoje poslanstvo, to je nudenje zdravstvenih
storitev na specialistični in specialistično hos-
pitalni ravni. To celjska bolnišnica tudi dela,
vendar ne za lepe oči, ampak za denar. Jaz sem
tu zato, da delo koordiniram, vodje oddelkov
pa so zato, da najbolj učinkovito in racior
organizirajo delo oddelkov in pri tem sevei
pozabijo na finančne zmožnosti.
Boste potemtakem namesto zdravn
imeli v bolnišnici same ekonomiste?
Nikakor ne, vendar se bo tisti, ki bo hote
šef, moral tudi ekonomsko opismeniti. 2i
niki bodo morali spoznati, da lahko delaj(
okviru finančnih zmožnosti, vse ostalo je
ba.
Celjsko bolnišnico lahko torej iz agd
reši le celjska bolnišnica.
Seveda pričakujemo tudi finančne inje
od zunaj, saj lastnega denarja za velike nal i
nimamo. Po zakonu je naš investitor min:
tvo za zdravstvo, ki bo letos plačalo operai i
blok in centralno intenzivno terapijo. Zan
poslovanje pa pomoči od zunaj v glavnei
bo več. Celjska bolnišnica ima še veliko re,
moramo se le najbolj optimalno organiz
Če bi ubrali kakršnokoh drugo pot, bi c
veliko krivico vsem zavarovancem. V
zdravnikov in glavnih medicinskih sester
podprlo napovedane spremembe in uki
posebne pogovore bomo imeli tudi z vsi
oddelkom posebej. Spreminjanje mentalitf
samo medicinske v medicinsko finančno j(
dolgotrajen proces. Dokler ne bomo vsi z
»dihati« enako, bomo imeli v bolnišnici d
močne kontrolne mehanizme.
To pa naj bi bila nova poslovodna ekip
Ker menim, da je Splošni bolnišnici Ce
pretekhh letih manjkal predvsem t.i. coe
ling, finančni nadzor, sem se ves avgust ub
zlasti s postavitvijo nove poslovodne el
katere osnovna naloga bo nadziranje in an;
ranje denarnih tokov. Poleg mene so od
avgusta naprej uradno v ekipi še nov pomo
za finančno ekonomske zadeve Marjan
janc, strokovni direktor dr. Štefan Tiselj, j
na sestra bolnišnice Hedvika Zimšek, por
niča za kadrovske zadeve Štefka Preskar,ji:
niča Damjana Medved-Arbeiter in posi
sekretar Brane Nezman.
Se v bolnišnici obetajo še kakšne dr
kadrovske spremembe?
Seveda se bomo lotiU tudi drugih niv
odločanja, vendar moram poudariti, da
tako ne bomo nikogar odstavili.
Kolikšna je trenutna izguba bolnišnice
Bolnišnica ima trenutno 280 milijonov ti
če izgube, celotna izguba pa znaša 1,4 mil
de tolarjev. V avgustu je znašala tekoča izg
12 milijonov tolarjev, za september pa mer
da bo glede na porabljena zdravila manjša
nočemo, da ne bi preveč bolelo, lahko izg
vsak mesec zmanjšamo za deset milijonov.
JANJA INTIl
Foto: GREGOR K^
Nezaslužena plača
celjskega župana in
tajnika
Republiško proračunsko sodišče je v okvi-
ru svojega nadzora nad proračunskimi po-
rabniki med drugim pregledalo tudi poslova-
nje v mestni občini Celje in sicer lanska
izplačila občinskim funkcionarjem. Račun-
sko sodišče je ugotovilo vrsto nepravilnosti
in neupravičenih izplačil zlasti županu in
tajniku mestne občine.
Sodnica Ana Praprotnik, ki je vodila nadzor,
je ugotovila, da sta župan Jože Zimšek in
tajnik Aleš Vrečko dobivala nekaj časa plačo
na podlagi neustreznih sklepov. Poleg osnovne
plače sta dobila še dodatek za delovno uspe-
šnost, župan nekaj čez 210.000 tolarjev, tajnik
pa skoraj 200.000 tolarjev. Oboje je bilo izpla-
čano brez veljavne podlage. Oba sta dobivala
tudi dodatek za delovno dobo, vendar nepravilr
no obračunan od osnovne plače, povečan*
delovno uspešnost. Tako je župan dobil r
pravičeno skoraj 180 tisoč tolarjev bruto,
dobno tudi tajnik. Po navodilih RS mora obi
začeti postopek za izterjavo teh zneskov.
Vrniti bosta morala tudi zneska za izpl^
neizkoriščenega letnega dopusta in sicer
pan v višini 140.000 tolarjev bruto, tajnik Vi
ko pa 136.000 tolarjev bruto. Oba sta lani jt
dobila še 58 tisoč tolarjev bruto kot dodatel
povečan obseg dela, čeprav so jima že obr3
nali maksimalno dovoljeno delovno uspešn^
Tudi omenjeni znesek bosta morala vrniti-
Župan Zimšek je menda ob tem računske
sodišču izjavil, da je živel v dobri veri, ^^^
plače izplačujejo v skladu z zakoni, saj
takih izplačil ne bi odobril. OdgovornosO
zaveda in bo nepravilnosti odpravil.
NAŠI KRAJI IN UUDJE
11
li/llinarjev Janez
ima najemnika
Nekdanja teharska šola bo še naprej propadala
feharski dvorec Mlinarjev Janez ne
več zaprt in brez življenja, saj ima
inrejšnjega tedna novega najemnika,
je podjetje Toscana d.o.o. s sedežem
^nkarjevi ulici v Celju, ki se ukvarja
jjleprodajo pohištva in naj bi v dvor-
,uredilo prodajni salon.
spodbudno novico je povedal Anton
jjulič, direktor družbe Prostand iz
jrna novinarski konferenci, ki jo je na
j,arju sklical svet krajevne skupnosti
k1 vodstvom predsednika Ferda Ježov-
lia. s tem je deloma odgovoril na vpra-
jje, kakšna bo usoda dvorca, kar je bil
di eden glavnih razlogov za sklic novi-
jske konference. Teharčahe menda skr-
bi tudi usoda nekdanje šole, ki je zaprta
in propada. Ker pa niso lastniki nobenega
od objektov, tudi ne morejo odločati o
tem, kaj bo z njima, čeprav bi to očitno
radi.
Anton FranuUč je v imenu družbe
Slovenskih železarn na lokaciji Štore
predstavil zgodovino zapletov v zvezi z
nekdanjo šolo. Železarna Štore kot nek-
danji lastnik teharske šole jo je dala
svojemu Izobraževalnemu centru in bila
pripravljena vložiti v obnovo stavbe pre-
cejšnja sredstva. Prenovili so streho in
kupili 50 oken, ki še danes niso vzidana
ter se hoteli lotiti tudi prenove instalacij
in fasade. Vendar jim je v začetku lan-
skega leta krajevna skupnost Teharje
poslala dopis, da jim prepoveduje vsak
poseg. Fizično so celo odstranili delavce,
ko so hoteli porušiti prizidek k šoli,
čeprav je bil ta potreben, rušitve. Po
vsem tem so v železarni s pogodbo o
brezplačnem prenosu objekt podariH
celjskemu stanovanjskemu skladu. De-
nacionalizacij ski zahtevek Teharčanov
za vrnitev šole v last KS je bil zavrnjen,
tako da je sedaj lastnica Mestna občina
Celje. Po besedah Janka Arnuša iz sta-
novanjskega sklada pa ta nima denarja
za celovito prenovo šole, tudi najemni-
kov, ki bi vlagali v takšen objekt, ne
najde. O prodaji pa žal ne razmišlja, zato
objekt še naprej propada.
Tudi Mlinarjev Janez je že nekaj let
zaprt. Zadnji najemnik je menda obupal
zaradi denacionalizacij skih žapletov, ki
še niso končani. Zahtevek za vračilo dvor-
ca z zemljiščem je vložil Viktor Majdič,
vendar je bil že dvakrat zavrnjen, o zade-
vi sedaj odloča Vrhovno sodišče. Železar-
na je po Franuličevih besedah objekt
vzdrževala v skladu z možnostmi. Vendar
so se ravno na Teharju srečevali z neneh-
nimi vlomi v objekt.
Kljub težavam pri iskanju najemnika so
ga našli in ta bo imel tudi predkupno
pravico, če bo denacionalizacijski zahte-
vek zavrnjen.
TC
}om nad mestom
Na Aljaževem hribu bo Dom sv. Jožefa
Ha celjskem Aljaževem
|)U, ob cerkvi Sv. Jožefa,
itaja veliki Duhovno pros-
Inl center. V obnovljenem
ilopju bo 36 sob (s 60 pre-
fišči), 4 dvorane, kuhinja
ijedilnica ter hišna kapela,
iriiViše pa je namenjen za
irimike lazariste, ki žup-
f vodijo, pa tudi za druge
iebe župnijske cerkve.
Dom sv. Jožefa, kot se bo
Bioval Duhovno prosvetni
flter, bo služil za duhovne
je, različne seminarje, teča-
in prireditve. Vse to bo
fdvsem za cerkvene potre-
. kadar bo dovolj prostora,
tudi za druge organizirane
upine, za srečanja, ki niso
djučno verskega značaja.
*nbo delno zaživel še letos,
»embra, ko se bodo zvrstili
sijonski študijski dnevi,
idnarodno srečanje Trikra-
"ske akcije ter mladinski
sijonski tabor. Uradno od-
je, verjetno še ne povsem
•jene stavbe, bo 19. marca,
Jožefovo, prihodnje leto.
'teh dneh opravljajo v bo-
'^em Domu svetega Jožefa
^ja notranja dela, konec
oktobra bodo namestili pohiš-
tvo, nato pa bo v začetku no-
vembra za občane dan odprtih
vrat.
Gre za poslopje, v katerem
je bilo pred drugo svetovno
vojno podobno duhovno sre»
dišče redovnikov lazaristov, ki
so ga nato zasedli nacisti. Po
drugi vojni so bila v njem veči-
noma stanovanja. Leta 1989,
še pred zakonom o denaciona-
lizaciji, je občina poslopje vr-
nila lazaristom, stanovalci pa
so se preselili v primernejša
stanovanja. S temeljito obno-
vo so začeli lazaristi leta 1993,
do zdaj pa je stala 240 milijo-
nov tolarjev. Od tega je skup-
nost lazaristov iz domovine in
tujine prispevala 135 milijo-
nov, za 105 milijonov pa je
kreditnih sredstev.
Jože Planinšek, župnik pri
Sv. Jožefu ter narodni voditelj
slovenskih misijonov opozarja,
da je obnova zahtevna. Zgraditi
morajo tudi dovozno cesto, na-
črtujejo še manjši gospodarsko-
bivalni objekt, urediti pa name-
ravajo tudi zelene površine.
Kot kaže, bo obnovljeno po-
slopje privabilo v Celje precej
gostov iz domovine in tujine.
BRANE JERANKO
Otroci za boljši svet
v torek je bila v Narodnem
domu v Celju zaključna pri-
reditev otroškega kviza z na-
slovom Otroci za boljši sv^t.
V mednarodni kviz, ki so ga v
Sloveniji letos pripravili že petič,
se v velikem številu vključujejo
tudi otroci s Celjskega. Koordi-
nator kviza je vsako leto otroški
oddelek Osrednje knjižnice v
Celju, ki si, tudi preko šolskih
knjižnic, otrokom prizadeva
približati knjigo na čim bolj pri-
jazen način. Kviz, ki vsako leto
poteka pod istim naslovom, se
letos vsebinsko navezuje na
mednarodno leto boja proti revš-
čini, za kar je leto 1996 razglasila
OZN. Letošnji kviz so dopolnili
tudi z literarnim natečajem, ki
so ga razdelili na dve stopnji -
mlajši osnovnošolci so pisali spi-
se pod naslovom Imam revnega
prijatelja, starejši pa na temo
Temne pege modrega planeta.
Na torkovi prireditvi v Narod-
nem domu so izžrebali rešitve
kviza (prispelo je okrog tisoč
rešitev), med dvainštiridesetimi
spisi pa je strokovna žirija iz-
brala in razglasila tri najboljše.
To so: Katja Rovan iz OŠ Lava,
Katja Lasnik iz I. OŠ in Matjaž
Drev iz OŠ Frana Roša Celje.
Prireditev je bila združena z
musiclom Veseli kabare, na ka-
terem sta udeležence zabavala
Maja in Roman Končar.
N.-M. SEDLAR
Nova
kapelica v
loški gori
v Loški gori nad Zrečami
so zgradili novo kapelo so-
dobnejše oblike. Postaviti
sta jo dala Marta in Emil
Hohler - Knez, poslikala pa
sta jo znan umetnik iz Ma-
lahorne Vojko Kumer in
njegova učenka Silvija
Škerget iz Zreč. Zreče so
tako bogatejše še za eno
kulturno znamenitost, ki
bo popestrila pot do loške-
ga gradu - vse bolj obiskane
turistične zanimivosti. V.K.
Vitanjska šola bo
dobila prizidek
V Vitanju bodo v bližnji
prihodnosti začeli graditi
prizidek k leta 1990 zgrajeni
šoli. Tako bo kmalu končan
že tedaj načrtovani objekt, s
tem pa bo omogočeno lažje
šolanje vitanjskih osnovno-
šolcev. Le-ti namreč zdaj obi-
skujejo pouk na dveh lokaci-
jah: v stari in v novi šolski
stavbi.
Nedavno je Ministrstvo za
šolstvo in šport odobrilo sofi-
nanciranje devetdeset milijo-
nov tolarjev vredne naložbe.
Država bo prispevala polovi-
co potrebnega denarja, preo-
stanek pa bo zagotovila obči-
na in sicer iz proračuna in z
odprodajo stare šolske stav-
be. To bodo namreč ponudili
v kompenzacijo izvajalcu
gradbenih del, želijo pa, da bi
ta šolsko stavbo preuredil v
poslovno-stanovanjski objekt
in s tem rešil še en pereč
problemov občini. V Vitanju
namreč nimajo prostih stano-
vanj, zaradi česar se mlade
družine vse pogosteje izselju-
jejo iz domačega kraja.
V načrtovanem prizidku bo
urejenih šest učilnic, gardero-
ba, kabineti in sanitarije. Šola
bo imela tako tudi vse pogoje
za vpeljavo devetletnega šola-
nja. Sicer pa imajo v Vitanju
že pripravljeno vso potrebno
dokumentacijo za gradnjo pri-
zidka.
,	B.z.
Slovesnost
konjiških
brigadirjev
Ob 50. obletnici gradi-
tve ceste Frankolovo - Češ-
njice pripravlja 1. konjiš-
ka mladinska delovna bri-
gada Toneta Melive spo-
minsko srečanje.
Na srečanje, ki bo v pe-
tek, 27. septembra ob ki-
rinajstih pri Uniorjevi zi-
danici v Podgorju pod Če-
rinom (pri Črešnjicah) va-
bi pripravljalni odbor ta-
, ko vse udeležence te akci-
je kot tudi vse tiste briga-
dirje, ki so se v času po
drugi svetovni vojni ude-
ležili katere koli druge
prostovoljne delovne ak-
cije.
Spominska
soba Jurija
Vodovnika
v obnovljeni hiši Skomarje
30, zgrajeni daljnega leta
1803, ki jo je pred leti z od-
kupom rešil pred propadom
zreški Comet, bo urejena
spominska soba pohorskega
pevca in igralca Jurija Vo-
dovnika.
Starinska oprema sobe bo
dopolnjena z različnigii pred-
meti, ki bodo predstavljali po-
vezavo z Vodovnikom, med
najvrednejšimi pa bo vseka-
kor originalni rokopis tega
ljudskega pevca.
Predlog opreme spominske
sobe je izoblikoval mag. Igor
Cvetko, avtor knjige Jest sem
Vodovnik Jurij, ki je nastala
na pobudo DPD Svoboda Zre-
če in ob podpori takratne kul-
turne skupnosti. Slovesno od-
prtje obnovljene hiše in spo-
minske sobe bo 28. septem-
bra.
Nova telovadnica v pol leta
Na priložnostni slovesnosti so minuli pe-
tek popoldan pri novi osnovni šoli v Trnavi
položili temeljni kamen za novo telovadnico.
V Trnavi so pred letom dni odprli novo šolo,
za telovadnico pa jim je takrat zmanjkalo denar-
ja. Sedaj jim je le uspelo zbrati sredstva za
gradnjo prepotrebne telovadnice.'Pri 52 milijo-
nov vredni investiciji sta na pomoč priskočila
občina Žalec in Ministrstvo za šolstvo in šport.
Precejšen delež bo prispevala DARS, ki je tudi
»kriva«, da so morali graditi nadomestno šolo in
seveda tudi telovadnico, veliko pa so in še bodo
pomagali krajani z delom, materialom in finanč-
nimi prispevki. Temeljni kamen sta položila
žalski župan prof. Milan Dobnik in sekretar
ministrstva za šport Janko Strel.
Po besedah predsednika odbora za gradnjo
telovadnice Jožeta Pencla bo izvajalec del Grad-
beno podjetje Pluton iz Sv. Lovrenca, gradnja pa
naj bi bila končana v pol leta. T. TAVČAR
Župan Milan Dobnik in sekretar Janko Strel med polaganjem temeljnega kamna v Trnavi.
12
NASI KRAJI IN UUDJE
V Grobelno 160 kilometrov na uro
Do novembro zomenjava tira, obnova šmarskega predora do zime
Na železniški progi med
celjskim Čretom in Šentjur-
jem zamenjujejo desni tir,
pred Šmarjem pri Jelšah pa
obnavljajo dotrajani želez-
niški predor. Med Opoko (pri
Štorah) in Grobelnim so pot-
niški vlaki doslej vozili s hi-
trostjo'80 kilometrov na uro,
za prehodno obdobje napo-
vedujejo Slovenske železnice
hitrost 120, sicer pa 160 kilo-
metrov na uro.
Z remontom proge med Ce-
ljem in Šentjurjem so začeli v
zadnjih dneh avgusta, tako
kot tudi s sanacijo predora pri
Šmarju. Začeli so z deli na
desnem tiru v dolžini 10 kilo-
metrov, z deli v smeri proti
Ponikvi (v mariborsko smer)
nameravajo nadaljevati pri-
hodnje leto. Na desnem tiru
so že opravili sanacijo spod-
njega ustroja v dolžini treh
kilometrov od Teharja do
Opoke, zdaj pa nadaljujejo v
smeri proti Šentjurju. Potem
bo opravljena še sanacija
zgornjega ustroja, pri čemer
bodo uporabili najbolj uve-
ljavljene betonske pragove, ki
jih izdelujejo v Ljubljani. Is-
točasno obnavljajo tudi želez-
niški predor pri Šmarju na
progi proti Obsotelju, kar je
sicer ločena naložba. Tam-
kajšnje podporne zidove na-
meravajo sanirati ter jih s po-
sebnimi materiali obložiti na
novo, po posebnem postop-
ku.
V času obnavljanja je želez-
niški promet seveda delno ovi-
ran, saj je med Celjem in Šent-
jurjem mogoč le po levem ti-
ru. Zato prevažajo potnike ne-
katerih vlakov na tej relaciji
(med posameznimi železniš-
kimi postajami) s posebnimi
avtobusi, občasno vse do
Šmarja pri Jelšah. V šmar-
skem predoru delajo namreč
dnevno po pet ur. Rekonstruk-
cijo proge Celje-Šentjur ter ob-
novo tunela med Šentvidom
in Šmarjem pri Jelšah izvaja
železniško gradbeno podjetje.
Prva bo stala približno 1,5 mi-
lijarde tolarjev, obnavljanje
predora pa 60 milijonov.
Marjan Stopinšek, vodja
sekcije za vzdrževanje prog
pri Slovenskih železnicah v
Celju, je povedal, da namera-
vajo opraviti remont (desne-
ga tira) med Celjem in Šent-
jurjem do konca oktobra, s
predosekom tunela pri Šmar-
ju pa bi končali do konca
novembra, pred zimo. Nato
bi nadaljevali z rekonstrukci-
jo dveh kilometrov postajnih
tirov v celjskem Čretu, nakar
bi začeli z deli še na levem
tiru proge med Celjem in
Šentjurjem. Če ne bo snega,
seveda, obljubljajo v Sloven-
skih železnicah.
Zaradi predvidene velike
možne hitrosti med Celjem in
Grobelnim so železničarji že
začeli z ukinjanjem prehodov
z Andrejevimi križi, ceste pa
preusmerjajo na posebej za-
varovane prehode,
v,;/ 3 BRANE JERANKO
Pljučni bolp
na Topol^i
Na Topolšici se
soboto, 21. septem^
9.30 uri zbrali Člani D^
pljučnih bolnikov Slo^ |
Na srečanju bodo ^,
mag. Stanislav Kajba^
da Drnovšek in Brigi^ i
har, spregovorili o pr^
terapije bronhialne ^
sodobni medikaraenli|
rapiji ter pravilni upor^
šilnikov in nastavki^
zdravljenju bronhialni ^
me. Popoldne si bodo J
društva ogledali Sa^
gaj, v primeru slabega!
mena pa muzej na Vel
skem gradu.
Novost za oddaljene
naročnike
Poslovna enota Telekoma
iz Celja je pred dnevi uved-
la zanimivo komunikacij-
sko novost, fiksno-mobilni
telefon. Prva dva so priklju-
čili v okolici Rogatca druži-
ni Kobale iz Loga ter za
potrebe planinskega doma
na Donački gori.
" ~ /i „ ^"
S tem sta Telekom Slovenije
ter Mobitel začela z uresniče-
vanjem sklepa slovenske vlade
o gradnji takšnih priključkov.
Ti so namenjeni za oddaljene
predele, kjer izgradnja kabel-
skega telefonskega omrežja ni
mogoča ali pa je predraga.
Nov naročnik plača za takšen
priključek 102.958,80 tolarjev,
naročnina ter cena impulza pa
sta za 15 odstotkov višji od
cene, ki je upoštevana za obi-
čajni, fiksni priključek. Do-
hodni klici na te številke so
obračunani po Mobitelovem
ceniku. Pogodbo z naročni-
kom sklene Telekom, fiksno-
mobilni aparat pa mora zago-
toviti Mobitel. Fiksno-mobil-
no omrežje je oštevilčeno z
0609-33XXXX.
Še letos naj bi vključih
približno 2 tisoč fiksno-mo-
bilnih telefonov, od tega na
Celjskem nad 50.
BRANKA BIZJAK
Prvo fiksno-mobUno telefonsko zvezo v Sloveniji so naročili
Kobaletovi iz oddaljenega Loga nad Rogatcem. Prvi je telefoniral
župan občine Rogatec. Martin Mikolič.
Župnija Griže
slavi
Po desetih letih vztrajnega
dela za obnovo cerkve pri-
pravlja griška župnija v nede-
ljo, 22. septembra, praznik
posvetitve. Slovesnost bo med
sveto mašo ob 10. uri opravil
mariborsko-lavantinski škof
dr. Franc Kramberger.
Praznik posvetitve pomeni
krono uspešno opravljenega de-
la in vloženih sredstev dobrot-
nikov doma in v tujini, zato je
praznik obenem zahvalni dan
za vse, ki so prispevali pomoč
za gradnjo nove cerkve. Pro-
gram se bo nadaljeval ob 14. uri
z nastopi citrarjev in otroških
pevskih zborov iz različnih
župnij, ob 16. uri pa bo nastopil
ansambel Lojzeta Slaka ter an-
sambel Savinjskih 7. J. P.
Nefrološlco
srečanje v
Zrečah
Več kot osemdeset povab-
ljenih se je odzvalo vabilu na
Nefrološko srečanje v Zrečah.
Organizirala sta ga društvo
ledvičnih bolnikov Viva in
Zasebna zdravstvena ustano-
va Nefrodial iz Centra za ne-
frologijo in dializo v Zrečah.
Zanimiva predavanja so pri-
pravili predstojnik nefrološke
klinike doc. Rado Kveder ter
dr. Andrej Čufer in glavna se-
stra Marta Mošini iz zreškega
centra. Udeleženci so izmenja-
li obilo koristnega in zanimive-
ga; tako ledvični bolniki, njiho-
vi svojci in drugi obiskovalci
kot izvajalci zdravniške nega in
oskrbe. Srečanje bodo še pono-
vih.	A.N.
Stolp na
Resevni
v Šentjurju bodo v soboto,
21. septembra, slavnostno
predali namenu nov planin-
ski stolp na Resevni.
Kovinski razgledni stolp, vi-
sok dvajset metrov, je postavljen
blizu planinskega doma šentjur-
skih planincev. Stolp so postavi-
li, ker omogoča razjede, ki jih je
doslej onemogočal gozd. V teh
dneh opravljajo tehnični pre-
gled. S sobotno prireditvijo bodo
obeležili tudi 45-letnico delova-
nja Planinskega društva Šentjur
in občinski praznik. Začetek pri-
reditve bo ob 13. uri, pričakujejo
pa nastop godbe na pihala, pev-
ske skupine prijateljev Resevne
ter otrok iz šole in vrtca. B. J.
Od jutri v Pikino mesto!
Jutri, v petek, se bo ob sedemnajstih na
Cankarjevi ulici v Velenju pričel sedmi Pikin
festival, največja otroška prireditev v Slove-
niji, na katerega priljubljena knjižna junaki-
nja Pika Nogavička vabi vse Pike, Pikce in
njihove starše.
Pokrovitelj letošnjega Pikinega festivala, ki
ga bodo spremljale tudi številne druge priredi-
tve, je Slovenski odbor za UNICEF, častna
pokroviteljica pa Marjana Lipovšek.
Obiskovalci festivala, ki bo trajal ves teden, si
bodo lahko ogledali številne Pikine predstave,
delavnice, razstave, sodelovali v raznih delav-
nicah, nastopili na Pikinem odru, šli na se-
menj, se šminkah... Skratka, Pika skupaj z
organizatorji in pokrovitelji festivala popolno-
ma resno obljublja, da je spodobno poskrbela
za to, da nikomur od tistih, ki bodo v prihod-
njem tednu obiskali »njeno« mesto na tem
koncu sveta, niti slučajno ne bo (dolgčas.
Središče festivalnega dogajanja bo v velenj-
ski Rdeči dvorani in njeni okolici, kjer bodo
vsak dan odpirale vrata številne Pikine delavni-
ce, v goste pa bodo prišU tudi znani pisatelji,
ilustratorji in glasbeniki. Dogajanje se letos širi
tudi v Mestno knjižnico, na ploščad pred veleb-
lagovnico Nama, za tiste, ki bodo v Velenje
prišli iz drugih krajev, pa Pika pripravlja tudi
izlete po Velenju in Šaleški dolini. Na festivalu,
ki letos dobiva mednarodne razsežnosti, bodo
gostovale gledališke in plesne skupine iz Hr-
vaške, Bosne in Hercegovine, Nizozemskt
džarske in Avstrije.
Zadnji dan Pikinega festivala, na Pikin
bo v Velenju, v času festivala preimenoval
Pikin mesto, še posebej slovesno, iz LjutI
pa bo ta dan pripeljal poseben vlak, na kal:
bo tudi Pikina ambasadorka Štefka Kui
gosti.
» ^N.-M.SEI
Avtobusna povezav
Zlakove z Zrečami
Prejšnji teden so v občinski upravi v
čah dorekli še zadnje podrobnosti v z\
šolskimi prevozi zreških osnovnošc
Vprašljiv je bil namreč še prevoz osem
stih osnovnošolcev in sedmih malih šol
iz naselja Zlakova.
Dogovor so sklenili s celjskim Izletnike
bo šolarje zjutraj pripeljal v Zreče i
končanem pouku nižje stopnje odpeljal
mov. Obenem bo ta avtobus poskrbel tuii
prevoz otrok iz Gračiča in kasneje verjeti
Radane vasi, zato v občinski upravi priča!
jo, da bo precej poln. Avtobus je začel vo:
ponedeljek. Ker je avtobus prva in e
avtobusna povezava Zlakove s središčen
čine, se bodo z njim lahko vozili tudi kn
Zlakove.
Gospodinjski dnevi v eko šoli
V	letošnjem šolskem letu bodo v osnovni
šoli na Polzeli precej pozornosti namenili
ekološki vzgoji.
V	okviru ekološkega projekta so preuredili
učilnice razredne stopnje in jih prepleskali z
ekološkimi barvami po umetniškem svetova-
nju Mirana Plohla-Dornika in tako sledili
projektu Mavrična Slovenija po letu 2000. Sko-
zi vse leto se bodo vrstile ekološke delavnice, v
katerih bodo učenci spoznavali zdravo prehra-
no in način njene priprave.
V projektu imajo posebno mesto gospo'
ski dnevi za osmošolce, ki so jih letos orga'
rali strnjeno v popoldanskem času. Učenc
uvodni teoriji pripravljajo hrano, hkrati
veliko pozornosti namenjajo kulturi prehra
vanja. Za takšno obliko so se v šoli odloČil'-
bi radi razbremenili učence med šolskifl'
tom, gospodinjski pouk pa vseeno izvedli
kovostno.
Na sliki: ena od skupin osmošolcev,
gospodinjskem pouku.	T. TAV^
Srednja šola
za gostinstvo in turizem Celje
Kosovelova ulica 12
razpisuje v šolskem letu 1996/97
izobraževanje odraslih - nadaljevalni program - poklic
GOSTINSKI POSLOVODJA.
V program se lahko vključijo kandidati, ki so uspešno končali
izobraževanje za poklic KUHAR, NATAKAR in imajo 2 leti
delovnih izkušenj na področju gostipske dejavnosti.
Izobraževanje bo trajalo dve leti.
Prijave sprejema tajništvo Srednje šole za gostinstvo in
turizem Celje, in sicer do ponedeljka, 30. septembra 1996.
Informacije lahko dobite po telefonu 485-122.
ŠPORT
13
I Vroče na
^^ih terenih
ca 18. športnih »grah so se
Llo soboto za pokal
pomerili obrtniki in
^jih zaposleni delavci,
jportnih igriščih Golov-
je pomerilo 465 šport-
^ iz 29 ekip.
y skupni uvrstitvi so na
Mšjih stopničkah stali čla-
qqZ Maribor, le dve točki
^ postali obrtniki OOZ Slo-
L Gradec, tretja pa je bila
^ OOZ Slovenske Konji-
pri kegljanju za moške je
ji^ala ekipa Območne
^e zbornice (OOZ) Ljub-
gj2 Vič-Rudnik, drugi so bili
jjači iz Žalca, tretji pa iz
^ce. Pri ženskah je zma-
ila ekipa OOZ Skofja Loka
{d Mariborom in Piranom,
ijnoškem tenisu so slavili
jtniki iz Slovenj Gradca
jdŽalčani in Mozirjani, pri
jj^cah pa so zmagale člani-
I ekipe Pesnica pred Slove-
jgradčankami in Maribor-
ukami. Najboljši v malem
^metu so bili športniki
OZ Pesnica drugi so bili no-
metaši iz Slovenskih Ko-
ic, tretji pa Slovenjegradča-
. Pri vlečenju vrvi so se
ijtjolj izkazali obrtniki Gro-
p|a pred mariborskimi av-
prevozniki in tekmovalci iz
orenskih Konjic. Pri pikadu
ISO zmagali Mozirjani pred
bnovalci iz Ilirske Bistrice
Velenja.
Najboljšim so podelili po-
le in priznanja MOS.
Atletski
pozdravi
iieleženci mladinskega
lovnega prvenstva v atleti-
so se po tekmovanju za
ujdni zaustavili na slikovi-
iBaliju, od koder se je s
Jlravi uredništvu in bral-
1 Novega tedna oglasila An-
'alant skupaj z drugimi re-
zentanti.
V znamenju novosti
Publikumova mreža nedotaknjena, Era Šmartno končno zmagala, Rudarju točka
v sedmem krogu I. SNL je
Publikum ohranil nedotak-
njeno mrežo. Rudar se je z
gostovanja vrnil s točko, v
drugi ligi pa je Era Šmartno
končno zabeležila prvo zma-
go. V vseh primerih gre za
prvi tovrsten izid, vsi po vrsti
pa bodo povzročili še zanimi-
vejše nadaljevanje prvenstva.
