Štev. 6.

V Ljubljani, 11. februarja 1920.
Leto LX.
Olasilo Jugoslovanskega učiteljstva
Tse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša ▼ Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsako sredo pop. Ako je ta dan praznik, uide list dan pozneje. Vse leto velja . . 30'— K pol leta .... 15— „ četrt leta .... 7 50 „ posamezna številka po 60 vin.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-viste, če ee tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja uvrščenja" od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na na.-lov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/IU. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima' s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
NaŠJ stapovski voditelji in Unija jtigosi. učiteljstva,
»Zaveza« je sklenila na delegacij-skem zborovanju likvidacijo; sedanja okrajna učiteljska društva, ki so v »Zavezi« včlanjena imajo tvoriti podlago za bodočo organizacijo jugoslovanskega uči-, teljstva — Unijo; pripravljalni odbor v Beogradu je pripoznal »Zavezo« kot zastopnico slovenskega učiteljstva in za podlago bodoče enotne organizacije; pravila so izdelana in jih imajo v predelavi pokrajinske »Zveze« ter jih dobe v pre-. tres tudi okrajna učit. društva; v nado mestilo sedanjih pokrajinskih Zvez so mišljena strokovna tajništva; o gospodarski reorganizaciji, o časnikarski reorganizaciji in o drugih vprašanjih se še ni razpravljalo m sklepalo.
O platformi in temelju, na katerem naj se izvrši naše ujedinjenje, da bo čim-trdneiše in bo vsebovalo res samo smoter in delovanje, ki ie vsem skupno in nas vse druži — se je nekaj že pisalo, a oficijelno ničesar določilo, izven točk v predloženih pravilih, ki pa tudi ne odgovarjajo in so potrebne predelave.
To so fakta, s katerimi moramo računati !
Delo, ki je treba izvršiti je večje od že izvršenega in treba je mož velikih organizacijskih izkušeni, da ga pravilno in hitro izvedejo.
Hitro izvedejo, smo rekli! Pred nami stoji šolski zakon, ki poleg šolskih vprašanj vsebuje tudi stanovsko-politiška, naša materijalna in pravna vprašanja; smo pred rešitviio vprašanja uvrstitve učiteljstva v splošni stalež drž. uradnišva, da ne bomo ostali državni uradniki s svojim staležem — samo zaradi tega bi bilo nujno potrebno, da bi bila Unija že ustanovljena.
Toda kdor ima izkušnje, ta ve, da gre tako delo počasi od rok in je posebno težavno ga izvesti pri nas, ko smo še kaos deveterih pokrajinskih skupin z deveterimi pokrajinskimi samosvojimi razmerami in posebnostmi.
Treba mož velikih organizacijskih izkušeni, da to delo izvedejo!
--
1. J.:
LISTEK.
Simon Meglic.
Skoro bi bili pozabili na moža, ki je izdihnil med tiskarskim štrajkom 16. okt. pr. 1. Bil je to Simon Meglič, nadučitelj V pokoju na Vranskem. Tovariš, ki je deloval v šoli celih 40 let, in ki bi naj bil radi svojega dela zunaj šole za vzgled marsikateremu mlajšemu tovarišu in to-varišici. Zasluži, da mu postavimo tu skromen spomenik.
Simon Meglič je bil rojen leta 1848. v Tržiču na Gorenjskem. Po končanih študijah se je podal na Štajersko ter bil nameščen v Ljutomeru, kjer je služboval par let. Kakor mi je večkrat sam pripovedoval, je bil tu jako priljubljen. Radi njegove živahnosti in dovtipnosti je vse iskalo njegove družbe. Vendar pa ni ostal dolgo v Ljutomeru, ampak se je preselil v Savinjsko dolino na Vransko, kjer si je Poiskal družico in kjer je ostal do svoje smrti. Tu je imel tudi svoje posestvo ter je živel nadvse srečno in zadovoljno. Kakega pomanjkanja on ni poznal, tudi
Pri nas presojamo snujočo se Unijo zgolj s stališča naših slovenskih stanov* skih razmer in saniranja našega stanovskega organizacijskega življenja z ozirom na stanovsko strankarstvo iz preteklosti. V primeri z delom in mnogimi velikimi in važnimi vprašanji, ki še čakajo rešitve, je to vprašanje le malenkosten del celotnega vprašanja.
V zadnjem času pa se je pripetil slučaj *) da se je postavilo kot eno glavnih zahtev za garanciio življenske sile bodoče enotne organizacije odstranienje nekaterih voditeljev slovenskega organiziranega učiteljstva. Še boli malenkostna zahteva ie ta, ker gotovo je: ako se odstranijo dotične osebe, bo morda imela Unija med slovenskim učiteijstvorr nekaj več članov, ki se bodo pa bolj pasivno zadržali pri sodelovanju na vodstvu in delovanju organizacije; izgubila na bo aktivne delavce z velikimi organizacijskimi izkušnjami, ki so neobhodno potrebni za ustvarjenje in oživotvorienie Uniie.
Če so pa res nazori teh tovarišev v nasprotju z večino slovenskega učiteljstva, se bo izkazalo pri volitvah zastop- I nikov v Unijo. Dovoli že pozna njih nazore vse slovensko učiteljstvo. dovoli pozna njih delo in volitve bodo izkazale, če jih še smatra učiteljstvo za vredne svojega zaupanja, da jih izvoli kot svoje zastopnike !
Razmere med slovenskim učitel]-stvotn so torej le neznatnega pomena pri presojanju celotne organizacije jugoslovanskega učiteljstva, še neznatnejše je pa \ prašanje vodilnih oseb, ker to ni nikako vprašanje načelnega pomena, pač pa je važno vprašanje z ozirom na osebno delavnost in korist, ki io bo imela Unija od ene ali druge osebe, če ie izvoljena.
Velika zmota ie torej mnenje, da se bodo z odstranitvijo nekaterih oseb pri nas izboljšale stanovske razmere: potem šele ne bo nikogar, ki bi deloval za celo-kupnost in se žrtvoval za stvar!
Program in temeljna načela ima pa učiteljstvo samo v rokah! Voditelii naši
*) Glei članek »Nova orijentacija« itd. v štev. 5. »Učit. Tov.«
niso bili teroristi in absolutisti: kar je
sklepalo in sklenilo učiteljstvo, to so oni izvrševali!
Glejmo torej celoto in s te celote pre-sojaimo posamezna vprašanja!
Pri naši stanovski kritiki premislimo, da negacija še ni delo; zgolj kritika tudi še ni delo; zgolj teorija tudi ni delo; kdor hoče reformirati, naj pokaže boljša pota in delo ter načrte, ki nas povedeio hitreje do pozitivnih uspehov; našim voditeljem ne morete očitati reakcijonarstva i-n kon-> servatizma, udi ne, da so kedai delali proti stanovski skupnosti in koristi — a pravimo: ne zametujte izkušeni, ker to je le revolucionaren pokret. ki škoduje stvari — niso osebe še vse; mi rabimo evolucije, preroienja stanovske notranjosti, zato po-prifnimo tudi rajši sami za pozitivno delo, pojdimo od skupine do skupine, od po-edinca do poedinca — prenovima ga in napravimo ga sposobnega za novo stanovsko življenje, za tisto življenje, ki ga hočemo živeti.
Oni torej, ki sodite stanovsko politiko in delo naših voditeljev, denite na tehtnico vse!
JOS. BERNOT:
Učiteljstvo in stavka.
Slovensko učiteljstvo je stalo že enkrat tik pred stavko. Zadnjo jesen je stavkalo učiteljstvo v Nem. Avstriji. V Italiji smo imeli učiteljsko stavko, danes jo imamo v Istri.*) Pred kratkim smo doživeli doma kratko demonstracijsko stavko. Na učiteljskih zborovanjih padajo ostre besede, in beseda stavka nam postaja vedno bolj — lahka. Mislim, da ne bo odveč, če enkrat trezno — brez žolča v srcu — premislimo, kako je pravzaprav z učiteljsko stavko.
Že pred vojno je bilo stališče delojemalca precej težko, vojna je pa pahnila delojemalca naravnost v prepad. Delodajalec se je znal okoristiti z zaslužki pri vojnih dobavah, drugi so začeli z zločin-
♦ Kakor Javljeno že v zadnji številki „Učit. Tovariša", je stavka Istrskega učiteljstva prenehala z dnem 11. januarja t. 1. Op. uredn.
| takrat ne, ko so bili za učiteljstvo naj-j slabši in najhujši časi.
Na Vranskem se je lotil z vso vnemo dela v šoli. Ljubili so ga otroci, spoštovali tovariši. Leta 1869. ga najdemo med ustanovitelji „Savinjskega učit. društva".
V	tistih časih je bilo malo šol in malo učiteljstva. Šole so bile raztresene, oddaljene po več ur druga od druge. Naši takratni tovariši: Brezovnik, Škoflek, Meglič so bili v Savinjski dolini duša vsega takratnega šolskega in učiteljskega gibanja. Ni bilo zborovanja in naj je bilo to v Celju, Šoštanju, Mozirju ali Gornjem gradu, da bi ne bil navzoč tudi tovariš Meglič. Z živo besedo je vnema! svoje tovariše za stanovsko organizacijo, kateri je posvetil v tistih časih ves svoj prosti čas. Nastopal je povsod za pravice in ugled svojega stanu. Delovanje v „Sav. učit. društvu" je bilo v tistih časih jako težavno, če pomislimo, da se je isto raztezalo po sedanjem vranskem, celjskem, gornjegrajskem in še delu šoštanjskega okraja. Stalo je to mnogo truda in denarja. Vendar se tovariš Meglič tega ni ustrašil, ampak je delal po začrtani poti krepko in neustrašeno naprej.
V	priznanje zaslug, ki si jih je pridobil pokojni tovariš za našo organizacijo, pred
i vsem za „Sav. učit. društvo", ga je isto
o priliki svoje 50-letnice leta 1914. imenovalo svojim častnim članom.
Napravili smo mu s tem veliko veselja, in mož je imel nemalo zadoščenje, da smo na ta način hvaležno priznali zasluge, ki si jih je stekel za društvo v svojih mladih letih.
L. 1900. je postal nadučitelj na Vranskem. Šola se je razširila v šestrazred-nico in obenem preselila v novo šolsko poslopje.
Kot šolski voditelj je bil svojemu podrejenemu učiteljstvu vrl tovariš in svetovalec. Zato smo živeli ž njim v najlepši harmoniji.
Duševno in telesno čvrst je šel leta 1910. v pokoj. Toda možu, navajenemu na delr, se je odprl sedaj obširen delokrog, Posvetil je vse svoje moči občini, posojilnici, okr. zastopu itd. Bil je član vseh ; narodnih društev ter je do zadnjega aktivno nastopal pri koncertih in gledaliških predstavah kot živahen igralec. Držal se je dosledno načela, da je učitelj prvi poklican v to, da deluje med ljudstvom v prosvetnem oziru. Da, da, Simon Meglič i je storil vedno svojo dolžnost v šoli, pa tudi zunaj šole ter ni zapravljal zlatega časa Bogu in narodu!
Zato ga bridko pogrešamo in prav zato ga ohranimo v najlepšem spominu.
skimi špekulacijami, cene blaga so dvigali umetno, denarna vrednost je padala (pri nas to še katastrofalno pospešeno z raz-množitvijo nekritega papirnatega denarja). Plače oz. mezde so se sicer tudi polagoma dvigale, a v nikakem razmerju z dviganjem cen blaga, t. j. s padanjem vrednosti denarja. Nič čudnega, če je postalo stališče proletarca tako povsod' neznosno. Prisiljen je posezati vedno pogosteje po najostrejšem sredstvu — stavki. Tako vidimo kot tipičen pojav povojnega časa v vseh državah stavko na stavko. So to posledice slabega gmotnega položaja, pa tudi tla so danes izredno ugodna za izvedbo vsakega radikalnega sredstva. Pomisliti je treba da je v vojni trpel predvsem in le proletarijat, ki so ga bojujoče se države moralno držale kvišku le s tolažbo, da bojuje za pravico, da se bojuje pcslednjikrat, češ: zmagati mora pravica, ki bo dala vsakemu, kar mu gre ter preprečila nove vojne, preprečila oboroževanje, prinesla bratstvo med narode. Wilsonove točke so postale evangelij, na katerega je prisegal ves svet. In danes? Wilsonove točke so pozabljene. Določajo ne narodnostne ampak strate-gične meje, snujejo tajne zveze, podpirajo obveznosti glede oboroževanja in znaki kažejo, da hočejo »predstavniki narodove započeti še silnejšo oboroževanje kot je bilo kdaj poprej. In proletarijat? Vidi, da so ga vodili samo za nos, vidi svoje ideale potlačene v novem militarizmu, v novem sovraštvu med narodi, vidi, da se začenja igra z njegovimi žulji, z njegovo krvjo, zopet ed kraja. Vidi, da se je boje» val zastonj. Konec vojne ni prinesel smrti militarizmu, privedel pa je ljudstvo v moralno razsulo. Od tod ta splošna nezadovoljnost, ki je tako nalezljiva, da še veriž-nik ni več zadovoljen s 100 kratnim dobičkom ter hoče imeti še večjega.
Ta nezadovoljnost, ki temelji na razočaranju proletarijata in njegovem ogroženem položaju, je faktor, ki ga vlade ža-libog vse pramalo upoštevajo. On giblje namreč proletarijat: vedno širše plasti proletariiata se zavedajo svojega položaja. organizirajo se, in kot nekakšni varnostni ventili regulirajo pritisk med razburjeno maso — stavke.
Preidem na vprašanje: Ka} je stavka? Med delodajalcem in delojemalcem obstoja vedno neka pogodba. Po tej je dolžan ta opravljati določeno delo, a oni plačati za gotovo plačo ali mezdo. Ce eden ne izvrši svoje dolžnosti, je jasno, da je pogodba pretrgana. V tem slučaju lahko delodajalec odslovi uslužbenca oz. uslužbenec zapusti službo. (Seveda postane položaj boli zamotan pri pogodbah, po katerih rastejo delojemalcu pravice z dobo njegove službe.)