Na Skalni kleti je Publikum
prekinil črno serijo in se z zma-
go proti »evropski« SCT Olim-
piji zavihtel na sedmo mesto
na prvenstveni lestvici. Celjski
prosti branilec Gregor Blatnik
je doživel ovacije s tribun, kajti
s svojo igro je več kot navdušil.
Blatnik je že dlje časa v vrhun-
ski formi, tako da je bil bolj kot
njegova odlična igra v ospredju
zadetek, ki ga je dosegel An-
drej Goršek. Publikumov kape-
tan je zabil gol po skoraj letu
dni in napovedal konec strel-
ske krize, s katerim je najbrž
delno povezana tudi rezultat-
ska neuspešnost. Prihodnjo
nedeljo prihaja Koper, ki še
zdaleč ni moštvo, ki ga gre
podcenjevati, a Publikum je
trenutno boljši in vse razen
zmage domačinov bi bil šok.
Ob remiju ali celo porazu zma-
ga z SCT Olimpijo ne bi imela
pravega pomena.
Velenjski Rudar zanesljivo
ostaja na vrhu prvenstvene les-
tvice. »Rudarji« so v Beltincih
spet vodili, nato pa so se zado-
voljili s točko. Velenjčanom to-
rej prvič letos ni uspelo zmaga-
ti v gosteh, cilj pa so vseeno
izpolnili, saj so se želeli iz Bel-
tinec vrniti neporaženi. Konč-
no je zadel Samo Vidovič, ka-
petan Jani Žilnik jo je odnesel s
krvavim nosom, velenjsko za-
stopstvo z igralci ter ekono-
mom na čelu pa so bili deležni
groženj in celo udarcev s strani
beltinških navijačev. V osmem
krogu čaka zeleno-črne gosto-
vanje za Bežigradom, najbrž
pa bi bila točka enaka zmagi,
čeprav Borut Jarc iz tekme v
tekmo dokazuje, da še ni rekel
zadnje besede in ima zagotovo
še kakšen adut v rokavu.
Pomembna pridobitev za
celjski nogomet je novo trav-
nato igrišče pri IV. OŠ. Otvori-
tev le-tega bo jutri, na njem
pa bodo kraljevali najmlajši
športniki, ki se veščin učijo v
nogometni šoli »Mali šam-
pion«.
V drugi ligi je v Šmartnem ob
Paki po prihodu Radinoviča in
Marinčka zapihal veter spre-
memb. Prva zmaga zagotavlja
boljše vzdušje v moštvu in je
spodbudna za nadaljnje tekme.
Šentjur je v gosteh »povozil«
Jadrana in ujel priključek k vr-
hu. Bolj kot pok^ni spektakl jih
zanima visoko mesto v drugoli-
gaškem prvenstvu, a kaj, ko se
je poškodoval ideolog Stanič,
brez katerega si prave igre Šent-
jurja ne moremo zamisliti.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIČ
Kapetan Andrej Goršek (v sredini) je ob Englaru, Hadžiču in Djuranoviču premagal Ljub-
ljančana Pejkoviča in tako dosegel svoj prvo gol v letošnjem prvenstvu.
iPORTNI KOLEDAR
jOBOTA^ 21.9.
Atletika
flje: ekipno državno pr-
stvo (od 15.30, še jutri).
Nogomet
iubljanarVevče-Šentjur (6.
511. lige, 16. 30); Zreče:
or-Bakovci, Črenšovci:
jSovci-Dravinja (5. krog
Štore: Kovinar-Šmar-
'®^tanj: Usnjar-Mons, Bre-
" Brežice-Krško (povratne
^^ 1. kroga pokala, vse
Rokomet
®Sko: Celje Pivovarna
•^o-Izdi (17), Velenje:
®nje-Prevent (2. krog I.
je lige, 19); Žalec: Ža-
%ad (1. krog I. ženske
'■18).
Košarka
Pivovarna Laško-Li-
J^i (19.30), Maribor: Sa-
^aška, Idrija: Idrija-KS
(1. krog A-1 moške
I' Slovenske Konjice: Co-
'^^•^a, Hrastnik: Zagorje-
Kemoplast (1. krog A-2 moš-
ke lige, vse 19); Šoštanj: Elek-
tra-Celje, Maribor: Maribor-
Rogla (1. krog B moške lige,
obe 18).
NEDEUA^ 22. 9.
Nogomet
Celje: Publikum-Koper,
Ljubljana: Olimpija-Rudar (8.
krog I. lige); Šmartno ob Pa-
ki: Era Šmartno-Nafta (6. krog
II. lige, vse 16.30); Maribor:
Kovinar-Steklar (5. krog 111. li-
ge, 10).
TOREK^ 24.9.
Nogomet
Celje: Sodniki MDNS-Vran-
sko (povratna tekma 1. kroga
pokala, 16).
SREDA^ 25.9.
Rokomet
Ljubljana: Olimpija-Žalec
(2. krog I. ženske lige, 18).
Obdobje uspehov
Po slabih šestih letih se je
znova sestala skupščina Ro-
kometnega kluba Celje Pivo-
varna Laško in ob trinajstih
naslovih državnih prvakov
(petih članov, treh starejših
dečkov, dveh mladincev in
kadetov ter enem mlajših
dečkov) ter. evropskemu ka-
detov je pomembna tudi ugo-
tovitev, da disciplinska komi-
sija ni niti enkrat zasedala.
Celjani so tako v mnogočem
za zgled in tudi šest novih
pravilnikov (pripravil jih je
Matjaž Guček) naj bi bilo po
zagotovilih prisotnih nekaj
posebnega v slovenskem pro-
storu. »S skupščino smo neko-
liko odlašali zaradi dolgotraj-
nih postopkov sprejemanja
zakonov o društvih, športu in
statuta RZS, ki smo jih na
koncu uskladili s klubskimi
akti,« je daljše obdobje med
obema skupščinama pojasnil
sekretar Vlado Privšek.
V poročilih obeh predsedni-
kov Toneta Turnška in Andre-
ja Šušteriča ter posameznih
komisij je bilo poudarjeno, da
je imelo Celje Pivovarna Laško
v zadnjih štirih letih 18 udele-
žencev evropskih in devet sve-
tovnih prvenstvih, pet igralcev
na sredozemskih in tri na
olimpijskih igrah ter samo v
minuli sezoni v mlajših rodo-
vih državnih reprezentanc kar
18 igralcev.
Generalni pokrovitelj Pivo-
varna Laško na različne načine
zagotovalja kar 90 odstotkov
klubskega proračuna in tudi v
prihodnje bo predsednik kluba
Tone Turnšek. V novem uprav-
nem odboru so Andrej Šušte-
rič, Milan Zupančič, Jože Kuz-
ma. Jure Križnik, Albert Dom-
ladis, Milan Čuček, Jože Cerov-
šek, Ernest Marguč in Zvone
Kozjek, klub pa ima še tri od-
bore in eno komisijo. Ž.Z.
Med obema skupščinama
je bilo več kot 200 sej Izvr-
šnega odbora, 20 zborov
igralcev in 12 sestankov stro-
kovno-tehnične komisije.
Predsednik tudi v prihodnje:
Tone Turnšek.
Pivovarji dokazujejo svojo
(pre}moč
s sobotnimi tekmami prve-
ga kroga se je začelo državno
rokometno prvenstvo za moš-
ke. Že na štartu so Celjani
»razbili« Slovana, medtem ko
je Gorenje doživelo visok po-
raz v Dobovi.
Tudi z Andrejičem, ki ga po
sporu z upravo sploh ni bilo na
tekmo, Slovan ne bi mogel raču-
nati na kaj več kot časten poraz.
Celje Pivovarna Laško je že na
začetku rokometne sezone do-
kazalo, da kot edini »evropski«
kolektiv v slovenskem rokometu
zasluži posebno pozornost, kajti
razlika med Celjani in ostalimi je
ogromna. Uroš Šerbec se je izka-
zal s sedmimi zadetki, navdušil
pa je še mladi talent Aleš Pajo-
vič, ki bo v letošnjem državnem
prvenstvu očitno že eden prvih
zvezdnikov. Svoje znanje bo
imel priložnost spet dokazati v
drugem krogu proti novincu
Delmarju, katerega možnosti je
nesmiselno ocenjevati.
Več zanimanja kot za derbi
med Ljubljančani in Celjani, je
bilo za obračun Dobove in Go-
renja. Velenjčani z izjemo Pla-
skana (13!) niso bili strelsko
razpoloženi in verjetno je prav
to vzrok za nepričakovano vi-
sok poraz. Na drugi strani sta se
še posebej izkazala Mijačinovič
in Stojakovič (7), v vratih pa je
kraljeval Denič. Bolj kot Dobove
se trener Gorenja Bojan Požun
boji Preventa, Id bo naslednji
nasprotnik Velenjčanov, napo-
ved izida pa bi bila nehvaležna
tudi za priznane rokometne
strokovnjake.	T. L.
Celjani v ospredju
Celjski Judo klub Ivo Reya
je pripravil šesto mladinsko
prvenstvo v judu za mladinke
in mladince, na katerem so
kraljevali celjski predstavniki.
Na prvenstvu je nastopilo
24 slovenskih klubov, katerih
predstavniki so se potegovali
tudi za mesta v reprezentanci.
Naslove državnih prvakov so
med drugim osvojili Petrak In
Ceraj (oba Ivo Reya) ter Na-
reksova, Jernejčeva in Frece-
tova (vse Sankaku).
V reprezentanci, ki bo 2.
oktobra sodelovala na sve-
tovnem mladinskem prvens-
tvu v Portu na Portugalskem,
sta tudi Jernej Petrak in Ja-
nez Ceraj iz Iva Reye, med
dekleti pa bosta Slovenijo za-
stopali članici Sankakuja Pe-
tra Nareks in Regina Jerneje.
Znani so tudi potniki za
evropsko mladinsko prvens-
tvo, ki bo novembra v Mona-
cu, med udeleženci pa so
Urška Žolnir in Maja Frece
(obe Sankaku) ter Mitja Lak-
ner in Janez Ceraj (oba Ivo
Reya).
JOŽE KUZMA
14
ŠPORT
Srebotnikova svetovna
prvakinja!
Velenjčanka Katarina Sre-
botnik je skupaj s Petro
Rampre postala svetovna te-
niška prvakinja v kategoriji
igralk do 16 let.
Obe tenisačici sta pot k zma-
gi začeli v španskem Gijonu,
jo nadaljevali v švicarskem
Leysinu, nato pa deklasirali
konkurenco na finalu ekipne-
ga svetovnega prvenstva v
Zurichu. Mima Jaušovec, ki
kot selektor bdi nad biseroma
slovenskega tenisa, je vedno
znova navdušena nad napred-
kom obeh igralk. Katarina Sre-
botnik na finalu v Švici sploh
ni izgubila dvoboja, skupaj z
Rampretovo pa je premagova-
la po vrsti Kolumbijo, Argenti-
no, Slovaško in v finalu Nem-
čijo. V finalnem obračunu je
Srebotnikova gladko odpravila
Nemko Kovačičevo s 6:2 in 6:1
v nizih. Rampretova je izgubi-
la z Woehrovo, v odločilni tek-
mi dvojic pa so se srečale vse
omenjene igralke - zmaga pa
je pripadla našima.
Slovenska reprezentanca je
uspešno zaključila fenome-
nalne nastope v evropskem in
svetovnem pokalu ter si pri-
pravila podlago za nadaljnje
velike dosežke. Katarina Sre-
botnik je trenutno na lestvici
WTA na 906. mestu. T.L.
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Katerina Srebotnik in Petra Rampre
PANORAMA
NOGOMET
i.liga
7.krog: Publikum-Olimpija
1:0, Beltinci-Rudar 1:1, Koper-
Mura 0:1, Korotan-Gorica 0:0,
Primorje-Maribor Branik 1:0.
Vrstni red: Rudar 15, Primor-
je 12, Maribor, Mura, Gorica,
Behinci 11, Publikum, Koper
7, Korotan 6, Olimpija 3.
II. liga
5.krog: Jadran-Šentjur 1:3,
Era Šmartno-Vevče 2:1, Nafta-
Naklo 1:1, Rudar (T)-Domžale
2:0, Železničar-Drava 0:2,
G.opekarne-Dravograd 2:2,
Ljubljana-Zagorje 0:0, Črnu-
če-Piran 4:0. Vrstni red: Dra-
va 13, Vevče, G. opekarne-
Dravograd, Šentjur 10, Nafta
9, Zagorje, Črnuče 7, Naklo,
Rudar 6, Železničar, Domžale,
Šmartno, Piran, Jadran 4,
Ljubljana 2.
II. liga
4. krog: Steklar-Unior 0:1,
Dravinja-Brunšvik 4:1, Odran-
ci-Kovinar 1:2, Bakovci-Palo-
ma 1:1, Kungota-Goričanka
1:1, Pohorje-Turnišče 1:0,
Aluminij-Črenšovci 4:1. Vrst-
ni red: Aluminij 12, Bakovci,
Paloma, Unior 10, Kovinar 7,
Pohorje, Črešnovci 6, Steklar,
Dravinja 4, Odranci, Goričan-
ka, Turnišče, Kungota 2,
Brunšvik 0.
MNZ Celje
Pokal - prve tekme 1. kro-
ga: Šmarje-Kovinar 1:2, Mons-
Usnjar 1:6, Krško-Brežice 6:1,
Odred-Tim Laško 0:3 bb,
Vransko-Sodniki MDNS vče-
raj.
ROKOMET
I.liga
Moški - l.krog: Slovan-Ce-
Ije Pivovarna Laško 13:27
(Šerbec 7, Vugrinec, Pajovič 5,
Šafarič, Cvijič 3, Tomšič, Ste-
fanovič 2), Dobova-Gorenje
31:22 (Plaskan 13, Semerdji-
jev 3, Ilič, Bedekovič 2, Ojster-
šek, Tome 1), Izola-Rudar
25:27, Lisca-Prule 18:21, Krš-
ko-Jadran 23:22, Akripol-Pre-
vent 20:17.
II. SLMN-vzhod
l.krog: Tomaž-Maj olika
5:2, Agroteam-Meteorplast
4:10, Orkan-Sl. Gorice 6:4, Op-
lotnica-Maks J.-Dol neodigra-
no.
Priložnost za uveljavitev
Vrzel pod obročema Polzelanov je zapolnil Marko Šumanic
23-letni Zagrebčan Marko
Šamanič je pred letošnjo sezo-
no okrepil vrste slovenskega
košarkarskega pokalnega
zmagovalca Kovinotehne Sa-
vinjske Polzele. Pred priho-
dom v Savinjsko dolino je nosil
dres Gibone in še prej njene
mlade ekipe - Done.
Polzelani so pred novimi tek-
movanji potrebovali visokega
košarkarja. S Šamaničevimi 208
cm je vrzel pod obročema zapol-
njena. Mlad hrvaški košarkar je
ambiciozen, v pripravljalnih tek-
mah pa je že pokazal nekaj svo-
jih kvalitet.
Zakaj ravno Polzela?
Na Hrvaškem enostavno ni-
sem videl priložnosti za napre-
dek. V Giboni nisem dobil pri-
merne minutaže, želel pa sem
igrati, zato je bilo logično, da
sem se preselil v klub, kjer me
potrebujejo. Ponudba Polzela-
nov je prišla v času, ko se mi je
iztekala pogodba s Gibono, obe-
nem pa so me v novo sredino
pritegnile evropske ambicije klu-
ba, odličen trener in mlado ka-
kovostno moštvo, ki si želi na-
predka in nadgradnje.
Na začetku ste imeli nekaj
težav, mar ne?
Prvi teden se nisem najbolje
vključil v sistem dela, kajti tre-
ningi so bili drugačni kot v Za-
grebu. Takoj zatem sem se ujel z
ekipo in nadaljnjih težav verjet-
no ne bo več, saj so pogoji dela
na Polzeli izvrstni, ob zdravi
sredini pa sem še posebej zado-
voljen s »košarkarskim krajem«
in našimi navijači, tako da ne
vidim vzroka, ki bi nam prepre-
čil doseganje vidnih rezultatov.
Kateri elementi košarkarske
igre so vaš zaščitni znak?
V preteklih sezonah sem pre-
cejkrat metal od daleč, v novem
moštvu pa si tega ne bom več
mogel privoščiti. Spremeniti
bom moral način igre, saj sem
na Polzeli kot najvišji .košarkar
zadolžen za igro pod obema
obročema in počasi se privajam
na nov način igre. Sicer pa je o
prednostih in slabostih težko go-
voriti, saj bo moja vloga v ekipi
različna od nasprotnika do nas-
protnika in čez čas se bo pokaza-
lo, kje so še rezerve in kateri
elementi so že vrhunski.
Je možna primerjava med
slovensko in hrvaško košarko?
Primerjava je relativna. Rekel
bi, da so slovenski košarkarji
boljši »atleti«, bolje fizično pri-
pravljeni, ker so nižje rasti. Kar
pa se tiče taktike posameznikov
in ekipe, so hrvaški klubi v rahli
prednosti. Obe ligi še težje pri-
merjam, kajti slovenske p
nam dovolj dobro. Mislim
imata precej skupnega, c
mladi in če bodo mlajši d
košarkarji dobili ustrezp
ložnost, je lahko napredek i
kovan, vendar se mi zdi i
selno kupovati poceni tu
kakovostne pa zaenkrat
denarja.
Kakšne so »evropske«
nosti Kovinotehne Sav
Polzele?
Najprej se je potrebno ]
skozi uvodno ligo šesteric
ložnost za osvajanje točk
morali iskati v tekmah s si; 1
nasprotniki, proti boljšim
birati izkušnje. Na gosto
bomo okusili »domače sc
in še nekaj zakonitosti,
evropski košarki veljajo že
let. Toda osebno sem op
Na Polzelo sem prišel tud
da se dokažem in verjame
s^ nam bo skupaj z zv
navijači uspelo uvrstiti me:
štiri in si s tem zagotoi
nekaj evropskih nastopov!
TOMAŽI
Foto: TONETA
Marko Šumanič
NA KRATKO
s sezono je minuli petek
začelo člansko moštvo Ho-
kejskega kluba Celje, ki je v
prijateljski tekmi s 4:1 prema-
galo hrvaško Mladost. Po letu
dni premora bodo imeli Celja-
ni ponovno predstavnika v
slovenski elitni konkurenci, v
torek pa so v prvem krogu
državnega prvenstva gostili
blejsko Sportino.
Na državnem prvenstvu v
streljanju z MK orožjem v
Ljubljani je Strelski družini
Dušan Poženel iz Rečice pri
Laškem uspelo osvojiti ekip-
no drugo mesto pri članih in
članicah v streljanju z MK pi-
štolo, moški pa so bih drugi še
v streljanju s pištolo proste
izbire in s hitrostrelno pištolo.
Med moškimi sta v posamični
konkurenci najvidnejši uvrsti-
tvi osvojila Peter Tkalec (2.) in
Andrej Brunšek (3.) v discipli-
ni 30+30 - MK pištola, med-
tem, ko je bila Ksenja Maček
tretja s športno pištolo 30+30.
Odbojkarice Zgornje Sa-
vinjske so zmagovalke zad-
njega preglednega turnirja v
Šoštanju pred pričetkom prvo-
ligaškega prvenstva. Rezulta-
ti: Zg. Savinjska-Ruše 2:1, To-
polšica-Gorica 2:0; Za 3. me-
sto Ruše-Gorica 2:0, za 1. me-
sto Zg. Savinjska-Topolšica
2:0. Končni vrstni red: 1. Zgor-
nja Savinjska, 2. Topolšica, 3.
Ruše, 4. Gorica. (P.Š.)
Andrej Marovt-Helešic je
na enduro motocikUstičnem
rallyju Transdanubia ride 96'
dolgem 3400 km osvojil sed-
mo mesto v skupnem seštev-
ku, medtem, ko je bil v konku-
renci enovaljnih motorjev
tretji.
Lep sabljaški večer na RogI
Velenjski sabljaški klub Ru-
dolfa Cvetka je letos že tretjič
zapored priredil za svoje čla-
ne skupne priprave za novo
sabljaško sezono. Priprav na
Rogli se je udeležilo 19 sablja-
čev vseh generacij iz sabljaš-
kega kluba ter štirje trenerji.
Priprave so bile od 17. do 31.
avgusta 1996. Trenirali so do-
poldan in popoldan po progra-
mu trenerjev Marjana Salobir-
ja, Roberta Uranjeka in Agima
Kazazija.
Prvič doslej je skupina os-
mih sabljačev vadila tudi s
sabljo (doslej le s floretom),
ostali so vseskozi trenirali flo-
ret. Velenjski sabljači so med-
se povabili slovitega trenerja
madžarskega rodu Beszedes
Andrasa, ki je v svoji dolgolet-
ni karieri vzgojil vrsto vrhun-
skih tekmovalcev v sab
floretu, sam pa je bil ui
Rudolfa Cvetka, po kat
nosi velenjski klub ime.
upamo, da se v Slovenijo ^
med mlade sabljače oroi
katerim je Slovenec osvo)
vo ohmpijsko medaljo.
Velenjski sabljači so pri
li skupaj s Termami Zre(I
Rogli sabljaški večer, na
rem so predstavili ta špor
stom hotela, hkrati pa
tudi finalne borbe turnirjj
vi je bil Gregor Uranjel
Jure Uranjek, 3. Gregor
jan, 4. Žiga Žuber, 5.
Meh, 6. Matej Gorjan, 7.1
Knez in 8. Matej ZapuŠe^
Na sliki: velenjski sat
so na Rogli navdušili
HINKOJE^^
ŠPORT
Laško bo hit!
H^jleta Lisica napoveduje uspešno prvoligaško premiere Pivovarne Laško - MVP
Jugoslavije tudi v Sloveniji?
(fljarkarski strokovnjaki
^ugi poznavalci igre so
^ sobotnim začetkom
jjvnega prvenstva zelo
pjpino napovedali, da bo
Lisica najboljši tuji
jjec naše lige, potem ko
jjl MVP že v Jugoslaviji.
fje poznam lige in vseh
jgv, toda po svojih naj-
inih močeh se bom trudil,
1)0 moj sedanji klub izpol-
(•ilj,« je bil kratek 30-letni
J04 cm visoki košarkar, ki
navijaški skupini Green
iles vseeno ponudil opti-
jem. »Pivovarna Laško bo
sezone! Klub je mlad,
glar dobro organiziran in
J načrtov.«
jsica je zamenjal že nekaj
tiov in pri vsakem zapu-
močno sled. S Slobodo je
v sezoni 1991/92 v polfi-
g končnice (izpadli so s
lizanom, ki je takrat po-
evropski prvak), nato pa
I Crveno zvezdo osvojil
naslova državnega prva-
Pred tremi sezonami je
IVP YU lige, pred dvema
ma pa po ocenah takoj za
račo.
to razpadu države je tudi
I utrpel določene spre-
aJe. Mnoge ekipe so pri-
te na kvaliteti, druge na-
bale. V bivši ligi je bilo
p napredovati med naj-
po dvanajsterico, toda
■o se je v Jugoslaviji še
pj igrala kvalitetna ko-
k« pravi Lisica, ki je bil
|l994 na širšem reprezen-
Bem seznamu za pokal
TOolis, toda povsem v os-
le se ni prebil,
m sta se razen Pivovarne,
b zelo resno potegovala
tudi KS Polzela in udeleže-
nec evropske lige Alba iz Ber-
lina, toda v Treh lilijah so bili
najbolj prepričljivi. »Za moj
prihod v Laško je več razlo-
gov. Name je ogromen vtis
nyedila uprava, predvsem
gospod Sadar. Bil je najbolj
konkreten, vztrajen, resen.
Vsi drugi so preveč čakali,
ogromno stvari bi morali us-
kladiti, toda nisem bil pri-
pravljen odlašati. Zavedam
se svojih sposobnosti in tudi
v Laškem so razmišljali zelo
podobno.«
Z Vujovičem sta bila soi-
gralca pri Slobodi, z Donči-
čem pri Crveni zvezdi in pr-
ve stike z novim moštvom je
lažje premostil. Uvodne tek-
me so potrdile moč in dome-
te novega prvoligaša, ki želi
in hoče nadaljevati vzpon z
uvrstitvijo v Koračev pokal.
Lisica je že ob prvih stikih z
žogo pokazal veliko, število
doseženih točk in skokov je
bilo vedno dvomestno in tre-
nerji so na turnirjih nagrade
usmerili proti igralcu Pivo-
varne Laško s številko se-
dem.
»Tekma in trening nista za-
bava, zato se čudite mojim
metom za tri točke. Če prva
žoga ne bo šla skozi obroč, bo
pač druga. Za nasprotnikov
koš sem nevaren z vseh polo-
žajev, tudi v Jugoslaviji sem
sorazmerno pogosto metal in
zadeval trojke,« je koš iz prve-
ga poskusa s polovice igrišča
na ogrevanju pred eno imed
številnih prijateljskih tekem
komentiral Lisica, ki je uvod-
no izjavo o hitu sezone tudi
argumentiral.
»S Partizanom smo izgubi-
li v predzadnji sekundi. To ni
bil pravi Partizan, a tudi ne
prava Pivovarna Laško. Oboji
smo bili po bazičnih pripra-
vah >trdi<, stvari počasi priha-
jajo na pravo mesto, igra je
vedno boljša in v Treh lilijah
bo v novi sezoni veliko ko-
šarkarskega veselja in pr-
venstvenih zmag.«
ŽEUKO ZULE
Foto: MATEJ NAREKS
Mileta Lisica
»Kale« po naključju
Rogaška brez reprezentančnih centrov, a s Slobodanom Kaličaninom, ki ima dva
naslova prvaka in evropsko zlato
Rogaška je letos izgubila
reprezentančni tandem cen-
trov Ivica Jurkovič-Samir Le-
rič in pod košema bo ravno-
težje v največji meri posku-
šal držati novinec Slobodan
Kaličanin (27 let, 211 cm). V
novo okolje je prišel nekako
naključno, njegove prve igre
pa so marsikoga prepričale,
da bo prava okrepitev.
Kaličanin je kar ducat sezon
igral pri Crveni zvezdi, s kate-
ro je v sezonah 1992/93 in
1993/94 tudi osvojil naslov dr-
žavnega prvaka. Pod košema
je igral skupaj z Lisico, po
drugem naslovu se je odločil
za odhod v Kraljevo k Slogi,
lani pa je igral za Ibon (bivša
Sutjeska) iz Nikšiča.
V prvi jugoslovanski ligi je
bilo v zadnji sezoni veliko ne-
pravilnosti, kupovale so se
tekme in dogovarjali prestopi
igralcev v zameno za slabše
nastope proti določenim klu-
bov. KZJ je v izogib podobnim
aferam odločila, da prestopi
znotraj države niso več možni,
igralci so lahko odšli le v tuji-
no in »Kale« se je ob posredo-
vanju nekdanjega novosad-
skega sodnika Geze Pastorja
znašel v Rogaški Slatini.
»Dobro sem se znašel v no-
vem okolju, za bolj konkretne
ocene pa še nisem dovolj dol-
go v Rogaški Slatini in tudi
ekipe še nisem v celoti spoz-
nal. Mesto je pravo nasprotje
Nikšiča, saj je zelo mirno, kar
mi ustreza,« je uvodne vtise
strnil Kaličanin, ki je leta 1988
z mladinsko reprezentanco
Jugoslavije skupaj z Danilovi-
čem, Tabakom, Komazcem,
sedanjim soigralcem Šiškom
in drugimi osvojil naslov
evropskega prvaka.
»Ekipa je dobro sestavljena
iz mladih in nekaterih starej-
ših igralcev. Prepričan sem, da
imamo dobro moštvo za slo-
vensko ligo, ki nikakor ne bo
lahka. V moč večine klubov
sem se prepričal že na prija-
teljskih tekmah, po sorazmer-
no dolgem premoru pa počasi
prihajam v pravo formo,« oce-
njuje Kaličanin.
Najvišji igralec Rogaške pri-
čakuje, da bo optimalno pri-
pravljen že na uvodnih tek-
mah državnega prvenstva in
je doslej slabšo telesno pri-
pravljenost nadomeščal z iz-
kušnjami. Del svojih zmožno-
sti je pokazal že na poletnem
turnirju v Slovenskih Konji-
cah, ko je odigral odličen prvi
polčas proti Croatia osigura-
nju in vsi pričakujejo, da se
odhod obeh reprezentantov
pod Donatovim košema ne bo
poznal.
JANEZ TERBOVC
Foto: MATEJ NAREKS
Slobodan Kaličanin
Dvd gor, dva dol
Prvenstvo v B ligi bo pote-
kalo v normalnem ritmu in
brez reprezentančnih preki-
nitev bo deseterica odigrala
kar 14 krogov. Močno okrep-
ljena Rogla Atras ima po
mnenju strokovnjakov veli-
ko možnosti uvrstitev po-
vsem pri vrhu, Elektra se bo
borila za vstop v zgornjo po-
lovico, Prebold in Celje pa
sta brez večjih možnosti.
Spored - l.krog (21.9.):
Elektra-Celje, Radenci-Pre-
bold, Maribor-Rogla; 2. krog
(28.9.): Celje-Maribor, Janče-
Elektra, Prebold-Kamnik, Bi-
strica-Rogla; 3.krog (5.10.):
Rogla-Celje, Elektra-Prebold;
4.krog	(12.10.): Bistrica-Ce-
Ije, Janče-Rogla, Prebbld-Ma-
ribor, Hrastnik-Elektra; S.krog
(19.10): Elektra-Radenci, Ro-
gla-Prebold, Celje-Janče;
G.krog (26.10): Prebold-Celje,
Hrastnik-Rogla, Kamnik-Elek-
tra; 7.krog (2.11.): Elektra-Bi-
strica, Rogla-Radenci, Celje-
Hrastnik, Janče-Prebold;
5.krog	(9.11.): Bistrica-Pre-
bold, Radenci-Celje, Kamnik-
Rogla, Elektra-Maribor; 9.krog
(16.11.): Rogla-Elektra, Celje-
Kamnik, Prebold-Hrastnik.
Oba za končnico
Visoki cilji Cometa in Kemoplasta v A-2 ligi
Konjičani bodo še tretjič
zapored poskušali z vrni-
tvijo med najboljše - njiho-
ve možnosti so tokrat večje
kot kdaj koli poprej - in bli-
zu vrha A-2 si želi tudi no-
vinec iz Šentjurja. Cilj je
zgornja polovica lestvice,
toda štartali bodo na uvrsti-
tev v končnico za napredo-
vanje.
Comet je izgubil mladega
reprezentanta Šporarja in še
nekaj igralcev s klopi, dobil
pa v seštevku več. Bojan No-
vak (Slivnica) in izkušeni
Nebojša Matič (35 let, 206
cm), ki je svojčas igral za
Partizan in Šibenko, sta veli-
ki okrepitvi in za začetek ne
bi smel imeti težav z uvrsti-
tvijo med četverico, kajti liga
je slabša kot lani.
Položaj se počasi normali-
zira, moštvo ni imelo klasič-
nih priprav in tudi udeležba
na treningih je bila iz različ-
nih vzrokov zelo skromna.
Za Sivko je zdaj na služenje
vojaškega roka v Celje pre-
meščen tudi Plevnik in tre-
ner Tolj ima končno možnost
vadbe s celotno ekipo, ki ima
zaradi že opisanih težav ui-
grani le dve akciji. »Matič te-
lesno še ni pripravljen, igra
lahko še za 30 odstotkov bo-
lje, toda že zdaj sem z njim
zelo zadovoljen,« pravi Tolj.
Šentjurčani so po naslovu
prvakov B lige krepko spre-
menili moštvo in način igre.
Obramba je bolj agresivna,
več je nasprotnih napadov,
toda poškodbi Urbanije in
Sušina sta velik hendikep in
trener Jerič bo na najbolj iz-
kušena igralca lahko računal
šele po oktobrski prekinitvi
prvenstva.
Odsotnost obeh kril je do-
slej uspešno nadomeščala
igra s tremi branilci, tandem
Madžarac-Kahvedžič je eden
najboljših v ligi in za postav-
ljeno obrambo je naštudira-
nih dovolj akcij. Novinci so
se z močnejšo konkurenco
pogumno spoprijeli, postop-
no se v moštvo vključujejo
tudi mladi, v boju za vrh pa v
klubu računajo tudi na izdat-
no pomoč navijačev. Ž.Z.