Če ostane pogodba formelno delj časa neizpremenjena, se vendar lahko zgodi, da se izpremeni v istini, in sicer: če vrednost dela ostane na isti višini, vrednost pogojene vsote pa pade (vsled pa-danla vrednosti denarja). V tem slučaju prejme uslužbenec za isto delo sicer isto pogojeno vsoto denarja, ne pa iste pogojene vrednosti. (Nemoderno naturaino gospodarstvo podobnih sunkov ne pozna, zato vidimo danes mnogo pojavov, ki me rijo v naturaino gospodarstvo.) Če stopi v tem slučaju uslužbenec pred delodajalca ter mu reče: treba bo revidirati pogodbo. denarna vrednost je padla, zahtevam denarja toliko več, da dobim popolno pogojeno vrednost — bo delodaialec. če je pravičnik, to razume! ter ugodil, če ni. seveda ne bo ter bo rekel: držim se pogojene vsote, če ti je premalo, poizkusi
drugod srečo. In tako se je tudi največkrat zgodilo. Posameznik se ni mogel braniti in če ni hotel umreti gladu, je moral požreti krivico. Kmalu se je pa rodilo spoznanje: če se ne more braniti posameznik, se pa gotovo lažje brani skupina; tako je bila utemeljena organizacija prole-tarijata. Sedaj je nastal popolnoma nov položaj. Ni več posameznik stopil pred delodajalca, ampak predenj je stopila skupina — organizacija in to s tem večjim iispehoin, čim manjši so postali izgledi za delodajalca, da dobi druge uslužbence. Cim bolj so se razpredle organizacije delojemalcev, tem težje je postalo delodajalcu dobiti nadomestilo. In kakor hitro se organizacije dovolj razvijajo, jim je uspeh vedno siguren. Seveda ne sme zahtevati uslužbenec več kakor more delodajalec dati, sicer ima podjetnik izgubo in ne preostane mu drugo, kot zapreti svoj obrat. Tako je gotovo neka meja zahtev, preko ktere uslužbenec ne sme iti. Gotovo bo podjetnik že prav zgodaj trdil, da ne more več dati, da mu preti izguba. Zato ji delavstvo zahtevalo vpogled v knjige t. j. možnost jasno ugotoviti ono mejo, ki je ne sme prestopiti. Da se podjetnik brani tega vpogleda v knjige, je seveda razumljivo, a dolgo se mu upirati ne bo mogel. Pa oddaljil sem se, kako pride do stavke?
Organizacija uslužbencev ima posvetovanje, tu sklene recimo z 80 odstotki glasov, da prekine z delom, če podjetnik ne ugodi — in stavka je tu. Položaj je sledeči: stavkajo vsi tudi onih 20 odstotkov, ki so glasovali proti stavki, službe ni zapustil nihče, nihče je ne išče drugod. Tako imamo kriterij stavke: uslužbenec ne zapusti službe, ukine samo delo, in izvrši se to solidarno od cele organizacije.
Položaj uslužbenstva med stavko; ne prejema plače oz. mezde. V službo drugam ne gre ter praviloma tudi ne sme, ker prve še ni zapustil (ni pa seveda nobene ovire, da si ne poiskusi »mimogrede« kaj zaslužiti, vendar mora vedno ostati na razpolago skupnosti — organizaciji). Zato ga mora predvsem ta sedaj podpirati (stavkovni fondi, druge organizacije). Jasno je, to stanje ne more trajati predolgo. Če so izčrpana vsa sredstva, se morajo stavkujoči podati ali pa popustiti končno službo ter jo iskati drugod.
Položaj podjetnika med stavko: obrat stoji, produkcija zastane, dohodki prenehajo, deloma se celo krči obratni kapital (stroji, blago se lahko kvari vsled leža-nja.) Tudi to stanje ne more trajati predolgo. Sicer je lahko obrat uničen in ž njim podjetnik.
Ker je tako v interesu obeh strank, da stavka ne traja dolgo, je vedno dano upanje na zbližanje, na poravnavo.
Stavka pa ima lahko še druge posledice. Na eni strani uslužbenci brez dela, razburljivi in včasih lahko dostopni nepremišljenim dejanjem, skratka: nemiren element, ki lahko ogroža javni mir; na drugi strani ogroža zastala produkcija cene, ki se zopet dvigajo, ogroža druge obrate, če so navezani na stavkujočega, in nekatere stavke, n. pr. prometnega uslužbenstva) ogrožajo lahko naravnost eksistenco celih pokrajin, držav.
Zato je država v prvi vrsti poklicana kot posredovalka, ki naj skuša stavko odvrniti ali pa vsaj skrajšati.
So bili časi, ko so zamerili uslužben-stvu, če je stopilo v stavko, zamerili so mu, če je svoje pravice zahtevajo — I/i ne prosilo. Danes je naziranje že drugo. V principu stavke ne vidimo nikake krivice in zato je stavka priznana kot zakonito sredstvo uslužbenstva, kar je tudi popolnoma pravilno.
Če torej podjetnik izrablja delovno silo svojega uslužbenstva, je to upravi čeno do stavke. In tu ni nobenega razločka, naj bo podjetnik privatna oseba ali pa država, občina. V principu je to vse eno. Gotovo je pa žalostno, če država kot podjetnik ne zadovolji svojega uslužbenstva; ona, ki je poklicana posredovati med stavkami ter jih odvračati, daje tako še celo slab zgled drugim.
Oglejmo sj državo kot podjetnika! Država je podjetnik dvojne vrsie. Ima podjetja, pri katerih išče neposrednega dobička (monopoli, posestva), in podjetja, ki prinašajo dobiček šele posredno (n. pr. kot posebno tipična prosvetna podjetja). Državno šolstvo gotovo ne more biti kaj drugega kot podjetje. Človek potrebuje izobrazbe. Nemogoče je posamezniku si priboriti izobrazbo. Država prevzema to nalogo, ker dobro ve, izobraženi državljani bodo vse druga opora skupnosti. Čim višja bo splošna izobrazba, tem lepše življenje si bo lahko ustvarila celota. Poleg tega potrebuje država za svoje institucije legije strokovnih uslužbencev, ki jih pa more šele izobraziti. Stališče teh uslužbencev je v principu popolnoma enako kot uslužbencev privatnega podjetnika. Čujemo tu vsekakor ugovore:
službena prisega, državna avtoriteta. Oglejmo si te.
Službena prisega. Država ne more kot skupina vsakega posameznega uslužbenca dovoljno nadzirati, zato je prisiljena, da mu tudi marsikaj zaupa. Za kritje tegia zaupanja, ki ga mora imeti država, zahteva -- službeno prisego, ki ne more zato biti ničesar drugega kot zagotovilo, da uslužbenec ne bo izrabljal zaupanja. Nazor, da je službena prisega izjava popolne predaje, vdanosti, suženjstva, je gotovo že preživel, kajti tudi državni uslužbenec mora biti polnopraven državljan z vsemi državljanskimi pravicami (koalicije, svobode govora itd.) Med državo in uslužbencem obstoja seveda tudi pogodba, ki veže oba. In če hoče država pogodbo, ki jo veže, premeniti v škodo uslužbencu ali če mu ne daje pogojene vrednosti, se sme uslužbenec po-služiti gotovo vseh zakonitih sredstev. In s tem gotovo ne izrablja zaupanja ter ne lomi prisege.
Državna avtoriteta. Gotovo je brez nje država nemogoča. Državna avtoriteta pa danes ne more več temeljiti na sili, trajno more temeljiti edino na pravici. Avtoriteta, ki danes ne temelji na pravici, ni vredna piškavega oreha in zrušila se bo v nič. Zato je popolnoma brezuspešno, dvigati prapor državne avtoritete obenem pa gubiti z vidika interes splošnosti, skupnosti. Z državno avtoriteto je pač ista kot z učiteljevo avtoriteto v šoli. Če vidi otrok v učitelju svojega voditelja, ki ima pred očmi ves dobrobit vseh gojencev, se bo brez sile rad uklonil njegovi avtoriteti; delo bo plodonosno in trajno; če pa vidi v svojem učitelju samo svojega trinoga, e podvrže le s silo njegovi avtoriteti. Odpornost, kljubovalnost raste, in vsi navidezni uspehi se prvi dan, ko stopi iz šole razblinijo v nič. Če doživlja naše delo včasih prav občuten fiasko. ga lahko največkrat pripisujemo na rovaš baš svojim grehom pri krivem uveljavljanju avtoritete.
Stavka napram državi kot podjetniku ima pa neko posebnost: ne zadene že od kraja pravih krivcev. Zadene pač naravnost celo skupnost, ne pa dotičnih, ki v istini odločajo o vodstvu podjetja. Ravno zaradi tega so pa stavke proti državi kot podjetniku tam nekaj nemogočega, nekaj nečuvenega. kjer je vodstvo pravi izraz skupnosti. Tako vodstvo bo namreč res odkritosrčno skušalo ravno zaradi tega odvrniti udarec proti skupnosti ter bo ugodilo upravičenim zahtevam. Kjer vodstvo ni izraz skupnosti kjer je izraz manjšine, posameznikov, ki jim nI mar skupnost, tam seveda je uslužbenec kaj lahko prisiljen izvojevati svoje pravice z najcstrejšimi sredstvi. Iz tega vidika presojamo tudi dogodke v decembru. Urad-mšivo je terjalo svoje pravice, dobilo jih ni, sklenilo bi lahko stavko, a v svcsti si nedcglednih posledic splošne stavke za skupnost, je hotelo opozoriti ravno to skupnost na nevarnost, ki bi lahko nastala za vse: zato je sklenllo1 pokaiaii samo svojo odločno voljo, svojo splošno solidarnost v boju za pravice, nepovedalo }s samo popust dela za nekaj ur — demonstracijska stavka! Svobodno ie državi kot podjetniku odtrgati plačo za dotični čas, to pravico navsezadnje Ima, nikakor pa II ne gre pravica zaradi tega nastopa komu očitati, da je prelomil službeno prisego.
Sedaj si že lahko odgovorimo na vprašanja: ali je stavka nemoralno sredstvo? Kdaj je dovoljena? Ali je dovoliena tudi proti državi kot podjetniku? Kako more priti sploh do stavke proti državi kot podjetniku?
Tudi nia vprašanje, ali ima učitelj pravico do stavke, lahko sedaj mirno odgovorimo z: da.
Oglejmo si pa položaj pri učiteljski stavki! Pouk, vzgoja preneha. Mladina izgublja dneve, ne napreduje, zabrede lahko v slabo tovarlšijo, morebitna nejevolja staršev tudi gotovo ne vpliva vzgo-| jevalno. Ali čuti to podjetnik, država, skupnost? Za sedaj še ne. za njo se bodo j pokazale posledice šele čez čas; ali pa | čuti to mogoče dotični, ki je kriv, da je j pognano učiteljstvo v stavko? Njemu, : predstavniku vladajočega režima, je to i pač vseeno, za svoje otroke si preskrbi j že privatnega učitelja (moralnih pritiskov tu ne upoštevam). Vidimo tako, da učiteljska stavka ne udari krivca, pač pa udari v prvi vrsti nedolžnega — mladino. Zato gotovo ne bodete našli učitelja, ki bi hladnokrvno glasoval za duševni uboj otroka, za ubitje lastnega dosedanjega dela — za stavko brez termina, za stavko na nedoločen čas. Ne, vzgoja, pouk ne smeta nrenehatl, .to bi nas vrglo v še več'o anarhijo, s tem izpodnesemo temelj edinemu državnemu' podjetju, ki se vanj onjra še naša nada na boliše življptiie. Učitelj zato ne sme v stavko nikdar! Pravice do stavke mu ni mogoče odreči
a poslužil se te pravice ne bo — če je res učitelj. Nikakor pa ne more vzgoji škodovati kratka učiteljska stavka kot izraz solidarnosti, kot demonstracija. Ta postane lahko naravnost krasno vzgojno sredstvo. V slučaju velikih krivic bo gotovo na otrokov značaj vplival možati nastop njegovega učitelja. In četudi je bil izvršen brez besede, se bo globoko zapi-čil v mlado dušo ter bo tudi zanjo v morebitnem boju za pravice v poznejšem življenju odločilnega pomena.
Ker tako nima učitelj na razpolago najostrejšega zakonitega sredstva v boju za svoje pravice, se lahko komu dozdeva učiteljev položaj v razmerju z drugim proletarijatom manj ugoden. In vendar ni. Učitelj ni brez orožja. Res nima stavke, j zato pa ima drugo, krasnejše orožje, to je | prosveta.
Duševno zaostalo ljudstvo bo vedno slepa igrača strankam, ki znajo pač v njem zbujati nizkotne strasti, ki se mu znajo primerno laskati, samo da se posamezniki vzpenjajo po hrbtih v višino, nimajo pa srca za interes celote, za interes vseh plasti temveč poznajo le dobrobit samega sebe in svojih prijateljev. Pojdite med ljudstvo, odprite mu oči, da bo po-medlo z vsemi, ki jim ni mar, kako živi večina ljudstva — proletarijat — v bedi in stiski, ki plešejo samo okoli zlatega teleta ter vzdržujejo vlado kapitala.
Že v šoli vzgajajmo mladino: pokažimo ji vrednost resničnega dela, da bo začutila spoštovanje pred vsakim poštenim delom; zagnusimo ji nepošteno krivično kopičenje kapitala, razložimo ji, da je to tatvina, rop na drugih, ki vkljub marljivemu delu trpijo zato bedo. Pokažimo ji, kaj je pravica, kaj krivica, kaj je resnična ljubezen in kaj hinavska. Pove-dimo jo v višine res prave morale, ki ustvarja bratstvo med ljudmi, bratstvo med narodi, ki ne dopušča izkoriščanja slabotnega, ki je neizprosna ter ne odpušča zato nobene krivice, dokler ni v resnici popravljena. Pokažimo ji, da Je dobro delo dolžnost, ki naj išče plačila v sebi samem.
Zunaj šole pa širimo obzorje in samostojno razsodnost povsod, kjer je ni. Stopimo v stik z ostalim proletarijatom, stojmo dosledno ob njegovi rami v boju zoper krivico, podpirajmo ga v njegovih organizacijah. Stremimo za tem, da pridejo do vedno večje veljave načela dejanske bratske ljubezni, da pride do veljave le pošteno delo ter da pridejo do besede tudi le samo odkriti nositelji teh načel. Pobi-jajmo pa dosledno vsako izkoriščanje in naj bo to v katerikoli obliki. Tri četrtine proletarijata še spi, in če se nam posreči zbuditi tudi te ter Jih organizirati, potem smo lahko prepričani, da preneha izkoriščanje vsega proletarijata in s tem tudi nas samih.
To, tovariši in tovarišice, bodi naša stavka!
Obupne šolske razmere v Istri.