Košarkarski pastirček
'^ C^lju je dovolj otrok za dva košarkarska kluba in zato smo 13. aprila 1995 ustanovilj
v kateri je v dve pionirski ekipi vključenih okrog 40 fantov,« je novo športno okolje v
^ ob Savinji predstavil predsednik (in trener) Marko Zorko.
ustanovnega zbora bi mnoge navdal z nelagodjem, toda Keleja je trenutno celo edini
pi klub s pionirsko ekipo (Celje je izstopilo iz tekmovanja) in za naslednjo sezono pripravlja
^tsko moštvo. »Ime smo poiskali z brskanjem po Zgodovinskem arhivu in naš simbol je keltski
s sulicami in košarkarsko žogo,« je dodal Zorko, ki vodi ekipo starejših pionirjev (na
v končnici prve lige bodo igrali za uvrstitev od 12. do 24. mesta. Keleja precej sodeluje s
^iz okolice, za njihovo dejavnost in vsakodnevne treninge pa imajo največ razumevanja na II.
Osnovni šoli.	Foto: SHERPA
Spored A-1 lige
Spored A-2 lige
16
REPORTAŽA
Vaši, moji, najini otroci
Devetdesetletna Marija Vajsenbah iz Celja je imela mnogo otrok, v glavnem punčke, fantkov je bilo le za vzorcek.
Marija Vajsenbah, ki je četrtega septembra dopolnila devet
desetletij življenja, ve kaj je ljubezen, še bolj pa ve, kako
hudo je živeti brez nje. Zlasti še, če si otrok. Tako kot ona
sama, ki je pri dvanajstih letih izgubila mamo in je potem
kar naenkrat ni nihče več maral. Niti oče ne. Mnogo let
pozneje je njen dom postal pribežališče majhnih otrok, sirot,
ki so jih matere zapustile. Nekateri otroci so bili pri njej le
nekaj dni, tednov, tri dekleta pa so ostala dolgo vrsto let. To
so bila njena dekleta, ki jo še danes kličejo mama, njih otroci
pa imajo na Gledališkem trgu v Celju svojo dobro staro
mamo. In seveda tudi dobrega starega očeta Toneta.
Dve mačehi, dve
siroti
Marija se je rodila leta 1906
v Mariboru in tam živela do
svojega dvanajstega leta, ko ji
je umrla mama. Oče se je kar
na hitro na novo oženil in se s
šestimi otroki preselil k njej v
Lenart v Slovenskih Goricah.
Ona pa je bila tiste sorte mače-
ha, ki jih lahko srečamo le še v
starih pravljicah: brezsrčna,
hudobna. Bratje in sestre so šli
kar kmalu od hiše za hlapce in
dekle. Tudi Marija, ki je mora-
la pri nekem kmetu gnoj kida-
ti. Tam jo je, na gnoju, skoraj
vsak dan videval gospod davč-
ni inšpektor s svojo ženo in
dekletce se jima je zasmililo.
Dogovor je bil kar hitro skle-
njen in Marija je dobila dom
ter družino, v kateri je bilo
dovolj toplo. Čez nekaj let je
državna upravna oblast gos-
poda inšpektorja premestila v
Brežice in od tam leta 1938 v
Celje, ko je bilo Mariji že
dvaintrideset let. Sledila je po-
roka in kmalu spet žalost, saj
je po slabih treh letih zakona
ovdovela. Jetika je bila v tistih
časih še zelo huda bolezen.
Potem se je navezala na nekaj
let mlajšega Tončija, ki je bil
delavec v'Žični in poroka je
bila med nemško okupacijo
leta 1942. Otrok nista imela,
živela sta skromno, njun dom
pa sta prevevala ljubezen in
medsebojno spoštovanje. In po-
tem so začeli prihajati otroci;
suhljati, smrkavi, preplašeni...
Tudi njemu je umrla mama,
ko mu je bilo osem let, pri
štirinajstih pa še oče. Tudi To-
ne iz Lahovne pri Celju je do-
bil mačeho, »pravega hudiča v
človeški podobi«, kot jo ima še
danes v spominu in tudi on je
moral že kot otrok garati pri
tujih ljudeh. Iz otroških in
mladostniških let se mu je v
spomin zapisalo le lakota,
mraz na sedem kilometrov
dolgi pešpoti do šole, pa mače-
hin sovražen pogled nanj in
na dva njegova brata. Čim si je
našel delo v »emajlirki«, se je
preselil v Celje, po osmih letih
pa zamenjal službo in se po
dvaintridesetih letih dela v
Žični upokojil.
Dva človeka s tako podobno
mladostjo in usodo sta v skup-
nem domu znala ceniti dobro-
to, ljubezen, spoštovanje.
Prismrical je tudi
cigancek
Ker skupnih otrok nista ime-
la, sta se odločila za plemenito
poslanstvo in Marija je postala
rejnica. Otroci, ki so prihajali
k njej, so bili večinoma zavr-
žene sirote. Delavke socialne-
ga skrbstva so jih ponavadi
prinesle v naročju ali pripelja-
le podhranjene, slabo obleče-
ne, preplašene. Marija jih je z
ljubeznijo sprejela, jih nahra-
nila in nekaj dni ali tednov
čakala, da so socialne delavke
prišle ponje, potem ko so jim
našle primerno rejniško druži-
no in dom. Vajsenbahovo sta-
novanje je bil nekakšen pre-
hodni dom, čakalnica za ne-
bogljene sirote. To so bih otro-
ci najrazličnejših usod, vse po
vrsti pa so bile žalostne. Bili so
tudi dojenčki, pa bolni otroci,
ki jih je bilo treba najprej poz-
draviti. Zelo rada se Marija
spominja drobnega cigančka,
ljubkega fantička, ki ga ni nih-
če hotel vzeti k sebi. Ko se je
že navezala nanj, so tudi ci-
gančku našli stalen dom.
Prišle pa so tudi Majda, Ro-
zika in Ida. Prvi dve pri štirih
letih in tretja pri petih. Vse tri
sta Marija in Tone spravila h
kruhu. Rozika je šla prva od
doma; pri šestnajstih letih je
šla za svojo materjo v Nemči-
jo. Najdlje je bila pri hiši Ida,
vse dokler se ni poročila in šla
na svoje. In vse tri so še danes
Marijine in Tonetove hčerke.
»Ker nisva imela svojih otrok,
so bile to najine tri hčerke.
Skrbela sva zanje in jih imela
enako rada, kot ima večina
staršev rada svoje otroke. Le-
po sva jih vzgajala in jj,
no, pa tudi vsem ostaljj
vancem, govorila, da ]
spoštovati svoje prave n
ki so jih, vsaj nekatere
sno obiskovale. To so b
dovita leta, ko so ^
odraščala, hodila v šol
dela in skrbi je bilo tudi
Takrat še ni bilo strojev
perila sem morala prati
ke in zelo skromno j
treba živeti, saj je bilo r?
delo zelo slabo plačane
pak je šlo, z ljubeznijo
vse premagati,« nam je
vedovala Marija Vajsenl
zelo dobro skriva najma
od svojih devetih križev
Ko pride jo vnu
je najlepše
Rozika je v Nemčiji,
Majda imata v Celju vsal
jo družino in vsaka p
otroka. Marija in Tone s
bolj srečna takrat, ko ji
čejo vnuki, ko skupaj pi
jejo rojstne dneve in
praznike. Predlani je 1
zadela kap in vsi so se r
bali, da ne bo mogla nik i
stopiti na noge. Pa je bil
močna volja tista, ki je 11
tako, da Marija spet hod:
malce težje in počasn
četrtega nadstropja jo s
jem še vedno korajžno
neta peš dol po stopnica
trgovino ter v bližnji par
zelenje in cvetje. Ah pa
kjer je treba pozimi na
in nabrati drva za v peč.
ja še vedno sama gospe
kuha, pospravlja, šiva.
Nič ji ni težko. Na ti
novega desetletja, v ka
je pred kratkim vstopi
ima eno samo željo: biti
va. Na zdravje, Marija!
MARJELAA
Foto: GREGOR F
Velika Rečica na ogled
Recički umetniki in umetne rože v slovenskem konzulatu v Celovcu
Rečica res sodi med manj-
še slovenske kraje, toda po-
nedeljkov večer v galeriji slo-
venskega konzulata v Celov-
cu je dokazal, da se lahko
tudi manjši kraji dostojno
predstavijo. Poleg predstavi-
tve Rečice je pomembno pro-
mocijo doživela tudi Zgornja
Savinjska dolina in celotna
Slovenija.
V	konzulatu v Celovcu so v
okviru prireditve »Rečica se
predstavlja« pomembno mesto
zavzeli rečički umetniki in
zgornjesavinjski želodec, glav-
na pa je razstava Pozimi pa
rožice ne cveto. V galeriji bodo
približno mesec dni na ogled
slikarska dela dr. Antona Do-
lenca, Janka Dolenca, dr. Jo-
žefa Muhoviča, Gorana Hor-
vata, Anke Rakun in Alojza
Zavolovška. Kar se tiče želod-
ca, so Rečičani pripravili marsi-
kaj, kar sodi k pravi bogati
domači pojedini, vse v smislu
slogana »poglej in pojej«.
V	Celovec so v pretekhh
dneh prepeljali vse, kar je bilo
potrebno za razstavo o umet-
nih rožah iz krep papirja, ki je
obilo uspeha požela že junija
na Rečici. Pred stavbo, kjer
vihra slovenska zastava, je ta-
ko na ogled okrašen zvon in
voz, v galeriji pa je obilo pu-
šeljcev, vencev, ikon, okraše-
nih z umetnih cvetjem ter se-
veda maketa kozolca, priprav-
ljenega za primicijo.
Rečičani so v Avstrijo prišli
na povabilo rojaka, konzula
Jožeta Jeraja in s pomočjo
republiškega ministrstva za
kulturo ter občine Mozirje. V
kulturnem programu Qb od-
prtju razstave je sodeloval ok-
tet Rožmarin, ki je s prečudo-
vito interpretacijo slovenskih
narodnih pesmi marsikatere-
mu od številnih obiskovalcev
privabil solze v oko.
»Rečičani smo čudni ljudje.
Malce okorni, toda zelo delav-
ni. Verjetno se to vidi tudi iz
razstave, ki so jo pripravili
marljivi delavci turističnega
društva,« je med drugim v
uradnem nagovoru omenil ge-
neralni konzul, predvsem pa
gostitelj, Jože Jeraj. Predsed-
nica TD Rečica Vida Orlovič je
spregovorila o zavesti in iden-
titeti naroda, ki naj bi svoje
korenine poiskal v ljudskem
izročilu, ob koncu pa je vse
obiskovalce povabila v Zgor-
njo Savinjsko dolino.
»Izdelovanje šopkov iz krep
papirja se je uveljavilo pred-
vsem med obema vojnama, po
drugi svetovni vojni pa je za-
čelo zamirati. Večina kritikov
teh rož v umetnosti ne bi po-
stavila prav visoko, toda nas
etnologe zanima predvsem to,
kakšno vlogo je imelo cvetje v
življenju ljudi,« je o uff
rožah povedala dr. Mariji
karovič, ki ima precej i
za nastanek razstave P'
pa rožice ne cveto in tud
no predstavitev v Celovci
»Na posvetu predstavi
koroških in slovenskih
štev smo se pogovarjali
kih čez Karavanke. Ti stil
ne bi bili uradni, temveč i
šlo predvsem za stike
ljudmi. Razstava dokazuj
smo takoj prešli od bes
dejanjem,« je o razstavi 1
dal minister za kulturo J
Dular. »V kulturi nista
membna le Cankarjev do
Ljubljana, danes ste dok'
da tudi velika Rečica ma^
premore.«	,
URŠKA SELI-
Gostitelj Jože Jeraj je mini-
stra Janeza Dularja predsta-
vil kot najvišjega slovenske-
ga ministra, ki vidi celo čez
Karavanke. Minister Dular
pa je pozdravnem nagovoru
pozdravil Celovčane in Reči-
čane,. »Gospoda konzula ne
bom posebej pozdravljal, ker
sem to že storil pri Rečiča-
nih,« se je pošalil Dular in
svoj govor zaključil s: »Po-
glejmo in pojejmo, razen slik
in rož!«
PoZeg ženina in neveste sta kinčanje z umetnim cvetjem v živo prikazala tudi nabornika, ki
sta odhajala od doma. Mogoče pa v Celovec, kot so zapeli »rožmarinčki« v Pozimi pa rožice
ne cveto.
Gostitelj, generalni konzul Jože Jeraj, v pogovoru s prec
nico TD Vido Orlovič, dr. Marijo Makarovič in mozirsl
županom Jakobom Presečnikom.
KUITURA
17
0|(up likovnih
jel ta pomoč
ledeni v stiski
j^lna stiska nekaterih,
te med nami, je vse več-
fltem zgovorno priča tudi
L naraščajoč podatek o
'Lah, ki dobivajo pomoč
^liki paketov s hrano. V
lah Vitanje, Zreče in
iiiske Konjice je takšnih
Sti že več kot sto.
^(iste, ki nujno potrebuje-
pomoč. bodo porabljena
Lva zbrana na dražbi li-
Jjjh del. Ob 130-letnici de-
jpja Rdečega križa na Slo-
iskem jo pripravlja Območ-
prganizacija Rdečega križa
venske Konjice.
)vaindvajset del, ki so jih
jpevali člani konjiške likov-
jgl(cije, bodo ponudili jutri,
jftek, .20. septembra, od
jO ure naprej v zabavišču
antela v hotelu Dravinja.
(g so že na ogled na sedežu
močne organizacije, na dan
Ibe pa bodo v zabavišču.
bo vodil Toni Gašpe-
pomagala pa mu bo umet-
itna zgodovinarka Polona
rflič.
red dražbo bodo podelili
inanja zaslužnim aktivi-
n in v avli kulturnega do-
odprli razstavo o delova-
RK Slovenije. Ob 18. uri bo
ulturnem domu še osred-
slovesnost, na kateri bo
gram izvedel New Swing
m.	v. M.
likovni svet
otrok
Igaleriji Kulturnega cen-
Blvan Napotnik v Velenju
javljajo v sodelovanju z
iovno šolo Karla Destov-
ka-Kajuha iz Šoštanja raz-
ivo najboljših del z lanske
iavnice Likovni svet
t)k. Izbrana dela bodo
Jdstavili jutri, v petek 20.
itembra, ob 16.30 uri v
kulturni program pa
lo pripravili učenci šo-
Kske osnovne šole. US
Rešujejo Strmol
Simbol Rogatca rešujejo z obnovo strehe
Grad Strmol stoji na niz-
kem gričku, tik ob središču
Rogatca. Dolgotrajno propa-
danje gradu je ljudi v stari in
novi občini vse bolj skrbelo,
saj so se zbali, da se bo grad
sčasoma zrušil. Občina Ro-
gatec je lani začela z obnovo
grajske strehe ter z njeno
glavnino letos zaključila.
Trenutno razmišljajo tudi o
usodi zahodnega grajskega
krila. Za to krilo, kjer se je
ostrešje že delno sesulo, se v
Rogatcu sprašujejo ali ga je
sploh pametno obnavljati. Od-
ločili se bodo, ko bodo prejeli
mnenje strokovnjakov iz regij-
skega Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine,
ki ga bodo pripravili v krat-
kem.
Občina oziroma ministrstvo
za kulturo sta za dosedanjo
obnovo grajske strehe name-
nila precej denarja. Vložili so
že približno 7 milijonov tolar-
jev, od česar so lani prejeli iz
ministrstva 3 milijone, letos
naj bi prejeli 2 milijona, ostalo
pa je prispevala občina Roga-
tec. Med lansko prenovo stre-
he v osrednjem grajskem delu
ter v vzhodnem krilu so na-
mreč morali zamenjati večino
dotrajanega ostrešja ter ga po-
kriti s primerno opeko, letos
pa so zaključili še s kleparski-
mi deli.
»Vsekakor bo za prihodnost
potrebno določiti namem-
bnost objekta, kar je tudi po-
goj, da pridobi občina še nova
sredstva za nadaljnjo obnovo
gradu,« opozarja župan Ro-
gatca Martin Mikolič. Med
drugim razmišljajo, da bi v
gradu pozneje med drugim
uredili poročno dvorano, pro-
stori bi služili še za druge slo-
vesne priložnosti ter kulturno
dejavnost, na primer za knjiž-
nico. Veseli bi bili tudi kakšne-
ga resnega investitorja, saj je
grad na izredno zanimivi legi,
blizu Rogaške Slatine ter so-
sednje države. Na v celoti ob-
novljen Strmol bo seveda tre-
ba še dolgo čakati. Z novo
streho streho jim je v Rogatcu
uspelo le to, da so rešili zanes-
ljivega propada enega od sim-
bolov kraja. Prav zato je bilo
med občani toliko pobud, da
je Strmol treba rešiti. Grad je
namreč občinska last, čeprav
je potomec nekdanjega grofa
vložil denacionalizacijski zah-
tevek, pri tem pa so ugotovili,
da potrebnih pogojev ne izpo-
polnjuje.
Zadnji, prijavljeni stanoval-
ki gradu Strmol so že dodelili
drugo stanovanje. Potem na-
merava občina grad zapreti,
saj se želijo zavarovati, da se
ne bi znova vselili neprijavlje-
ni stanovalci.
BRANE JERANKO
Umetniki v gaju
Kulturno društvo Jurij iz
Mozirja pripravlja jutri, v pe-
tek 20. septembra, v Savinj-
skem gaju 2. slikarski ex-tem-
pore, ki se bo zaključil v sobo-
to popoldne.	US
Skuipture in slike
Do konca septembra bo v
Savinovem salonu v Žalcu
postavljena razstava aka-
demskega slikarja Željka
Opačaka, ki se predstavlja s
serijo slik ter majhnih pla-
stik.
Umetnik živi v Žalcu, sicer
pa je bil rojen v zgodnjih šest-
desetih letih v Banja Luki.
Pred desetletjem je diplomiral
v Beogradu na FLU, kjer je
tudi dokončal podiplomski
študij. V osemdesetih letih je
priredil več samostojnih raz-
stav na območju nekdanje Ju-
goslavije, zadnja leta pa raz-
stavlja predvsem v slovenskih
galerijah. Sodeloval je tudi na
več kot štiridesetih skupinskih
razstavah, njegova dela pa so
v stalnih zbirkah Galerij so-
dobne umetnosti v Banja Luki
ter v Celju.
Čeprav je Želj ko Opačak po
osnovni izobrazbi shkar, nje-
gova dela presegajo ta okvir.
To je razvidno tudi na njegovi
najnovejši razstavi, saj je po-
leg slik razstavil tudi serijo
skulptur. Gre za dela manjših
dimenzij, naredil pa jih je iz
gline. V njih je ustvaril vrsto
variacij na temo spolnega ak-
ta. Vseskozi se ponavljata fi-
guri moškega in ženske, ki sta
gola prepletena v medseboj-
nih erotičnih igrah. Upodobi-
tev teles je prikazal v poeno-
stavljenih formah, ki dajejo
vtis spontanosti ter spretne
obdelave.
Na stenah pa si lahko ogle-
damo njegove slike, ki so prav
tako tematsko uravnane. Gre
za motive cvetja, ki so od slike
do slike prikazani na druga-
čen način. Za razliko od skulp-
tur, ki jih veže enovit likovni
pristop, so slike narejene bis-
tveno bolj heterogeno. Kajti
razlikujejo se v formatu, barv-
ni zasnovi motiva, ki je pone-
kod prikazan z razvidnimi
realističnimi toni, medtem ko
je pri posameznih kompozici-
jah že izrazito abstrahiran, kar
tudi priča o raznolikosti njego-
vega ustvarjanja.
BORIS GORUPIČ
Galeri|a
Klopotec
odprla duri
Repniku
v galeriji Klopotec v vino-
toču Zlatega griča v Škalcah
je odprta razstava slikarja
Antona Repnika. Predvido-
ma do konca tega meseca bo
na ogled sedemindvajsetih
slik avtorja iz Mute, ki ga
umetnostna kritika uvršča v
sam vrh slovenskega naivne-
ga slikarstva.
Repnikove shke so podobe
iz preprostega kmečkega, a
nadvse bogatega življenja. So
priča vsakdanjim opravilom,
sočustvujejo s tegobami in
nadlogami žalostnih pripetlja-
jev in hkrati na drugi strani
vlivajo zaupanje v boljši vsak-
dan ob veselih podobah, na-
polnjenih z optimizmom. S to-
vrstno razstavo slikarja, ki ni
znan le v domačih logih, am-
pak upravičeno uživa tudi
mednarodni sloves, bo dodan
pomemben zalogaj k mozaiku
kuhurnega vzdušja.
A.T.
Velenjska glasbena šola se širi
Na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju trenutno potekajo gradbena dela, s
katerimi bo šola pridobila več novih prostorov.
Z dograditvijo bo na razpolago 24 učilnic in večja orgelska dvorana. Nove orgle, ki jih bodo
izdelali na Dunaju, bodo zadonele 26. decembra, ko bodo v počastitev dneva samostojnosti
pripravili slovesno otvoritev razširjene šole. Sicer pa so v Velenju letos organizirali kar šest
mednarodnih šol, med katerimi so uspešno zaključili šolo za violino, klavir in saksofon, še vedno
pa poteka šola za pozavno, trobento in rog.	L. OJSTERŠEK
ZAPISOVANJA
Z roko v roki
Vsekakor si organizatorji
mednarodnega pesniškega sre-
čanja v Vilenici, Društvo slo-
venskih pisateljev in občina Se-
žana, zaslužijo vse pohvale; ne
le za samo organizacijo priredi-
tve, marveč predvsem in zlasti
za pogum, za vztrajanje, za
neskončno trmoglavost, brez
katere srečanja gotovo nikoli ne
bi bilo. Ali še boljše; če ne bi
bilo te preklete trmoglavosti,
srečanja več ne bi bilo. Nezno-
sno lahko je namreč organizi-
rati literarni večer z razpravo,
presneto težko pa štiridnevno
prireditev, na kateri se drenja
okrog stopetdeset ljudi s celega
sveta, enemu izmed njih poda-
riti nagrado, vsem pa priskrbeti
spanje in hrano. In pijačo, kaj-
pada. Čeprav, roko na srce, s
tem slednjim je še najmanj te-
žav. Vilenica je na Krasu, kjer
pijače menda nikoli ne zmanj-
ka. Pa naj se v klet vsuje celih
stopetdeset pisateljev. Pravza-
prav gre organizatorjem vsa
čast; organizirati tako veliko
srečanje kot je vileniško doma-
la brez vsake denarne pomoči
države, je izjemno težko. To je
dejstvo. Dejstvo pa je tudi, da
vileniško srečanje brez države
lahko povsem mirno shaja. Ne
pa tudi obratno: če Vilenica
države za svojo uresničitev ne
potrebuje, potem država za rea-
lizacijo same sebe Vilenico še
kako zelo krvavo potrebuje.
Samo za ilustracijo: Vileni-
ca, če pod tem razumemo tu-
kajšnjo literarno srenjo, se je
dobesedno že navadila in spri-
jaznila z dejstvom, daje in da
bo država za promocijo sloven-
ske literature na tujem, v med-
narodnih vodah, storila bolj
malo, še več, da se ji niti ne
sanja, kako bi to izpeljala. Ni
se pa navadila in še manj spri-
jaznila s tem, da se slovenska
literatura zaradi svoje majhno-
sti, predvsem in samo majhno-
sti jezika, da se razumemo,
sploh ne bi promovirala. In kaj
je Vilenica drugega kot promo-
cija slovenske literature. In s
tem slovenske države. In tega
se država žal ne zaveda. Da bi
seji vsak tolar, ki bi ga vložila
v Vilenico in druga tovrstna
srečanja, večkratno povrnil.
Toda država bo kajpak rajši
reševala zavožena podjetja.
Tudi prav. Toda od tega reševa-
nja sama praktično ne bo ime-
la ničesar. Razen nekoliko bolj
čiste vesti. In boljšega občutka
pri gradnji socialne države.
Zadeva pa je seveda zelo ze-
lo resna. Vileniško srečanje, ki
je letos praznovalo že enajsti
rojstni dan, ki je postalo eno
najbolj eminentnih evropskih
literarnih srečanj, se zaradi
»finančnih malenkosti« sesu-
vasamo vase. J a, res je, sesuva
se ravno tam, kjer ni nihče
pričakoval. Pri organizaciji.
Pri denarju. Sesuva se pa tako
zelo, da so tudi pisatelji počasi
spremenili svoja načela. Še
pred dvema ali tremi leti, pa
tudi lani, če smo dovolj pošte-
ni, nihče izmed organizatorjev
ni niti pomislil, da bi si natak-
nil kapo, na kateri bi bilo izpi-
sano ime kakšnega podjetja.
Še najmanj pa takrat, kadar bi
moral javno nastopiti. Letos
pa so vsi po vrsti seveda vneto
navijali za Brigito Bukovec, jo
poslušali na raznoraznih
seansah in opazili, daje dekli-
ca povsem polepljena z re-
klamnimi nalepkami. In si de-
jali, češ, če si to lahko privošči
Brigita Bukovec, si bo pa tudi
pisatelj, kar pomeni, da se je
tudi v pisateljskih glavah ne-
kaj premaknilo. Ce mene vpra-
šate, na bolje. In, če si ob
koncu privoščimo še malo ci-
nizma in brutalne nesramno-
sti, potem lahko mirno zapiše-
mo, da so pisatelji lahko tej
svoji državi celo hvaležni; za-
radi škrtosti in pomanjkljivega
vedenja države, so takorekoč
spregledali. Cinično, ni kaj!
Piše: TADEJ ČATER
18
KULTURA
Gledališče je ogledalo družbe
Kadrovske težave v SLG niso mačji kašelt a so pod klobukom
Po prvem in drugem šoku, ko so iz že
tako pičle umetniške vrste iz celjskega
ansambla v mariborskega prestopili štirje
iz vrste, na začetku nove sezone pa še
ključni igralec za prvo premiero v tej
sezoni, Gorgonino darilo, so si v gledališ-
ču v glavnem že opomogli. Vsaj tako kaže
po sicer vselej optimističnih napovedih
upravnika gledališča Boruta Alujeviča.
In ker od 23. septembra do 5. oktobra v
gledališču razpisujejo abonma za štiri
predstave na velikem odru, eno na Odru-
pododrom, za ponovitve iz lanske sezone,
prav tako pa obljubljajo številna gostova-
nja drugih gledališč, priljubljene Dneve
komedije. Teden otroškega programa, lut-
kovni abonma in morda skrivajo v rokavu
še kaj, je mogoče sklepati, da se »nobena
juha ne poje tako vroča kot se skuhal«
Gledališka karavana gre naprej, z neka-
terimi spremembami, kar pa ne bo šlo na
škodo že sprejetega repertoarja, ki za
začetek obljublja prvo slovensko izvedbo
dela Petra Shaferja Gorgonino darilo, v
režiji Mileta Koruna. »Prav temu režiser-
ju se moramo na nek način zahvaliti, da
se stolpec z odhodom petih in s tem
napovednik celotnega repertoarja ni se-
sul kot hišica iz kock, ker je prišel do
genialne rešitve, da je vlogo očeta in sina
združil v eno, izziv pa zaupal igralcu
Tomažu Gubenšku, ki mu gre prav tako
zahvala, da jo je (tik pred zdaj) tudi
sprejel.« Premiero napovedujejo za 18.
oktober.
Tone Partljič, ki je za celjsko gledališ-
če že napisal nekaj komedij »a la ščuka«,
je za Celjane spet napisal novo komedi-
jo. Tokratna bo iz poslanskega ribnika, z
naslovom: Gospa poslančeva. Domači
režiser Franci Križaj, mojster režije iz-
virnih slovenskih novitet bo to komedi-
jo, s katero s bodo Celjani predstavili na
Dnevih komedije, postavil na oder de-
cembra letos. V poslanski vlogi zakon-
cev pa bosta nastopila Anica Kumer in
Miro Podjed.
Sezona, ki sicer še ni pod klobukom,
se začenja prav danes, v četrtek, ob
šestih popoldne s ponovitvijo lanske
predstave Florentinski slamnik, v režiji
Vita Tauferja. Pred tem pa bo ob pol
petih popoldne pogovor z animatorji,
ki v svojih okoljih skrbijo za gledališko
publiko.
Na velikem odru bodo v marcu zaigrali
Shakespearovo Ukročeno trmoglavko v
režiji Janusza Kiča in naslovno vlogo
zaupali Miladi Kalezič, v Pigmalionu,
Bernarda Shawa v režiji Francija Križaja,
pa Vesni Jevnikar. Zgodilo se bo maja.
Najmlajšim, za katere si v gledališču
želijo, da nekoč postanejo njihovo ob-
činstvo, je Tatjana Ažman napisala novo
Trnuljčico, ki jo bo malčkom na oder z
ekipo ustvarjalcev v božično novoletnem
času pričaral mladi Miha Alujevič.
Spodaj, na Odrupododrom pride na
vrsto Nagon, Franza Xaverja Kroetza, v
režiji Eduarda Milerja, predstave pa bodo
deležni vsi abonenti. Na tem prizorišču
bodo ponovili tudi uspešnico Pat.
Slovensko ljudsko gledališče Celje, ki
tudi sicer ustvarja s polovico manjšim
ansamblom kot kakšno ljubljansko gleda-
lišče, si je iz nenadne kadrovske zagate
pomagalo z razpisom za štiri nove igralce.
Dobili so devet vlog, med katerimi vse
niso popolnoma ustrezale razpisnim po-
gojem, saj imajo nekateri kandidati oprav-
ljeno šolo igralstva v Moskvi. Na prvi
avdiciji za sprejem so sprejeli le eno slo-
vensko »moskovčanko«, z nekaterimi so v
dogovoru za občasno sodelovanje, med-
tem ko je bila druga avdicija še včeraj, v
sredo. V gledališču so nam zaupali, da
resno računajo na igralca ljubljanske aka-
demije Janka Petrovca in štipendista Gre-
gorja Geča, ki se bosta ansamblu predvi-
doma priključila v drugem delu sezone.
K novi notranji podobi in vsebini sodi
tudi lepša zunanja podoba gledališča.
Prav te dni s pomočjo občinskega in
republiškega denarja prenavljajo streho
Talijinega hrama in srčno upajo na naklo-
njenost države, da jim (zlasti pa gledal-
cem) izpolni dano obljubo, da bodo v
prihodnje v gledališču obnovili tudi dvo-
rano, oziroma stole, in še kaj. Letos je
bilo samo še toliko denarja, da so po
gledališču napeljali žice za javljalnike
pred požarom... No, ta je bil tudi v pro-
gramskem smislu še pravočasno pogašen
in upati je, da si bo celjsko gledališče še
naprej obdržalo sloves tretjega najbolj
obiskanega gledaUšča v Sloveniji, kar je
lani z obiskom 53 tisoč obiskovalcev bilo.
■■■■■■■■■■■■■i MATEJA PODJED
Prvo dejanje v soboto
V Zgornji Savinjski dolini bo 21. in 28. septembra republiško srečanje podeželskih gledališč
V organizaciji Zveze kul-
turnih organizacij Slovenije,
ZKO Zgornje Savinjske doli-
ne in kulturnih društev
Zgornje Savinjske doline bo-
sta dve soboti v Mozirju, Na-
zarjah, Gornjem Gradu in na
Ljubnem prizorišče repub-
liškega srečanja podeželskih
gledališč Slovenije.
Prvo srečanje bo v soboto, 21.
septembra, ko bodo v Kultur-
nem domu v Mozirju ob 11. uri
gostovali DPD Svoboda Sloven-
ske Konjice, ob 16. uri PD Hor-
jul Polhov Gradec in ob 19. uri
DPD Svoboda Žiri. V Delav-
skem domu v Nazarjah se bodo
ob 16. uri predstaviU člani PD
Cirkulane, ob 19. uri pa KUD
Lukovica. V Kulturnem domu
na Ljubnem bo ob 11. uri pred-
stava KUD Groblje Domžale, ob
16. uri PD Simon Gregorčič,
dramska skupina Velika Nede-
lja, in ob 20. uri Gledališče Slo-
venske Bistrice. V Kulturnem
domu Gornji Grad bo ob 11. uri
nastopilo KUD Leše, ob 16. uri
KUD Prežihov Voranc Sloven-
ske Konjice in ob 20. uri romska
gledališka skupina iz ZKO Mur-
ska Sobota.