Očrtali smo v zadnji številki »Učit. Tov.« šolske razmere v Trstu in okolici po poročilu tajnika političnega društva »Edinosti«, ki ga je podal na znamenitem zborovanju tega društva v preteklem mesecu. Še obupnejše so te šolske razmere v Istri, o katerih nam poroča dr. Mikule-tič sledeče:
Prišli smo tako daleč, da bi se vsakdo smatral za blaznega, ko bi se upal le misliti, da se bo hrvatska gimnazija v Pa-zinu otvorila. Občinska nižja realna gimnazija v Opatiji je zaprta, privatno učiteljišče v Pazinu je zaprto. 165 tisočem Hrvatov v Istri se odreka pravica do ene gimnazije. Ne moremo si namreč misliti, da je gimnazija, oziroma trije razredi v Idriji, ustanovljena tudi za nje; zakaj preveč se nam vedno naglaša, da smo Slovenci in Hrvati dve posebni narodnosti, preveč se nam zameri, če uporabljamo^ za naš narod označbo »Jugosloveni«, da bi nam potem na drugi strani dali enotno srednjo šolo. Edina srednja šola. ki jo imajo danes Hrvati v Istri, je moško učiteljišče v Kastvu.
Hrvatskih oziroma slovenskih ljudskih šol je bilo v Istri pred okupacijo 250 in sicer 28 zasebnih in 222 javnih. Od teh jih je 123, ki so odprte in ki se v njih poučuje hrvatski oziroma slovenski, štiri so utrakvistične; vse ostale, torej 2 manj netro polovica so poitalijančene ali pa zaprte. Med posledniimi so vse šole »Družbe sv. Cirila in Metoda za Istru«. Kot vzrok za to sramotno stanje se navajajo od merodajne strani različni izgovori; toda vzrok je le eden, poznamo ga dobro in hočemo ga enkrat javno pribiti: Poitali-jančiti hočejo naš narod s silo. To vidimo najbolj, če pogledamo Statistiko posameznih okrajev.
V vološčanskem okraju je glasom zadnjega ljudskega štetja 30.000 Hrvatov; ti imajo 28 hrvatskih šol odprtih. Po po-
stavi bi jih morali imeti še več, toda "en-dar ugotavljamo, da je ta okraj v pr, neri z drugimi naravnost bogat na šolah. Kajti puljski okraj, kjer živi 27.000 Hrvatov, torej malo manj ko v vološčanskem, ima samo štiri utrakvistične šole t. j. niti ene čiste hrvatske šole. Puljski, poreški in lo-šinjski okraj imajo 55.000 hrvatskega prebivalstva; za to prebivalstvo je danes odprtih 11 hrvatskih šol, med temi ž« omenjene 4 utrakvistične v puljskem okraju, 3 so v lošinjskem okraju, kjer prebiva 10.000 Hrvatov, a 4 so v poreškem okraju, kjer prebiva 19.000 Hrvatov i« Slovencev. Povdarjalo se je, da Hrvatje v vološčanskem okraju še daleč nimajo toliko šol,' kolikor bi jih morali imeti po postavi; vendar, če bi se v teh treh okrajih delila šolska vzgoja v materinem jeziku po istem ključu kakor pri Hrvatih volo-ščanskega okraja, bi morali imeti lošinj-ski, puljski in poreški okraj 51 hrvatskih šol; imajo jih pa le 11, pod Avstrijo so imeli 58 javnih in 15 zasebnih šol. Jasno je, da gre tu za načrt sistematičnega po-italijančevanja. A v tem ko bi se imela fronta pomikati od morja notranjosti dežele, je pazinski civilni komisar, kot pravi strateg, postavil predstražo daleč notri v srce Istre. Tam pod Učko goro, sredi Istre, kjer od pamtivekov striže svojo mršavo ovco gladni istrski Hrvat-trpin, tam v občini Boljunu, ki je imela glasom zadnjega ljudskega štetja vsega skupaj 18 Italijanov, tam je sedaj odprta cela vrsta italijanskih šol, in sicer v Boljunu. Brestu, Borutu, Pažu, Vranji, Veli Učki, t. J. za vsake tri Italijane po ena šola, a v Šušnje-vici ie celo romunska šola. Ljudstvo je prosilo, da se mu odpro hrvatske šole; v odgovor jim je pazinski komisarijat nalagal denarne globe, ker svojih otrok ne pošiljajo v italijansko šolo. Isti ljudje, ki dobivajo globe, ker ne pošiljajo-otrok v šolo, prosijo, da se jim otvori šola.
Istrsko učiteljstvo je bilo podvrženo takoj od začetka zasedbe najrazličnejšim šikanam. Mnogi so se radi tega umeknill ter pobegnili. Pogumnejši, ki so ostali na svojem mestu, so bili odgnani v Sardinijo v strašno veronsko trdnjavo, kakor učitelji Gostinčar, Lukež, dva Rubeša, Ga-brijelič, Monas, dva Rajčiča, Zelušič, učiteljice Punič, sestri Ružlč, Kaštelan in druge. Nekateri od teh se še danes niso vrnili. Drugi so bili zopet žrtev raznih nasilstev. Učitelj Črnjeka v Ročkem Polju je bil vpričo svojih učencev vržen iz šole ter potem oklofutan od orožniške-ga poveljnika samo radi tega, ker se nI hotel pokoravati ukazom noveea župana, svojega italijanskega kolega-učitelja. da naj Izprazni javno šolo, ter je zahteval ukaz pristojne šolske oblasti. Učiteljica Marija Gržič, vzor poštene devojke, je bila izgnana iz Kršana, češ da je nemoralna, in nadomeščena z italijansko učite-lqico. Medtem prireja Italijanska učiteljica v Novakih pri Pazinu v šolskem poslopju plese in uči otroke plesati.
Z obljubami, z zvijačo in z grožnjami so se ljudje pozivali, naj podpišejo prošnje za italijanske šole; le nekoliko podpisov zadostuje in italijanska šola je takoj dovoliena. Prošnje hrvatskih in slovenskih staršev za zopetno otvoritev naših šol, prošnje, ki imajo po 100 in več podpisov, so *e danes nerešene. Tisti, ki so se na prošnje podpisali, so večkrat dosegli le to, da so bili podvrženi raznim šikanam. Da se dogajajo stvari kakor v Lovranu, kjer ima 300 naših otrok le 1 učitelja in eno italijansko učiteljico, med tem ko ima 135 italijanskih otrok 5 učiteljev, omenim le mimogrede; saj na to smo navajeni, odkar smo na zemlji.
Gospod dr. Barone, višji uradnik pri generalnem civilnem komisarijatu, je bil svoječasno toli prijazen ter je pokazal zastopniku društva »Edinosti« seznam o stanju ljudskih šol, kakor bi moralo biti po informacijah, ki so došle od podrejenih oblastev na generalni civilni komisarijat. V tem seznamu čitarno kot vzrok, zakaj so nekatere naše šole zaprte, opazko: »Manjka učitelj!« Res je, učitelji manjkajo iz razlogov, ki so že omenjeni. Ni treba povdarjati. kako prazen je ta izgovor. Naši učitelji bi se radi vrnili iz Jugoslavije, še rajši iz internacije, le dovoljenja je treba. Še bolj nas je presenetil v omenjenem seznamu pri nekaterih šolah, ki so zaprte, vzrok, da manjkajo učenci. V Ra-čicah v buzetski občini je n. pr. hodilo pred zasedbo v našo šolo povprečno 130 otrok; ni verjetno, da bi v tako veliki vasi zmanjakalo naenkrat otrok. Ravno v istih Račicah se je za nekoliko Italijanov (leta 1910, jih je bilo 10) odprla sedaj italijanska šola. Ta je seveda požrla nekoliko naših otrok, ostali se brez šole potepajo po vasi okrog. V Pomjanu pri Kopru je slovenska šola zaprta, »ker manjkajo učenci«. Stariši iz sitega Pomjana pa so novembra 1. 1919 vložili prošnjo z 52 podpisi, naj se jim zopet odpre slovenska šola.	/
_—
Stev. 6.
UČITELJSKI TOVAris. dne 11. februarja 1920.
Stran 3.
O večkrat omenjenem uradnem seznamu je važno tudi to, da manjka v njem izkazanih odprtih 20 šol kot hrvatskih ali slovenskih, ki so v resnici poitalijančene ali zaprte, da v njem manjka velika množina naših šol, od katerih so nekatere celo odprte. To nam jasno kaže, s kako površnostjo se skrbi z naše šole.
Kot zadnji dogodek na polju ljudske šole v Istri je omenjati še to, da so dne 13. decembra 1919. slovensko šolo v Ga-žonu enostavno zaprli. Niso ji manjkali ne učitelj, ne otroci; obiskovalo jo je nad 100 otrok.
Debela knjiga ne bi zadostovala, če bi hoteli opisati vse krivice, ki so se nam zgodile v zadnjih 15 mesecih. Že tu dose-daj navedeni posamezni primeri tvorijo sicer nepopolno, vendar strašno sliko. Polovica naših šol je zaprtih aH poitalijanče-nih, starši nočejo pošiljati otrok v italijanske šole, deca sama ne mara zahajat v nje. (Po Vranji n. pr. love orožniki deco ter jo vodijo v italijansko šolo. pri čemer je neka deklica od strahu omedlela). Tisoči in tisoči naših otrok so brez šol, naš narod gre nasproti popolnemu analfabe-tizmu in podivjanosti.
Po živahnem odobravanju, ki je sledilo izvajanjem dr. Mikuletiča je
govornik iz pazinskega okraja
sporočil zborovalcem pozdrav istrskih Hrvatov. Ako je vedno veljala tista, da sta »Slov.enac i Hrvat za uvijek brat i brat«, velja to še prav posebno dandanes. Z vami stojimo in pademo. Ločiti nas ni mogoče, ker smo eno Jugosloveni, in kot Jugosloveni bomo doživeli boljšo bodočnost. Nai nas vodi vedno vera v to boljšo narodno bodočnost. »Tvoja vera te je rešila,« je dejal Krist in »Veruj verom, spasit če te vera«, pravi pesnikMažuranič v »Smrt Smail-age Čengijiča«. Toda ta vera brez dobrih del bi bila mrtva. Zato moramo tudi delati z vnemo in požrtvovalnostjo na narodnem polju. Ta vera v svobodo našega naroda še ni bila nikdar tako močna, kakor je sedaj v času največje nesreče in trpljenja, posebno pa ne v istrskem kmetu. In najznačilnejše je še dejstvo, da ne prihaja ta vera od razum-ništva na kmeta, temveč ravno nasprotno, od kmeta na razumništvo. Bili so razumniki, ki so klonili duhom, toda naš istrski kmet nikdar, pa naj je pritisk nanj še tolik: on trdno veruje v boljšo bodočnost naroda.
Govornik dodaja poročilu o istrskih šolskih razmerah še nekatere nove podatke. Tako v Borutu silijo krčmaria Stranica, da nai vzame na hrano italijanskega učitelja, češ, da mudruga če vzamejo gostilniško dovoljenje. V Sošičih silijo starši, da naj pošiljajo otroke v ital. šolo. V Sv. Petru v šumi, Trvižu, Kringi nadzorujejo orožniki šolski pouk. Govornik je opisal potem natančneje razmere v Cerovlju, o ulogi, ki jo je igral ob pre-tvoritvi hrvatske šole v italijansko ta-mošnji župan, o sedanjem italijanskem učitelju Pasquale Gionniuiju, ki je bil svo-ječasno frančiškan pater Arcangelo di Na-poli in je zaradi nemoralnosti moral iz samostana in potem v vojaško suknjo in končno za učitelja v Cerovlje, kjer je uprizoril ono svečanostno sežiganje hrvatskih šolskih knjig na grmadi vpričo gostov in šolske dece, za katero so —v proslavo tega praznika — odredili celo šolsko izpoved in sv. obhajilo!*)
Naše učiteljstvo se premešča brez povoda, dasiravno je stalno nameščeno, a cela vrsta učiteljskih moči je, ki že po celih 6 mesecev niso dobile plače. Šole. ki jih mi barbarski Jugoslovani spoštujemo kot svetinje in smo si jih zgradili s krvavimi žulji svojih rok, se odpirajo po sili in se prirejajo v njih plesi.
Razmere so naravnost strašne. Ali jih bo kdaj konec? Narod trpi, škripa z zobmi, ali ne obupava, ker je v njem trdna vera v boljšo bodočnost!
Govornik Iz puljskega okraja je orisal naravnost grozne razmere, ki vladajo v tem okraju, najslabše v vsej itak najhujše tlačeni Istri. Pod Avstrijo se jepulj-ski okraj smatral za nekak kazenski okraj, kamor so pošiljali učiteljstvo in duhovščino nekako za kazen, ali danes je treba reči, da se je naš kmet tudi tu dvignil, odprle so se mu oči, da je izpeznal, kdo mu je pravi prijatelj, kdo pa ne, in kje mu je iskati rešitve. Zato pa je tudi sedaj v tem okraju pritisk najhujši. Postopanje oblasti v vsakem pogledu je skrajno samovoljno napram vsemu, kar ima le količkaj narodnega ozad.ia, dočim se pa na drugi strani stori prav malo ali nič, da bi se zboljšale razmere, pod katerimi trpi prebivalstvo zlasti vsled razbojniških tolp, proti katerim je naš kmet — orožje za obrambo se dovoljuje le v redkih primerih — popolnoma brez obrambe. Zato se pa na drugi strani prav
* Obširno o tej „slavnosti" je pisal lanski ..Tovariš" v št. 23. — P. P.
pridno odpirajo vsepovsod italijanske šole, dočim ostajajo zaprte hrvatske. Poleg tega pa prete še našim ljudem z ogromnimi globami do 500 lir, ker nočejo pošiljati svoje dece v italijanske šole. Naš jezik nima prav nobene pravice več in izriniti ga hočejo tudi popolnoma iz cerkve, kjer naj bi ga nadomestila latinščina in italijanščina. Gorje pa tistim našim ljudem, ki le količkaj kažejo svojo narodnost. Tako je prišlo, da je ves okraj skoraj popolnoma brez narodne inteligence, ker so jo ali pozaprli, ali pa je morala pobegniti, da si reši svobodo. Kdor je ostal, je gotovo pod najstrožjim nadzorstvom. Delovanje med narodom je tu pač zelo težavno. če ne že čisto onemogočeno, in le v neomajni zavesti našega preprostega J naroda, da je treba vzdržati tudi pod najhujšim pritiskom, je še upanje, da naša narodna stvar tudi v puljskem okraju ni izgubljena.
Govornik iz buzetskega okraja je povdarjal, da je kot človek vedno upal v pravičnost. Pod Avstrijo naš narod ni užival pravice, zato se tudi ni mogel zadovoljiti ž njo. Mislil je, da bo gotovo boljše, kar že pride. Danes pa tožijo celo naši narodni nasprotniki, da ni tako, kakor so si želeli oni. Mi smo v tej naši zemlji v ogromni večini in lahko živimo tu brez vsakega drugega naroda, pač pa drugi ne morejo živeti brez nas. Ko so prišli, so dejali, da nam prinašajo svobodo. Ali kako razumejo to svobodo? Prinesli so nam suženjstvo kakor ga ni na svetu. Naše šole so ali zaprte, ali pa poitalijančene. V Buzetu n. pr. je bila pet-razrednica, sedajj sta odprta samo dva razreda. Najboljše učitelje so pozaprli in nam tako odvzeli šolo. šli so celo tako daleč, da so vzeli našim krajem stara imena in jih nadomestili z novimi, tako da naš človek niti ne ve, kam gre in odkod prihaja. Iz našega Rakitovca so napravili Granchino, iz Zazida Sussetto itd. Ne, ni pravice in ni pravičnosti nikjer. Ali marsikdo si je že razbil zobe ob Balkanu in si jih bo tudi še morda kdo. Ne »Fiume o tnorte«, temveč ali pravičnost ali pa vsi v smrt! Pravico, ki ¡o imajo drugi, mora dobiti tudi naš narod.
Govornik iz poreškega okraja je očrtal razmere, ki vladajo v tem okraju in so tudi popolnoma enake razmeram drugod po Istri. Tako se je naš narod v Zrenju, ki so ga prekrstili v Stridone, dolgo vrsto let, od leta 1871. pa do 1918., boril za narodno šolo in jo je končno vendar dobil, zato, da so jo sedaj takoj zaprli in poleg tega še precej pokvarili. Zbralo se je nato nad 100 podpisov staršev, da naj bi se šola zopet otvorila. Nad 120 otrok naj bi zahajalo vanjo. Prošnja je dospela ob 11 dopoldne v Poreč, ob 3 popoldne pa je bil že avtomobil z oblastnimi možmi v Zrenju, toda ne morda zato, da bi se prepričali o potrebi šole, temveč le zato, da so povpraševali ljudi, ali so res podpisali prošnjo, ko je vendar v Zrenju vse italijansko! Ko so pri prvi hiši izvedeli, kako stoji stvar, so se vrnili, šola pa je ostala zaprta. V Sv. Luciji so prinašalci svobode vdrli v šolsko poslopje, pobrali vse knjige iz knjižnice, ki je bila pred vojno vredna nad 600 K, potem vse zemljevide in druga učila ter vse to javno sežgali v imenu — svobode. Namesto izobrazbe se ljudje zapirajo in pretepajo do krvi. V Sv. Lucijo- je prišel na prejšnjo hrvatsko šolo italijanski učitelj — Sicilijanec, ki pa je kmalu pobegnil, ko je uvidel, da mu je obstanek nemogoč. On ni razumel nikogar, njega pa tudi nihče. V Družbinih šolah so nameščene trgovine, orožniki itd. Zaprte so seveda vse, tako v Materadi, Redici. Fontanah, pri Sv. Lovreču Pazinskemu. Starši sili-io. naj bi pošiljali otroke v italijanske šole -n jim groze z velikimi globami. Takšna je tista »liberta«, ki so nam jo prinesli!
IVAN STUKELJ:
Uradni slog.
Mogočna, železna pest svetovne vojne je udarila tudi v uradniško pisarno in njen aparat z vsklikom: »Tako hočem imeti in nič drugače!«
Avstrijski »uradni belec« ie bil svetovno znan in dobri in slabi dovtipi domačih in tujih listov so ga od časa do časa nalik obadom neusmiljeno zbadali. a ugonobiti seveda ga niso mogli. Sve tovna vojna pa ga ie dodobra zdelala, da ga kakor ubogo kljuse s fronte pošljemo v zasluženi pokoj.
Obširna knjiga bi se dala spisati o birokratizmu. Oglejmo si le naše zapisnike raznih učiteljskih konferenc. Koliko je tu prittfre (balasta)! Koliko ie bilo treba tu-kai duševnih moči in koliko zlatega časa se je moralo izrabljati, da so se nagroma-dili ti velikanski skladi. V ljubi Avstriji ni imelo nikake veljave, ako se ni predmet na dolgo in široko razpravljal. In ti popisani listi so se pomikali od pisarne do pl-
, same. od uradnika do uradnika. Iz ma-I lega vira nastal je potok, reka, veletok. j Kako srečni so bili birokrati! Človeku se je dozdevalo, da se hočejo zveličati s temi obširnimi spisi. Zaverovali so se, da rekli bi, zagrizli v svoje delo. Vse njihovo žitje, duha in telo, je prevzel ta ljubi birokra-tizein. Ni čuda, da se je teh ljudi polaščala nervoznost, s kojo so onesrečali sebe in svojce. Dozdeva se mi, da bomo še dolgo časa bolehali za to boleznijo. Preveč se je zajedla v naše življenje. Kar ni bilo ob Jrno, to ni bilo vsestransko, temeljito. Vsega tega smo se navzeli od Nemcev. Povsod se ie naglašala nemška natančnost, nemška temeljitost in razboritost. Oblika jim je bila dostikrat več nego stvar sama. Vse malenkosti je bilo treba opredeljevati, sortirati in utemeljevati. Kako se je to hlastanje po obliki zajedlo v šol. življenje, mi ni potreba še posebno poudarjati, ker smo to čutili na lastni koži. Danes imam v mislih samo uradno spiso-vanje, katero je treba zenostaviti in skrajšati. In v tem naj govori nakratko pričujoči spis !
Pismo namestuje ustni «ovor, tako smo se učili iz spisja. Pa poglejmo si n. pr. tak dopis, ki ga pošilja šol. vodstvo na predstojni šol. urad. Po navadi se tak spis začenja: Udano podpisano šol. vodstvo si dovoljuje naznanjati... Drugi šol. voditelj začenja delo: Najudanejše podpisano šol. vodstvo si osmeljuje ... Ali pa: Najudanejše podpisanemu šol. vodstvu je v čast, da poroča . . . Posebno lepo so se glasili taki dopisi v blaženi nemščini. Zdaj pa vas vprašam, niso li to samo fraze? Pismo je namesto govora! Stvar zasučimo sedaj! Namesto, da bi napravil pismeno poročilo, greš pa sam k okrajnemu glavarju kot predsedniku okraj. šol. sveta v važni zadevi. Tedaj se mu predstaviš, ako mu še nisi znan, potem pa rečeš: Poročam, naznanjam, vprašam itd. — Dalje! Kako se govori po telefonu? »Halo! Kdo tam?« Govorilca se predstavita drug drugemu in potem govorita, recimo: »Danes je prišel k meni načelnik zaradi kurjave ter mi naročil, da naj Vam naznanim, da so drva že preskrbljena« . . . To ie "prirodno! Tako prirodno bode tudi uradno dopisovanje!
Ne uvidevam dalje tudi, zakaj bi se moral poročevalec ali prošnjik v prošnji predstavljati v III. osebi, zakaj ne v I. osebi. Spominjam se tu ustanovnih pisem čeških plemenitašev v Rimu, ki se navadno začenjajo: »Ja pan s Schwarzen-bergu ... Ja pan z Lobkowitzu odrejujem ... Jaz gospod Schwarzenberški... Jaz gospod Lobkoviški . . .) Po teh začetnih besedah so jih v Rimu v Vatikanu dovtip-no imenovali, da so to »Japanezi«. — Prva oseba se glasi markantno in natančno.- Dostikrat postane nejasno, ko pridejo v poročilu ali v prošnji še raznotere III. osebe. Zato se je v teh uradnih vlogah rabil tudi znameniti oziralni zaimek »isti« (ali celo »slavno - isti — itd.) »taisti, ravnoisti«. Nemški jezikoslovci sami so začeli boj proti »derselbe«. — Kako lepo, določno in kratko se glasi : j a z. Šol. vodstvo, kraj. šol. svet ni nikaka juridična oseba. Kdor poroča, govori v imenu šol. vodstva ali kraj. šol. sveta, zato označi zgoraj na dopisu: šol. vodstvo ali kraj. šol. svet. Torej poročevalec ali prošnjik lahko govori z zaimkom »jaz«. V slovenščini pa odpada v največ slučajih osebni zaimek, ako ni po-vdarka ali protislovja. — Seveda, včasih je umestno, da se rabi tudi III. oseba n. pr.: »Šolskemu vodstvu ni v tej zadevi nič znanega«. Samo tesnoprsen, oedantičen ne sme biti človek! V sedanjih uradnih vlogah vlada nekak »patos«. V gledališču so odpravili »patos«. dajmo ga pognati tudi iz uradnih dopisov.
Potem pridemo do superlativov v uradnih vložkah. kakor: najudanejše podpisano šol. vodstvo. Ali, kaj nai poreče šol. vodstvo, ki hoče biti še bolj udano, nego je tvoie? Ti izrazi udanosti in pokornosti v superlativih naj bi popolnoma odpadli!*) Kateri višji urad misli na udanostne izjave, če mu ie mar le za predmet, ki stoji v obravnavi? Da se ugodi vljudnosti, zadošča izraz: »dovoljujem si«, v prošnji pa: »prosim«. Torej nikakor ne mislim, da bi ; se v pismenih dopisih uveljavila kaka »rovtaiska ali cmokavzarska« neotesanost. temveč kakor prej in slej veliai še vedno izrek vljudnega Francoza: »Le styl c'est l'homme!« (Slog je človek). Po pismenem sloeru se snozna človeka.
Nekdanji minister Körber je odpravil v uradnih vlogah »slavni, veleslavni. visoki«, in nobenemu uradnemu predstojniku ni vsled tega odpodla krona. Birokratski uradniki so vzgojili poseben uradni slog in vsled tega vtesnjevali izražanje v posebno obliko. Kaj je bi'a posledica temu? Vsakdo ne more biti dober »uradni« sti-
*) Tako je! Zginejo naj znaki nekdanjega našega hlapčevania! Op. ured.
list, zato se je moral dotičnik truditi, da je svoje poročilo spravil v zahtevan'lep sklad. Koncipiral je in koncipiral, tratil čas, in dostikrat ga je stvar celo ujezila,
j da je prenehal s tem mučnim delom. Zadeva pa se je odložila za eden, dva aH | več dni. Tako rodi eno zakasnjevanje drugo in tretje. Slednjič pa nevolja in mrzlična — nervoznost. Ta okosteneli j »patos« v uradnih vlogah in prošnjah v | bombastičnem slogu, češ, kdo vzmore kaj boljšega, ter so služili za svoje »Gesuche« še posebne nagrade. — Ako pa hočem prirodno pismeno govoriti z uradom, vzamem papir pa napišem brez koncepta n. pr. takole:
Šol. vodstvo...
Št.
Dobava kurjave.
Okrajnemu šolskemu svetu
v Celju.
Naznanjam, da ni kraj. šol. svet Še do danes ničesar ukrenil glede dobave drv za prihodnjo zimo navzlic mojemu večkratnemu vpominu. Prosim, blagovolite mu vposlati strog ukaz.
J. J-
listo navajanje odlokov z datumom in številom raznih uradov, recimo: okrajnega. višjega šol. sveta, ministrstva za uk in bogočastje, kadar gre za eno in isto zadevo, se mi zdi tudi odveč, saj zadostuje, da se imenuje samo prvi predstojni urad, kojemu je itak znano, kaj je zapo-vedal višji šol. svet ali pa ministrstvo.
Nekdaj nas je na gimnaziji učil prof. Jos. Marn, ki je bil izboren poznavatelj slov. jezika, da slovenščina ljubi kratke, lepo zaokrožene stavke. Ta trditev ni povsem resnična, o tem se prepričamo, ako čitamo dolge in krasne perijode Tavčarja, Cankarja idr. A za uradni slog, če ga hočemo še dalje tako imenovati, bi pa priporočal take kratke stavke, ki jasno in določno izražajo svoje misli. Na ta način bi odpladlo mnogo onih »čigar«, »čemur«, »isti«, »ravnoisti« itd.
Dovoljujem si še eno pripombo. Z ne. uradnimi besedami se ob sklepu dopisa po navadi poslavljamo z izrazom: »Z odličnim spoštovanjem,« Ta izraz, ako ga natančno premislimo, je nezmisel. Posneli smo ga po Nemcih: »Mit vorzüglicher Hochachtung!« Spoštovanje samo ne more biti odločno, ampak s spoštovanjem hočemo koga odlikovati. Bolje je, da rabimo izraz: »S posebnim ali z velikim spoštovanjem.« A fraza ostane le fraza. Dovolj je, da rečemo: »S spoštovanjem ali čislan jem.«
Kratek posnetek moiih izvajanj bi bil torej:
1.	Uradni slog bodi priroden in enak ustnemu razgovoru; opusti naj se nepotrebni »patos«.
2.	V uradnih vlogah naj se opuščajo vsi vdanostni izrazi, a slog nai ima vedno znak istinite uljudnosti.
3.	Poročevalec ali prošnjik v uradnih vlogah naj se ne predstavlja izključno le v III. glagolski osebi, ampak zaradi markant n osti in jasnosti v I. osebi.
4.	Ogibljimo se vseh nepotrebnih superlativov v izražanju spoštovanja.
5.	Uradne spise sestavljajmo povsem stvarno, v kratkih in jasnih stavkih, da nas bode, kolikor možno, razumel tudi preprosti earod.
Naše splošno pravilo bodi: PIš'mo in uradujmo demokratično in — praktično!
Iz naše organizacije.
Društvene yeati.
+ Ljubljansko učiteljsko društvo ima v nedeljo, dne 15. februarja, ob desetih dopoldne, na 1. m. deški ljudski šoli v Komenskega ulici svoj redni letni občni zbor s tem-le vzporedom:
1. Poročilo o društvenem delovanju pretek-ega leta. 2. Predlaganje letnega računa. 3. Volitev odbora. 4. Volitev pregledovalcev računa. 5. Določitev letnega doneska za prave in podporne člane. — Eno uro pred občnim zborom t. j. ob 9. uri bo pa istotam odborova seja. Odbor.
+ Šaleško učiteljsko društvo je imelo svoj občni zbor dne 2. svečana 1920 v Šoštanju. Udeležba ni bila povoljna. Manjkalo je več članov, ki se radi slabih železniških razmer niso mogli udeležiti občnega zbora. Sklene se, da bode odslej zborovanje v Velenju.