Na sobotnem srečanju bo so-
delovalo 215 amaterskih gleda-
hških igralcev, ki bodo pred-
stavili različna gledališka dela.
V kulturnem programu bosta
na Ljubnem sodelovala harmo-
nikarja Bernarda in Tomaž, v
Nazarjah učenci glasbene šole,
organizatorji pa bodo omogo-
čili še turistične sprehode in
ogled kulturnih znamenitosti
Gornjega Grada in Radmirja.
Srečanje slovenskih pode-
želskih gledališč se bo nadalje-
valo prihodnjo soboto, torej
28. septembra, ko bo v dvora-
nah v Zgornji Savinjski dolini
še 13 predstav.
US
Lov na grafičnih
upodobitvaii
V	gostišču Firšt pri Solčavi
so v soboto odprli zanimivo
razstavo jedkanic Johanna
Eliasa Ridingerja na temo lo-
va, ki so jo pripravili v Po-
krajinskem muzeju Celje.
V	grafični zbirki muzeja hra-
nijo preko 2500 grafik starih
mojstrov, med njimi tudi dela
najbolj znanih avtorjev kot so
Diirer, Rembrandt, Schonga-
uer, Tiepolo... Grafična zbirka
Pokrajinskega muzeja sodi za-
to med najpomembnejše v Slo-
veniji. Stari mojstri so ustvarja-
li v najrazličnejših tehnikah,
od lesoreza, bakroreza, jedka-
nice do litografije in vsak na
svoj način ujeli trenutke življe-
nja. Pogost je bil tudi motiv
živali in lova.
Po besedah kustodinje Pokra-
jinskega muzeja Tatjane Bado-
vinac so se za razstavo odločili,
da popularizirajo bogato zbirko,
izbor pa je bil narejen tako, da se
razstava čimbolj ujema z oko-
ljem. Tako so se odločili za Jo-
hanna Eliasa Ridingerja, slikarja
in grafika, ki je ustvarjal v sredini
18. stoletja, večinoma v Augs-
burgu. Znan je postal prav po
upodobitvah živdi in prizorov z
lova. Še v začetku našega stolet-
ja je bilo ohranjenih preko 400
originalnih plošč, po katerih so
odtiskovali grafike. Tudi listov,
ki jih hrani muzej, ni odtisnil
avtor sam.
V gostišču Firšt je na ogled
18 kopij Ridingerjevih jedka-
nic, ki so tako kakovostne, da
obiskovalci ne bodo prikrajša-
ni za umetniške užitke. TC
Mozaikova likovna
kolonija
Vprostorih galerije Mozaik v Celju je razstava del, ki so
nastala na VI. slikarsko-kiparski koloniji v organizaciji te
galerije.	i
Letošnja kolonija je bila med 19. avgustom ter 13. septem-
brom, umetniki pa so navdih iskali v samem mestu Celju in v
ambientu Savinjske doline, oziroma Braslovč, ki so znane
kot eden najslikovitejših krajev v širši okoUci. Umetniki so
imeli tako priložnost v neposredni okolici, kjer so bivali med
potekom kolonije, poiskati motive, ki so jih prenesli v svoja
dela. Zato so na mnogih slikah tudi prizori, na katerih je
prikazana narava, predvsem v idiličnih in romantičnih tonih.
V posameznih slikah so se avtorji osredotočili na figuralne
motive, ki so jih oblikovali skladno s svojim likovnimi
izkušnjami. Tudi sicer je razvidno, da so likovniki delovali
predvsem na način, značilen za njihovo dosedanjo ustvarja-
nje. Posamezni avtorji pa se tudi niso opirah na konkretni
ambient, ampak so naredili dela v svojem specifičnem slogu.
Med udeleženci kolonije prevladujejo domači umetniki,
organizatorji kolonije pa so povabili tudi avtorje iz drugih
držav in s tem poskrbeli za mednarodno udeležbo. Poleg
enajstih slikarjev sta letos sodelovali tudi dve kiparki in sicer
Vladka Stoviček ter Milena Braniselj. Ostali sodelujoči,
katerih dela so razstavljena v galeriji Mozaik, so Darinka
Pavletič-Lorenčak, Leon Koporc, Jože Tisnikar, Viktor
Šest, Milan Todič, Ismar Mujezinovič, Ivana Andrič-
Todič, Mojca Lampe, Simon Kajtna, Nikolaj Beer in Duro
Mlinarec.	BORIS GORUPiC
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
V	Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bo danes
ob 18. uri, za izven, predstava
Florentinski slamnik, režiser-
ja Vita Tauferja. V soboto ob
20. uri bo zaključena predsta-
va Maček v žaklu, v sredo ob
10. uri pa za izven Čarobni
napoj.
V	Kulturnem domu v Šent-
jurju si lahko jutri, v petek,
ogledate komedijo Mister Do-
lar, v izvedbi KUD Zarja iz
Trnovelj.
KONCERTI
V	Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo v soboto ob
20. uri koncert Mešanega pev-
skega zbora iz Innsbrucka,
pod vodstvom Kurta Baum-
gartnerja in Mešanega pevske-
ga zbora Upanje iz Rogaške
Slatine, ki ga vodi Andreja
Došler.
V	paviljonu Tempel v Ro-
gaški Slatini bo v nedeljo ob
10. uri promenadni koncert
Pihalnega orkestra Steklarne
Rogaška Slatina, pod vods-
tvom Jureta Krajnca. V sredo
ob 20. uri pa lahko prisluhne-
te serenadam Mešanega pev-
skega zbora Freja iz Šmarja
pri Jelšah, ki ga vodi Mihaela
Pihler.
V	centru Šentjurja bo v so-
boto ob 9.30 paradni koncert
godbe na pihala in mažoretne
skupine.
V	cerkvi v Jakobu pri Šent-
jurju bo v nedeljo ob 14. uri
orgelski koncert, ob otvoritvi
novih orgel.
V	Kulturnem centru Laško
bo drevi ob 19.30 prvi koncert
v abonmaju Vrtiljaka polk in
valčkov, jutri, v petek ob
19.30, pa bo samostojni kon-
cert Vite Mavrič.
RAZSTAVE
Občinska matična knjiž-
nica Žalec do konca meseca
razstavlja album Carla Reic-
herta z naslovom Nekoč in
danes.
V	razstavišču Laški dvorec
razstavlja akademska slikarka
Tatjana Verbinc.
V	Galeriji sodobne umet-
nosti bodo danes ob 19. uri
odprli razstavo slikarskih del
Milene Usenik.
V	Muzeju novejše zgodo-
vine v Celju je odprta foto-
grafska razstava 3xKosc-
huch.
V	Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu so na ogled li-
kovna dela akademskega sli-
karja Željka Opačaka.
V	mestni galeriji Riemer v
Slovenskih Konjicah do kon-
ca septembra razstavlja
ni Društva šaleških lij^g
iz Velenja.
V	poslovnih p^^
Ljubljanske banke v \
je odprta slikarska r^
Jožeta Svetine.
V	gostišču Ciril v So(
si pri Podčetrtku je s
bra na ogled razstava s
de Vidmar in Arpada
na.
V	galeriji Keleia ra2
risbe Djuro Seder.
Na glavni pošti v Cel
stavlja Vlado Geršak.
V	avli hotela Dobrna
septembra razstavlja
Tomazini.
V	Lapidariju Pokraj
ga muzeja je do 28. o
še na ogled razstava S^
v steklu.
V	gostišču Firšt v Lo
dolini gostuje Pokri
muzej Celje z razstavo
grafičnih upodobitval
konca novembra.
V	Razvojnem centri
razstavlja Špela Straž
grin, v tovarni Etol
Kolarič, na PTT v Rn
Raj ko Mlinarič, v naki
centru Lava Alica Javii
Zdravstvenem domu \
Ljubo Melanšek in E
Suša, v celjski boli
Boštjan Pražnikar, v 1
Steklar Vlado Renčelj-v
Celjski koči Marija D
in v Zdravilišču Laško
Mohar.
osmto
v zdravilišču Dobri
jutri, v petek ob 20. u
stop folklorne skupine 1
vokalne skupine Vigred
brne.
Na Resevni bo v sob
13. uri Planinsko d
Šentjur odprlo nov pla
stolp. Nastopih bodo
OŠ Hruševec in godba n
la.
V	dvorani Doma II. s
skega tabora v Žalcu b
v petek ob 16. uri, zat
mednarodnega knjižne]
za Otroci za boljši svet.
V	Občinski matični
niči v Žalcu bo v torek
uri, predstavitev slikani
te Rainer z naslovom
festival.
V	okviru Univerze
življenjsko obdobje bc
nedeljek, pod strok
vodstvom Janeza Riht
geološki sprehod ob o
Savinje. Zbirališče bo '
uri pri »Levškem mostu
KINO
Union od 19. do 25
16., 18.30 in 21. uri an
film Nemogoče; Mali
od 19. do 25.9. ob 1
ameriški film Skrivnost
nessa in ob 20. uri an
film Od mraka do zore
tropol od 19. do 25
16.30, 18.30 in 20.30 an
film Zgaga.
Kino Dobrna 21. ob
22.9. ob 17. uri ameriši
Ptičja kletka.
Kino Žalec 19. ob 2
21. ob 18. in 20. ter 2
20. uri ameriški film
20. ob 20. in 22.9. ob i
ameriški film Čenče.
Kino Vojnik22.9.ob
ameriški film 12 opic-
TEMA TEDNA
19
Jesen spet
streže z darovi
Mlini za mletje sadja in grozdja, stiskalnice in sodi
onec poletja je pravi čas
ijliup soda, stiskalnice in
za mletje sadja ali
jjja. Pestrost ponudbe
irav Z3 pridobivanje in
pjenje sadnega ali
jdnega soka se je v zad-
I letih izjemno razširila.
,5 vsem različnostim pa
ijo ti izdelki vendarle
ogo skupnega: vsi so v
niem zgrajeni iz enakih
prialov. Njihovo delovno
onsko moč merimo z
Icimi merami in prav ta-
ludi delo, ki ga opravlja-
j izdelavi ankete smo do-
zelo veliko obširnih odgo-
n, tako da nam je bilo
B vse podatke spraviti na
}ni imenovalec. Mnoge
atke, ki jih v tej anketi
10 zajeli, lahko dobite na
telefonski številki ali pri
ih prodajalcih oziroma
zvajalcih opreme. Zani-
smo se za izvedbo, ma-
le in velikost izdelkov in
da cene s prodajnimi po-
žmlinih je dobro vedeti,
fotrebujemo za mletje tr-
jisadja drugačno orodje in
je, kot za pecljanje in ma-
je grozdnih jagod. Torej
mo posebej mline za mlet-
adja in mline za mletje
:dja. Obstajajo tudi mhni,
leljejo oboje in jim pravi-
kombinirani.
ijvažnejši sestavni deli
lega mlina so kovinsko ko-
rito, nosila, ležaji in zobniki,
valji z nožki, ki sadje najprej
razrežejo in nato zmeljejo.
Nekateri imajo tudi dodatni
zobnik ali prestavo za poveča-
nje sile mletja.
Za mletje grozdja se uporab-
lja podobna izvedba kot za
mletje sadja, le da je debelina
mletja nastavljiva. Mlini so
primerni tudi za mletje češ-
pelj, češenj, višenj... kot pri-
prava za žganj ekuho. Kombi-
nirani mlini so za mletje vseh
vrst sadja in imajo dodatne
valje za mletje grozdja.
Iz zmletega sadja in grozdja
iztiskamo sok ali mošt v sti-
skalnicah. Stiskalnic je mnogo
vrst, v pregled smo zajeli: roč-
ne vretenaste, ročne hidravlič-
ne, hidravlične na sleme in
vreteno ter ročne stiskalnice
na vreteno in račno. Seveda so
namenjene stiskanju grozdja
in sadja. Stiskalnice manjših
dimenzij so primerne tudi za
stiskanje jagodičevja. Največ-
krat so njihovi sestavni deli
naslednji: aluminijasta skleda,
jekleno vreteno z navojem in
račno z vzvodom, s katero se
opravi stiskanje, koš je sestav-
ljen iz letev z notranjimi utori,
kar omogoča dobro izcejanje
in preprečuje brizganje droz-
ge med letvami, babica in pod-
loge so iz bukovine ali alumi-
nija, hidravlična dvigalka je
montirana pod skledo, da ne
more priti do onesnaženja
mošta z oljem in maščobami,
omenimo pa še zaščito kovin-
skih delov z antikorozivnimi
laki, ki so lahko tudi pocinka-
ni.
Sodi za vino so izdelani ali
iz kvalitetnega hrastovega lesa
po postopku, ki zagotavlja
kvaliteto in dolgo življenjsko
dobo ali iz nerjaveče pločevi-
ne.
Pred uporabo je lesen sod
potrebno nekajkrat dobro
sprati s čisto, hladno vodo, ne
pa s toplo in z uporabo raznih
lužil, ker s tem samo poško-
dujemo parafinsko prevleko.
Če ga dlje časa niste uporab-
ljali, preverite njegovo te-
snost, ki jo dosežete že po
dveh do treh urah. Po uporabi
je postopek čiščenja podo-
ben, le da je sod potrebno
dobro posušiti in zažveplati z
žvepleno ploščico. Sod naj bo
za naslednjo letino shranjen v
vinski kleti zaradi primerne
vlage in temperature, s kateri-
ma je posodi zagotovljena
kvaliteta in dolga življenjska
doba.
Sodi za vino iz nerjaveče
pločevine so navadno oprem-
ljeni ž ventili iz kromanega
mesinga za čiščenje in od-
vzem vina, vrati in odprtino
za polnjenje. Dodatno pa
proizvajalci nudijo še nivo-
kaz, nerjavečo pipico za po-
kušanje, termometer, priklju-
ček za plin CO2, varnostni
ventil in nerjaveče ventile. Za
uporabo in vzdrževanje se je
najbolje posvetovati z izve-
denci, ki vas poučijo, po že-
ljah izdelajo cisterno po vaših
merah ali jo sestavijo na me-
stu samem.
In naj bo z vami obilo dio-
nizičnega duha, ko boste obi-
rali, mleli, stiskali in okušali
jesenske darove.
m Marinet: TANJA-HRVATIN
NP - Nerjaveča pločevina, L - Les, P - Plg^vina, K - Kovina (največkrat lito železo), P1 - Plastika, M
- Maloprodajna cena, V - Veleprodajna cena
Hmezad Agrina p.o., opis: nerjaveči sodi za
vino so s podstavkom; prodajni pogoii: plačilo
na čeke ali obroke nad: 10.000 tolarjev 1+2, nad
20.000 tolarjev 1+3 in nad 30.000 tolarjev 1+4;
prodajne enote: blagovnici Agrina v Žalcu in
Ilirski Bistrici.
Merkur Kranj, opis: imajo tudi uvožene pla-
stične kadi iz Italije; prodajni posoii: pri takojš-
njem plačilu so ob predložitvi Merkurjeve karti-
ce vsi izdelki še najmanj 4% in največ 8%
cenejši, pri nakupu na posojilo velja 4% osnovni
popust, nakup na 2, 3 ali 4 čeke, pri čemer je
najmanjši znesek na čeku 5.000 tolarjev; prodaj-
ne enote: TC Leveč Celje.
TP Resevna Šentjur p.o., opis: imajo tudi
plastične kadi; prodajni pogoji: nakup mogoč na
odloženo plačilo s čeki; prodajne enote: Market
Planina, Market Ponikva in poslovalnica Resev-
na Šentjur.
Izbira d.d., prodajni posoji: kredit na 6 mese-
cev brez obresti, na eno leto 8% fiksnih obresti,
na osemnajst mesecev 12% in na dve leti 15%
fiksnih obresti.
Oset Rafael s.p., prodajni pomi: na čeke in
gotovinski popust; prodajne enote: trgovine s
kmetijsko mehanizacijo po Sloveniji.
Kovinar Vitanje, opis: mlini: kovinsko korito,
plastični ležaji in zobniki ter par nazobčanih
valjev, stiskalnice: aluminijasta skleda, jekleno
vreteno, koš, babica in podloge so iz kvalitetne
bukovine; vsi kovinski deU so zaščiteni z antiko-
rozivnimi laki ali pa so pocinkani, debelina
mletja je nastavljiva, primerni so tudi za mletje
češpelj, češenj, višenj, kot priprava za žganjeku-
ho, mlin za sadje ima aluminijaste valje z nožki.
ki sadje najprej razrežejo, nato zmeljejo, ima
tudi dodatni zobnik za povečanje sile mletja;
ostalo: horizontalna elektromotorna stiskalnica
za stiskanje grozdja in sadja - mobilna; prodajni
pogoji: rabat odvisen od količine in na več
čekov; prodajne enote: trgovine s kmetijsko
mehanizacijo.
Sodarstvo Marko Učakar s.p., opis: trans-
portni sodi, sodi ležaki in darilni sodi; parafini-
rani in nepairafinirani, sodi do 5001 so na zalogi;
popravilo starih sodov ter svetovanje ob proble-
mih pri vzdrževanju sodov; prodajni pogoji: na
več čekov brez obresti; prodajne enote: KGZ
Slovenske Konjice, Semenarna Celje, KZ Polzela
in Agrina Žalec.
Sodarstvo Branko Jazbec, opis: izdelava iz
hrastovih debel po načinu »klanega« lesa na
sodoben način, Id preprečuje pokanje in zvija-
nje elementov, notranja zaščita s parafinskim
premazom, ki preprečuje zadrževanje usedlin
in s tem škodljivih bakterij ter omogoča enostav-
nejše čiščenje; z uporabo soda po navodilih
zagotovljena 10-letna garancija, v tem času opra-
vijo brezplačno vsa popravila, ki bi bila potreb-
na zaradi morebitne slabe izdelave ali slabega
materiala, izdelujejo tudi kadi, ki so 30% cenej-
še od sodov, ter ovalne sode, ki so 30% dražji od
okroglih.
Sodarstvo in kolarstvo Jevšenak, o^is: sodi
so po želji naročnika s podstavki in gravuro,
izdelava po naročilu, izdelava kadi in čebričev,
kolarstvo (držaji za kladiva, cepine, sekire, lese-
ne vinoteke za steklenice!: prodajni pogoji: goto-
vinsko plačilo, za podjetja 10% rabata po naka-
zilu v 30 dneh; prodajne enote: Vinstor Velenje,
KZ Petrovče, KZ Ledina Slovenj Gradec.
20
REPORTAŽA
Grenak nasmeh
Mačkovega Poldeta
Leopold Maček in njegovo težko bolna žena Marijo si že nekaj mesecev prizadevata, da bi v njuni hiši
v Kladju zazvonil telefon
Po dobrih treh kilometrih
se s ceste, ki se vije iz Laškega
proti vasem na obronkih koz-
janskega hribovja, nenado-
ma z desne strani odcepi oz-
ka kolovozna pot. Pelje čez
mostiček, nato pa se po nekaj
metrih strmo vzpne v gozd.
Po približno štiristo metrih se
dre\^sa razredčijo in na jasi
se prikaže ne premajhna in
ne prevelika hiša. Na golih
opekah, ki kot koklja na jaj-
cih čepijo na zidovih nekda-
nje hiše, visi tablica z napi-
som Kladje 8. Prvi vtis je, da
si je nekdo v teh prelepih
krajih, skritih očem, uredil
pribežališče pred mestnim
vrvežem.
Iz razmišljanja o lem, kako
lepo bi bilo vsaj nekaj uric na
teden preživeti sredi te lepe in
tihe narave, kot strela iz jasne-
ga udarijo prve besede 61-let-
nega gospodarja domačije Leo-
polda Mačka. »Oprostite, ker
sem vas v tak grd svet spravil.
Toliko problemov se nama je
nabralo z ženo Marijo, pa sva
se odločila, da vas pokličeva.
Čeprav cesta ni daleč, sva sko-
rajda odrezana od sveta, saj sva
tukaj čisto sama. Marija ima že
tri leta težko bolno srce in veči-
no dni preleži v postelji. Kadar
se ji stanje hudo poslabša, jo
lahko reši samo hitra zdravniš-
ka pomoč. In takrat je njeno
življenje odvisno le od mojih
starih nog, saj je treba čim
hitreje priti do najbližjega tele-
fona. Podnevi ali ponoči, ob
vsakem vremenu. Zgodilo se je
že, da sem po zdravnika v Laš-
ko odšel kar s kolesom, ker ni
šlo drugače. Najina edina reši-
tev bi bil telefon, vendar vse
kaže, da bova do dneva, ko bo
tudi v najini hiši zazvonilo,
morala še marsikaj hudega
prestati.«
Vas Kladje, ki ima le devet ali
deset hišnih številk, leži na ob-
močju krajevne skupnosti Vrh
nad Laškim. Pred dvema leto-
ma so si v teh krajih, kjer ni
bilo prej niti enega samega te-
lefonskega priključka, s skup-
no akcijo krajanov, krajevne
skupnosti in Telekoma uredili
telefonijo. Ljudje so morali za
telefon zelo veliko plačati, saj
je Telekom k ceni za priključek
dodal še posojilo, ki gartro svo-
jim naročnikom vrnil do leta
2000. Marsikdo se zaradi viso-
ke vsote ni vključil v akcijo v
prepričanju, da se bodo cene
prej ali slej znižale, zato je
ostalo še veliko nezasedenih
telefonskih številk. Vodstvo
krajevne skupnosti se je odlo-
čilo, da bo vsem »čakajočim
špekulantom«, ki se bodo za
telefonski priključek odločih
po izteku akcije, za soglasje, ki
je potrebno za napeljavo pri-
ključka, zaračunalo po 400
nemških mark prispevka. Še-
stintrideset tisočakov, ki so v
zadnjih treh mesecih ukradli
Leopoldu Mačku mnogokatero
uro spanja.
»Vsi v vasi imajo telefonske
priključke. Tudi mi smo se
pred dvema letoma želeli pri-
družiti sovaščanom, pa prepro-
sti nismo imeli denarja,« pravi
žalostno Leopold. Kot zakleto
se je prav tistega leta hiše drža-
la velika smola, saj sta se jim
pokvarila zamrzovalna skrinja
in bojler, v nič je šla tudi motor-
na žaga. Morali so kupiti nove
aparate in se pri tem krepko
zadolžiti, telefon pa je za nekaj
časa šel po zlu.
Pred tremi leti se
je vse obrnilo
Mačkova živita s štirideseti-
fni tisočaki pokojnine, ki si jo
je Leopold prislužil v Cestnem
podjetju. Doma pridelata vso
zelenjavo, redita tudi kokoši in
ovce. Včasih, ko je bila Marija
še zdrava, sta imela v najemu
travnik, v štali pa dve kravi.
Potem pa se je kar čez noč vse
obrnilo. Marija je bolezen dol-
go nosila v sebi in ni vedela
zanjo, pred tremi leti pa je
nenadoma zelo oslabela in
zdravniki v Laškem so jo takoj
poslali v bolnišnico, kjer je bila
pet tednov. Ko se je vrnila do-
mov, je bilo nekohko bolje in je
nekajkrat celo sama šla v trgo-
vino, aprila lani pa jo je zadela
možganska kap. Pet dni je bila
popolnoma slepa, začel ji je
pešati tudi sluh. Od takrat si ni
več opomogla. Večinoma leži,
saj je preslabotna, da bi hodila
okoli, vendar kljub temu vsak
dan skuha kosilo. Patronažna
sestra jo obiskuje že tri leta, da
ji zmeri krvni pritisk in vzame
kri za preiskave. Sprva je hodi-
la vsak teden, nato vsake tri
tedne, kmalu pa bo začela pri-
hajati vsakih štirinajst dni, saj
so zdravniki ugotovili, da Mari-
ji grozi tudi tromboza. Najtežje
je pozimi, ko je sneg in je še
težje premagati klanec do Mač-
kove domačije. »Vsakokrat, ko
vem, da bo prišla patronažna,
naročim traktor s plugom, da
zorje pot,« pove Leopold. Sam
si s cestami in vremenom ne
dela preglavic, saj je njegovo
edino prevozno sredstvo kolo.
Poleti gre z njim tudi do Laške-
ga, kadar dežuje in ko zapade
sneg, pa se po opravkih odpra-
vi kar peš, ker vozi avtobus le
dvakrat na dan. K sreči mu ni
treba dolgo pešačiti, saj ga
ljudje poznajo in ga vedno kdo
vzame v avto.
Breme, ki ga mora Leopold
prenašati zadnja tri leta, se je
globoko zarisalo v njegov
obraz in oči se razjasnijo samo
kadar govori o Mariji in o nju-
nih štirih otrocih. »V najboljših
letih je, tale moja, saj jih ima
komaj oseminpetdeset. Ko bi
vedeli, kakšna korajžna ženska
je bila. Ni se ustrašila ne vroči-
ne ne mraza. Prijela je za vsako
delo. Ko sva se vzela, sva zače-
la čisto iz nič, saj sva oba iz
revnih družin. Zdaj morarri za
vse skrbeti sam. Čimveč je tre-
ba pridelati doma. S pokojnino
se komaj preživljava, Mariji, ki
ima dieto, pa je treba kupiti
tudi kakšen priboljšek. Kaj več
kot za golo preživetje nimava.«
Mačkova prodata včasih kak-
šnega jagenjčka in volno. Ne
dobita sicer veliko, vendar, kot
pravi Leopold, pride vsak tolar
prav.
Leopold in Marija imata štiri
otroke. Najstarejši Srečko je
profesor slavistike in dela kot
bibliotekar v celjski knjižnici,
Marjeta je dipl. ing. kemije in je
trenutno v Ljubljani, kjer je na
kemijskem inštitutu pred ča-
som opravila magisterij, Ber-
nardka študira sociologijo in
slovanske jezike, študentka pa
bo letos postala tudi najmlajša
Romanca, ki je končala srednjo
gostinsko šolo, vendar želi po-
stati živilska tehnologinja. Mač-
kovi otroci so v tistih krajih
prava redkost. Daleč naokoli ni
družine, ki bi imela toliko štu-
dentov. »Prav vsi so želeli študi-
rati, midva pa jih pri tem nisva
hotela ovirati,« ne skriva ponosa
Leopold. »So pa morali v času
študija pošteno zagrabiti za de-
lo in se marsičemu odpovedati,
saj sva jim z Marijo lahko nudila
le skromno podporo.« In morda
so prav »šolani otroci« razlog,
da sta Mačkova, ko sta pred
tremi meseci prosila krajevno
skupnost za pomoč pri napelja-
vi telefonskega priključka, nale-
tela na zelo gluha ušesa.
Odgovori so bili
zal|ivi in žalostni
Letos spomladi sta Mačkova,
še zlasti Leopold, spoznala, da
brez telefona preprosto ne mo-
reta več biti. Izračunala sta, da
denarja za priključek sama ne
bosta mogla »skup spraviti«,
vendar so jima pomoč obljubili
otroci, upala pa sta tudi na
razumevanje krajevnih velja-
kov. 27. maja sta prvič prosila
vodstvo krajevne skupnosti,
naj ju oprosti plačila krajevne-
ga prispevka za telefonski pri-
ključek, vendar se je pismo
izgubilo. Julija sta pisala še
enkrat in pismu, ki sta ga po-
slala priporočeno s povratnico,
priložila še priporočilo dr. Nika
Boriča, da družina zaradi mot-
nosti nenadnega poslabšanje
zdravstvenega stanja Marije
res potrebuje telefon. »Odgo-
vor je prišel 16. avgusta,« pri-
poveduje Leopold, »pa bi raje,
da ga sploh ne bi bilo. Ugotovil
sem namreč, da v krajevni
skupnosti ne razumejo ali pa
nočejo razumeti najine proš-
nje.« Predsednik krajevne
skupnosti Dušan Milčinovič je
namreč v pismu napisal, da
krajevna skupnost nima
ja, da bi Mačkovim plač^^
fonski priključek. Dodal
da »če sta s soprogo upo
ca, predvidevam, d^
odrasle otroke, kateri t
morali pomagati stai
Prav ta zadnji stavek je i
da Mačka zelo razž^oj
kaže, da v krajevnem V(
sploh nočejo vedeti, kak
jo njihovi sokrajani, polg,
pa se mu trditev, da pr
plačilo celotnega prikj
zdi tudi žaljiva. »Saj tega
ne prosim in tudi nikoli
imel namena. Želel bi sar
bi me oprostili plačila
400 mark, ki bi mi zek
prišle, da bi lahko plačal
nje jarkov za 800 metra
fonskega kabla. Denar 2
ključek bi mi pomagali
otroci, pomoč sta obljubi
moji najmlajši študentki.
Leopold je 27. avgusta
pisal krajevni skupnost
smo je tudi tokrat poslal
ročeno, saj res ne želi, d;
spet »izgubilo«. Zdaj u[
bo odgovor bolj ohrab
»Saj pravzaprav sploh ne
va veliko,« je prepričan. >'
vem vodstvu krajevne sk
sti ne razumejo, da sv,
pred dvema letoma brezi
ja in si zares nisva mog
voščiti priključka takrat 1
ostali. Nisem med tistimi
namerno odlagali in čak.
bo Telekom ukinil po
Mogoče se zdim tistim
jevni skupnosti nadležen
sem v zadnjih desetih let
likokrat prosil za gramoz
gače pa nikoli nisem nič j
Še celo en kilometer ce
doline do hiše in naprej
ženo zgradila s svojim c
jem. Mogoče pa sem ser
ril, ker sem rekel tudi r
kar v vodstvu krajevne
nosti niso ravno z veselje
šah. Povedal sem jim na:
kje vse v krajevni skuf
imajo asfalt in telefone in
zraven tudi delček moji'
Ijev, saj že več kot dve des
plačujem samoprispevek.
Če v vodstvu krajevne
nost, o katerem Leopold,
govori v preteklem času, p
same pohvalne besede, tu
krat ne bodo našli razume
za Marijine in Leopoldove
ve, bosta Mačkova za p
prosila otroke. »Naj oni p
sijo pritisniti na kakšen gi
pa tudi jezike lažje sučej
jaz, saj so šolani,« z gre
nasmehom pravi Leopold.
„ - JANJA INT
' Foto: GREGOR K
»Ko sem prosil vodstvo krajevne skupnosti za pomoč, ker smo socialno šibki, se je predsednik
Dušan Milčinovič, ki verjetno ne pozna dobro naših razmer, obregnil ob moje otroke, češ, kako
lahko študirajo, če pa pri hiši ni denarja«.
Do Mačkove domačije bi morali iz vasi Kladje potegniti 800 metrov telefonskega kabla.
Humor v naravi
Danijel Pleterski s celjske Lave je v preteklih dneh prip'''
ozimnico, pri tem pa na vrtu naletel na nevsakdanji p'
Rdeči korenček, ki ga je prijel v roke, je namreč zelo spoij'
na največji moški ponos, zato sta se z ženo Cvetko
nasmejala. Tudi narava ima smisel za humor, zato zafli
najdbo predstavljamo še našim bralcem.
NAŠI KRAJI IN UUDJE
21
Glasba ne pozna meja »de facto«
Laščani odmevali na švabskem
jjjiili vikend so bili laški godbeniki,
jjh delegacija strelcev in naposled
^anjša občinska delegacija v par-
Ijgni Pliezhausnu v nemški zvezni
Ijpaden-VViirtenberg, ali kot se sami
jiijejo, na švabskem.
, niine večji dogodek, da bi med
(laiTii, predvsem pa med društvi, ne
^a« sem ter tja vabila, za njimi' pa
jgiii. Letos so v partnerski občini
(lovali godbeniki svojo 120-letnico,
jlco društvo pa 70-letnico.
tos maja so v Laškem gostovali pliez-
cnski pevci, ki jih je spremljal župan
j0 Brucker s soprogo, zdaj mu je
y/ laški kolega Peter Hrastelj vrnil
J s še bolj bučnim »korpusom«. Prav-
jvje bil to prvi obisk Petra Hrastelja
rtnerski občini, katere prvi mož je
(jaj segal v roko že osmim laškim
jiom (oziroma predsednikom, da ne
jkšne pikolovske zamere !?) Ob Hra-
j s soprogo so bili v gosteh še pred-
ik občinskega sveta Matevž Kolar in
lica Mojca Ratej.
Seveda bo treba pridoblj ena spoznanja in
vtise občinske delegacije omeniti kdaj po-
sebej, zato tokrat več o godbenikih, ki so
svojo promocijsko nalogo za svoj kraj opra-
vili odlično. Samo tri ure po prihodu, poto-
vanje je trajalo 10 ur, so imeli krajši enourni
koncert, s katerim so čestitali jubilantom.
Da so se odrezali, lahko verjamejo pred-
vsem vsi tisti, ki to številčno okrepljeno,
predvsem pa pomlajeno pihalno godbo in
njenega novega dirigenta poznajo. Velika
športna dvorana v Pliezhausnu, kjer se ob
koncu minulega tedna dogajalo veliko, je
donela od navdušenja. Tudi pozneje, ko je
sledil zabavni del in se je iz velikega an-
sambla ižluščeni kvintet izkazal tudi z
narodno-zabavnimi melodijami.
Prireditelji so poskrbeli za presenečenja.
Prireditev prvega dne so imenovali »Sloven-
ski večer« in povabili iz Reutlingena dve
mladi pevki slovenskega rodu, za kateri
tamkaj pravijo, da jima je sloves na narod-
no-zabavni sceni zagotovljen.
Drugi, na sobotni večer je bil v gosteh
razvpiti švicarski »Alpenland Quintet«, ki je
imel nalogo napolniti z jubilejno prireditvi-
jo načet tekoči račun prireditelja. Tudi o teh
mojstrih narodno-zabavne scene bo kdaj
drugič v našem časniku še kaj zapisano.
Naj tokrat omenim le to, da ima skupina do
konca prihodnjega marca zasedene vse
možne termine z gostovanji po Švici, Avstri-
ji in Nemčiji. A ko so pred koncem bučne
noči nastopili tudi laški »oberkrajnerji«, ni
bilo v športni hali hrupno odobravanje nič
manjše. Tako so zagotavljali vzdržljivi obi-
skovalci, ker sam tega nisem preveril, kajti
orkanska hrupnost mi je za tisti večer zatrla
željo po glasbenih užitkih.
Godbeniki in strelci iz Laškega so sodelo-
vali še pri nedeljskem dopoldanskem sreča-
nju in slavnostnem sprevodu ob zaključku
jubilejne prireditve. Večina je bila, vključno
z občinsko delegacijo, prisotna tudi pri
ekumenski službi božji, kar je ob podobnih
obiskih običajno in kar seveda spet zasluži
poseben opis.
Odmevi in vtisi iz dežele, ki jo je pred 500
leti obhodil in poznal že oče prve slovenske
tiskane knjige, Primož Trubar, in ki so se
vtisnili v tridesetih letih prijateljevanja in
partnerstva med Laškim in Pliezhausnom,
ne zastarijo. Zato o tem kdaj v prihodnje.
^ j.K.
Evropa proti nasilju
ponedeljek, 23. septem-
se bo v Mariboru pričela
entska konferenca, ki jo
I organizatorji letos pos-
i vse bolj aktualni temi.
jvili so jo Evropa proti
ju.
men letošnje študentske
irence v Mariboru, ki tako
ija tradicionalna, je izme-
ne mnenj o nasilju v
p. Organizatorji so k so-
Bnju povabili študente iz
ievropskih držav, ki se uk-
jo z raziskovanjem teh
lemov ali aktivno sodelu-
V kateri od mednarodnih
kalnih organizacij, katerih
»nest je opozarjanje na to-
e probleme v družbi in
nje pomoči skupinam.
SCIM'96 bo omogočil tudi stike
med posamezniki, izmenjavo
informacij o delovanju in vzpo-
stavljanje morebitnih skupnih
projektov posameznih organi-
zacij ter vključevanje Slovenije
v tovrstna gibanja.
V programu konference, na
kateri pričakujejo okoli 150
udeležencev iz vse Evrope, so
predvidena številna srečanje
in predavanja, organizatorji
bodo udeležence popeljali na
izlet po Sloveniji, prihodnji
petek, na zaključni dan konfe-
rence, pa se bo ob štirinajstih
v Mariboru pričel Anti-aids fe-
stival, na katerem bodo udele-
ženci konference zaključke le-
te predstavili tudi javnosti.
N.-M. SEDLAR
Filnes*s za ženske
nuli petek so v Športno rekreacijskem društvu Medlog 4
bistroju Jelen) odprli prvi fitness studio v Celju, ki je
enjen samo ženskam.
pripadnice nežnejšega spola, ki se bodo odločile obiskova-
fitness studio, bodo skrbeli usposobljeni vaditelji, poleg
»dobnejše opreme pa jim bo na voljo tudi solarij. V fitness
o Jelen, ki je odprt vsak dan od 10. do 22. ure, so torej
Pne ženske vseh starosti, vpišete pa se lahko posamezno ali
insko.
NMS
Vsi za čisto Celje
Pod tem geslom so v Mest-
ni občini Celje pod pokrovi-
teljstvom župana Jožeta
Zimška pripravili svojevr-
sten dogodek, ki se je prejš-
nji četrtek dopoldne odvijal
pred Narodnim domom ozi-
roma celjsko mestno hišo. Ni
namreč vsakodnevni pojav,
če občinski župan prime za
metlo in začne čistiti tako
rekoč pred lastnim pragom.
Kako lahko z dobro voljo in
le z malo truda vsak med nami
prispeva k čistemu Celju, zla-
sti pred mednarodnim obrt-
nim sejmom, so organizatorji
pokazali, ko so pripravili pri-
kaz uporabe »podaljšane ro-
ke«, preprostega, a zelo učin-
kovitega delovnega pripomoč-
ka z imenom Smetko. Smet-
ka, ki s tal pobere vse odpadke
in nesnago, od igle do stekle-
nice, je prvi vzel v roke župan
Zimšek in pobiral s tal vse, kar
je čistemu okolju tuje. Ob tej
priložnosti je dejal, da name-
ravajo čiščenju in urejanju
okolja v občini posvetiti še več
pozornosti kot doslej ter vsa-
ko leto organizirati ekološki
dan.
Čistilni pripomoček z ime-
nom Smetko je delo Vilija
Poznika (Medicinska oprema
Poznik) iz Celja, sicer že priz-
nanega in uveljavljenega izu-
mitelja. Smetka bodo bržčas
veselo pozdravili povsod tam,
kjer je treba vsak dan očistiti
večje površine tal, na primer v
bolnišnicah, šolah, vrtcih, po-
kopališčih, parkih, domačih
vrtovih in še kje. Smetko je še
kako dobrodošel pri čiščenju
težje dosegljivih površin, na
primer odpadkov z grmičevja,
z obrežij rek in potokov, jezer
ipd. In nenazadnje je to orodje
kot nalašč za vse tiste, ki jim
obolela hrbtenica ne dovoljuje
pripogibanja.
M.A., Foto: G.K.
V Smetkovem kompletu je bilo tudi vedro, kapa in dežnik, za
nameček pa še Poznikova energijska majica.
TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD d.d
3312 PREBOLD, Tovarniška cesta 7
objavlja
javno dražbo
za prodajo naslednjih zasedenih stanovanj
I.Soba v Dolenji vasi 177, v velikosti 25.57 m^.
Izklicna cena 1.020.386,00 SIT.
2.	Dvosobno stanovanje Na zelenici 2, v velikosti 49.65 m^.
Izklicna cena 3.203.677,90 SIT.
3.	Dvosobno stanovanje Na zelenici 4, v velikosti 41.12 m^.
Izklicna cena 2.756.739, 40 SIT.
4.	Dvosobno stanovanje Na zelenici 17, v velikosti 59.11 m^.
Izklicna cena 4.287.412,00 SIT.
5.	Garsonjera Na zelenici 17, v velikosti 27.75 m^.
Izklicna cena 2.127.513,00 SIT.
Nezasedena stanovanja:
6.	Soba v Dolenji vasi 170, v velikosti 32.00 m^
Izklicna cena 1.153.151,10 SIT.
7.	Soba v Dolenji vasi 167, v velikosti 36.56 m^
Izklicna cena 1.467.791,10 SIT.
Javna dražba bo 27.9.1996 ob 8. uri
v recepciji Tekstilne tovarne Prebold.
Pogoji za udeležbo na dražbi in prodajni pogoii:
-na dražbi lahko sodelujejo domače prave in fizične osebe,
-predstavniki pravnih oseb morajo predložiti pisno pooblastilo za
licitiranje, fizične osebe pa dokazilo o državljanstvu Republike
Slovenije,
-pred dražbo morajo ponudniku plačati varščino v višini 10 % od
izklicne cene na blagajni družbe,
-najugodnejši ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu stano-
vanja v 8. dneh po končani javni dražbi in plačati celotno kupnino
v 30. dneh po sklenitvi pogodbe, pri čemer se že vplačana
varščina všteje v kupnino. Če ponudnik ne bo sklenil pogodbe o
nakupu in plačal kupnine v določen roku ali kasneje odstopil od
nakupa, varščina zapade v korist prodajalca,
-udeležencem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino
neobrestovano vrnili istega dne,
-prometni davek, stroške sestave pogodbe o nakupu in stroške
zemljiškoknjižne izvedbe pogodbe ter vse druge dajatve plača
kupec,
-prodaja stanovanj bo potekala po sitemu »videno-kupljeno«,
-primopredaja stanovanja bo takoj po plačani celotni kupnini,
-prednost pri nakupu imajo pri enakih pogojih najemniki stano-
vanj.
Interesenti lahko dobijo dodatna pojasnila in si ogledajo stanova-
nje po prejšnjem dogovoru po telefonu (063) 723-122.
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
NA ŠOLSKEM CENTRU CELJE
I. STROJNIŠTVO
1.	Dveletni program poklicnega izobraževanja
poklic: obdelovalec kovin
2.	Triletni program poklicnega izobraževanja
poklici: oblikovalec kovin, monter in upravljavec energetskih
naprav, strojni mehanik in finomehanik
3.	Štiriletni program strokovnega izobraževanja
poklic: strojni tehnik
4.	Program izpopolnjevanja za pridobitev naslova specialist zlatar (IZS)
poklic: specialist zlatar
II.	ELEKTROTEHNIKA
1. štiriletni program strokovnega izobraževanja
poklic: a) elektrotehnik energetik
poklic: b) elektrotehnik elektronik
III.	KEMIJA
1.	Triletni program poklicnega izobraževanja
poklic: kemik
2.	Štiriletni program strokovnega izobraževanja
poklic: kemijski tehnik
IV.	GRADBENIŠTVO
1.	Nadaljevalni program srednjega izobraževanja-
delovodja v gradbeništvu
poklic: gradbeni delovodja
2.	Štiriletni program strokovnega izobraževanja
poklic: gradbeni tehnik
V.	USPOSABLJANJE PO PROGRAMIH USO
VI.	USPOSABLJANJE oblikovalcev kovin (strugar, frezalec
in brusilec) na CNC tehnologiji.
VII.	USPOSABLJANJE strojnih dipl. ing. in tehnikov na
področju računalniškega konstruiranja (CAD/CAM tehnologija).
VIII.	PRIPRAVA NA MOJSTRSKE IZPITE s področja
gradbeništva, strojništva in elektrotehnika.
IX.	RAZNI SEMINARJI IN TEČAJI
Prijave in informacije v tajništvu šole za izobraževanje ob delu
(D-14) ali po telefonu (063) 481-521, interna 109.
>NTRAKT & PLUS
za davčno svetovanje
'anizira
' SEMINAR O SLOVENSKI
^VČNI ZAKONODAJI
'o potekal
^tek, 27.9., od 15. do 19. ure in
>boto, 28.9.1996, od 9. do 13. ure,
^telu Dobrna.
feminarju bosta predavala Božena Macarol in Ivan Simič.
seminarja so:
o davčnem postopku. (Ivan Simič)
j^on o davčni službi. (Ivan Simič)
'"oblematika vodenja poslovnih knjig in obdavčitev
°bička pri zasebnikih. (Božena Macarol)
^.Seminarja je 18.900 SIT. V ceno je vključen prometni davek.
^^ se lahko po faksu ali s pismom na naslov:
&PLUS, d.o.o., p.p. 2641, 1001 UUBUANA
:?61-13-12-193 ali tel/fax: 061-13-37-334.
22
PISMA BRALCEV
1)DMEVI
.............:,:K.:K«i!!!!S;	..
Odprto pismo
celjskemu
županu Zimšicu
11.
Gospa Andelkovičeva je bi-
la v pismu precej milostna, ko
je vzela v precep župana. Do-
bro se še spominj.am tistega
petka pred drugim krogom
volitev za župana, ko je nam
občanom obljubljal vse, ra-
zen podzemne železnice in
tramvaja. Še vsega tistega,
kar se mu kot direktorju na
ZPI-ju v projektih ni posreči-
lo, doslej ni uspel po(s)pravi-
ti. Odlok občinske skupščine
iz leta 1990, da se mora zaradi
velike obremenjenosti okolja
zapreti kamnolom v Zagradu
do 31.12.1992, je hotel prepre-
čiti, čeprav je deloval v javno-
sti, da je za zaprtje.
Bil sem zraven, ko je oblju-
bil, kako bo uredil zadevo s
podnajemniki občinskih lo-
kalov, posebno za sovlagate-
lje. Figo imajo! Pred sabo
imam spisek teh (IV-BK/95,
13.4.1995), v katerem javno
oznanja, kdo so podnajemni-
ki, ki "nočejo" plačevati (ode-
ruških) najemnin. Okrog
šestdeset tožb je sprožil proti
svojim občanom in jim preti z
nasilno izselitvijo. Tudi čev-
ljarskemu podjetju "Obutev"
na Teharski je pomagal delno
k uničenju (50 delovnih mest)
zaradi previsoke najemnine..
Že pred letom se je hvalil na
OZ, da so s pomočjo občin-
skega sklada za drobno gos-
podarstvo (Gracerjev sklad)
zaposlili 220 ljudi. Omenjeni
sklad se polni z najemninami
za lokale s 30 odstotki. Torej
so najemnine najmanj za toh-
ko predrage in je tudi to
vzrok, da je propadlo precej
obratovalnic in trgovin tam
okrog "Friderika" in Gospo-
ske ulice, pa tudi drugod.
Pred časom je zavedel novi-
narje tako, da jih je naložil na
avtobus in jih popeljal na ju-
govzhodni del Celja (bivše
Prevozništvo) razkazovati
nova delovna mesta, kar drži
le delno. V večini primerov je
šlo takrat samo za preselitev
obrtnikov na omenjeni kom-
pleks.
Naravnost smešen je EKO
davek za cucke (5.000,00 SIT
ob cepljenju), izjema so šola-
ni - študirani psi, ki da ne
serjejo in trasirajo (lulčkajo).
Za primer naj navedem ob-
čino Kranj, ki je kot mestna
občina nekoliko večja od celj-
ske in je imela lani edina rast
družbenega proizvoda. Žu-
pan Gros je proti kradljivcem
skupnega premoženja s sto
ovadbami preprečil uničeva-
nje delovnih mest. Občino
upravlja z enaišestdesetimi
uslužbenci (v Celju stopet),
županstvo opravlja neprofe-
sionalno kot je to volivcem
obljubil. Višanja davščin ne
poznajo, iz lanskega leta je v
to bilančno leto prenesel mili-
jardo tolarjev. V Celju je pro-
računska luknja vsako leto
večja. Župan Zimšek se je po-
kazal kot slab gospodar z ob-
činskim (našim) premože-
njem. Ga. Andelkovičeva se
naj torej ne čudi, zakaj nima-
mo cest in še mnogo drugega.
Zelo uspešni so pa res v
programu "Celje - zdravo me-
sto", saj vedno več tovarniških
dimnikov in peči ugaša, posle-
dice tega so znane. Z gospo
Andelkovičevo se ne strinjam,
da župan ne mara prišlekov.
Celo nasprotno, očetnjavo je
prodal prišlekom, kar je rezul-
tiralo, da smo dobili prvi ile-
galni kupleraj v Celju.
Namere se lahko prikrivajo,
dejanja (rezultati) pa ne.
MARJAN MANČEK,
Celje
Nepotrebni
referendumi
volilne
zakonodaje
HI.
Gospod Šneberger ima svoje
mnenje o nekaterih političnih
strankah, nekaterih novinar-
jih, o volilni zakonodaji in o
tem, kako -pametno porabiti
denar. Le naj ga ima. Vseeno
pa naj poskusi razumeti (in
tisti, ki imajo podobne pogle-
de kot on), da se rrtnogi ljudje
z njim ne strinjajo. In tu je
treba gospodu Šnebergerju
nekatere stvari pojasniti.
Pravica do referendumske-
ga odločanja je zapisana v
najvišjem državnem aktu - to
je slovenska ustava. SDS je
zbrala več kot 43.000 overov-
ljenih podpisov slovenskih
volivcev, ki zahtevajo referen-
dum. Podpisi so bili zbrani in
predloženi v skladu z zako-
nom. Če je gospod Šneberger
proti večinskemu volilnemu
sistemu, bo pač glasoval pro-
ti. Ko gospod Šneberger pozi-
va predlagatelje referendu-
mov, naj umaknejo svoje
predloge, verjetno sam ne ve,
kaj piše. Vseh 43.000 podpi-
snikov naj na njegovo željo
umakne podpise ali kaj?
Gospod Šneberger, sami vi-
dite, kako smešen je vaš pred-
log, ki ni vreden komentarja.
Še nekaj besed o odločitvi
državnega zbora, da se izve-
dejo referendumi po volitvah:
to je izigravanje ustave in izi-
gravanje volivcev. Tudi če dr-
žavni zbor ni kršil črke ustave
(odločilo bo ustavno sodiš-
če), je prav gotovo kršil duha
ustave.
Brez dvoma so vsi podpisni-
ki zahteve za referendum (s
tem mishm na podpise, ki jih
je zbrala SDS) zahtevali refe-
rendum pred letošnjimi voli-
tvami.
Kdo si upa trditi, da zgornja
trditev ni resnična? Tudi s svo-
jim ravnanjem v zvezi z refe-
rendumi je večji del poslancev
državnega zbora pokazal, da
mu volje volivcev ni mar in da
si drzne norčevati se iz voliv-
cev.
J.N.,
Teharje
PREJELI
SMO
Kaj storiti?
V vednost županu in obrtni
zbornici ter vseiji delodajal-
cem!
Dobro si preberite ta članek,
ki ponazarja vso »evropsko«
naravnanost zaposlovanja nas
malih, preprostih, malce »od-
služenih« delavcev, s kvalifi-
kacijo ali brez, poznih sred-
njih let.
Moja starost je 45 let, služ-
bo sem izgubil brez svoje
krivde, kot tehnološki višek v
solidni firmi.
Po dveh letih zavoda za za-
poslovanje sem začel iskati
službo, iščemo jo že eno leto,
pri tem sem napisal najmanj
35 razhčnih vlog.
Pri tem, ko iščem službo »z
lučjo pri belem dnevu«, do-
življam ponižanje posebne
vrste, ker se dogaja, da gos-
podje novodobni lastniki,
podjetniki in še kaj, nimajo
niti toliko človeškega v sebi,
da bi na moje vloge odgovori-
li, pozitivno ali negativno,
vseeno, veliko bi pomenil že
občutek, da me vsaj spoštuje-
jo kot potencialnega delavca
na trgu delovne sile.
Leta 90, ob osvobajanju
Slovenije smo »odsluženi«
delavci bih v prvih vrstah, pri-
pravljeni dati tudi življenje, v
smešnih situacijah že takrat,
ko smo pripadniki TO ležali v
strelcih z ene strani zidu, za
njim pa so vzdihovah podjet-
ni igralci tenisa. Danes pa iz-
gledamo kot moteča šara, ki
jo je treba uničiti v kaki zaži-
galnici smeti ali še bolje kar v
krematoriju.
Ah ni sramota, da po 25
letih delovne dobe, ob pri-
pravljenosti za normalno de-
lo, dobivam socialno podpo-
ro, ki ne zadošča niti za pre-
hrano manjšega psa, kaj šele
človeka?
Sedaj pa še nekaj besed o
naših skrbnikih - zavodu za
zaposlovanje. Vedno so za-
daj, njihovi razpisi so vedno
prepozni. Takoj, ko prebereš
razpis, so delovna mesta že
dolgo časa zasedena, ah jih
sploh ni.
Človek se vpraša, kaj je z
našo družbo. Kakšna obhka
anarhije, nedela, šlamparije je
to, pa celo plačana je in to
dobro, istočasno pa imamo
iskalci zaposlitve oči odprte,
dobro je vidno, da so na po-
hodu tujci, ki so pripravljeni
delati takorekoč zastonj, spa-
ti kot ovce, po podstrešjih,
kleteh, ustvarjati »vzpored-
no« delovno silo.
Res, čudna država, ki je pri-
pravljena na tako poceni na-
čin razvrednotiti lastno ceno
dela.
Vse naše vrle politike, na
čelu s Kučanom in Drnovš-
kom, vaše barve niso bistve-
ne za delavca, sprašujem,
kdo bo povrnil škodo, ki je
nastala na mojih živcih, kate-
ra invalidska komišija bi me
priznala za invalida, ali lahko
tožim državo za dejstvo, da
sem iz delavca postal živčna
razvalina, na robu psihološ-
kega ravnotežja, ko ne vem,
kakšen bo moj naslednji ko-
rak...
Sprašujem se, aU sem sploh
še državljan Slovenije. Ne ver-
jamem, da si kdo takega dr-
žavljanstva sploh želi.
BRANKO VRHOVŠKI,
Celje
Bodi zdrava
domovina
Tako je zapel dr. Benjamin
Ipavec, ki je živel in delal v
Gradcu v takratni skupni av-
stroogrski državi. Njegov brat
dr. Gustav, ki je živel v Šent-
jurju, kjer je bil zdravnik in
župnik, pa je ponosno zapel
»Slovenec sem, tako je mati
djala...« Njemu v čast sta, ob
njegovih življenjskih mejni-
kih, ki so bili v avgustu 15. 8.
165-letnica rojstva in 20. 8. 88-
letnica smrti. Svetovni slo-
venski kongres in občina
Šentjur priredila koncert in
recital domovinskih pesmi v
nedeljo, 8. 9. 1996 v domu
kuhure v Šentjurju.
Koncert in recital so doži-
veto in kvalitetno izvedli
Domžalski komorni zbor pod
vodstvom Karla Leskovca,
člana skupine Kamniški ko-
ledniki, basist Rok Lap in ci-
trar Tomaž Plahutnik, ter pe-
snik in igralec Tone Kuntner z
recitalom svojih domovinskih
pesmi, izredno doživetim
Cankarjevim opisom sloven-
ske dežele in Prešernovo
Zdravljico.
Vsem je spregovoril pred-
sednik SSK dr. Jože Bernik, ki
je naglasil, da so za kongre-
sno dejavnost vzor ljudje, kot
je bil dr. Gustav Ipavec. Taki
politiki in narodni delavci so
zelo potrebni tudi v današ-
njem postmodernem času, ki
je poln negotovosti in sebič-
nosti in nečimrnosti.
V	Kongresu čutimo hudo
potrebo po povezanosti med
vsemi Slovenci tako doma,
kot v zamejstvu in diaspori.
Zato pozdravljamo takšne
prireditve, ki krepijo narodno
samozavest in pospešujejo v
skladu s človekovimi pravica-
mi prizadevanja za demokra-
tično, pravno in solidarno dr-
žavo Slovenijo-domovino
vseh Slovencev.
Prireditev je lepo in smisel-
no povezovala ga. Silva Želez-
nik.
Takšne prireditve so du-
hovni biseri v množici priredi-
tev, ki so popularnejše in so
trenutnega razvedrilnega in
komercialnega značaja. Ude-
ležba na prireditvah, kjer je
potrebna večja zbranost in
globlje doživljanje, je zaradi
tega manjša. Vendar v teh pri-
reditvah se kaže kultura na-
roda in ljudi. Samovšečno iz-
vajanje in udeleževanje takih
prireditev še ni izraz kulture,
ampak prej nekulture. Kultu-
ra je dejansko osebno izraža-
nje in iskreno prizadevanje
svoje biti in prav tako osebno
podoživljanje in spoštovanje
drugega in njegova različno-
sti, ki nas plemeniti in bogati.
Zato se na takih prireditvah
najdejo ljudje iz razhčnih kra-
jev. To so prilike za srečanja,
ki omogočajo doživeti srečo,
ki nudi trajnejše zadovoljstvo
in omogoča samozavestnejše
bivanje, delovanje in življe-
nje.
V	Kongresu se zavedamo,
da so take prireditve, ki ohra-
njajo zgodovinski spomin na
osebnosti, ki so si v skladu z
duhom vrednot, ki jih poraja
dobrota in ljubezen, prizade-
vale za narod in njegov razvoj.
potrebne in koristne. Zato
pozdravljamo taka prizadeva-
nja tako organizatorjev, kot
ustvarjalcev in poustvarjalcev
duhovnih veličin. Take prire-
ditve presegajo totalitarno in-
doktrinacijo materialnega
enoumja - neumnosti, nestrp-
nosti, nezaupanja, sebičnosti
in brezvrednosti duha in upa-
nja v prihodnost. (Upanje v
Boga in vero v posmrtno živ-
ljenje je potrebno ponovno
sprejeti. M. Rožanc).
dr. FRANC ZABUKOŠEK,
Šentjur
RKna
praznovanju
obletnice
Na povabilo vodstva Mest-
ne občine Celje smo se praz-
novanja 10. obletnice part-
nerstva med Celjem in Gre-
venbroichom, ki je bilo 30. in
31. avgusta 1996 v Greven-
broichu udeležili tudi trije
predstavniki Območne orga-
nizacije Rdečega križa Celje
(Tone Mastnak, Franci Vrb-
njak in Katja Grešak).
Izredno bogat delovno in
kulturno umetniško usmerjen
program, ki sta ga partnerski
občini pripravili, je bil narav-
nan v medsebojno spoštova-
nje in sodelovanje ter iskanje
novih možnosti sodelovanja
teh dveh partnerskih občin.
V sklopu sprejemov in kul-
turno-umetniških prireditev je
bil v mestu Grevenbroich od-
prt tudi trg mesta Celja.
Na tem trgu že stoji skulp-
tura, ki je delo akademskega
umetnika Vasilija Četkoviča-
Vaska. Skulptura simbolizira
povezavo dveh občin in dveh
narodov.
Upamo trditi, da je vsem
številnim prisotnim ostal v ze-
lo lepem spominu prijeten slo-
venski večer, ki so ga pripravili
in uspešno izvedh člani Slo-
venskega društva iz dežele
Nordcheim Westfalen.
Na tem večeru so zelo uspe-
šno nastopili Trio Ašiča, Oktet
Studenček in Folklorna skupi-
^ na France Prešeren iz Celja.
Njihovi nastopi so bih deležni
velikih aplavzov. Iz izrednega
vzdušja med prisotnimi in iz
komentarjev lahko sklepamo,
da so nastopajoči odlično
predstavili Celje in Slovenijo.
Nič manj ni pomembno de-
lo našega župana dipl.ing. g.
Jožeta Zimška, podžupana
dipl.ing. g. Dušana Burnika in
predsednika Komisije za med-'
narodne odnose dipl.ing. g.
Jožeta Bučarja ter člana Komi-
sije za mednarodne stike g.
Mira Trbovca. V času izvajanja
programa praznovanja 10. ol?-
letnice podpisa partnerstva
med Celjem in Grevenbroic-
hom so bih povsod prisotni in
na čelu vseh dogajanj.
Za povabilo je Rdeči križ
Celje zelo hvaležen vodstvu,
še posebej pa županu Mestne
občine Celje. To povabilo jem-
ljemo kot dokaz, da se v Celju
ustrezno vrednoti delo organi-
zacije Rdečega križa.
Tudi Rdeči križ Celje je pred
dobrimi tremi leti sklenil in
podpisal partnerstvo z organi-
zacijo Rdečega križa Weve-
linghoven v Grevenbroichu.
Dogovorih smo se, da pride-
jo predstavniki RK Greven-
broich konec septembra 1996
v Celje in v Ljubljano, da se
pogovorimo o projekti
Slovenije, katere bi bilo
no financirati iz mednaj
ga fonda PHARE. V poj^,
de projekt s področja so(
humanitarne probleiriat!
s področja zaščite in re§(
ob elementarnih in
večjih nesrečah.
Predstavniki RK We\
hoven-Grevenbroich so ]
tej'priliki obvestih, d^
konec oktobra 1996 pri
v Celje materialno-hunii I
no pomoč v prehrani in
čilih za potrebe nuden
moči beguncem iz BiH
cialno ogroženim kraji
To bo letos že druga ma
na pomoč iz Grevenbroi
Vodstvo OORK
Zdravila ni
hrana
Zelo se čudim, da še n I
pismih bralcev ni proti
proti veliki redukciji z
na recepte. Kljub tem
približno 1 milijon naš
žavljanov plačuje do
zdravstveno zavarovan
dobijo naše zavarov
približno 20 milijard do(
ga denarja. Pripomnil
da zaradi brezglavega r
nja tuje delovne sile za
njo megalomanskih obj
ki sedaj po vrsti prop,
gotovo 30 % denar;
zdravstva odteka v tuji
pri tem ti zavarovanci n
čujejo »nobenega prost
nega prispevka za zi
tvo«, kot ga moramo pk
ti mi v deželi na sončni
Alp. Tuje zdravstvene u!
ve iz bivše Jugoslavije
dostavljajo ogromne n
za zdravstveno varstvo
kajšnjih zavarovancev, '.
naša zdravstvena služt
more kontrolirati in te
ke bomo plačevali mi z c
čili velikega števila zdra^
Zdravila, ki so črtana i:
nama, v veliki večini pot
je pretežno starejša gen
ja (zdravila proti boleči
revma, za kožne bolezi
prebavila itd.). Ta gene
živi v veliki večini s skri
mi pokojninami.
Sedaj je odvzeta moi
da bi si lajšali bolečine ir
ge nadloge ravno ljudi
nizkimi dohodki, upoi<
cem in cca 115.000 brezi
nim in njihovim druži
Pri tem pa ravno ti Z3
vanci plačujejo večkra
prostovoljno zavarovanj
kot 5 % svojih dohodko^
je prispevek ne glede n
hodek za vse enak.
Prepričan sem, da bi n
zdravniki določati, k«'
zdravila so pacientu p'
na. Sedaj so omejeni pri
jem delu, zavarovalnici
deveta skrb zdravje z^
vancev ter skušajo na n
račun še povečati svoje d
ke. S tem ukrepom, ki g
kazujejo kot »dodatno
za zdravje ljudi« se bo Š
večalo število samomor«
je že preseglo vse rek
ker za vehko ljudi v te)
skupnosti ni nobene per
tive, saj se v času petih
zgradila nobena nova '
na, zaprli pa so jih na du
gradijo pa se na veliko
trgovine, za katere pa h'
časi zmanjkalo kupcev.
FRANC Al^
ve
NASI KRAJI IN UUDJE
23
(rečanje ukradenih otrok
KS Dolgo polje, ki deluje
J let, praznujejo šestnaj-
fjznik krajevne skupno-
jraznovanje pa je zdru-
^ (udi z: že šestnajstim,
Ij-jonalnim srečanjem
fiŠČnikov - ukradenih
jj na katerem pričakuje-
leležence iz vse Sloveni-
Ifgditve ob krajevnem
piku so se pričele minu-
,t,oto, z osrednjo priredi-
pa jih bodo zaključili to
ijo, 21. septembra. Prvi
praznovanja je bil v zna-
ju športa - ekipe podjetij
,na igrišču I. OŠ pomeri-
malem nogometu. Vče-
ir sredo, je bilo na bali-
j pri hotelu Celeia tek-
movanje v balinanju, danes,
v četrtek bo v sejni sobi KS
Dolgo polje tekmovanje v ša-
hu, ob sedemnajstih pa bo
tudi srečanje krajanov, sta-
rejših od 75 let.