Predsednik konštatira sklepčnost ter v svojem nagovoru v prvi vrsti pozdravi prav prisrčno došlega gosta tov. Bizjaka, nadučitelja Iz Celja in gospodično Petričevo, ki je na novo pristopila k našemu društvu. Nato na kratko poroča o gmotnem položaju učiteljstva in preide na dnevni red.
1.	Zapisnik se prečita in odobri.
2.	Iz poročila tajnice posnamemo, da Je naše društvo v letu 1919. napredovalo. Zborovali nismo premnogokrat, a udeležba zborovanj bila je, kar z veseljem poudarja, zdatno povolj-nejša. Vsakokrat bili so skoraj vsi društveniki navzoči, le malo jih je manjkalo, a še ti so izostali z opravičenimi vzroki.
Nato poda tajnica splošni pregled o društvenih zborovanjih v preteklem letu.
3.	Ker je bil blagajnik odsoten, prevzame poročilo tov. Pokeršnik. Društvo šteje 33 članov. Z veseljem poudarja, da so včlanjeni vsi tovariši in tovarišice našega okraja.
4.	Volitev se je vršila po vzkliku. Na željo vseh tovarišev ostane star odbor razun blagaj-
nika. Predsednik Vinko Stopar; podpredsednik 3n blagajnik Tina Vrečko; tajnica lika Trobejeva; odbornika Vekoslav Trobej in Ivan Lukman.
5.	Članarina za tekoče leto se zviša na 72 K letno. Za rezervni sklad določi se. da r>lača vsak član za leto 1919 5 K in za leto 1920 5 K.
6.	Tovariš Bizjak se iskreno zahvali za prijazen sprejem in prisrčen pozdrav, prinaša isto-tako prisrčne pozdrave od tovarišev iz Celja in zakliče navzočim — dobrodošli v Celju. Posvetovanje o šolskih zamudah, članarina za ..Šolsko Matico" se pobere. Prihodnje zborovanje bode 4. sušca v Velenju. — Tajnica.
Kronika.
= Naša zastopstva v tujini. Poslaništva : Bukarešta. Praga, Arhan-gelsk, Stockholm, Kopenhagen, Haag, London. Bruseli. Bern. Pariz. Rim fpri "Vatikanu). Madrid. Lizabona, Atene, Waschirgton. Diplomirana agencija : Kairo. Generalni konzulati: Solun, Krf, Goritza. Praga, Buka-rešt. Agencije : Dunaj. Konzulati v Belgiji: Louvain, Anvers, Liege. V Grčiji: Piree. Corfou, Kanlhe, Patras. Na Danskem: Ko-penhagen. V Angliji: Manchester, Bradford. Malte, Svdnev. Melbourne, Bristol, Glasgow. V Italiji: Rim, Milan. Turin. Geneva. Benetke. Florenca, Brindisi. Bari. Palermo. Reggio de Ca-labre. Catane. Na Norveškem: Christ iani a. Na Portugalskem: Lizabona, Porto-Oporto. V R u m u n i j i : Braila. Bukarešta. V Franciji: Pariz, Bordeaux, Lvon, Lille, Marselle, Nizza. Na Nizozemskem: Amsterdam, Rotterdam. V Ameriki: New York.
V	Švici : Genčve. Na Švedskem: Stockholm, Norrkoping. Na Španskem • Barcelone, Valence. C e h o -slovaška: Praga. Pooblaščenci trgovinske agencije: 1. Geneva, šef Nikola Petrovič, generalni konzul. 2. Rim s filijalama v Milanu in Neapolju, šef Vojislav Petkovič. trgovinski agent. 3. London, šef Čeda Mijatovič. 4. Chicago, šef Jovan Miloševič. 5. New-York. 6. Marseille, šefi: Ljubomir Mihajlo-vič, dr. Emanuel Lesič. 7. Solun, (lastnik: Beogradska Zadruga).
= Za visoke šole v Češkoslovaški republiki izkazuje državni proračun za leto 1920. naslednje vsote: Češka univerza v Pragi 5,059.581 K, nemška univerza istotam 3,326.255 K, skupni zavodi obeh vseučilišč 383.119 K; Masarykova univerza v Brnu 3,143.480 K, Komenskega univerza v Požunu 3,375.017 K; bogoslovna fakulteta v Olomucu 196.770 K; evangelska bogoslovna fakulteta v Pragi i26.923 K; katoliška fakulteta v Požunu 199.918 K; študijska knjižnica v Olomucu 39.887 K; živinozdravniška visoka šola v Brnu 1,971.805 K; češka tehnika v Pragi 3,918.118 kron; nemška tehnika v Pragi 1,746.117 K, češka tehnika v Brnu kron 1,967.848; nemška tehnika v Brnu kron 1,546.865; rudarska visoka šola v Pribra-mu 199.400 K.
= Reformistično gibanje med češko duhovščino. „Actae Sediš Apostolicae" priobčuje dekret urada Santo ufficio, v katerem se obsoja reformistično gibanje med češkim klerom. Kongregacija urada Santo officio graja, obsoja in ekskomuni-cira z dekretom z dne 15. januarja 1920 češko cerkev, ki se je odcepila od rimske cerkve. V pismu na praškega nadškofa opozarja papež nadškofa in duhovščino, naj s pazljivostjo proučuje sedanji položaj in r.asvetuje, naj se skliče v Pragi zborovanje, ki bi pripravljalo sporazum.
= Arnošt Barth. Pred par dnevi je krožila po časopisih vest, da so Nemci neumornega narodnega delavca in voditelja Lužiških Srbov, Arnošta Bartha, obsodili na 3 leta trdnjavske ječe, kar govori glasno in svareče, da je Nemec ostal to, kar je vedno bil: neizprosen uničevalec drugorodne zavesti in svobode. Zadeli so sicer s to obsodbo ves lužiški narod, a narod bo tudi ta udarec znal preboleti.
V	prvih letih vojne se je že mislilo, da je odbila zadnja ura ostankom nekdaj mogočnih Polabskih Slovanov, naroda najmanjšega v družini slovanskih narodov, broječega okrog 250.000 po večini malih poljedelcev in delavcev. Njegovi voditelji so bili takrat poklicani na vojno, kjer so padali, ostali pa so doma umirali. Zakaj danes ta stroga obsodba? Barth se je bil pred meseci podal v Pariz, da predloži mirovni konferenci težnje svojega naroda. Za tak zločin taka kazen! Težka roka je udarila Nemčijo baš na pariški konferenci, a zdi se, da še premalo... Lužiški Srbi ne obupavajo: verujejo, da mora priti do pravice na zemlji, verujejo v silo in moč narodne ideje, ki je niti ječa niti verige več ne uničijo.
= Draginja na Dunaju. Dne 29. januarja se je na Dunaju zopet podražilo meso. Kilogram stane sedaj po kakovosti od 98 do 124 K.
= Zmaga orožja... Iz New Yorka potočajo, da nameravajo Američani po-
staviti velik spomenik iz kamna ob Mar-ni, ki naj bi bil trajen spomin na zmago francoskega orožja ob tej reki leta 1914. Troški so preračunjeni na 250.000 dolarjev in se bodo nabirali prostovoljno. Zmaga orožja ni zmaga misli. To naj bi bil drugi spomenik pri Lipskem ...
—	Znanje angleščine v Ameriki prisiljeno. Ameriški senat je sprejel zakonsko predlogo, ki obvezuje vse priseljence med 16. in 46. letom, ki ne obvladajo angleščine, da posvete najmanj 200 šolskih ur na leto učenju angleškega jezika. Stroški za izvedbo te postave bodo znašali prvo leto šest in pol milijona dolarjev.
= Izguba Nemčije na deželah in ljudstvu. V letu 1910. je obsegala Nemčija 540.857 kv. km in prebivalstva pa 65 milijonov. Po mirovnem sklepu je morala c.'stopiti Nemčija 65.014 kv. km s 6 milijoni prebivalstva. Od teh od Nemčije odtrganih prebivalcev govori: 3.8 milijona nemški jezik, 1.7 milijona poljski in 240.000 francoski. Pokrajine ljudskega glasovanja, ki so deli Pruske, obsegajo 33.429 kv. km s 3 milijoni prebivalcev. Od teh govore nemški 1,352.000, poljski 1,253.000 in 134.000 danski. Nemčija izgubi torej v tej vojni 98.443 kv. km. —• 18 odstotkov dosedanjega obsega — in 9 milijonov prebivalcev — 14 odstotkov predvojnega stanja prebivalstva.
= Vojna odškodnina. Dne 13. januarja 1920 se je v Parizu podpisala pogodba, s katero se rešuje vprašanje vojne odškodnine Srbiji. Konvencijo so podpisali tudi naši delegati, a v imenu Francije minister I.oucheur. Francoski in angleški delegati, ki so se udeležili pogajanj, so vpoštevali razloge naših zastopnikov, da pride Srbija čimprej do svojega denarja, katerega potrebuje za svojo obnovo. V poučenih krogih se zatrjuje, da je vprašanje vojne odškodnine za nas ugodno rešeno in da bo vlada dobila avans. Pri razdeljevanju vojne odškodnine dobimo kot prvo polovico 6 odstotkov, a kot drugo polovico 5 odstotkov, tako da odpade vsega skupaj na nas nekaj nad 22 milijard frankov. Nemčija plača kot prvi obrok 142 milijard; od te svote dobi Jugoslavija 9 milijard frankov, ta svota se nam ima izplačati, postopno. Ker naša država zelo potrebuje denarja, nam bodo zavezniki za teh 9 milijard frankov izdali bone, katere bomo potem zamenjali za gotovino. Porazgovori o najetju posojila v Ameriki in Angliji na podlagi teh bonov se začnejo še te dn!.
= Sveti staršev. V nemški Avstriji osnujejo po ljudskih šolah svete staršev. Ti sveti imajo namen, da tvorijo trajno zvezo med domom in šolo, med starši in učitelji. Doslej so bila vsa prizadevanja od strani učiteljstva, da privabijo starše v stalen stik s šolo. skoroda brezuspešna. Nekaj se je doseglo z večeri za starše, a ne dovolj. Sedaj naj se osnujejo sveti staršev, ki naj starše stalno vežejo na šolo. Niso zamišljeni kot nadzorovalni organ nad učiteljstvom, ampak kot prijateljska zveza med starši in učitelji v svrho skupnega nadzorstva nad šolsko mladino in skupnega vzgojnega dela.
—	Višjo vrtnarsko šolo ustanove na Dunaju; otvorijo jo leta 1921,
= Učiteljske zbornice. V nemški Avstriji so zakonitim potom uvedli učiteljske zbornice kot stanovske zastope. Minulo nedeljo so na Dunaju prvič zborovale učiteljske zbornice ljudskošolskih, srednješolskih in visokošolskih učiteljev.
= Štrajk učiteljstva v Nemški Koroški. Učiteljstvo v Nemški Koroški štraj-ka. 8 dni na tej. 8 dni na drugi šoli ni pouka in teko se širi štrajk po deželi. V mestih je prebivalstvo na strani učiteljstva in odobrava postopanje. Vzrok štraika so slabe plače, s katerimi ob sedanji draginji ne morejo izhajati.
= Agrarno vprašanje.. Dela za iz^o-tovitev agrarne statistike, ki bo služita za podlago pri definitivnem izvedenju agrarne reforme, so se pričela najprej v smeri, da se ugotovi sedanje stanje vele-| nosestev v vsem našem kraljestvu. Za Slovenijo in Prekmurje so bila ta dela pred par dnevi končana. Sestavljena je i mapa. ki predstavlja stanje veleposestev, kakor tudi pregledne detajlne risbe. V Sloveniji vsega veleposestniškega ozemlja 242.286 ha. od tega odpada na gozdove 171.772 ha. V Prekmurju pride v ooštev 19.973 ha zemlje. Tstotako se vrši?o ta dela v Banatu, po Hrvaškem in v Slavoniii. Stroški agrarne statistike bodo znašali približno 1 milijon kron.
= Vrhovno sodišče za Slovenijo v Zagrebu. Vrhovno sodišče za Slovenijo, Dalmacijo in Istro je ustanovljeno. Sedež mu je v Zagrebu. Priklopljeno le kot poseben oddelek stolu sedmorlce v Zagrebu. Vsa institucija je le začasna, dokler se ne ustanovi vrhovna sodna inštanca za vso državo. Oddelek ima poleg podpredsed-
nika še osem svetnikov in svoj sekreta-rijat štirih oseb. Razen tega obsega tudi še generalno prokuratorstvo ali vrhovno državno pravdništvo.
■HBHBBnmBOBBaaBBamaii
Iz Jugoslavije.
—	Poverjeništvo za uk in bogočastie za Slovenijo je prejelo te dni odlok ministra Prosvete, s katerim se prevede učiteljstvo narodnih šol Slovenije na nove plače v smislu zakona z dne 23. julija 1919. Knjigovodstvo že likvidira nove plače za mesec marec, s katerim izplačajo tudi vse zaostanke od 1. decembra 1919 dalje.
—	Iz mestnega šolskega sveta v Ljubljani. O redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v četrtek, dne 29. januarja 1920, smo prejeli sledeče obvestilo: Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzoče in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvene stvari iz predsedstva, pove, kako da so bile rešene, kar se vzame na znanje. Zapisnik zadnje redne seje, ki se je vršila v četrtek, dne 18. decembra 1919, odobri se brez ugovora. Poročilo šolskega zdravnika dr. M. Rusa o njegovem delovanju in pa o zdravstvenem stanju na ljudskih in meščaskih šolah v Ljubljani v preteklem koledarskem letu 1919 vzame se odobruje na znanje. Zaeno se sklene naprositi višji šolski svet, naj odredi, da se na tukajšnjih ljudskih in meščanskih šolah, kjer dopuščajo to prostori, uvede obvezni nerazdeljeni dopoldanski pouk. Mestni magistrat je pa naprositi, naj poskrbi za to, da se po možnosti vsi sanitarni nedostatki po omenjenih šolah tekom prihodnjega polletja odstrane. Nasvetu konference na I. mestni deški meščanski šoli, da se izključi več učencev radi zan-ikrnosti in slabega napredka, se pritrdi in sklene, višjemu šolskemu svetu predložiti poročilo v odobrenje. Določi se tudi, kako je z do-tičnimi učenci ravnati. Več prošenj učiteljstva za dovolitev daljših dopustov ali pa za njih podaljšanje je višjemu šolskemu svetu pripotočilno predložiti z nasvetom, da jim ugodi. Začasni pedagoški referent Juraj Režek se pokliče v šolsko zdravstveno komisijo kot zastopnik okrajne nadzorovalne oblasti. Po.verjeni-štvo za socijalno skrb, pokrajinski oddelek za zaščito dece in mladine, je naprositi, naj v interesu rednega poučevanja telovadbe na II. mestni deški in na pomožni šoli poskrbi nujno za to, da se dnevno zavetišče, ki je sedaj v on-dotni telovadnici nastanjeno, preseli v kake druge primerne izvenšolske prostore. Mestni magistrat je naprositi, naj na pristojnem mestu izposluje, da se evakuira I. in II. nadstropje mestnega šolskega poslopja na Erjavčevi cesti št. 19, kjer se nahaja sedaj že poldrugo leto računski oddelek poštnega ravnateljstva, ki ovira redni in normalni razvoj treh mestnih šol. Ker se nihče več ne oglasi za besedo, zaključi predsednik sejo.