Ves teden bodo člani Sve-
ta KS in predstavniki druš-
tva upokojencev obiskovali
starejše in bolne krajane, v
petek, 20. septembra, pa na-
povedujejo obisk pri najsta-
rejši krajanki te krajevne
skupnosti. Ta dan bodo deli-
li pomoč tudi socialno ogro-
ženim.
Osrednji del krajevnega
praznika bo v soboto, 21.
septembra, ki bo predvsem v
znamenju srečanja ukrade-
nih otrok. Krajane Dolgega
polja bo ob pol devetih pre-
budila povorka Pihalne god-
be radeških papirničarjev in
mažoretk, osrednja priredi-
tev pa se bo pričela ob dese-
tih na dvorišču I. OŠ, kamor
bodo najprej doskočili šport-
ni padalci iz Maribora, poz-
neje pa bodo zbrane nagovo-
rili predsednik Sveta KS
Cvetko Roje ter predsednik
Društva taboriščnikov - ukra-
denih otrok Janez Štiglic.
Sledil bo slovesni govor celj-
skega župana Jožeta Zimška
in kulturno zabavni pro-
gram, vmes pa bodo organi-
zatorji podelili priznanja
krajanom, ki so si najbolj
prizadevali za urejeno oko-
lje.
Letošnji praznik KS Dolgo
polje bodo zaključiU v sobo-
to z družabnim srečanjem v
celjskem Centru interesnih
dejavnosti.
N.-M. SEDLAR
Dnevi odprtih vrat Linde plin
v uspešnem celjskem podjetju Linde plin so v torek odprli vrata vsem tistim, ki želijo
podrobneje spoznati njihovo dejavnost. Podjetje, ki ga vodi direktor Iztok Govc, s plinom
blagovne znamke Linde oskrbuje preko tisoč slovenskih podjetij in ustanov. Dnevi odprtih vrat v
času sejma so bili vsekakor lepa priložnost, da jih obiščejo ljudje iz bližnje in daljne okolice, z
akcijo pa bodo zaključili danes ob 17. uri.	Foto: GREGOR KATIČ
Uprava na Internetu
(pravna enota Celje je svoje delovanje doslej predsta-
I v dveh brošurah, po novem pa lahko uporabniki
ritev najdejo koristne napotke tudi na Internetu.
a Šentjurjem so tako druga upravna enota v Sloveniji, ki
e na ta način približala javnosti. Uporabniki bodo zlasti
eli natančnih navodil, kakšni dokumenti in postopki so
rebni za izdajo različnih dovoljenj in kdaj so posamezni
elki strankam na voljo.
ložnosti, ki jih nudi predstavitev upravne enote na
metu, so te dni na ogled tudi na Mednarodnem
tnem sejmu. Nanje pa se lahko obrnete tudi po elek-
iski pošti.	TC
Zmagovalci med seboj
fctovoljno gasilsko
Ivo Škofja vas je pripra-
fe dvajseto tekmovanje
Bhodni pokal domačega
L
OS je nastopilo kar 49
vpetih kategorijah. Med
cami A (13 ekip) je zma-
Jkipa Hajdoš pred Oplot-
Loko 2, Topolšico in Voj-
n, med člani A (30 ekip,
diskvalificirana) pa
tno na Pohorju 1 pred
Ijevcem, Slovensko Bi-
'> Trzinom, Tinjem 1,
nsko vasjo. Novo Cerkvi-
• Med gosti je med moš-
in ženskimi ekipami sla-
^silska enota Trebarjevo
Za zaključek so se po-
merili še vsi dosedanji pokalni
zmagovalci. Med osmimi so
slavili gasilci Šmartna na Po-
horju pred Štrekljevcem, Tre-
barjevim desno, Prožinsko
vasjo. Slovenskimi Konjicami,
Braslovčami, Oplotnico in
Rudnikom lignita Velenje.
Predsednik tekmovalnega
odbora Vinko Sentočnik je
tekmovanje ugodno ocenil,
taka pa je bila tudi ocena vseh
nastopajočih, ki so menili, da
gre za eno najboljših tovrst-
nih tekmovanj v Sloveniji.
Gasilci Škofje vasi pa so hva-
ležni tudi številnim sponzor-
jem, saj brez njih tekmovanja
ne bi mogli izpeljati tako us-
pešno, kot so ga. T.VRABL
Namesto diskonta
^^etku septembra so v Cankarjevi ulici v Celju slovesno odprli prenovljeno Potrošniko-
Sovino, v kateri je bil pred obnovo diskont.
^§ovini, kjer so obnovili in spremenili predvsem notranjost, so diskontno prodajo ukinili,
«bo trgovine pa popestrili predvsem s pestro ponudbo kruha, sadja in drugih živil. Foto: GK

Lepša prihodnost
Zdi se. kot da je miselna
zveza Lepša prihodnost iz ne-
kega prejšnjega obdobja, toda
v času predvolilnih bojev nam
bodo politiki ponujali vse mo-
goče obljube, ki bodo le na
videz drugačne od naslovne
sintagme. V resnici pa nas bo-
do hoteli pretentati prav s po-
dobnimi parolami, le da bodo
zavite v sodobnejši žargon.
Vsekakor bodo različne politič-
ne stranke hotele v nas vzbu-
diti neko pričakovanje. Ker
pričakovanja večinoma ne bo-
do mogli vzbuditi drugače kot
z besedami, bo zato potrebno
biti še posebno pazljiv na raz-
lične formulacije in uporabo
zamotanih političnih stavkov.
Največ bo seveda odvisno od
kasnejših uresničitev različnih
obljub, marsikaj pa bo možno
sklepati tudi že vnaprej. Reci-
mo. da nam tako vodja neke
stranke reče. da se nam bo
pod njegovim vodstvom izbolj-
šal standard, neki drug poli-
tični vodja pa nam obljubi is-
to, le z dodatkom, da bo tako
le, če bomo pridno delali. Ka-
ko torej ugotoviti resnico in
kateremu od obeh bolj verjeti.
V prvem primeru lahko upa-
mo. da je politik govoril iskre-
no, in da ni verjetno, da bo
spremenil odločitev. V drugem
primeru pa pričakovanja vsaj
delno temeljijo na prepriča-
nju. da politik meni, da se je
zavezal le z obljubo, pa naj z
njo vzbuja pričakovanje ali ne.
Definicijo obljubljanja nam
podrobneje razloži lingvist Au-
stin: »Obljubljanje je podobno
zastavljanju vprašanja ali da-
janju ukaza... pri tem ne gre
za zatrjevanje, temveč za izvr-
ševanje nečesa.« Pomembno
je, da lahko obljubljamo le v
skupini vsaj dveh ljudi (v na-
šem primeru gre seveda za več
ljudi), katerih vsak je prepri-
čan in se pri svojem ravnanju
do neke mere zanaša na pre-
pričanje. da so druga bitja, ki
ne le mislijo, da imajo določe-
ne obveze, temveč bodo verjet-
no tudi storili, kar mislijo, da
so zavezani storiti. Naj bomo
še tako vešči pri razvozlavanju
političnih obljub, bomo naj-
verjetneje vendarle ostali ujeti
v začaranem krogu neustrez-
nih odgovorov na vprašanje
komu verjeti - prvemu ali dru-
gemu politiku. Položaj močno
spominja na zgodbo, ki jo je
nekoč povedal že omenjeni
lingvist Austin:
Jones odhaja na dolgo poto-
vanje skozi puščavo. Ima dva
sovražnika. A in B. A zahrbt-
no napolni Jonesovo čutarico s
smrtonosnim strupom. Mimo
pride B in. ne da bi vedel za A-
jevo ostudno dejanje, čutarico
preluknja. Jones odkoraka v
puščavo s svojo predrto čutaro
in umre od žeje.
Vprašanje kdo je ubil Jone-
sa. A ali B. je v našem primeru
seveda brez pomena.
ZORAN PEVEC
Telovadba v Novi vasi
Društvo za temeljno telesno vzgojo in rekreacijo Nova vas
je v torek že pričelo z redno vadbo v novem šolskem letu. Vsi
stari in novi člani se jim lahko še pridružijo.
V telovadnici Osnovne šole Fran Roš na Golovcu so tako ob
torkih od 16.30 uri najprej vaje iz gimnastike, ob 18. uri je
rekreacija za starejše, nato pa še za mlajše članice. Vsak četrtek
ob 17. uri pridejo na svoj račun cicibani, ki vadijo skupaj s
starši, uro kasneje pionirke in nato še srednje članice. Ob petkih
je ob 17.30 uri telovadba za mladinke.
PLANINSKI KOTIČEK
Na Kum in Kepo
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi planince na pohod na
Kum, ki bo v soboto, 28. septembra, z odhodom ob 7.23 uri z
železniške postaje v Celju. Hkrati bo ta tura prva za »Dnevnik
100.000 m gor in dol«, ki ga je izdalo Planinsko društvo ob svoji
desetletnici obstoja.
V nedeljo, 29. septembra pa vabijo na 2143 m visoko Kepo.
Kepa je znana lepotica Karavank, tretja po višini za Stolom in
Vrtačo. Z vrha Kepe je veličasten pogled na bližnje Julijske
Alpe, ob jasnem vremenu pa se vidi vse do Snežnika na
Notranjskem, do Grossglocknerja in Dolomitov. Odhod bo
ob 5. uri zjutraj, s posebnim avtobusom s parkirišča na
Glaziji.	M.M.
ŠE NISTE ODDALI
CERTIFIKATA?
ZA VARNO IN DONOSNO
NALOŽBO POKLIČITE:
M JP A	od8.do 10.uredi
OBISKALI VAS BOMO NA DOMU!
24
ZA AVTOMOBILISTE
Škoda predstavlja octavio
češka Škoda je s felicio, ki
je na trg pripeljala pred do-
brim letom in pol, dokazala
ustrezno tehnološko in še
kakšno sposobnost, sedaj pa
prihaja na trg s povsem no-
vim avtomobilom octavio.
Gre za vozilo srednjega razre-
da, ki je narejeno na osnovi, na
kateri bodo narejeni tudi drugi
podobni avtomobili koncema
Voksvvagen. Pri tej tovarni ozi-
roma korporaciji so se odločili,
da bodo v prihodnje pri izdelavi
avtomobilov vseh tovarn, ki se-
stavljajo grupacijo (VW, Audi,
Škoda in Seat), uporabljajo sa-
mo štiri osnove. Škoda octavia
je eden prvih avtomobilov te
varčevalne strategije in hkrati
vozilo, ki je za tovarno dovolj
pomembno, saj bo ob felicii
predstavljalo nekakšno pro-
dukcijsko jedro.
Oblikovno je octavia delo
Škodinega oblikovalskega od-
delka, pri čemer bo sedanji li-
muzini prihodnje leto sledil še
karavan. V prtljažnik gre 528
htrov prtljage, kar je zelo ugod-
na številka, poleg tega pa je moč
prtljažnik s podiranjem zadnje
sedežne klopi povečati na 1328
litrov. Motorji prenašajo moč
na prednji kolesni par, opreme
so tri, agregatov naj bi bilo pet,
za sedaj samo trije. Prvi je 1,6
litrski štirivaljnik z močjo 75
KM, sledi 1,8 litrski motor, ki ga
vgrajujejo tudi v audije in volks-
wagne, zmore pa največ 125
KM. Prvič v škodi pa se bo vrtel
tudi turbodizelski motor z
močjo 90 KM, prihodnje leto pa
naj bi bila na voljo še octavia z
1,9-litrskim dizelskim motor-
jem SDI (68 KM) in še z enim
bencinskim motorjem z močjo
101 KM: Škoda octavia bo naj-
prej na voljo na Češkem in
Slovaškem ter še v nekaterih
drugih državah, pri nas naj bi
prodajala stekla v začetku pri-
hodnjega leta, do tedaj pa bodo
seveda znane tudi cene.
Na sliki: škoda octavia.
Skromna prodaja
švedskega Saaba
Švedski Saab, ki je sicer v
večinski lasti General Motor-
sa, je ena izmed najmanjših
evropskih avtomobilskih to-
varn. Njen ekonomski položaj
je zadnja leta vse bolj proble-
matičen, kajti vse kaže, da niti
tehnološka niti finančna po-
moč velikega GM ne zadošča.
Tako je imela tovarna v prvi
polovici letošnjega leta pri iz-
vozu avtomobilov 428 milijo-
nov švedskih kron izgube. Po
mnenju tovarne je glavni vzrok
za to stabilnost oziroma moč
švedske valute, po drugi strani
pa drži, da so doslej prodali
nekaj več kot 49 tisoč avtomo-
bilov, kar je za šest odstotkov
manj kot lani v tem času. Eden
velikih problemov Saaba je se-
veda tehnološko dohitevanje
silovitega razvoja v avtomobi-
lizmu, saj je tovarna vse doslej
slovela prav po nekaterih teh-
ničnih finesah in posebnostih.
Hkrati drži, da je njen proi-
zvodni program zelo skromen,
saj izdeluje le dva oziroma tri
avtomobile (serije 9000 in 900
ter kabrioletsko izvedenko se-
rije 900), medtem ko novi avto-
mobil napoveduje za leto 1998.
Na sliki: saab 9000.
Novi motor japonske Toyote
Toyota, največja avtomobilska tovarna na Japonskem, je
predstavila motor s preprosto oznako D-4, ki pa predstavlja v
tehnološkem pogledu veliko novost.
To je prvi bencinski motor z neposrednim vbrizgavanjem
goriva v valje, torej na način, ki ga uporabljajo pri dizelskih
motorjih. Ta motor je naslednik agregata s prostornino 2,0-litra,
ki ga je Toyota predstavila pred kakšnim letom. Kdaj se bo novi
motor pojavil na trgu oziroma v avtomobilih, še ni točno znano,
morda pa bo najprej na voljo tistim nemškim kupcem, ki si bodo
prihodnje leto omislih toyoto carino.
Slovenija: zelo skromei
avgust
če je bila vse doslej prodaja
avtomobilov na slovenskem
trgu zelo ugodna, je bila av-
gusta posebej skromna.
V osmem letošnjem mesecu
so prvič in na novo registrirali
3907 avtomobilov, kar pomeni,
da je bil avgust najslabši letošnji
mesec. V osmih mesecih so
sicer na slovenskem trgu pro-
dah 45.153 osebnih avtomobi-
lov, kar je še vedno za sedem
odstotkov več kot lani v tem
času. V bistvu prodaja avtomo-
bilov upada že vse od marca
oziroma aprila in je težko ver-
jeti, da bo ob koncu leta oziro-
ma v naslednjih mesecih števil-
ka bistveno ugodnejša.){
avtomobilov je avgusta \
Renault, ki pa si je kljub
priboril le 20-odstotni (
čeprav je res, da je njegov
nji tržni delež še vedn
odstoten. Volkswagen je
avgusta v rokah 9,2 ods
trga, Fiat 9,6 odstotka (1
velik uspeh), Hyundai 7,
stotka, Opel pa 5,9 odsl
Najbolje prodajani avtoi
je bil avgusta renault cli
njim se je uvrstil hyund
cent, nato pa škoda felicia
bolje prodajano letošnje \
je prav tako renault cli
drugem mestu je renaui
gane, na tretjem pa VW pi
posameznih razredih pa i
juspešnejši renauh clio'
jem razredu, potem re
megane v nižjem sred
razredu, v srednjem razn
najboljša Oplova vectn
sliki), v višjem audi A6,
tako imenovanimi MPV
vodstvu VW sharan, pri t
skih avtomobilih pa ladan
Marea za slovenski trg
Italijanski Fiat je pred
dobrima dvema mesecema
predstavil mareo, avtomo-
bil, s katerim je nadomestil
tempro.
Fiat Marea bo na voljo kot
limuzina in tudi kot karavan,
ki ga pri Fiatu že po tradiciji
imenujejo weekend. Po na-
povedi Avto Triglava, ki za-
stopa korporacijo Fiat pri
nas, bo prodaja maree stekla
oktobra, sedaj pa že spreje-
majo naročila.
Tako bo marea na voljo s
tremi bencinskimi motorji
(1,4, pa 1,6 in 2,0) in dvema
turbodizelskima (1,9 in 2,0 li-
tra), hkrati pa ponujajo slo-
venskemu trgu omejeno koli-
čino fiatov bravo/ brava in
florino po ugodnejših cenah.
INFORMACIJE
25
26
FEUTON-INFORMACIJE
Grbasti zebuji
v notranjosti templja sva
naletela na prav tako zmedo
kot se je odražala na tempelj-
skih stolpih. To je bila zmeda
tempeljskih stavb in pa mno-
žica ljudi, romarjev, ki priha-
jajo v tempelj iz celotne Indi-
je. Bil sem le eden izmed
desettisočglave množice, ki
vsak dan obišče sveti kraj.
Med zunanjim in notranjim
vzhodnim zidom se je odvija-
la živahna trgovina. Trgovsko
blago se je v vhodni dvorani,
dvorani 8. lakšmijev, z bogato
rezljanimi vhodnimi portali
spreminjalo z dnevnim ča-
som. Raznobarvne zapestni-
ce so zamenjali sariji, nato
začimbe. »Bogovi bogastva«
nosijo svoj strop, prekupče-
valci pod njim pa prodajajo
svpje blago. V majhnem sve-
tišču, s katerega oltarja je gle-
dala dobrohotna boginja, je
svečenik, zavit v belo krilo,
delil »sveto obhajilo«. Od pa-
su navzgor golo telo, bela
brada in tanek čop na obriti
glavi so še poudarili duhovni-
kovo drugačnost. Pomešala
sva se med vernike in bila
deležna ščepca sladke hrane.
Okoli cisterne, ribnika, je bilo
polno ljudi, ki so delali poko-
ro. Nekateri so se v vodi pre-
dajali obrednemu umivanju.
Legenda pripoveduje, da je
bila nekoč le z algami zarasel
blaten ribnik. V bazenu ni več
alg, prav tako pa ni tudi zlatih
lilij, ki naj bi v jezeru zrasle
ob posvetitvi templja. Na
stopniščih, ki z vseh strani
vodijo v bazen, so ljudem de-
lale družbo grbaste svete kra-
ve, zebuji, ki pa niso bile edi-
ne tempeljske živali. Po dvo-
ranah so se kriče podile opi-
ce. Njihovemu razgrajanju so
se pridružili glasovi številnih
papig, ki so se prepirale v
kletkah, obešenih na tempelj-
skih zidovih. V temnih kotih
so v grozdih viseli netopirji. V
niši poleg prometne tempelj-
ske poti se je z noge na nogo
prestopal mogočen slon. Za
ceno ene rupije je z svojim
dolgim rilcem božal mimoi-
doče. Debelokožec je s »tele-
skopom« iz moje roke spretno
pobral denar in ga izročil gos-
podarju. Sredi prebliska, da
ni bila moja najboljša zamisel
zaupati glavo debelokožni
pošasti z majhnimi rdečimi
očmi, me je od zgoraj navzdol
zadela močna slonja klofuta.
Dolgonosec je uganil moje
misli.
Ribnik obdajajo arkade bo-
gato okrašene s prizori iz le-
gende. Pod njimi so se spre-
hajali duhovniki in posamez-
nim skupinam ljudi razlagali
svete spise. V dvorani tisoče-
rih stebrov, pravzaprav je
vsak steber kip konja, ki v
obupnem boju bije s prvimi
kopiti napadalca: tigra, kačo,
se je proti meni stegnila roka.
Očem poduhovljenega saduja
se nisem mogel upreti. Dal
sem mu tri rupije. Zvišeni čar
duhovnosti je v trenutku izgi-
nil. Puščavnik je jezno zahte-
val več. Med raziskovanjem
templja so iz velikih in majh-
nih hodnikov, iz svetlih in
temačnih dvoran strmeli v na-
ju grozljivo poslikane baje-
slovne živali. Tu pleše Šiva s
Kah, boginjo smrti, tam se
druži mistika s čutnim vese-
ljem do življenja, kult mali-
kov z globoko religioznim ob-
čutjem. Nisem se mogel na-
čuditi pobožnim hindujcem,
ki so z oljem in maslom ma-
zali svoje priljubljene bogove,
ne da bi jih fantastično počet-
je okoh njih niti najmanj mo-
tilo. Najino zvedavost je usta-
vil zadnji zid, ki je obkrožal
tempelj z zlato streho. Krivo-
vercema je bil vstop v najsve-
tejši prostor prepovedan. Za-
dovoljiti sva se morala s Šivi-
nim znamenjem, njegovim
magičnim tretjim očesom, pe-
pelnato sivo piko, ki nama jo
je na čelo narisal prijazen du-
hovnik.
Bil je večer. Ob jezeru, v
katerega gladini se je kakor
ogromna oranžna plošča og-
ledovala polna luna, se je
zbrala množica ljudi, ženske
v svojih najlepših sarijih,
okrašene s cvetlicami in naki-
tom in možje z znamenjem iz
pepela na čelu in prsih, z
znamenjem božanskega Šive.
Množici je zastal dah. Ob
zvokih tempeljske glasbe so
brahmani prinesli kip Šive in
ga v procesiji odnesli v Parva-
tino spalnico, kjer se bosta
združila v ljubezenski objem.
Ena izmed pravljic, legenda
iz kamnite knjige legend tem-
peljskih stolpov, se je pred
mojimi očmi udejanila.
Pravzaprav se od časa
Ija Tirumala, ki je v prvj
vici 17. stoletja tempeij
končal, ni nič spremeni]
templju se danes odvija,
no fantastično življenje 1
starih časih. Isti običaji
slavnosti, iste procesije, j
mani se še vedno umiv^
vodi svetega ribnika, i,
očiščevala že njihove pj-^
ke. Pred obličjem boga s
njo glavo razbijejo prav t(
kokosovih orehov kot ne
lingam še vedno obliva
litri in litri mleka, masi
sezamovega olja. Meenj
lepi ribjeoki boginji, §e
darujejo dehteče kadilo i
njenem naročju nikoli ne
nejo venci iz jasmina.
Zjutraj sva zapuščala
sto, napolnjeno z romarji
rači, poslovneži in rikšarj
obisku trgovine s teksti
sem bil malce razočaran,
izdelke, ki so nama jih izc
li krojači na navadnih no:
šivalnih strojih v medli <
lobi dvorane tisočerih stel
enega izmed maduraj
templjev v pičlem dnevu,
trgovini dobila ceneje, l
den nakup prejšnjega dn
je v luči novega izničil. I
tolažba je bila le triletna
rancija za hlače in srajce,:
je obljubljal premeteni u
komercialist, ko naju je
bil v tempeljsko šivalnico,
želo templjev, deželo č
ljudi bele rase, sem zapu
z mešanimi občutki. 1'
mojimi očmi so se ponc
vrtele slike templjev, take
kratnih in samosvojih,
spet podobnih drug drugi
kot jajce jajcu. Izbrati naj
šega med njimi bi bila te.:
verjetno nemogoča nalo
Veličastni gopurami obdajajo tempeljska mesta.
INFORMACIJE
27
28
ZA RAZVEDRILO
INFORMACIJE
29
30
GLASBA
GLASBENI EX-PRESS
Bronasti odlitki rok Jasa Ma-
na, šefa skupine BABVLON
ZOO, ki je letos zaslovela z
odlično skladbo »Spaceman«,
se bodo v kratkem znašli v
londonskem muzeju »Wall Of
Hands«, kjer se bodo pridruži-
li »bronastim rokam« nekate-
rih najbolj znanih ljudi s sve-
tovne glasbene scene.
Dosedaj še neznani pištolar-
ji so v soboto takoj po konča-
nem boksarskem spektaklu
Tyson vs Seldon v Las Vegasu
večkrat ustrelili rapperskega
zvezdnika TUPACA SHA-
KURJA in njegovega telesnega
stražarja. Po hitri zdravniški
intervenciji sta obstreljenca
pristala na Univerzitetnem kli-
ničnem centru v Las Vegasu,
kjer je Shakur to soboto umrl.
Shakur je bil do sedaj že kar
nekajkrat obstreljen, nazad-
nje leta 1994, ko ga je nezna-
nec med prestajanjem zapor-
ne kazni kar petkrat zadel z
malokalibrsko pištolo. 2Pac je
letos prodal več kot pet milijo-
nov izvodov svojega dvojnega
albuma »Ali Eyez On Me«, tre-
nutno pa se z dvojnim sin-
glom »How Do You Want It/
California Love« zadržuje prav
pri vrhu Billboardove lestvice.
Pevski kvintet SPICE
GIRLS se je s skladbo »Wan-
nabe« zapisal v zgodovino
kot prvi britanski ženski
bend, ki je prilezel na prvo
mesto angleške lestvice single
plošč. Z dekleti so nadvse za-
dovoljni tudi pri založbi Vir-
gin, ki je doslej prodala že več
kot milijon single plošč za-
polnjenih s to trenutno naj-
bolj vročo evropsko uspešni-
co - več singlov so za omenje-
no založbo prodali le Human
League s planetarnim hitom
»Don't You Want Me« in Cul-
ture Club s »Karma Chame-
leon«. Po več kot dveh mese-
cih kraljevanja na angleški
lestvici pa so Spice Girls prvo
mesto le morale odstopiti no-
vopečenemu avstralskemu
popastemu reggae zvezdniku
(PETER ANDRE), ki se je po
poletni uspešnici »Mysteri-
ous Girl« spet zavihtel na vrh
s pesmico »Flava«.
Po trinajstih letih se na glasbeno sceno spet vračajo ameriški
new-vawe pop zvezdniki BLONDIE. Newyorška peterica je v
originalni zasedbi, Debbie Harry, Chris Stein, Clem Burke,
Jimmy Destri in Nigel Harrison, pod budnim očesom producen-
ta Mike Chapmana v znanem studiu Hit Factory že posnela
večino materiala za album, ki naj bi izšel konec tega leta.
Blondie so bili med letoma 1978 in 1982 ena izmed najuspešnej-
ših pop zasedb, v svoji kratki karieri so nanizali kar trinajst Top
10 uspešnic, šest izmed njih pa se je uvrstili prav na vrh
angleške in ameriške lestvice najbolje prodajanih singlov.
V čisto novem Mladinskem
centru v velenjski Rdeči dvo-
rani bodo jutri nastopili ve-
lenjski alter-rockerji RES
NULLIUS , dan kasneje, v so-
boto, 21. septembra, pa bo na
istem prizorišču mini rave
party, na katerem bo koncerti-
ral tehno bend DIG. Petnoga
trojica bo v Rdeči dvorani po-
leg nekaterih kreacij s svojega
diskografskega prvenca
»Cyber Grunge« predstavila
tudi večino skladb, ki se bodo
še letos znašle na kompaktni
plošči »Trash Trance«.
Novi upi britanskega indie
popa KULA SHAKER so po
Top 5 uspešnici »Tattava« spet
presenetili. Tokrat z novim sin-
glom »Hey Dude«, ki je trenut-
no uvrščen na drugem mestu
britanske lestvice single plošč,
na lestvico najbolje prodajanih
albumom pa se je tik pod vrh
že nekaj dni po objavi povzpel
tudi njihov LP prvenec »K«.
Tico Torres (42), bobnar
ameriške superzvezdniške
ročk zasedbe BON JOVI, se je
prejšnjo soboto poročil z češ-
ko lepotico Evo Herzigovo
(22). Na poročno slovesnost v
rodnem New Yerseyu je Tico
povabil kar 350 gostov, med
katerimi je bil največ pozor-
nosti deležen, poleg mladopo-
ročencev seveda, pevec in
zadnje čase tudi precej uspe-
šen igralec Jon Bon Jovi.
MICHAEL JACKSON je s so-
botnim koncertom v Pragi za-
čel s svojo leta 1994 v Južni
Koreji prekinjeno svetovno
turnejo. Jackson se je pred kar
120 000 glavo množico pripe-
ljal z mini vesoljskim plovi-
lom, oblečen pa je bil v srebr-
no-zlato astronavtsko opre-
mo, ob spektakularnem og-
njemetu pa je koncert otvoril s
prvo uspešnico »Scream« z la-
ni objavljenega dublerja »HIS-
tory«.
Kozjanski soft-rocker Rafael
Zupane - RAF je posnel prvi
videospot za skladbo »Poglej
me v oči«, ki prihaja iz njegove-
ga spomladi objavljenega istoi-
menskega prvenca. Večino ka-
drov za spot je Raf v produkciji
velenjskega studia in založbe
Dynamic ob pomoči prijateljev,
soproge in hčerke posnel v Ro-
gaški Slatini, na TV postajah pa
bo omenjeni izdelek moč videti
že ta teden. Raf je tudi sicer
precej dejaven, saj poleg skladb
za svoj drugi album, pripravlja
še pesmi za pevko Tejo,
tako pa aktivno deluje še'
pini BAHNHOF, ki še -,
išče pevca. Javite se lal^
naslov: Rafael Zupane,
nik 29a, Rog. Slatina.
Čeprav je večina ameriških glasbenih kritikov revival sk
KISS označila za enega izmed največjih fijaskov tega le
našminkani glam-rockeji prodajajo tako kot še nikoli. Nj
turneja po ZDA je že popolnoma razprodana, podoben sp
pa jih čaka tudi na tej strani Atlantika. Kiss bodo v Evropi
nastopili novembra v švedskem Stockholmu, kjer so lju!
melodičnega heavy-metala pretekli teden v predprodaji v ji
šestdesetih minutah pokupili vseh 23 000 vstopnic. ,
Na 4. slovenski ročk festival ROČK BOOM '96 se je prijavi
75 skupin, organizator, glasbena agencija Nota, pa je za fe:
ki se bo zgodil jutri, v petek, 20. septembra, pod velikim šot
v Radljah ob Dravi, uvrstil 13 skupin - Abadon, Zeus,
Caligula, Arche, Nude, Labirint, Podroom, Rockodelci, Re^
(na sliki), Wellblott, Hailenstein in Chatles. STANE ŠP

VRTIUAK POLK IN
VALČKOV

GLASBA
31
Druga sezona abonmaja
polk in valčkov
^oj se bo v Kulturnem
tru Laško začela druga
'a abonmaja polk in
»KOV, ki je edina te vrste
Joveniji. Tudi v novi se-
'^j96/97 bo od septembra
l^prila osem koncertov.
^^n^od^vsa^tretji
v mesecu ob 19.30.
. fako kot lani je tudi le-
2a ta abonma izjemno
^anje, saj je kar 80 od-
pll^ov vseh obiskovalcev
lonentov. V novi sezoni or-
uj^ator Kulturni center
5ko napoveduje tudi dva
I tri koncerte v veliki dvo-
ji Tri lilije.
Otvoritveni koncert bo ta-
il(Ot lani zbral zmagovalce
di letošnjih festivalov do-
l^e zabavne glasbe v Slo-
gji. Najmlajši slovenski
bal v Vurberku bo zasto-
[ansambel Braneta Klav-
žarja iz Celja, Števerjan neu-
ničljivi Primorski fantje in
Ptujski festival Slovenski
kvintet iz Mengša ter Rosa iz
Slovenj Gradca, ki je dobila
nagrado za debitanta, ki jo je
podelil Kulturni center Laš-
ko. Nastopila bosta tudi moj-
ster citer Griže 96' Marko
Barle iz Velenja in najboljši
harmonikar iz Ljubečne 96'
Robert Goličnik iz Topolšice.
Na prvem koncertu bo
predstavljena tudi nova ma-
skota abonmaja, ki bo tudi v
prodaji. Drugi koncert bo 16.
oktobra v Treh lilijah in sicer
prvi skupni samostojni kon-
cert ansamblov Čuki in Slak.
Zraven bo tudi znana humo-
ristična skupina Modra kro-
nika, laška godba na pihala z
mažoretkami in preseneče-
nje.
Sezona edinstvenega
abonmaja v Sloveniji se tako
začenja. Organizator upa, da
bo Laško spet središče vsega
najboljšega, kar premore slo-
venska domača zabavna
glasba. Da je pot prava, do-
kazuje vedno večje zanima-
nje ansamblov za nastop v
Laškem, žal pa se mesto naj-
de resnično samo za najbolj-
še.
TONE VRABL
V abonmaju polk in valč-
kov 96/97 bodo nastopili:
novembra »Izbrali ste - po-
slušajte« (Slovenski odmev,
Štrk, Vesele Štajerke, Ro-
sa...), decembra: Ivan Sivec s
programom ob 90-letnici
smrti Simona Gregorčiča
(Miha Dovžan, Joži Kali-
šnik...) in božično-novoletni
koncert, Alpski kvintet, ja-
nuarja Alfi Nipič, februarja
»Veseli pust«, marca »Pom-
lad v treh lilijah«, april pa je
rezerviran za presenečenje.
Riko in Piloti
KO Merzel Oman, doma
teenic, je prekaljen glas-
lik, ki je svojo glasbeno
začel pred dobrim deset-
em v skupini Orion, ki se
lekateri še spominjate po
leti in naslovni pesmi
sto rdečega prahu.
začetku devetdesetih se
odločil za samostojno
'^ro in posnel svojo prvo
z naslovom Riko. Pri
■zdaji mu je vehko poma-
l^itarist Primož Grašič.
f®d dobrim letom in pol
Riko izdal še drugo ka-
J z naslovom Rock'n'roll,
i^tero je uvrstil tudi svoje
'avtorske skladbe. Tu so
Pomagali studijski glas-
fl^i Jani Hace, Pavle Ristič
^rut Činč ter Matej Ranči-
Z Matejem sta se nato
da ustanovita band
in tako so nastali Riko&Piloti,
ki so zdaj skupaj leto in pol.
Poleg Rika (akustična kitara
in glavni vokal - na sliki z
očali) sta v skupini še Dare
Hočevar (bas kitara) in Mar-
ko Bertoncelj (akustični bob-
ni).
Vsi imajo za sabo že dolgo-
letno glasbeno kariero, kar
se čuti v interpretaciji njiho-
vih skladb na njihovem pr-
vencu, to je kaseti in CD
plošči z naslovom Rokdrom.
Izdah so ju pri založbi Coro-
na, posneli pa v studiih Pan v
Kranju in Činč v Ljubljani.
Gre za trinajst rockovskih
skladb z začetka sedemdese-
tih let, med katerimi je veči-
na priredb - pol v originalni
angleški verziji in pol v Riko-
vi predelavi v slovenščino.
Posneli so tudi že videospot
za skladbo Moja generacija,
za katero Riko meni, da je
tista najbolj udarna na plošči,
torej hit. Govori prav o njihovi
generaciji, ki zna stopiti sku-
paj in tudi skupaj kaj narediti.
Pri snemanju te skladbe so
namreč poleg Rika in Pilotov
sodelovali še Klemen Tičar iz
Letečih potepuhov, Grega
Skočir iz skupine Big Foot Ma-
ma in Igor Potočnik iz skupine
California.
In zakaj se imenuje skupi-
na ravno Piloti in zakaj na-
slov CD-ja Rokdrom? Riko
pravi, da so piloti nekakšna
navezava na bombnik (del
njega je nashkan na naslovni-
ci CD-ja), ki spušča ročk bom-
be. Z rokdromom pa je tako:
pravi piloti imajo aerodrom,
oni pa imajo svoj rokdrom,
na katerem se pač »rolajo«
dobri rockerski komadi.
Fantje zdaj pridno promo-
virajo svojo CD ploščo oziro-
ma kaseto po radijskih posta-
jah in televizijah. Za jesen pa
načrtujejo obširnejšo turnejo
po Sloveniji.
Riko in Piloti so torej prvi-
krat vzleteli skupaj in prijetno
oživeli ročk glasbo sedemde-
setih.
TONKA KOVAČ
Fantje iz stranske ulice
Backstreet 6oys - novi ameriški najstniški idoli
Vse od začetka devetdese-
tih, ko je razpadel najstniški
pevski pop kvintet New Kids
On The Block, ameriškim
menedžerjem, kjub ogrom-
nim naporom in veliki koli-
čini zapravljenih zelenih
bankovcev, vse do pred krat-
kim ni uspelo skupaj spravi-
ti niti ene resne zasedbe, ki
bi lahko konkurirala angleš-
kim in evropskim pojočim
združbam golobradih mlad-
cev (Take That, East 17,
VVorlds Apart, Caught In The
Act, Bed And Breakfast, Boy-
zone...).
S pojavom floridske peterice,
zbrane v zasedbo Backstreet
Boys, pa se Američani končno
le lahko pohvalijo z bendom, ki
bo, kot kaže, pometel z vsemi
evropskimi tel^eci, vendar le v
Evropi. V ZDA so Kevin, Nick,
A.J., B-Rok in Hovvie D. za en-
krat še prava neznanka, na ra-
dijskih postajah na tej strani
Atlantika pa je njihov zadnji hit
»Get Dovm«, ki ga je napisal hit-
maker Tony Cottura (Fun Fac-
tory), že postala ena izmed naj-
večjih uspešnic tega poletja.
»Get Down« je po hitih »We've
Got It Goin' On«, »Anywhere
For You« in »ril Never Break
Your Heart«, že četrti hit z nji-
hovega istoimenskega dikograf-
skega prvenca, ki nam poleg
omenjenih skladb ponuja še de-
vet potencialnih uspešnic, med
njimi pa je tudi kar nekaj tak-
šnih, pod katerimi je podpisan
Denniz Pop, ki vodi znano
švedsko tovarno uspešnic Chei-
ron, zato lahko »fantje iz stran-
ske ulice« upravičeno z navdu-
šenjem zrejo v svetlo (bližnjo)
prihodnost.
Kdo pa so ti fantje
mladi...
Nick Carter je najmlajši
med vsemi - 28. januarja je
dopolnil komaj šestnajst let.
Modrooki blondinec je seveda
še samski, po horoskopu je
vodnar, njegova najljubša bar-
va je zelena, za kosilo pa naj-
raje poje veliko pico. V zahva-
lah, ki so jim fantje namenili
kar dve strani ovitka albuma,
je Nick največ besed namenil
mami in očetu, posebno zah-
valo pa je namenil tudi mene-
džerskemu paru Johnnyu in
Donni Wright, ki sta pred leti
na vrh spravila tudi že ome-
njene New Kids On The Block.
Aleksander James McLean
se je rodil 9. januarja 1978,
njegovo nebesno znamenje pa
je kozorog. Ima rjave lase in
rjave oči, ki pa jih vedno skri-
va za očali Ray-Ban. Tudi A.J.
je še brez stalne spremljevalke
in velja za naj resnejšega in
najredkobesednejšega v sku-
pini. Ob izidu albuma se je
McLean še posebej zahvalil
Bogu in Jezusu Kristusu, ki sta
mu dovolila, da je slaven, med
družinskimi člani pa je s poh-
valami najmanj skoparil pri
svoji sestri Kathy.
Brian Littrell je 20. februar-
ja dopolnil dvajset let. Kljub
mišičastemu telesu se B-Rok
nadvse boji višine, zato ga vsak
polet z letalom stane precej
izgubljenih kalorij, ki pa jih
nato najraje nadomesti z ma-
karoni s sirom. Ima svetlo rjave
lase in modre oči, po horosko-
pu pa je riba. Tudi Brian je
največ zahvalnih besed name-
nil Bogu in Jesusu, pozabil pa
ni seveda omeniti in se zahvali-
ti producentu Timmyu Allenu,
ter staršem in starejšemu bra-
tu, ki je z njim ravnal kot strog
oče, obenem pa ga je vseskozi
podpiral in bodril na njegovi
poti k uspehu.
21-letnega Hovvarda Do-
rougha krasijo rjave oči in
lasje ter nekoliko temnejša
polt, ki mu daje videz pravega
latino-loverja. Po horoskopu
je lev, v prostem času najraje
smuča na vodi in bere knjige -
njegova najljubša je knjižna in
filmska uspešnica »Firma«.
Novinarji se najraje srečajo z
njim, saj je Hovvie D. izredno
zgovoren fant, ki vso svojo
zahvalo za uspeh prav tako
namenja Bogu, staršem, trem
sestram in bratu.
Kevin Richardson je že pra-
vi starec v skupini Backstreet
Boys, saj bo 3. oktobra dopol-
nil 24. let. Poleg zelenih oči se
lahko Kev pohvali še z ogrom-
nimi obrvmi. Zaradi gostih rja-
vih las, večkrat neobritega
obraza in »južnjaškega« izgle-
da, ima tudi najmanj privrženk
med najstnicami. Kevin se je
na albumu med vsemi najmanj
zahvaljeval Bogu, največ vrstic
pa je namenil leta 1991 za ra-
kom umrlemu očetu, ki je še
danes njegov vzornik.
STANE ŠPEGEL
GLASBA JE ŽIVUENJE
Fotomodel, manekenka
Martina Kajfež
Glasba nas spremlja na
vsakem koraku in tokrat
vam bom v oddaji Glasba je
življenje predstavila Marti-
no Kajfež, eno najlepših Slo-
venk, ki ji je glasba pri delu
stalna spremljevalka.
Martino ne poznamo le kot
fotomodel in manekenko, am-
pak tudi kot dekle enega naj-
bolj priljubljenih slovenskih
glasbenikov, Jana Plestenjaka.
Snemanje videospota za Ja-
novo pesem, kjer je sodelova-
la Martina, je bilo usodno za
njuno zvezo. Martina pravi.
da je težko biti dekle znanega
glasbenika, še posebej. Če si
ljubosumne narave...
»Pravkar smo posneli nov
videospot z naslovom Dal ti
bom vse. To pesem je Jan
namenil meni. Ko sem videla,
kako so se stvari razvile pri
snemanju prvega videospota,
sem Janu prepovedala povabi-
ti katero drugo igralko...«
Morda pa se bo Martina Kaj-
fež odločila in posnela tudi
kakšno pesem, kot je storila
njena temnopolta kolegica,
Naomi Campbell?
Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagand-
ni slogan za naravno mineralno vodo »EDINA«.
Slogan tedna:	Ne zmeša ti glave vino
Če ga zmešaš z EDINO!
32
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
•	v torek, 10. septembra,
so šli policisti intervenirat v
zdravstveni dom, v prostore
tamkajšnje reševalne postaje.
Z javnim redom in mirom se
je tam poigravala Anica J.
O v sredo popoldne je nek-
do sporočil, da se nekaj vro-
čega dogaja pri Kostrini mitni-
ci v Linhartovi ulici. Patrulja je
potem ugotovila, da je Peter
Z. napadel inkasanta Božota
in ga hotel skozi majhno od-
prtino izvleči iz hiške. Firbcev
je bilo vehko. In zakaj se je
Peter znesel nad delavcem na
mitnici? Ker je Kostrin delavec
njegov napačno parkiran avto
opremil z lisicami in mu jih ni
hotel sneti. In zakaj jih ni ho-
tel sneti? Zato, ker Peter ni
hotel plačati kazni za nepra-
vilno parkiranje.
•	V sredo, ko se je že bliža-
la polnoč, je neki stanovalki z
Goriške ulice prekipelo. Njen
počitek in nočni mir vseh os-
talih stanovalcev v bloku je
ogrožala Milena R., ki si je
dala duška z mega muziko, ki
pa je bila za nočni termin
mnogo preglasna.
•	Nesrečna Dijana je v četr-
tek ponoči sporočila, da jo ob-
deluje njen izvenzakonski
partner Amir I. Potem ko jo je
premlatil, ji je vzel pet tisoča-
kov, pa še adijo ni zinil. M.A.
Lisice preganjajo avtomobile
Po nekaj manj kot štirinaj-
stih dneh spremenjenega
parkirnega režima modre
cone v celjskem mestnem
središču so prve izkušnje
predstavili na novinarski
konferenci prejšnji četrtek.
Zupan Mestne občine Celje
Jože Zimšek ocenjuje, da je ena
pomembnejših nalog mesta ob
Savinji v tem, da se strogo mest-
no jedro sprosti in nudi dovolj
prostora obiskovalcem. Tako v
Celju pripravljajo študijo, ki bo
na novo določila oskrbovalni
režim lokalov in trgovin, parki-
ranja stanovalcev ter dovoznih
poti intervencijskih vozil. Režim
modre cone se razvija in dopol-
njuje, prve izkušnje z namesti-
tvijo dveh parkomatov pa so
vzpodbudne." »Parkirišča v sre-
dišču mesta, ki so bila prej v
celoti zasedena že zgodaj zju-
traj, so se sprostila, obiskovalec,
ki se pripelje v mesto, pa lahko,
denimo na Prešernovi, parkira
tudi sredi dopoldneva,« pravi
vodja mestne straže Vinko An-
doljšek.
V prvem tednu spremenjene-
ga parkirnega režima so v Celju
razdelili 2.000 obvestil in 2.500
zloženk, dnevno pa so na parki-
rane avtomobile namestili še po
100 obvestil o novem parldr-
nem redu. Prav tako so z opo-
zarjanjem nadaljevali še drugi
teden septembra, vendar so
voznikom, ki za svoje avtomo-
bile niso plačali parkirnine, na-
meščali lisice, za odstranitev
oziroma odklepanje lisic pa je
bilo treba plačati 2 tisoč tolarjev.
V tem tednu pa voznike nepra-
vilno parkiranih vozil in vse ti-
ste, ki ne plačajo parkirnine, že
mandatno kaznujejo. Svetova-
lec za promet v Mestni občini
Celje Iztok Uranjek ocenjuje,
da bodo že prihodnje leto v
mestnem središču lahko name-
stili še 2 parkomata, denar za-
nju pa bo šel iz žepov voznikov,
ki novega parkirnega režima ne
upoštevajo.
I. STAMEJČIČ
Že v prvih dneh spreme-
njenega parkirnega režima
so v Celju opazili povečano
parkiranje na notranjih hi-
šnih dvoriščih in vseh tistih
parkiriščih, kjer je sicer po
odloku dovoljeno parkiranje
uporabnikom funkcionalne-
ga zemljišča. V mestni straži
pravijo, da nadzor pravilno
parkiranih vozil na teh povr-
šinah ni v njihovi pristojno-
sti. Ker pa vozniki zvečine
svoja vozila puščajo tako, da
ovirajo promet oziroma jih
nepravilno parkirajo, bodo
nadzor razširili tudi na ta
območja in voznike ustrezno
kaznovali.
Prostitucija v razcvetu
Trije Velenjčani so osum-
ljeni, da so se ukvarjali s po-
sredovanjem pri prostituciji.
Policisti in kriminalisti UNZ
Celje so že dlje časa preverja-
li razne informacije, ki so
kazale na to, da v enem iz-
med gostinskih lokalov v Ve-
lenju cvete najstarejša obrt.
Kazensko ovadbo bodo v
kratkem poslali okrožnemu
državnemu tožilstvu.
Osumljeni, 45-letni M.F.,
25-letni S.V. in 25-letni D.K.,
vsi iz Velenja, naj bi pred ne-
kaj meseci poskrbeli za raz-
nolikost nočnega življenja v
lokalu, ki je last M.F. Vse so
naredili za to, da je zaživel
nočni klub z ustreznim bar-
skim programom in vse sku-
paj začinili s programskim
dodatkom, ponudbo spolnih
radosti. V ta namen so najeli
nekaj deklet, ki so po oprav-
ljenem »umetniškem« delu v
nočnem klubu izginila s pri-
zorišča in se prestavila v po-
sebne sobe ter tam nudile
spolne usluge.
Organizatorji posla oziro-
ma osumljeni Velenjčani so
poskrbeli tudi za izdatno pro-
pagando, ko so z dodatno
ponudbo nočnega kluba sez-
nanjali goste kar med nočnim
programom. Povedali so tudi,
koliko so spolne radosti vred-
ne: urica druženja z izbranim
dekletom je stala 18 tisoč to-
larjev, za tridesetminutno
druženje pa je bilo treba od-
šteti 12 tisoč tolarjev.
S prostitucijo so se ukvarjala
dekleta, ki so jih organizatorji
pripeljali iz tujine, nekaj pa je
bilo tudi domačih cvetk. Tuj-
kam je sodnik za prekrške že
izrekel ukrep izgona iz države.
M. AGREŽ
Zoper generalpolkovnika
Kolška ne bo preiskave
Senat Okrožnega sodišča Celje je junija letos sprejel
sklep o uvedbi preiskave zoper obdolženega Konrada
Kolška iz Letuša, ki naj bi kot visoki vojaški častnik v JLA
koncem junija 1991 storil kaznivo dejanje službe v
sovražnikovi vojski. Na ta sklep se je Konrad Kolšek
pritožil.
Na Višje sodišče v Celju se je pritožilo vseh pet Kolškovih
zagovornikov, ki prvostopenjskemu sodišču očitajo kršitve
določb kazenskega postopka ter predlagajo zavrnitev zah-
teve za uvedbo preiskave.
Pritožbe je koncem avgusta obravnaval senat Višjega sodišča,
ki mu je predsedoval višji sodnik Branko Vitez in odločil, da se
pritožbam Kolškovih zagovornikov ugodi, sklep sodišča prve
stopnje pa spremeni tako, da se zahteva Okrožnega državnega
tožilstva za ponovno uvedbo preiskave zavrne.	M.A.
PROMETNE NEZGODE
Izgubil oblast nad
vozilom
Na regionalni cesti v nase-
lju Slovenske Konjice se je v
sredo, 11. septembra popold-
ne, pripetila nezgoda, v kate-
ri se je ena oseba hudo tele-
sno poškodovala.
Uroš M. (20) iz Bezine je
vozil kolo z motorjem iz smeri
Bezine proti Slovenskim Konji-
cam. Pri Kmetijsko gozdarski
zadrugi na Oplotniški cesti je z
regionalne ceste zavil levo na
dovozno cesto. Pri tem ga je
začelo zanašati, izgubil je ob-
last nad vozilom in padel ter se
hudo telesno poškodoval.
Na spolzkem
VOZIŠČU
Na magistralni cesti zunaj
naselja Dobrnež se je v četr-
tek, 12. septembra popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bil en udeleženec hudo tele-
sno poškodovan. Na vozilu je
škode za okoli 100 tisoč to-
larjev.
Ivan Ž. (54) iz Jerneja pri
Ločah je vozil osebni avtomo-
bil iz smeri Slovenskih Konjic
proti Tepanju. Ko je v Dobrne-
žu pripeljal v blagi levi ovinek.
je na mokrem in spolzkem
vozišču zapeljal desno in na
travnati nasip, po katerem je
vozilo drselo 44 metrov, za
tem pa trčilo v obcestni jarek
in se prekotalilo. Voznik je
utrpel hude telesne poškodbe.
Padec po nasipu
Na lokalni cesti v Zagradu
v Celju se je v soboto, 14.
septembra zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je ena ose-
ba utrpela zelo hude telesne
poškodbe.
Robi S. (25) iz Zagrada je
vozil kolo z motorjem po Za-
gradu v smeri Zvodnega. Iz
neznanega razloga je zapeljal
s ceste in drsel po nasipu, kjer
je padel in obležal, hudo tele-
sno poškodovan.
Zanašalo ga je
Na regionalni cesti v Letu-
šu se je v soboto, 14. septem-
bra zvečer, pripetila nezgo-
da, v kateri sta bili ranjeni
dve osebi; ena huje in ena
lažje. Gmotna škoda znaša
približno 900 tisoč tolarjev.
Matjaž F. (23) iz Migojnic je
vozil osebni avtomobil iz Mo-
zirja proti Letušu. Ko je v Le-
tušu pripeljal v desni ovinek,
ga je pričelo zanašati, zato je
zapeljal desno z vozišč
trčil v drevo in potem
drugo drevo. V nesreči
voznik Matjaž F. huje te.
poškodoval, lažje pa je t
njen sopotnik, 21-letni
jan G., prav tako iz Migo
V hišni vogal
Na regionalni cesti v r
lju Preserje se je v nec
15. septembra popol
pripetila nezgoda, v kati
bila ena oseba hudo r.
na, gmotna škoda pa z
okoli 100 tisoč tolarjev.
Mitja R. (21) iz Pariži
vozil osebni avtpmobil iz
ri Letuša proti Šentrup
Ko je v naselju Preserje f
Ijal iz levega ovinka, je n^
zapeljal na desno bankin«
to pa nazaj na vozišče. Pr'
je vozilo drselo bočno f
ceste in z bočnim delom'
v vogal stanovanjske
Voznik Mitja R. se je v ne
hudo telesno poškodoval
Umrl v bolnišni
v četrtek, 12. septemb
v bolnišnici v Celju umi
letni Senafl L., državljan
ki je začasno bival v
Gorici. Senad L. je bil kc
potnik v osebnem avton
lu udeležen v prometni n
či, ki se je zgodila 4. sep
bra na magistralni cesto
selju Preserje.
Prišla, rodih
izginiki
v porodnišnici
bolnišnice že najmanj
set let ne pomnijo kaj t;
ga, kar so doživeli v sob
7. septembra, in dan
je.
Na porodni oddelek}
septembra ponoči p,
ženska, stara okrog tri(j
let, najverjetneje Sloven
Bila je tik pred porojj|
okoli 2. ure je rodila zds
ga fantka, težke^ pojt,
kilogram, ki naj bi bil že i
tretji otrok.
Ob prihodu v porodni
co je bila ženska brez k
šnih koli dokumentov,
zdravstvene izkaznice
imela pri sebi. Osebne
datke, ki jih je povedala
prijavi, si je preprosto i;
slila. Časa za razpravljan
dokumentih in za prev(
nje podatkov pa ni bile
ko, saj se je nosečnica v
slednjih trenutkih že zna^
porodni sobi in že tudi i
la.
Po porodu si je malce
počila, naslednji dan pa j
nila brez kakršnih koli s
ah pojasnila. O tem dogo
je vodstvo bolnišnice oli
stilo Upravo za notranje
deve Celje, ženske pa ^
danes niso uspeli najti. ,
V porodnišnici je nov
jeni deček ostal sam, i!
zanj pa so prevzeli v Cei
za socialno delo v Celju.
Če si kdo upa vnaprg
sojati pobeglo mater, na
raje vzdrži in razmišlj
tem, kaj jo je pripeljalo
tako obupnega rav&a
Končno je ženska nari
vse, da je otrok priveM
svet v zanj najbolj zdrsi
okolju, v porodniši
Spomnimo se žensk, ki
svoje novorojene sinov«
hčere odvrgle v smetnji
vodnjake in podobna si
mesta... MARJELAAGl
KRONIKA
33
Višfa stopnja, višja kazen
Za spolni napad na otroka je Višje sodišče Celje izreklo strožjo kazen
spomladi je senat Okrožnega
ržča Celje obtoženega Josipa Gluh-
^fžavljana R Hrvaške in stanujoče-
'v Rogatcu, spoznal za krivega ter ga
l^il na pet let zapora, senat Višjega
^a Celje, ki mu je predsedoval višji
j^jk-svetnik Franc Dušej, pa je 3.
.gpibra odločil tako, da je zaporno
^n zvišal na šest let in šest mesecev.
fjudodelstvo nad otrokom je obtoženi
uip Gluhak zagrešil pred približno letom
li ko je pri spolnem napadu na deklico
j^fabii tudi grobo fizično silo. Obtoženec
y svojem zagovoru v preiskavi in pred
senatom ves čas zatrjeval, da se ničesar ne
spominja, ker je bil takrat pijan. Je pa
prvostopenjski senat razpolagal z dovolj
dokazi, da ga je lahko spoznal za krivega
in mu, poleg zapora, izrekel tudi varnostni
ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma
ter kazen izgona iz naše države (po pre-
stanem zaporu) za dobo desetih let.
Na prvostopenjsko sodbo sta se pritoži-
la okrožna državna tožilka in obtoženi
Gluhak. Tožilka se je zavzela za višjo
kazen, obtoženi pa za oprostilno sodbo
oziroma vrnitev zadeve sodišču prve stop-
nje.
Višje sodišče je 3. septembra odločilo,
da obtoženčeva pritožba ni utemeljena v
nobenem delu, je pa sledilo oceni držav-
ne tožilke, da je izrečena kazen preniz-
ka. Pri tem je drugostopenjski senat
upošteval dejstvo, da je bil obtoženi
Josip Gluhak pred desetimi letu že obso-
jen za kaznivo dejanje iste vrste, zdajlnji
spolni napad na otroka pa da je izvedel
premišljeno; deklico je namreč s pretve-
zo zvabil v svoje stanovanje. Da je bil
storilec v času dejanja prišteven (šlo je le
za oslabljeno zmožnost razumske pre-
soje), sta ocenila dva sodna izvedenca-
psihiatra. Upoštevajoč ta dejstva, se je
Višje sodišče odločilo za strožjo kazen,
za poldrugo leto zapora.
. - ;	M. agrež
Ogorelc
^vzrocil požar
v domu oskrbovancev
[ine Pokom v Pernovem
(i Galiciji je 14. septem-
R ob 1.45 uri izbruhnil
Lreti je začelo na lese-
U podu zaprtega balkona
Uvem nadstropju, ogenj,
seje razširil, pa je povzro-
iza okoli 1 milijon tolarjev
ttne škode. Kot kaže, je
m povzročil odvrženi ci-
fcetni ogorek. Gasili so ga-
fei iz Velike Pierešice, Per-
ivega ter domačini.
I	" M.A.
Brez prometnih infarictov
."' ':'X .-^mtr-^t- : JI
V času 29. MOS do nede-
lje, 22. septembra, velja v
Celju poseben prometni re-
žim. Za velike spremembe
oziroma preusmeritev pro-
meta se odgovorni, glede na
dobre izkušnje zadnjih let,
niso odločili, toliko več po-
zornosti pa so zato namenili
urejenemu parkiranju.
V Mestni občini Celje so
pred sejmom z javnim razpi-
som iskali najprimernejšega
izvajalca za urejanje in nad-
zor nad prometom in parkira-
njem v času sejma. »Presene-
čeni smo bili, da sta se javila
le dva kandidata, izbrali pa
smo ZŠAM Celje, ki ima naj-
boljše reference in tudi že iz-
kušAje iz zadnjih let,« pojas-
njuje svetovalec za promet
MOC Iztok Uranjek. Bistvo
prometne ureditve, ki se je že
lani izkazala za uspešno, je
zaustaviti promet na parkiriš-
čih ob vpadnicah v mesto, na
sejmišče pa zagotoviti brez-
plačen avtobusni prevoz. Za
obiskovalce 29. MOS je tako
na voljo približno 5 tisoč ure-
jenih parkirnih mest, ob tem
pa še parkirišča za 100 avto-
busov, glavnino prometa, kar
polovico, pa tudi letos organi-
zatorji pričakujejo s severne
smeri oziroma po Mariborski
iz hitre ceste.
Župan Mestne občine Ce-
lje Jože Zimšek v času 29.
MOS posebej prosi in poziva
Celjane, naj po nepotreb-
nem ne uporabljajo svojih
vozil in tako čimbolj prispe-
vajo k zmanjšanju prometne
gneče v mestu. Promet v Ce-
lju se namreč v času MOS
poveča kar za polovico, zato
se na krajše poti resnično
bolj splača pešačiti, za neko-
liko daljše pa uporabiti avto-
buse mestnega oziroma pri-
mestnega potniškega pro-
meta.
Parkirnino letos zaračuna-
vajo po 400, v neposredni bli-
žini sejmišča na Dečkovi in
Mariborski cesti pa 500 tolar-
jev, kar je nekoliko več kot
prejšnja leta. ZŠAM namreč
ne upravlja s parkirišči pri Li-
beli in Klimi, kar pomeni prib-
ližno petino manj parkirnih
prostorov kot lani. Za nemo-
ten promet na cestah skrbi
20, za nadzor na parkiriščih
30 redarjev, ob tem pa je
dnevno na cestah še dodatnih
20 delavcev celjske policijske
postaje.
Za prevoz sejemskih obi-
skovalcev iz parkirišč ob
vpadnicah je organiziran
brezplačen avtobusni prevoz,
iz mestnega središča na sej-
mišče pa vozi tudi poseben
sejemski vlakec in 5 vpreg
Konjeniškega društva Celje.
IS
Smrtni udarec
Med žaganjem drv z elek-
trično krožno žago se je
14. septembra popoldne
smrtno ponesrečil 33-letni
Slavko M. iz Olešč.
Slavko M. je hotel odžaga-
no poleno vreči preko žage
na kup drv, pri tem pa je
poleno trčilo v vrtečo se
ploščo, se odbilo in priletelo
nazaj ter Slavka zadelo v
prsni koš. Udarec je bil tako
močan, da je bil Slavko M.
na mestu mrtev.
M.A.
Nesreča pM delu
V podjetju Glin Nazarje se
je 14. septembra okoli 23.50
ure zgodila delovna nezgo-
da, ko se je hudo poškodoval
33-letni delavec Bojan K. iz
Nazarij.
Ko je prišlo do napake na
avtomatski liniji na stiskalnici
ivernih plošč, je Bojan K., sku-
paj s sodelavcema, hotel po-
ravnati zamaknjeni tekoči
trak. Pri tem posegu je moral
prestopiti 1 meter visoko ko-
vinsko varovalno ograjo in
stopiti na pločevinasti zrač-
nik, ki je bil posut z ivernim
prahom. Takrat mu je spodr-
snilo in je padel 4,5 metrov
globoko na betonska tla pod
tekočim trakom.
M.A.
MINI KRIMIGI
Drag spanec
Božidar P (27) iz Portoroža
si je 10. septembra popoldne
postlal kar na klopi čakalnice
na železniški postaji v Celju in
za dve urici sladko zadremal.
Sladkobo njegovega spanca pa
je kar hitro zavohal neznanec,
ki je spečemu Božidarju iz že-
pa puloverja ukradel denarni-
co, v kateri je bilo 140 tisoč
tolarjev gotovine in osebni do-
kumenti, vključno z maloob-
mejno propustnico.
Ropar ob Savinji
Neznani storilec je 11. sep-
tembra, nekaj minut po polno-
či, napadel 62-letnega Nenada
G. iz Celja, ki je šel peš po
Savinovem nabrežju v Celju v
smeri Otoka. Ko je bil blizu
splavarskega mostu ob Savinji,
ga je dohitel neznanec in ga s
pestjo udaril v glavo. Nenad je
padel po tleh, storilec pa mu je
z rok pobral ročno uro, zapest-
nico in dva prstana v skupni
vrednosti okoli 35 tisoč tolar-
jev.
Tat v planinskem
domu
v sredo, 11. septembra po-
noči, je neznani storilec vlomil
v Rudijev planinski dom na
Donački gori. Ukradel je mobi-
tel znamke Nokia in večjo koli-
čino alkoholnih in brezalkohol-
nih pijač. Z dejanjem je Vero K.
iz Rogatca oškodoval za okoli
110 tisoč tolarjev.
OIcradeni Mini
v noči na 14. september je
neznani storilec vstopil v bistro
Mini v Dobrteši vasi. Pred tem
je moral odkleniti vhodna vra-
ta, kako mu je to uspelo, pa
zaenkrat še ni pojasnjeno. V
lokalu si je izbral večji radioka-
setofon z zvočnikoma, 5 zavit-
kov cigaret in dve audio kaseti.
Lastnico Mimiko R. je oškodo-
val za okoli 80 tisoč tolarjev.
Prepir, pretep
Minuli petek ponoči so se v
prostorih gasilskega doma
Sveti Štefan stepli. Najprej je bil
prepir, ki se je sprevrgel v pre-
tep, v katerem sta imela glavni
vlogi domačina Andrej S. (56)
in Roman G. (29). Oba sta bila
med pretepom lažje telesno
poškodovana, najverjetneje pa
se bosta srečala tudi še na so-
dišču.
Boksnil policista
Dva policista PP Velenje sta
15. septembra zgodaj zjutraj na
Šaleški cesti v Velenju ustavila
voznika osebnega avtomobila,
22-letnega hrvaškega državlja-
na Maria C. Ugotovila sta, da
Mario nima pri sebi nobenih
dokumentov, med postopkom
pa je odklonil tudi preizkus z
alkotestom. Ko je hotel zbeža-
ti, sta ga policista poskušala
zadržati, a se jima je grobo uprl
in enega od policistov večkrat
udaril v prsni koš. Policista sta
kršitelja obvladala, ga privedla
na policijsko postajo, kjer so ga
pridržali do streznitve. Zoper
Maria C. so napisali tudi pred-
log sodniku za prekrške in ka-
zensko ovadbo.