—	Nadaljevalna šola za trgovske vajenke. Gremij trgovcev v Ljubljani je na svojem občnem zboru, dne 27. januarja t. 1. sklenil, da se s prihodnjim šolskim letom uvede na gremijalni šoli tudi pouk za trgovske vajenke. Šola za vajenke bo obstojala samo iz dveh letnikov in se bodo že v I. letniku poučevali predmeti, ki se poučujejo v šoli za vajence v II. letniku, to pa za to, ker imajo vajenke navadno več predizobrazbe.
—	Društvo učiteljstva na državnih obrtnih učiliščih v Sloveniji se je ustanovilo dne 15. novembra 1919 v Ljub ljani. Društvo vabi vse učitelje državnih obrtnih šol v Sloveniji, da pristopijo kot člani in vse slične organizacije naše kraljevine k vzajemnemu sodelovanju. Vsako sodelovanje pozdravlja društvo naj-topleje, predvsem ker deluje na aktuei-nem vprašanju glede predloga za novo službeno Dragmatiko obrtnošolskega učiteljstva. Vsi dopisi naj se blagovolijo vpo-šiliati na naslov »Društvo učiteljstva na drž. obrtnih učiliščih v Sloveniji«, Ljubljana, Obrtna šola.
—	Izpraševalna komisija za slovensko stenografijo v Ljubljani. Poverjeništvo za uk in bogočastje je začasno ustanovilo izpraševaino komisijo za slovensko stenografijo v Ljubljani ter izdaja za to komisijo nastopni pravilnik: 1. Za učitelja stenografije more biti nameščen le oni, ki je dokazal svojo usposobljenost. 2 To usposobljenost mora dokazati pred izpraševaino komisijo, ki se začasno ustanovi pri poverjeništvu za uk in bogočastje in ki bo sestavljena iz vladnega komisarja kot predsednika, iz dveh strokovnih izpraševalcev in iz enega prised-nika. Člane komisije imenuje poverjeništvo za uk in bogočastje za eno leto; ti člani se lahko po preteku te dobe potrdijo na novo. 3. Preizkušnja se vrši v slovenskem jeziku na podstavi Gabelsberger-
jevega sestava. 4. Kandidat mora vložiti za pripust k preizkušnji vsaj štiri tedna pred uradno določenim preizkusnim rokom pismeno prošnjo, naslovljeno na izpraševaino komisijo, ter ji pridejati kratek curriculum vitae, pisan v korespon-dečnetn pismu; dokazati mora z avtentičnimi izpričevali ono občno izobrazbo, ki se zahteva za študije na vseučilišču; priloži naj torej zrelostno izpričevalo srednje šole ali drugega istopravnega učnega zavoda; dokazati mora, d¡a temeljito pozna slovenski jezik; da slednjič pozna latinski ali drug kulturni, predvsem romanski jezik. 5. Preizkušnje se vrše vsako leto meseca aprila in oktobra. 6. Preizkušnja je pismena in ustna ter se nanaša na teoretično in praktično sposobnost in zlasti na spretnost v brzopisu. 7. O uspehu preizkušnje izda komisija izpričevalo, opremljeno z njenim pečatom; podpišejo ga predsednik in vsi navzoči člani komisije. V izpričevalu naj se označi kvalifikacija kandidatova glede občne izobrazbe ter oeemi uspeh posameznih delov preizkušnje s končnim dostavkom, s katerim se kandidat proglaša za sposobnega, da predava slovensko stenografiio na srednjih in tem enakopravnih šolah. 8. Kandidat, ki se ne pripusti k preizkušnji, in vsi orni, ki so bili sicer pripuščeni, a je niso uspešno prebili, se o tem obvestijo s pismeno izjavo komisije na vložni prošnji, ki se jim vrne. Tisti, ki so bili zaradi nepovoljnega uspeha odklonjeni, so sme'o pripustiti k ponavljalni preizkušnji šele čez leto dni. 9. Vsi spisi komisije so zabeleženi v zapisniku, ki se vselej predloži naučni upravi (oddelku za uk in bogočastje v Ljubljani). 10. Izpraševalna pristojbina v znesku 20 dinarjev = 80 K, se mora pred preizkušnjo izročiti predsedniku komisije.
—	Resolucija o obrtno-nadaljevalnili šolah, sklenjena na protestnem zborovanju v bivši Mahrovi hiši, dne 25. januarja 1920. V imenu učencev in njih staršev protestira zbor najodločneje zaradi zavlačevanje uvedbe pouka na obtfno nadaljevalni šoli v Ljubljani. Nedopustljivo je, da so vse oblasti deželne in občinske kakor vsi merodajni faktorji tako brezbrižni za tako eminentne važne zadeve kakor je šolski nadaljevalni pouk obrtnih vajencev. Vsled vojne ni bilo tega pouka za vajence celih šest let, za eno generacijo je zaostalo delavstvo v naobrazbi, v meščanskih listih in pri javnih uradih se pa zgražajo nad podivjanostjo mladine, nad delamržnostjo, ter da je na Slovenskem tako malo dobro izvežbanih delavcev. Krivi teh žalostnih razmer pa so ravno tisti, kateri se najbolj zgražajo, to je slovensko meščanstvo, ter občinski svet mesta Ljubljane, kateri nima razumevanja za duševne povzdige delavstva, ravno tako je kriva deželna vlada, ker uganja samo strankarsko politiko, namesto, da bi skrbela za izvedbo zakonov, ki so delavstvu v korist. Ker je vprašanje šolskega pouka neodložljivo, zahteva zbor, da ukrene deželna vlada in občinska uprava mesta Ljubljane vse potrebno, da se pouk takoj prične, da poskrbi takoj potrebne kredite v to svrho, ako ne drugače, pa naloži podjetnikom bogatinom, vojnim dobičkarjem, da dajo potrebna sredstva. Pozove naj se poverjeništvo za socialno skrb, da stori potrebne korake pri poverjeništvu za uk in bogočastje, v katerega področje spada ta zadeva, da stori svojo dolžnost ter izvede /¡akon z dne 16. julija 1907, § 99 b, po katerem so obrtniški vajenci obvezni obiskovati obrtno nadaljevalno šolo.
—	Naši vojaki-ujetnikl, ki se vračajo z italijanskega ujetništva, so gotovo največji trpini, kar jih je sploh med državljani. Zato je prav, da jim priredimo najpristčnejši vzprejem in jim pripravimo najudohnejše bivanje ob času povratka v domovini. Ujetniki bodo najprej v vojašnici okopani in razkužila se jim bo obleka. Nato se bodo vsled magistratne odredbe nastanili na L mestni šoli na Ledini. V šoli ostane vsak transport dotlej, da se ranžira vlak, ki jih spravi domov. Ten ujetniških transportov bo pa več, ki bodo v tedenskih, ali štirinajstdnevnih ali pa še daljših odmorih prihajali v Ljubljano. Na ta način utegne biti 1. mestna šola zatvorjena za pouk morda dva meseca, ali pa še dalje! Kaj bodo rekli starši šolske mladine, da si je izbral magistrat za svojo žrtev I. mestno šolo, ki je, kar je splošno znano, med vojno največ trpela. Ali res ni nobenega drugega prostora v celi Ljubljani? I. mestno šolo na Ledini pohaja nad 600 učencev, dočim jih imajo druge deške šole le po 200—400. Poleg tega je nastanjena gre-mijalna trgovska šola s 100 trgovskimi vajenci, ki ves čas vojne niso imeli pouka. Na I. mestni šoli telovadijo tri telovadna društva z blizu 1000 telovadci. Ob večernih urah se vrši tečaj za srbohrva-
ščino !n tečaj za francoščino. Toliko kulturnega dela se ne vrši na nobeni drugi mestni šoli. In to kulturno delo, ki je v najlepšem teku. naj bi se zopet prekinilo v veliko škodo slovenske mladine., Na vsaki drugi šoli bi bila škoda izdatno manjša. Pa še nekaj! Na šoli na Ledini je nastanjena in z velikim trudom urejena stalna razstava učil, ki je vredna tisočake. Kam ž njo? Ali jo hočemo prepustiti usodi? Vsi navedeni razlogi govore odločno zoper to, da bi se ravno I. mestna šola morala uporabiti za nastanitev vra-čajočih se ujetnikov. Zoper to namero so stsrili svoje korake pri mestnem magistratu šolsko vodstvo, mestni šol. zdravnik in višji šolski nadzornik. Pa tudi starši šolske mladine ugovarjajo kar najodločneje proti tej nakani. Pričakujemo, da bosta mestni magistrat in vojaško obla-stvo dovolila, da T. mestna šola na Ledini nemoteno vrši svoje kulturno delo v prid naroda in države SHS. Prosimo!
—	Društvo za čuvanie narodnega zdravja v Sloveniji. V kratkem se vrši v Ljubljani ustanovno zborovanje tega pre-potrebnega in prekoristnega društva, čegar namen bode, da 1. poučuje narod, kako ima čuvati svoje zdravje in sicer potom tiska: z izdajanjem knjižic, letakov, sestavkov, lističev, novin, slik, dalie s kinematografskimi. gramofonskimi in drugimi predstavami ter ustmeno s sklica-vaniem javnih sestankov, z raznimi priredbami, z ljudskimi predavanji itd.; 2. predlaga poklicanim oblastim spomenice
čuvanju narodnega zdravja; 3. prireja higijenske razstave m kongrese v domovini in se udeležuje takih izven domovine: 4. osnuje muzei narodnega zdravja: 5. ustanavlja naprave v korist narodnega zdravja, kakor so oskrbovalnice (dispanzerji) za tuberkulozne, spolno bolne, al-koholiste itd., zdravilišča, odpočivališča, počitniške in gozdne kolonije ter slični zavodi: 6. zainteresuje občine, šole. korpo-raciie in vsa društva, ki imajo sličen namen. za svoje delo in za sodelovanje na polju narodnega zdravja. V ta namen stopa s takimi društvi v zvezo; 7. podpira vsa druga enaka prizadevanja.
—	Poljudni list »Zdravje«. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro začne v kratkem izdajati ta poljudni list, ki ga urejuje ministrstvo narodnega zdravja v zvezi z Društvom za čuvanje narodnega zdravja v Beogradu. Slovenska izdaja se bo za enkrat tiskala v 5000 izvodih. List bc izhajal kot mesečnik na 32 straneh in stane na leto 24 kron. Mladina vseh šol, vojaki in člani društva za čuvanje narodnega zdravja v Sloveniji, kojega ustanovni občni zbor se v kratkem vrši, dobivali bodo list za polovično ceno. List bo nekak poloficielni organ ministrstva narodnega zdravja in bo občinstvo seznanjal s pravci zdravstvene politike v naši državi. Razen tega pa bo prinaša! poljudne članke iz vseh strok zdravstva, n. pr. kako se čuvamo nalezljivih bolezni, kako naj postopamo pri posameznih obolenjih, kako je streči bolnikom, kako je negovati dojence in otroke itd. Naroča se pri zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Prva številka, ki v kratkem izide, bo tudi v slovenskih knjigarnah na ogled.
—	Slovenska Šolska Matica. Za leto 1919. dobi vsak član troje knjig, in sicer: 1. V. Bežekovo Ukoslovje II. del; 2 Skrbstvena vzgoja in 3. Letopis. Prvi dve knjigi sta že dotiskani, v Letopisu manjka pa samo še imenik članov; tega pa zadržujejo nekateri poverjeniki. Da bo Letopis čimpreje dotiskan, zato prosimo poverjenike, da nam zadnji čas do konca februarja pošljejo imenike članov in članarino. Če se to zgodi, bomo v marcu začeli že razpošiljati publikacije za leto 1919. in na to takoj pričeli s tiskom publikacij za I, 1920. Članarina (10 K) se pošilja lahko tudi kar naravnost na naslov S. Š. M. v Ljubljano, samo prosimo, da v tem slučaju pristavi vsak ime svojega poverjenika ali pa poverjeniškega okraja.
— Šolski list. Tovariš I. K. nam piše: Čital sem v »Učit. Tov.« razne ocene o »Šolskem listu« in vse ga hvali. Tudi jaz sem prav zadovoljen z njim in nehote mi Pride na misel, kaj pa nam je treba »Čitank«. Hvala bogu, da smo tako daleč, da imamo »šolski list« mesto »Čitank«. Ali bi ne kazalo, da ostanemo pri listu?
-■- To ni prav. Zakon z dne 20. februarja 1919 o začasni uredbi učiteljskih prejemkov zagotavlja učiteljem upokojencem polno plačo, ki jo ie kdo užival, preden je bil upokojen. Res dobi upokojenec po 35 letih defini*ivne službe celo zadrjo plačo 400 K, toda bridko razočaranje je glede aktivitetne doklade. Aktivni učitelj dobiva — kakor to tudi krvavo zasluži — aktivitetne doklade mesečno 828 K. vpokoienec pa — in to ie kr 'Viča — 560 K letno in ne mesečno. Zakon izpušča v besedilu in bržkone na-
menoma označbo »mesečno« ali »letno« a čemu se tam, kjer je itak več, razlaga z »mesečno« in tam, pri sicer že znatno skrčeni aktiv, dokladi vpokojenca z »letno«. Vsakdo, ki je na podlagi tega za
vemje, je brezdvomno v boljših gmotnih razmerah nego so naši akademiki, zato ne sme za takim zgledom zaostati! Vsak m vsaka izmed prizadetih tovarišev in tovarišic naj priredi v svojem krogu malo
jemal tako kakor njegov aktivni tovariš!
R.
— Učiteljstvo jeseniške šole je sklenilo v svoji zadnji lokalni konferenci, da se ne pusti nadzorovati od svojega okr. nadzornika radi znanih vzrokov.
naroda. Program te organizacije vsebuje tudi slovansko vzajemnost. Konzul Bra-danovič v Pragi je za temelj te obnove daroval 309.000 K s pripombo, da se ia znesek porabi za gojitev češko-jugoslo-venske vzajemnosti. Z darilom konzula Bradanoviča se je že ustanovila podružnica jugoslovenske narodne obnove pri jugosiovenski misiji v Pragi.
— Število analfabetov je v Jugoslaviji naravnost ogromno; ono znaša osem milijonov ljudi! Največ je takih ljudi v Bnsni-Hercegovini, v Makedoniji, v Dalmaciji, pa tudi v Srbiji in na Hrvatskem, najmanj pa na Slovenskem. Bo treba pač
kona stopil v pokoj, je stopil z živim pre- I	za nemene nanovo ustanovljenega
pričanjem, da bode aktiv, doklado pre- Narodnega Sveta ter jo odpošlje na moj :—i i,„i— -s———-j«i naslov: Ljubljana, Komenskega ulica 8
Nabrani denar se bo sproti izkazoval v našem stanovskem glasilu. „Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze!"
„	P. Plesničar.
—---------------------— Odborove seje treh društev v
—	Jugoslcveriska obnova. Jugosio- Lluo«am. V četrtek, dne 19. februarja, venski narod ustanavlja novo organiza«- ! 9 „/T- an Popoldne, bo v zbornici I. m. cijo jugoslovenske narodne obnove, ki bo j ae.slie ljudske šole na Ledini odborova skrbela za izboljšanje sedanjih razmer v j stj,a »Vdovskega učiteljskega društva", Jugoslaviji iti za zboljšanje vzgoje vsega °.D PO' treh odborova seja „Deželnega
slovenskega učiteljskega društva" in ob 3. uri pa odborova seja „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta." Odborniki teh treh društev se vabijo tem potom, da se udeleže seje.
. — Vseučiliški svet je imel 29. januarja sejo, na kateri se je med drugim posvetoval o novih učnih močeh, ki jih bo predlaga za imenovanje zlasti na juri-dicm fakulteti. Juridična fakulteta se otvori z drugim tečajem. Velike težkoče povzroča vprašanje primernih lokalov za predavanja. Zdi se, da se te težkoče ne bodo dale drugače odpraviti, kakor da se
.«■uuuu w na	_	?gnrpadfalfn0S?nt-barakel H bi bjle prire-
vse storiti, da se ljudstvo povsod nauči i J„u,!o, da bl s?, začasno lahko vpo-vsaj citati in pisati! Razen šol bo treba j ra01'ale _za vseuciliška predavanja, posebno v vojašnicah skrbeti za to in s ! ~ ~ fOdrzavljenje Narodnega gledall-prirejanjem posebnih tečajev, kakor se j	Slovenski gledališki kon-
to že dela. Na vsak način pa mora biti LJf L Jani ,je teDdni po svojih de" toliko ljudskih šol, da se more naučiti j iSLP05e?°vaj v Beogradu pri pro-vsaj Citati in pisati vsak že v otročjih f^^ ™lnistjsivu'. da se naše gledalcih	1 , ,.iak0J P°drzavi ter da prevzame
-	Mestni šolski svet v Ljubljani je ! ¡SfL^0/, vsem|T troSkl in do-poveri! na odredbo višjega šolskega sve- I SIJdržava; Načelnik umet-ta vodstvo šišenske deške ljudske šole to- i l$E; ,rprosvetnega ministrstva varišu Ivanu Petriču.	j	^usic dospe v kratkem v
- Mestni šolski svet v Mariboru i	Jf1il formalno izvrši podr-
obiavlia sledeči razpis: Učiteljsko mesto aVl]en]pS^n?ga Sgledal,sča-
1 — ^rotialkoholni sosvet se je ustanovil pri poverjeništvu za socijalno skrbstvo. Člani tega sosveta so: I. referent protialkoholnega oddelka za poverjeni-stvo za socijalno skrbstvo; 2. zastopnik poverjeništva za notranje zadeve; 3. zastopnik poverjeništva za uk in bogočastje; ; 4. zastopnik zdravstvenega odseka;'5. za- i stopnik Sokolskega Saveza SHS; 6. za- I stopnik Orlovske Zveze; 7. zastopnik ! izobraževalnega društva Svobode in 8. zastopnik Svete vojske. Poverjenik za socialno skrbstvo sme v protialkoholni sosvet poklicati še druge osebe, zaslužne za protialkohoino gibanje. Vsakokratni poverjenik za socialno skrbstvo je obenem predsednik protialkoholnega sosveta; v njegovi odsotnosti ga zastopa referent protialkoholnega oddelka. c, ~ Kolkovanje vlog na ministrstva. Srbski taksni zakon očividno ne pozna takozvanega racijoniranja nekolkovanih ah prenizko kolkovanih vlog, to je po-stop, po katerem se stranko radi tega kaznuje, vloga pa se vendar uradno reši, kakor če bi bila pravilno kolkovana. Nase oblasti so dobile obvestilo, naj ljudi pri vsaki priliki opozarjajo na to, da ne pozabijo svojih vlog za Belgrad pravilno kolkovati, seveda po naših kolkovnih predpisih. Če pa vloga pride do ministr- j stva nekolkovana ali premalo, gre kar ad acta, to je: se sploh ne reši. S tem pa i pride stranka, ki tega ne ve in čaka reši- j tve lahko včasih do občutne škode. Zato bodi javnost s tem izrecno opozorjena, naj pazi, da ne pozabi kolkovati. — Dalje I je bilo oblastvom naročeno, naj se ljudje opozore, da se kot stranke v svojih za- j devah ne obračajo do oseb posameznih j ministrov, nego vedno le na pristojno I ministrstvo.
— Prosvetni tečaj v Sarajevu. Sredi februarja bo akademično prosvetno dru-sedeno ozemlje. Glavna naloga njegova štvo „Martič" v Sarajevu otvorilo pro-bo čuvati nad pravicami našega naroda, svetni tečaj za delegate omladinskih dru- ; ki bo po pariških „veleverižnikih" odcep- štev. Ta tečaj ima svrho, pobijati analfa- ! ljen od svobodne Jugoslavije. Narodni betizem in da se mladini, ki je dovršila Svet bo pri nas približno to, kar je pri ljudsko šolo, dado strokovno ekonomska bratih Srbih Društvo svetega Save v navodila.
Beogradu, čegar namen je vedno bil in — Truplo umrlega slikarja Celestina je še: razširjati prosveto, negovati na- Medoviča so prepeljali iz Sarajeva v rodno čustvovanje in narodne vrline zla- Kuno v Dalmaciji in pokopali v cerkvici, sti po onih srbskih krajih, ki so bili, ozi- ki jo je pokojni slikar okrasil s svojimi 5« min n i n,ir rSimP Hnmn. slikami. Za pogreb so se vršile velike
priprave. Stroške pogreba je prevzela
na pomožni šoli za duševno zaostale učence v Mariboru je zasesti začasno po zadovoljivem službovanju in prebiti strokovni preizkušnji tudi stalno. Plača ie urejena kakor za učitelja na meščanskih šolah. Pravilno opremljene prošnje se naj vpošljejo predpisanim potom na mestni šolski svet v Mariboru do 18. svečana t. 1. Upoštevalo se bode prosilce, ki imajo tozadevni izpit ali vsaj dokažejo daljšo prakso na takem razredu.
—	Mesto «uplentke na ljudskih šolah v Sloveniji išče upokojena učiteljica. Naslov se poizve pri uredništvu »Tovariša«.
—	Protest proti od trganju Jugoslovanskih zemelj po Italiji, odposlan brzojavno s seje Univerzitetnega Sveta v Ljubljani dne 29. januarja 1920: „Zbor profesorjev univerze kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani smatra ne le za svojo kulturno dolžnost, da apelira, izhajajoč iz objektivnega poznavanja historičnih, etnografskih in drugih znanstvenih momentov, na kulturno vest in pravicoljubnost visokega sveta mirovne konference: naj par excellence ne odtrga jugoslovanskega zasedenega ozemlja, ki ga že mnogo nad tisoč let obdeluje edinole južnoslovanski kmet, od domovine! Zbor profesorjev ljubljanske univerze svari visoki svet mirovne konference pred vsako enostransko in neob-jektivno rešitvijo jadranskega vprašanja, ker bi to nasprotovalo načelu samoodločbe narodov in namenu konference, prinesti človeštvu mir in pravico, temveč bi neizogibno moralo izzvati odpor podjarm-Ijenca proti osvojevalcu."
—	Tovarišem in tovarišicam iz zasedenega ozemlja! Kakor je že bilo jav-Ijeno po časopisju, se je dne 1. t. m. ustanovil v Ljubljani Narodni Svet za vse ža-
roma bodo še zunaj mej odrešene domo vine. Društvo sv. Save ni poznalo nikdar in tudi danes ne pozna nobenega stran-karstva, njemu je vedno geslo: „Svaki brat je mio, ma koje vere bio." Isto načelo zastopa Narodni Svet: njegovo delo velja vsem našim bratom in vsem našim sestram, ki pričakujejo od nas, ki smo v svobodi, vse ono, česar sami ne morejo, še manj pa smejo. Slovenski akademiki iz zasedenega oz-mlja so na dan ustanovitve Narodnega Sveta pokazali najlepši zgled ljubavi do rodne naše zemlje s tem, da so položili Nar. Svetu prvi temeljni kamen z darom v znesku 1000 K. Učiteljstvo iz zasedenega ozemlja, ki biva danes razkropljeno po raznih krajih Slo-
pokrajinska vlada v Sarajevu.
—	Dve novi pravniški fakultet!. Po j
naredbi ministra za prosveto se otvorita te dni v Skoplju in Subotici pravniški fakulteti (akademiji).
—	Seminar za romansko filologijo na zagrebškem vseučilišču. Na predlog profesorskega zbora je ustanovljen na mo-droslovni fakulteti vseučilišča v Zagrebu seminar za romansko filologijo in prose-minar za italijanski in francoski jezik.
—	Podocrno društvo za slovenske j visokošolce v Pragi ie poslalo obširen oklic Slovenski iavnosti. da podpira slo- j vensko omladino, ki študira v Pragi. Radi
pomanjkanja prostora žal ne moiemo objaviti lepega oklica, ki ie sestavljen obenem tudi v češčini za brate Čehe, kateri so dosedai v našo sramoto veliko več prispevali za naše visokošolce v Pragi, kot pa mi sami. Mi smo prepričani, da bo slovenska javnost sedaj bolj kot kedaj poprej čuvala cvet našega naroda, to je ravno akademično mladino in obilno prispevala za praško podporno društvo. Darove ie pošiljati na naslov: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani (za podporno društvo v Pragi).
—	Brezplačna oskrba za dijake v državnih bolnišnicah. Naredba ministrstva za narodno zdravje, s katero se dovoljuje dijakom državnih šol brezplačna oskrba, odnosno oskrba po znižam taksi v državnih bolnišnicah, se pravnoveljavno z dnem 1. februarja 1920 razširja tudi na samoupravne občne javne bolnišnice v Sloveniji, ki so pod vrhovno upravo zdravstvenega sveta za Slovenijo in Istro.
—	Knjigovodski tečaj. Urad za pospeševanje obrti namerava v kratkem prirediti za tukajšnje obrtnike (mojstre in pomočnike) knjigovodski tečaj, ki ga bo vodil profesor Peter Modic s Slovenske trgovske šole.
—	Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrši od 24. do 26. februarja tridnevni tečaj za obrezovanje trsja, čiščenje in obrezovanje sadnega drevja. Prijave je poslati ravnateljstvu te Šole do 15. februarja.
—\DipI. agr. Vladimir Ulrich je imenovan za strokovnega učitelja v X. činov-nem razredu na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
—	Kmetijski potovalni učitelj Anton Šega je imenovan za začasnega vodjo državne kmetijske šole v Velikovcu in pomaknjen v IX. činovni razred.
—	Na Djekšah Dri Velikovcu se snuje ljudska in šolska knjižnica. Kulturna in narodna društva ter posamezni rodoljubi, se naprošajo, da prispevajo s knjigami alt denarjem. Darila sprejema šolsko vodstvo na Djekšah pri Velikovcu.
—	Podelitev pravice javnosti. Po-verjeništvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 5. januarja 1920, št. 6453, iz leta 1919. glasbeni šoli in konservato-riju »Glasbene Matice« v Ljubljani podelilo pravico javnosti in s tem pravico, da izdajata državnoveljavna izpričevala.
—	Nemški učitelji na kočevskem so poslali slovenski deželni vladi v Ljubljani udanostno izjavo. Pravijo, da so našli tudi oni v Jugoslaviji svojo pravo domovino in da bodo delovali vedno zanjo.
—	Jugoslovanski konservatoristl v Ljubljani prirede 16. t. m. ob 20. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« svoj plesni večer. Vstop samo proti vabilu. Vstopnina za osebo 20 K. Dobrodelni namen, preplačila se hvaležno sprejemajo.
—	List »Domovina«. Slovenci potrebujemo list, ki bi bil veliko cenejši kakor dnevnik, ki bi pa moval s svojim točnim po ročanjem popolnoma nadomeščati dnevnik. Tem zahtevam in potrebam ustreza »Domovina«. Od novega leta naprej izhaja »Domovina« trikrat na teden in sicer ob pondeljkih, sredah in petkih. Trikrat pošiliana stane mesečno samo 3 K. Uprava »Domovine« je preskrbela, da prinaša list poleg pregledov vseh dogodkov tudi izvirne domače, zagrebške, beograjske in druge najnovejše brzojavne in telefonske vesti. Mesečno, četrt-, pol- ali celoletno naročnino je pošiljati na naslov: Upravni-štvo »Domovine«, Ljubljana, Sodna ulica štev. 6.
—	Akademično društvo »Triglav« se
premesti iz Gradca v Zagreb. Na sestanku, ki se je vršil dne 18. januarja v Ljubljani se je poleg tega še sklenilo, da se osnuje matica v Zagrebu, dočim bo v Ljubljani samo podružnica. Preselitev se ima izvršiti tekom treh tednov. Občni zbor triglavanske starešinske zveze se vrši ob velikih počitnicah v Celju.
—	Akademično društvo »Slovenija« se je na podlagi sklepa ustanovnega občnega zbora jugosl. napr. akad. omladine preosnovalo v jugoslov. napr. akademično diuštvo »Jadran« s sedežem v Ljubljani.