Vsi so bili zdoma
Minulo nedeljo je neznani
storilec izkoristil krajšo odsot-
nost stanovalcev in v zgodnjih
popoldanskih urah vlomil v sta-
novanjsko hišo v Zadobrovi v
Celju. V notranjost je priplezal
skozi okno in nato zlomil nekaj
vrat. Vse prostore je temeljito
preiskal in jih temu primerno
razdejal, saj je imel v mislih
zgolj zlatnino in denar. Res mu
je uspelo ukrasti nekaj kosov
nakita, lastnika pa je s tem oš-
kodoval za približno 200 tisoč
tolarjev.
Serija tatvin
avtomobilov
Na Muzejskem trgu v Celju je
bil 10. septembra ponoči ukra-
den osebni avtomobil znamke
golf 1,9, bele barve, z reg. št. CE
87-OOR. Vozilo je bilo parkirano
pred stanovanjskim blokom,
lastnik Igor J. iz Celja pa je bil
oškodovan za približno 1 mili-
jon 600 tisoč tolarjev.
Isto noč je bil ukraden tudi
osebni avtomobil znamke Au-
di 100 2,3 temno modre barve
z reg. tablicami CE 58-15A. Vo-
zilo Mileta L. iz Celja je bilo
parkirano na Malgajevi ulici v
Celju, vredno pa je okoli 2 mili-
jona 500 tisoč tolarjev.
V	četrtek, 12. aprila ponoči,
je bilo izpred stanovanjske hiše
v Levcu ukradeno terensko vo-
zilo Mitsubishi pajero, last pod-
jetja Turbo Trans iz Levca,
vredno 1 milijon 600 tisoč tolar-
jev. Vozilo je črne barve, z reg.
oznako CE 70-00V.
V	noči na 13. september je
bilo ukradeno osebno vozilo
znamke Renault 5, z reg. ozna-
ko CE K7-559, parkirano pri
stanovanjskem bloku na Deč-
kovi cesti v Celju. Lastnik Alojz
D. iz Babnega je oškodovan za
okoli 1 milijon tolarjev.
Avtovlomi
v noči na 14. september je
neznani storilec vlomil v Oseb-
ni avtomobil zastava jugo 45, ki
je stal na parkirišču v Preboldu.
Ukradel je avtoradio znamke
Pioneer in osebne dokumente,
lastnica Marjana Ž. iz Prebolda
pa je oškodovana za okoli 40
tisoč tolarjev.
Nekdo je 14. septembra zju-
traj vlomil v osebno vozilo Za-
stava 101, parkirano v Ločici pri
Vranskem. Ukradel je avtora-
dio znamke Sahle z zvočnif
kom, lastnik Janko D. iz Za-
homca pri Vranskem pa je oš-
kodovan za okoli 45 tisoč tolar-
jev.
V	noči na 14. september je
bilo vlomljeno v osebno vozilo
Zastava jugo 55, parkirano na
Polzeli. Storilec je ukradel avto-
radio s kasetofonom znamke
Sony ter zadnjo polico z zvoč-
nikoma. Andrej F. s Polzele je
oškodovan za približno 65 ti-
soč tolarjev.
V	noči na 14. september je
nekdo vlomil v osebno vozilo
znamke Opel kadett, ki je bilo
parkirano pred stanovanjsko
hišo v Dobriši vasi. Ukradel je
avtoradio kasetofon znamke
Goldstar in lastnika Rudija M.
iz Dobriše vasi oškodoval za
okoli 40 tisoč tolarjev.
V	noči na 15. september je
neznani storilec vlomil v oseb-
no vozilo IMV R4, parkirano na
Ulici frankolovskih žrtev v Ce-
lju. Ukradel je avtoradio kase-
tofon z ojačevalcem, lastnico
Vilmo M. pa oškodoval za prib-
ližno 70 tisoč tolarjev.
M.A.
SAMO d.o.o.,
PE Celje
TrnoveljSka cesta 2, Celje
zaposli
delavko-
administratorko
za skrajšan delovni čas.
Eoaoiu
-V. stopnja ustrezne izobrazbe
-znanje strojepisja
-poznavanje dela z računalnikom
-izpit B kategorije
-komunikativnost
Delo poteka v popoldanskem ča-
su. Delovno razmerje bomo skle-
nili za določen čas. Kasneje mož-
na redna zaposlitev s polnim de-
lovnim časom. Prijave z dokazili
pošljite v 8. dneh na gornji naslov.
34
MODA - NASVETI
V MODNEM VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Preletimo še enkrat nagra-
jenke zadnje radijske oddaje
V modnem vrtincu. Ročno
poslikan svilen šal bo v teh
dneh prejela Mojca Megušar
iz Medvod, parfum eminent-
ne hiše Paco Rabbane, ki ga
podarja podjetje Weitnauer iz
Ljubljane, je že razveselil Su-
zano Čretnik iz Celja, darilni
bon v vrednosti 5.000 podjet-
ja Papillon iz Celja pa je to-
krat žreb namenil Branki Ci-
lenšek iz Braslovč.
V oddaji smo poslušalce,
predvsem mlade modne nav-
dušenke in navdušence tudi
seznanili s potekom natečaja,
ki ga pripravljamo Novi ted-
nik, Radio Celje in revija za
kulturo oblačenja MODA IN.
Natečaj naj bi trajal do
konca septembra, ker pa je
na naš naslov prispelo sicer
nekaj zelo izvirnih modnih
risb z vizijo mode za mlade v
sezoni jesen/zima 96/97,
vendar, ker je dober ducat
prijavljenih vendarle malce
premalo, smo se odločili
NATEČAJ PODALJŠATI DO
20. NOVEMBRA 1996.
Torej, vsi, ki ste stari med 15
in 25 let ne glede na smer
šolanja oziroma poklic in radi
rišete modne skice, pošljite na
enega izmed gornjih naslovov
vsaj tri modne skice v poljubni
barvni tehniki.
Pa še nagrada za najbolj
izvirno kreacijo: POTOVANJE
V SVETOVNO MODNO
PRESTOLNICO - PARIZ!
»Military« se vrača
Kaj in kako se obleči?
Predstavljata ti vprašanji tudi
za vas večni dvom in skanje,
sta prisotni kot tisto rutinsko
»Dobro jutro« v slehernem
dnevu?
Seveda ne poznam čudežne
formule, zaradi katere bi bilo
odslej drugače. Lahko pa
povem, da se s tole letošnjo
piodo ne dogaja nič takega, da
bi zaradi nje svet zletel s
tečajev. Nekateri celo
godrnjajo, da je en sam sivi,
pusti dolgčas.
Vojaški stil, ali v modnem
jeziku "Mihtary look", se je po
dobrih dveh desetletjih znova
znašel med protagonisti letoš-
njega modnega videza. Če je
dolgočasen ah ne, boste seve-
da presodile ve, vsekakor so
stroga linija, eno ali dvovrstno
zapenjanje, koničasti ovratni-
ki ali visoki reverji, epolete,
kovinski gumbi v obliki zvez-
dic, pasovi, našiti žepi s po-
klopci v sivo-olivnih, temno
zelenih in rjavih tonih že vide-
ne reči.
Letošnji »Military« pa kljub
temu predstavlja zanimiv kon-
trast senzibilni ženskosti, saj
ji s svojo retro-podobo sedem-
desetih nadene odločnost in
samozavest. Še posebej, če je
suknjiču dodano mini krilo ali
je v četici gumbov na srajčni
obleki spodnjih šest razpe-
tih...Tukaj seveda o kakšni
dolgočasni puščobi res ni več
sledu...
Anketno nagradno vprašanje septembra:
KATERO NOVOMODNO JESENSKO OBLAČILO BI SI
NAJRAJE KUPILI?
a)	Pleten plašč ah maxi jopico;
b)	Tajliran tvidast kostim;
c)	Po vojaško ukrojen hlačni kostim;
d)	Srajčno obleko ali pisano-črtast pulover.
KMETIJSKI NASVETI
Zatiranje ščavja
na travinju
Največjo zapleveljenost na
travnatih površinah nam pov-
zroča ščavje (Rumex spp.).
Ščavje se širi na intenzivnih
in ekstenzivnih travnikih.
Na intenzivnih travnikih se
širi zaradi obilnega gnojenja z
gnojevko oziroma dušičnimi
gnojili." Pri pašnokosni rabi se
ščavje širi zaradi nepopaseno-
sti, kajti živali ga ne jedo. Ob
posameznih živalskih iztreb-
kih se razmnožujejo pleveli,
zato se nepopaseni krogi ved-
no bolj večajo. Na ekstenziv-
nih travnikih se ščavje raz-
množuje predvsem zaradi
prepozne košnje.
Zatiranje ščavja temelji na
pravilnem gnojenju in pravo-
časni košnji. Pri pašnokosnem
sistemu moramo po vsaki paši
živalske iztrebke razmetali
(prebranati) in opraviti čistil-
no košnjo. Pomembno je, da
ostanke čistilne košnje odstra-
nimo. Ne glede na sistem rabe
travinja moramo paziti, da
nam ščavje ne semeni.
Zatiranje ščavja s kemični-
mi sredstvi moramo začeti
čim bolj zgodaj, dokler se
ščavje pojavlja le lokalno. V
takem primeru uporabimo do-
bro poznan in preizkušen pri-
pravek na slovenskem tržišču
- Duplosan KV. V nahrbtno
škropilnico naredimo 5% me-
šanico (v 10 1 vode dodamo
0,5 del sredstva Duplosan
KV). Poškropiti moramo posa-
mezne rastline ah skupine
rastlin. Pasemo in kosimo lah-
ko čez nekaj dni.
Če je ščavja preveč za lokal-
no tretiranje, se odločamo za
škropljenje na široko. V tem
primeru poškropimo s 200-
4001 vode in 2,5-3 1 Duplosana
na ha.
Opozarjamo vas, da za je-
sensko škropljenje upoštevate
razvojno fazo ščavja, ki naj bo
visoko 15-20 cm, temperatura
pa naj bo vsaj 3 dni nad 12°C.
Po škropljenju vsaj 6 ur ne
sme deževati. Po tretiranju na
pašnikih letos ne pasemo več.
Priporočeni odmerek sreds-
tva ne poškoduje trave in dete-
lje na travnikih in pašnikih.
Zelo pomembno je, da trav-
nik posejemo s kvalitetno trav-
no mešanico in preprečimo,
da na praznih mestih ponovno
ne vzklijejo pleveh.
NANDE OSOJNIK, dipl. ing.
kmet.
VEDEŽEVALEC DENIS
Šifra: Stara
vrtnica
Kar se tiče zdravja - poskr-
bite za želodec, prebavo in
ginekološke stvari. Drugače
pa ne vidim, da bi tu lahko
nastopila kakšna večja teža-
va. Privoščite si kakšen do-,
pust in počitek!
Šifra: delavec
Spoštovani bralec! Najprej
hvala za vašo pošto, žal pa
vam na vaša vprašanja ne
morem odgovoriti, ker mi
jih enostavno niste zastavili.
Zato vas prosim, da mi jih
napišete ter jih ponovno
pošljete.
šifra: 97
Glede na to, da ste bih v
ljubezni precej razočarani, vi-
dim, da se nekako bojite po-
novno stopiti v kakšno vezo.
Toda, dajte usodi še eno pri-
ložnost, da se boste lahko sre-
čah s človekom, ki vas že
precej dolgo opazuje.
Začetek veze bo dokaj te-
žak, toda potem bo vse še
dobro. In to lahko pričakujete
v roku šestih mesecev. Zdrav-
je bo kar po starem. Najbolj
pazite na glavo, grlo, dihalne
poti, želodec ter ženske orga-
ne. Za kakšen lek se obrnite
name in mi pišite na p.p. 36,
2370 Dravograd.
Šifra:
Casablanca
Mislim, da sem ti o šoh že
pisal, odgovor je isti. Bo šlo,
toda delaj že od začetka. Lju-
bezensko področje pa bo še
kakšen mesec ali dva v krizi,
potem pa se boš srečala s
tistim ta pravim. Pa veliko
sreče.
Glede plesne šole pa ti mo-
ram povedati, da sedaj tre-
nutno ni najbolj pravi čas, da
se vključiš vanjo. Tvoja ob-
veznost naj bo le šola. Sicer
pa nisem najbolj prepričan,
da tam poučujejo tudi rave
ples.
Šifra: težko
pričakovani denar
Denar, ki ga pričakujete od
vloženega certifikata, bo pri-
šel, toda počakati bo potreb-
no na čas, ko bo le-ta družba
začela izplačevati dividende.
Nikar ne obupajte, ker iz te
družbe še nihče ni prejel de-
narja in tudi pri tem ni starost
nobena omejitev. Pa srečno.
Šifra: Antigona
1.	Fant, ki ti je tako všeč, je
zelo bojazljiv in si nekako ne
upa pokazati svojih čustev,
čeprav ste mu všeč. Tukaj
boste pač morali najprej vre-
či vi trnek v vodo. Nikakor
ne bo ostal prazen.
2.	Težave, ki so nastale z
vašo prijateljico, boste ugod-
no rešili le s pogovorom in
kompromisom, ki naj bo iz
obeh strani. Nikakor pa to ni
bilo kaj hudega.
FRAM^OSKA KUHB^
Polnjeni lignji
Potrebujemo: 1 kg večjih
lignjev, 250 g prešane slani-
ne, 250 g sira edamca, 1
veliko žlico drobtin, 1 del
hladno stiskanega olivnega
olja, 2 del suhega belega vi-
na, 1 veliko žlico drobno se-
sekljanega peteršilja, žličko
soli, nariban muškatni ore-
šek in sveže mlet poper.
Priprava: lignje očistimo,
jim odstranimo lovke, dro-
bovino in hrustančno 1
Prešano slanino narež
na tanke rezine, sir na
dolgovate koščke, dolge
ko kot so veliki lignji. '
košček sira ovijemo s s
no in s tako pripravl/ei
zavitki napolnimo lignji
jih zložimo v pekač, poa
mo z drobtinami, peti
Ijem, soljo in sveže ml(
poprom. V posodici zm
mo olivno olje v vinom
tem prelijemo lignje.
skupaj damo v vročo pei
segreto na 200 stopinj
pečemo dobre pol ure;
vino shlapi in so lignji r
ki. Vroče postrežemo zi
vo solato, ki smo jo med
pripravili iz kuhanega i
dušenih korenčkov, grali
svežih rdečih in zelenih
prik.
Ragu iz lisičk
Potrebujemo: 500 gliJ
1 do'2 veliki žlici olivr
olja, eno veliko čebulo,
večji rezini prešane slan
eno veliko žlico moke,'
ko rdeče paprike, maja
žlico sesekljanega peterŠ
1 del suhega belega v
vodo za zalivanje, sol in
že mlet poper, malo nar
nega muškatnega ore
pol kozarčka kisle smet^
Priprava: gobe ostrga
in operemo ter razreži
na drobne lističe. V prii
ni posodi segrejemo oli
olje in na njem prepraŽ
sesekljano čebulo, gob'
na drobne koščke narez
slanino. Posujemo z m'
premešamo in prilijemo
litra vode. Kuhamo
časa, da so lisičke nief
Začinimo z rdečo pap^
majaronom, soljo, muŠ
nim oreškom in pop^
Prevremo in ko odstavki
posodo z ognja, prime^^
kislo smetano, vino in
kljan peteršilj.
BIO
KOLEDAR
INFORMACIJE
35
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
46
MALI OGLASI - INFORMACIJE
48
RUMENA STRAN
TRAČ - niče
Bog pomagaj
Ivo Verzolak, poslanec DZ:
»Bog pomagaj, do začetka
uradne volilne kampanje je le
še slab mesec, jaz pa še vedno
ne vem, za katero stranko naj
kandidiram.«
Dol s politiko
Vsi planinci, ki so se udele-
žili tradicionalnega srečanja
pred planinskim domom na
Mrzlici, so bili bolj ali manj
presenečeni. Jožef Školč kot
slavnostni govornik je namreč
v govoru, namesto da bi pred-
stavil vse leve in desne poti
LDS. politiko preprosto izpu-
stil. Po njegovem ne sodi v
planine, kar je seveda v nas-
protju z delovanjem nekaterih
drugih vidnih politikov. Pla-
ninci na Mrzlici so bili čisto
vzhičeni, da se jih je Školč
usmilil s komaj 3-minutnim
govorom.
Kaj bi rekel
Dafwin?
v mozirski šoli so s pomočjo
ravnatelja Antona Veneka raz-
rešili dilemo o verouku v šoli.
Po ravnateljevem mnenju~je na-
mreč biologija »tu nekje« kot
verouk, zato se ježe nekaj star-
šev odločilo, da bodo otrokom
namesto učbenika za biologijo
v šolsko torbo napakirali kar
Sveto pismo.
Čigava bo Soča?
Družba Rogaška ZHT iz ok-
vira zdravilišča u Rogaški Sla-
tini prodaja že prodani hotel
Soča, ki se ga drži hipoteka
SKB banke. S prvim kupcem je
bila pogodba sicer sklenjena,
pozabil pa je na plačilo kupni-
ne. Slatinčani že ugibajo, či-
gav bo na koncu koncev. V
cesarski Avstriji se je imenoval
Nadvojvoda Janez, v kraljevini
Jugoslaviji Aleksandrov dom,
kateri novodobni velikaš pa bo
v njem domoval v bodoče, pa
bomo najbrž kmalu izvedeli.
Misi€a v bližini
Šoštanj je bolj bogat, kot bi
si kdo mislil. Ne verjamete?
Potem ne veste, da je v Šošta-
nju doma slovenska miss.
Res da je ta mišica rjave pa-
sme, da ima štiri noge, roge
in rep, pa vseeno... Natolce-
vanje, da je šoštanjska miši-
ca sad trdega dela organiza-
torjev kravjih dirk v Gaber-
kah pri Šoštanju, je seveda
povsem iz trte izvito!
Uganka
Kaj je višek zgornjesavinj-
ske ohrnije?
Da bodo odbojkarice zaradi
brezplačne malice začele treni-
rati in igrati na Rogli. Gre zgolj
za približno pičlih 100 kilome-
trov.
Zasoljeno
parkiranje
s pobiranjem parkirnine v
sejemskih dneh mastno slu-
žijo. Svoj avto lahko pustite
daleč proč od sejma za 400 do
600 tolarjev, medtem ko je za
parkirni prostor pri Libeli, to-
rej ob sejmu, treba plačati le
300 tolarjev. Razlika je očit-
na - najemnik parkirnega
prostora pri Libeli iiajnm
ZŠAM.	I
* Ploskal, razmišljal in zaspal
Kaj je bilo tisto, kar je župana Mestne občine Celje Jožeta Zimška navedlo k ploska^''
predsednika OZS Miho Graha k razmišljanju in ministra za gospodarske dejavnosti Meto^
Dragonjo k dremežu, ostaja skrivnost tudi še skoraj teden po odprtju 29. MOS.
Napačna motivacija?
če se bodo dela na gradbišču, kjer naj bi v Celju stala nova srednja gostinska šola, nadaP^^
tako, kot so se začela - v času našega obiska je bilo na gradbišču osem delavcev, nihče po.
- lahko predvidevamo, da bo nova šola zgrajena do takrat, ko bodo večino natakarjev že za^^ ^
avtomati. Mogoče pa je napačno zastavljen samo cilj projekta; glede na izkušnje bi dci^
gotovo napredovala bistveno hitreje, če bi namesto gostinske šole gradili - gostilno.	t
STRANKA ŠAUIVCEV
še dve mesti na avtobusu, ki bo konec mese-
ca odpeljal v neznano, smo rezervirali. Z nami
bosta potovali Darinka Črnelič iz Gornje vasi
pri Grobelnem, katere šalo ste bralci s kuponi
izbrali za šalo tedna, ter Andreja Cverle iz
Slivnice 22, ki smo jo izžrebali med pošiljatelji
kuponov. Pridružite se nam tudi vi.
ŠALA TEDNA
Pokopavanje
Trije Šaljiuci se pogovarjajo, kjer bi bil rad
kdo pokopan.
»Jaz bi bil rad pokopan poleg Prešerna,«
reče Hinko.
»Zakaj?«
»Zato, da bi še mene zasipali z venci, ki jih
vsako leto polagajo na njegov grob.«
Lojz pravi: »Jaz pa bi rad ležal poleg
Aljaža.«
»Zakaj?«
»Zato, da bi mi ob spominskih dneh
pevski zbori peli slovenske pesmi.«
»Kaj pa ti?« vprašata oba moška Slavka, ki
se je nekam zamislil
»Jazpa bi rad počival poleg Raquel Welch.«
»Saj ta pa še živi!« vzklikneta oba moška.
»Saj, prav zato!« odvrne Slave.
Darilo
Savinjčan je premišljeval, kako naj bi na
najbolj poceni način čestital in obdaril ženo za
rojstni dan, nazadnje pa se je spomnil: napisal
je ček za milijon poljubčkov. Ko se je vrnil iz
podjetja, je vprašal ženo:
»Dragica, ali si dobila moj ček?«
»Seveda dragi! Če bi prišel malo prej, bi še
naletel na poštarja, ki mi ga je izplačeval...«
Strela jasna
Samostanska brata Primož in Pavel igrata
golf. Ko je že nekaj žogic v luknji. Primož
zadene. Pavel pa zgreši. Razjezi se in zakolne:
»Benti boga. pa sem kiksnil!«
Primož opozori Pavla, da ne sme preklinjati,
saj ga lahko Bog kaznuje. Na nebu se res kar
naenkrat pojavi nekaj sivih oblakov, ki jih
prej ni bilo nikjer, a meniha nadaljujeta z igro.
^Kmalu spet Pavel zgreši in zakolne: »Benti
boga, spet sem kiksnil!« Primož ga spet opozo-
ri in nebo je vse bolj črno. Začne grmeti in
strela, ki je zletela iz nevihtnega oblaka, udari
v brata Primoža.
Pavel osupel gleda, nato pa se zasliši mogočen
glas iz nebes: »Benti boga. no, pa sem kiksnil!«
Henceii pes
Slepec je naletel na psa. ki ga je glasno
oblajal. Po nekaj korakih je spet moral mimo
renčečega psa. V zadregi je vzkliknil:
»Šmenta, kako dolg pes je to!«
Bogata vas
Tujec pride v vas, kjer je mrgolelo otrok.
Začuden vpraša domačina po vzrokih bogas-
tva: »Ja. veste, tod mimo vozi ekspres in nas
zgodaj zjutraj prebudi. Za službo je prezgodaj,
nazaj zaspati se pa ne splača. Potem si pa
lahko mislite.«
Vdova
Nejc po dolgem času spet sreča svojo mladost-
no ljubezen, ki se je poročila z drugim moškim.
»Nejc. ali sploh veš. da sem že nekaj mesecev
vdova?«
»Sveta nebesa.« se prestraši Nejc. »Če bi se
tedaj s tabo poročil, bi bil zdaj že mrtev!?!«
Skrbi
Janez praznuje 100. rojstni dan. Prijatelj
Tona ga zaupljivo vpraša: »Čuj, Janez, a še
imaš kakšne skrbi?«
»Ne, odkar sem najmlajšega sina dal v dom
za ostarele, pa nimam več nobenih skrbi!«
Taksisl
Med vožnjo po mestu potreplja potnik, ki se
pelje na zadnjem sedežu, taksista po rami, da
bi ga nekaj vprašal. Taksist zavrešči in skoči
pokonci, pritisne na zavoro, ustavi taksi in
zbeži ven. Nekaj minut kasneje se vrne in
potniku reče: »Oprostite, po navadi vozim mr-
liški avtomobil«
Šale so prispevali: Anica TIČER iz Loke pri
Žusmu, Lidija TOPLIŠEK iz Laškega, Cvetka
KOLMAN iz Gorice pri Slivnici, Cilka
REMEZENKO iz Celja, Melita KNEZ iz Žalca,
Alenka ZAPUŠEK iz Planine pri Sevnici in Lepa
JANKOVIČ iz Celja.
48
RUMENA STRAN
TRAČ - niče
Bog pomagaj
Ivo Verzolak, poslanec DZ:
»Bog pomagaj, do začetka
uradne volilne kampanje je le
še slab mesec, jaz pa še vedno
ne vem. za katero stranko naj
kandidiram.«
Dol s politiko
Vsi planinci, ki so se udele-
žili tradicionalnega srečanja
pred planinskim domom na
Mrzlici, so bili bolj ali manj
presenečeni. Jožef Školč kot
slavnostni govornik je namreč
v govoru, namesto da bi pred-
stavil vse leve in desne poti
LDS, politiko preprosto izpu-
stil. Po njegovem ne sodi v
planine, kar je seveda v nas-
protju z delovanjem nekaterih
drugih vidnih politikov. Pla-
ninci na Mrzlici so bili čisto
vzhičeni, da se jih je Školč
usmilil s komaj 3-minutnim
govorom.
Kaj bi rekel
Darwin?
v mozirski šoli so s pomočjo
ravnatelja Antona Veneka raz-
rešili dilemo o verouku v šoli.
Po ravnateljevem mnenja je na-
mreč biologija »tu nekje« kot
verouk, zato se je_že nekaj star-
šev odločilo, da bodo otrokom
namesto učbenika za biologijo
v šolsko torbo napakirali kar
Sveto pismo.
Čigava bo Soia?
Družba Rogaška ZHT iz ok-
vira zdravilišča v Rogaški Sla-
tini prodaja že prodani hotel
Soča. ki se ga drži hipoteka
SKB banke. S prvim kupcem je
bila pogodba sicer sklenjena,
pozabil pa je na plačilo kupni-
ne. Slatinčani že ugibajo, či-
gav bo na koncu koncev. V
cesarski Avstriji se je imenoval
Nadvojvoda Janez, v kraljevini
Jugoslaviji Aleksandrov dom,
kateri novodobni velikaš pa bo
v njem domoval v bodoče, pa
bomo najbrž kmalu izvedeli.
Misiia v bliiini
Šoštanj je bolj bogat, kot bi
si kdo mislil. Ne verjamete?
Potem ne veste, da je v Šošta-
nju doma slovenska miss.
Res da je ta mišica rjave pa-
sme, da ima štiri noge, roge
in rep. pa vseeno... Natolce-
vanje. da je šoštanjska miši-
ca sad trdega dela organiza-
torjev kravjih dirk v Gaber-
kah pri Šoštanju, je seveda
povsem iz trte izvito!
Uganka
Kaj je višek zgornjesavinj-
ske ohrnijel
Da bodo odbojkarice zaradi
brezplačne malice začele treni-
rati in igrati na Rogli. Gre zgolj
za približno pičlih 100 kilome-
trov.
Zasoljeno
parkiranje
S pobiranjem parkirnine v
sejemskih dneh mastno slu-
žijo. Svoj avto lahko pustite
daleč proč od sejma za 400 do
600 tolarjev, medtem ko je za
parkirni prostor pri Libeli, to-
rej ob sejmu, treba plačati le
300 tolarjev. Razlika je očit-
na - najemnik parkirnega
prostora pri Libeli narnrm
ZŠAM.	1
* Plosiraf, razmišljal in zaspal	i
Kaj je bilo tisto, kar je župana Mestne občine Celje Jožeta Zimška navedlo k plosk^^
predsednika OZS Miho Graha k razmišljanju in ministra za gospodarske dejavnosti
Dragonjo k dremežu, ostaja skrivnost tudi še skoraj teden po odprtju 29. MOS.
Napačna moffivacifa?
če se bodo dela na gradbišču, kjer naj bi v Celju stala nova srednja gostinska šola, nada^'^
tako, kot so se začela - v času našega obiskuje bilo na gradbišču osem delavcev, nihče pO- -
- lahko predvidevamo, da bo nova šola zgrajena do takrat, ko bodo večino natakarjev že zaJ^^ j
avtomati. Mogoče pa je napačno zastavljen samo cilj projekta; glede na izkušnje bi dd^
gotovo napredovala bistveno hitreje, če bi namesto gostinske šole gradili - gostilno.
STRANKA ŠAUIVCEV
še dve mesti na avtobusu, ki bo konec mese-
ca odpeljal v neznano, smo rezervirali. Z nami
bosta potovali Darinka Črnelič iz Gornje vasi
pri Grobelnem, katere šalo ste bralci s kuponi
izbrali za šalo tedna, ter Andreja Cverle iz
Slivnice 22, ki smo jo izžrebali med pošiljatelji
kuponov. Pridružite se nam tudi vi.
ŠALA TEDNA
Pokopavanje
Trije šaljivci se pogovarjajo, kjer bi bil rad
kdo pokopan.	-
»Jaz bi bil rad pokopan poleg Prešerna,«
reče Hinko.
»Zakaj?«
»Zato, da bi še mene zasipali z venci, kijih
vsako leto polagajo na njegov grob.«
Lojz pravi: »Jaz pa bi rad ležal poleg
Aljaža.«
»Zakaj?«
»Zato, da bi mi ob spominskih dneh
pevski zbori peli slovenske pesmi.«
»Kaj pa ti?« vprašata oba moška Slavka, ki
se je nekam zamislil.
»Jaz pa bi rad počival poleg Raquel Welch.«
»Saj ta pa še živi!« vzklikneta oba moška.
»Saj, prav zato!« odvrne Slave.
Darilo
Savinjčan je premišljeval, kako naj bi na
najbolj poceni način čestital in obdaril ženo za
rojstni dan, nazadnje pa seje spomnil napisal
je ček za milijon poljubčkov. Ko se je vrnil iz
podjetja, je vprašal ženo:
»Dragica, ali si dobila moj ček?«
»Seveda dragi! Če bi prišel malo prej, bi še
naletel na poštarja, ki mi gaje izplačeval...«
Sirela jasna
Samostanska brata Primož in Pavel igrata
golf Ko je že nekaj žogic v luknji, Primož
zadene, Pavel pa zgreši. Razjezi se in zakolne:
»Benti boga. pa sem kiksnil!«
Primož opozori Pavla, da ne sme preklinjati,
saj ga lahko Bog kaznuje. Na nebu se res kar
naenkrat pojavi nekaj sivih oblakov, ki jih
prej ni bilo nikjer, a meniha nadaljujeta z igro.
^Kmalu spet Pavel zgreši in zakolne: »Benti
boga, spet sem kiksnil!« Primož ga spet opozo-
ri in nebo je vse bolj črno. Začne grmeti in
strela, ki je zletela iz nevihtnega oblaka, udari
v brata Primoža.
Pavel osupel^gleda, nato pa se zasliši mogočen
glas iz nebes: »Benti boga, no, pa sem kiksnil!«
Renžeii pes
Slepec je naletel na psa, ki ga je glasno
oblajal. Po nekaj korakih je spet moral mimo
renčečega psa. V zadregi je vzkliknil:
»Šmenta, kako dolg pes je to!«
Bogaia vas
Tujec pride v vas, kjer je mrgolelo otrok.
Začuden vpraša domačina po vzrokih bogas-
tva: »Ja, veste, tod mimo vozi ekspres in nas
zgodaj zjutraj prebudi. Za službo je prezgodaj,
nazaj zaspati se pa ne splača. Potem si pa
lahko mislite.«
Vdova
Nejc po dolgem času spet sreča svojo mladost-
no ljubezen, ki seje poročila z drugim moškim.
»Nejc, ali sploh veš, da sem že nekaj mesecev
vdova?«
»Sveta nebesa,« se prestraši Nejc. »Ce bi se
tedaj s tabo poročil, bi bil zdaj že mrtev!?!«
Skrbi
Janez praznuje 100. rojstni dan. Prijatelj
Tona ga zaupljivo vpraša: »Čuj, Janez, a še
imaš kakšne skrbi?«
»Ne, odkar sem najmlajšega sina dal v dom
za ostarele, pa nimam več nobenih skrbi!«
Taksist
Med vožnjo po mestu potreplja potnik, ki se
pelje na zadnjem sedežu, taksista po rami, da
bi ga nekaj vprašal. Taksist zavrešči in skoči
pokonci, pritisne na zavoro, ustavi taksi in
zbeži ven. Nekaj minut kasneje se vrne in
potniku reče: »Oprostite, po navadi vozim mr-
liški avtomobil«
Šale so prispevali: Anica TIČER iz Loke pri
Žusmu, Lidija TOPLIŠEK iz Laškega, Cvetka
KOLMAN iz Gorice pri Slivnici, Cilka
REMEZENKO iz Celja, Melita KNEZ iz Žalca,
Alenka ZAPUŠEK iz Planine pri Sevnici in Lepa
JANKOVIČ iz Celja.