— Članarina In darila za učiteljski konvikt. Završnik Karel, nadučitelj 6 K in Cilka Vestrova, učiteljica 2 K, oba v Dupljah na Gorenjskem. — Fran Kozjak, nadučitelj 3 K, katehet Lovro Kos 10 K, Natalija Ahčin 10 K, Irma Grohar 6 K. Fanl Jankovič 3 K, Matija Pelko 2 K 50 v, Pavla Pelko 2 K 50 v, Danica Uczessanek 3 K, Ivana Slmončič 2 K, Štefanija Pavlič 2 K in Marija Guna 2 K (skupaj 46 K), vsi iz Toplic pri Zagorju. — Mir.ka Punčuhova 20 kron in Marica Rothova 20 K, obe učiteljici v Svečini nad Mariborom. — Peter Jankovič 2 K, Mira Jankovič 2 K, Vinko Požar 2 K, Tilka Požar .2 K. Ivanka Strelova 2 in Balbina Wittenbachova 2 K. vsi iz Vojnika. — Janko Baraga 10 K, Antonija Kren-Jakličeva 10 K. Marija Markizetiieva 10 K, Zma-goslav Bebeljak 6 K, Lojze Babič 6 K in Janko Kokali 6 K (skupaj 48 K) vsi iz Koroške Bele,— Hvala! Šolski ravnatelji(ice) in voditeljiOce), ganite se in pobiraite po vzgledu teh članarino ali darila za učiteljski konvikt!

Neodrešena domovina.
—r. Delegacijsko zborovanje „Zveze slovanskih učiteljskih društev Julijske Benečije" se je vršilo v nedeljo 1. in ponedeljek 2. svečana t. 1. pri Sv. Ivanu poleg Trsta s sledečim vzporedom: A. V nedeljo ob 14. v slov. šoli v Vrdeli: 1. Nagovor sklicatelja tov. Grmeka. 2. Legitimiranje delegatov. 3. Čitanje pravil. 4. Volitev vodstva. 5. Volitev upravnega odbora. 6. Volitev odsekov: a) gospodarski, b) šolsko-politični; c) književno časnikarski. Ob 8. družabni večer, katerega je priredilo „Učiteljsko društvo za Trst in okolico v Trstu" na čast delegatom v sveto-ivanskem Narodnem domu. B. V ponedeljek 2. svečana v Verdeljski šoli ob 9. javno zborovanje delegatov: 1. Poročilo gospodarskega odseka. 2. Poročilo politično-šolskega odseka. 3. Poročilo književno-časuikarskega odseka. 4. Določitev članarine. 5. Določitev kraja prihodnjega delegacijskega zborovanja. 6. Razno. — Obljubljeno nam je o zborovanju daljše poročilo. Kakor hitro nam doj-de, ga v listu priobčimo.
—r. Kaj je z goriško slovensko kmetijsko šolo? Na tozadevno vprašanje predsedstva goriškega kmetijskega društva je deželni komisar dr. Petarin odgovoril, da so prostori slov. kmetijske šole vsled vojnih dogodkov močno poškodovani in da poprave zelo počasi napredujejo. Zaradi tega in pa tudi zaradi pomanjkanja oprave, učil itd. ni mogoče povedati, kdaj bo mogoče zopet otvoriti kmetijsko šolo. Po zatrdilu deželnega komisarja se namerava, kakor hitro bodo dopuščale razmere, storiti vse potrebno, da se osnujejo v večjih središčih po deželi kmetijske nadaljevalne šole, podobne obrtnim nadaljevalnim šolam, od katerih bi bilo pričakovati za kmetijstvo večjih koristi, kakor jih je nudila dosedaj kmetijska šola v Gorici, ker bo dana prilika, da se udeleži pouka na teh šolah večje število kmečkih sinov, in ker bodo te šole s sodelovanjem strokovnjakov - učiteljev jemale v ozir talne in kmetijske potrebe dotičnega kraja. Deželni komisar je izjavil, da so se pogajanja z vlado v tem oziru že pričela. — Bojimo se, da bo tem besedam dr. Petarina sledilo le malo ali nič dejanj. Je namreč že tako, če Lah kaj obljubi, potem te obljube že gotovo ne izpolni!
—r. Šolski izpiti. Meseca februarja se namerava sestaviti v Gorici, ako bo dovolj priglašencev, izpitna komisija, pred katero bodo lahko delali izpite učitelji in učiteljice, učiteljski kandidati in kandi-datinje in srednješolci. Za učitelje in učiteljice in kandidate(-nje) nabira prijave ravnateljstvo slovenskih učiteljišč v Gorici, Corso Verdi 30/1., za srednješolce pa ravnateljstvo slovenske gimnazije, Viale 20 Settembre 12./I. do 1. t. m. — Velika uganka, katero nam zamorejo razrešiti le laški modrijani! Za obe nekdanji slovenski učiteljišči obstoja baje neko ravnateljstvo, istotako za bivšo slovensko gimnazijo — učiteljišč in gimnazije pa nikjer ni! Kje naj se potemtakem vzamejo kandidati(-nje) ter srednješolci v Gorici, je za nas res veliko čudo! Sploh pa se vrše pod Lahi že nekaj časa sem sami izpiti brez — študij!!
—r. Moderna vzgoja. Pod tem naslovom piše „Goriška Straža" z dne 29. januarja: V ulici Rabatta (v Gorici) so se v ponedeljek okrog 6. ure zvečer furlanski dečki zabavali s tem, da so vsakega mimoidočega otroka zvezali in oropali. — Pač uspehi novodobnih goriških pedagogov!
—r. V občini Kojsko v goriških Brdih je postavljen za občinskega komisarja neki Ivan Tomasini, bivši laški ljudski učitelj v Gorici. Mož je razvil v poverjeni mu občini pravo strahovlado nad našim ljudstvom, katero šikanira, preganja, pretepa, zapira kakor kakšen stekel turški paša. Na ljudsko šolo je dal napis „Scuola popolare — Guiseppe Mazzini" ter prireja v šolskih prostorih na lastno pest plesne venčke, na katere pošilja vabila, ki so pisana in razposlana od županstva uradno po občini okrog. Tudi služi šola goriškim izletnikom kot plesišče. Gorje, če bi se kdo drznil pripomniti, da je šola kraj vzgoje in ne plesišče! Udaril bi po njem koinisar-učitelj in plesalec, kruti Tomasini!
—r O priliki ustoličenja novega tr-žaško-koperskega škofa Angela Barto-lomasija prinaša »Edinost« naslednje statistične podatke o tržaško-koprski škofiji po zadnjem šematizmu iz leta 1918.: Združeni škofiji imata 16 dekanov. Od teh je 11 čisto jugoslovanskih, 5 pa mešanih jugoslovansko - italijanskih. Čisto italijanskega ni nobenega. V obeh škofijah je okroglo 258.000 Jugoslovanov in 137.000 Italijanov. Taka je torej narodnostna sestava tržaško-koprske škofije. Tržaška in koprska škofija nista bili nikdar italijanski, ampak mešani. Vedno je bil, zlasti kar
se tiče tržaške škofije ogromen del — po dve tretjini, tri četrtine, sedem osmin jugoslovanski. Škofija je imela namreč zdaj večji, zdaj manjši obseg. Tudi na sedežu škofije, posebno pa v Trstu, je bilo prebivalstvo vedno mešano — tudi v starih časih.
—r. Italijanska vlada je nedavno tega regulirala plače ljudskošolskega učitelj-stva, a že se pojavljajo glasovi, da grozi laško učiteljstvo s stavko. Kakor poročajo italijanski listi, pričenjajo italijanski učitelji živahno agitacijo za zopetno zboljšanje svojih plač. Predvsem se hoče uveljaviti zahteve po enakih prejemkih, kakor jih imajo državni uradniki. Dalje zahteva učiteljstvo, da se mu draginjska do-klada podvoji, pozneje pa da se vsakega pol leta nanovo revidira.
Književnost in umetnost.
Uč. I. Radovanovič: Učiteljsko Pitanje. Iz-dauje Saveza učiteljskih društava v Dalmaciji. Split, 1920. — Tovariš Radovanič odgovarja v vej 2i strani broječi brošuri na neokusen napad, ki ga je pred kratkim uprizoril list „Jadran" na dalmatinsko učiteljstvo. Povod je dal brošuri članek, katerega začetek se glasi: „Glavni uzrok ir nista rske krize nalazi se u tomu, što su sve stranke osim demokrata uvidjele, da je u unutra-nioj upravi države nastao kaos— — — Tako su pučki učitelji bez kvalifikacije postajali pro-iescrima i dolazili čak u sedmi čin u mladim godinama."
Celi spis je polemične narave ter razdeljen na uvod in 9 člankov. Glavna ost v brošuri je naperjena proti onim „prijateljem" ljudskošolskega učiteljstva — in teh je tudi med nami — ki se pri vsaki priliki zgražajo, če se na;de kje kak ljudskošolski učitelj ter se iz lastne pridnosti dvigne na stopnjo, na kateri se slučajno nahajajo oni sami — recimo — z akademično naobrazbo. Spis omenja za primer tiste učiteijiške glavne učitelje, ki so izšli iz vrst ljudskošolskega učiteljstva.
Pisatelj našteva imenoma dolgo vrsto odličnih jugoslovanskih tovarišev-učiteljev (med Slovenci Gangla), ki so nemalo pripomogli do višje stopnje kulture v narodu, dasi niso Imeli zvenečih naslovov niti diplom, na katere se neke vrste ljudje pri nas sila radi sklicujejo. Če je že splošno znano — pravi pisatelj na strani 5., da vsak „učitelj" nI učitelj, da vsak „Dr." ni „doktor", da vsak „prof." ni profesor, da vsak „p!." ni plemenit, tedaj čemu ta sebični nazor danes t. j. v času, ki gre za tem, da se zavržejo vsi prazni naslovi, „kad je i pučki učitelj Seitz mogao da postane predsednikom parlamenta republike Deutsch-Österreich u Beču!" Tov. Rado-vanovič se sklicuje nadalje na vrsto kulturnih inštitucij, ki so sad učiteljskega dela ter navaja med njimi na prvem mestu Ljubljano. Te inšti-tucije tvorijo danes ogromni moralni in mate-rijalni kapital. „Stvoriše ga pučki učitelji otki-dajuč od vlastltoga grla!" (Str. 9.)
Tudi se pisatelj v svojem spisu dotika učiteljskega zakona z dne 25. junija 1919, ki uvršča učiteljstvo med državne uradnike, „a do danas još nlje proveden" ter opozarja zato na dejstvo, „da imamo devet milijuna analfabeta, petnaest tisuča sela bez škola, šlcole bez učitelja, učitelje bez oduševljenja!" (Str. 20.)
Spisu, ki je poln lepih in zdravih misli, želimo mnogo čitateljev med slovenskimi tovariši.
P. P.
Ante Bebeljak: Solnce in sence. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1920. Cena broširani zbirki 8 K, vezani 12 K.
Pravkar je izšla v založbi Tiskovne zadruge okusno opremljena pesniška zbirka Ante Debe-Ijaka. Debeljak je najznačilnejši prestavnik tiste moderne smeri v naši liriki, ki v prvi vrsti goji obliko. Vsa njegova zbirka je velik izraz tega stremljenja. Glaven motiv njegovih pesmi je narava, iz katere podaja najrazličnejše slike. Zbirka je razdeljena v štiri dele, od katerih prinaša prvi slike iz narave, drugi premišljevanja iz življenja, tretji ljubezenske motive in četrti vtise iz dobe našega narodnega vstajenja. V zbirki je cela vrsta pesmi, kakoršnin slovenska literatura nima mnogo. Zlasti se odlikujejo Soln-čna pesem, Mladoletje, Na vlaku, Dvom, Pomladansko razkošje. Že dolgo nismo prejeli zbirke, ki bi bila prinesla toliko novega v našo liriko. Zato jo toplo priporočamo. Knjiga se naroči pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
Pesmi Simona Jenka izidejo v kratkem v založbi Tiskovne zadruge in sicer v zbirki Slovenski pisatelj. Zbirka, ki jo je uredil dr. Glonar, bo podala vse kar imamo od Simona Jenka. Istočasno izide tudi šolska izdaja Jenkovih pesmi.
„Zvonček" zaključuje svoj 20. letnik v štev. 9.—12. s sledečo vsebino: 1. Devojana: Ob slovesu. Pesem. 2. M. Zopfova: Neodrešena domovina. Pesem. 3. Andrej Rape: Mati In sin. Povest. 4. Janko Leban: Vezilo. Povest. 5. Janko Leban: Kdor drugim jamo koplje, sam pade vanjo. Povest. 6. Janko Leban: Modra miška. Pesem. 7. Cvekov Stanko na saneh. Podoba. 8. E. Gangl: Božična legendica.. Pesem. o. Janko Leban: Pridna Anica. Povest. 10. Vera: Ptičja gnezda. Poučni spis s podobo. 11. Janko Leban: Nada. Pesem. 12. Janko Leban: Skladateljeva molitev. Pesem. 13. Jernej Jernač: Jesenski Izlet k teti Poloni. Povest. 14. Prizor iz povesti „Vinski brat". Podoba. 15. Podbreškl: Zimski večer. Črtica izza vojne. 16. Josip Lapajne: Na lovn. Povest. 17. Fran Košir: Sejmar. Povest. 18. Ivan Dolenjec: Šolsko naznanilo. Povest. 19. K.: Zopet doma! Povest. 20. Tone Rakovčan: Vrabci in maček. Basen. 21. Marija Grošljeva: Nova pomlad. Pesem. 22. Zlata žabica. Podoba. 23. LoJ-zika Severjeva: Kako je Mimica praznovala svoj god. Povest. 24. Fran Košir: Na Veliko Planino v Savinjski dolini. Poučni spis. 25. Tone Gaspari: Pesmi z juga. 26. E. Gangl: Knjiga. Pesem s podobo. 27. Juraj Jurajevič: Tujkin psiček In Don-darjeva pipa. Kratkočasila zgodba. 28. Ivan Albrecht: Rajanje. — V Korotan! Pesmi. 29. Pouk In zabava. 30. Kotiček gospoda Doropoljskega. 31. Ob sklepu dvajsetega letnika. — Zaradi po-draženja papirja, klišejev in vseh tiskarnišklh potrebščin ter zaradi zvišanja plač vsemu tU skarniškemu osobju je bila nujna potreba dvigniti naročnino „Zvončku" na letnih 20 K. —Novim naročnikom so vse letošnje številke še vedno na razpolago. — Širite ta naš na'boljši slovenski mladinski list!
„Ljubljanski Zvon". Izšla je 11. in 12. številka za leto 1919. s sledečo vsebino: 1. Miran Jarc: Nočna vizija. — 2. Dr. Ivan Tavčar: VI-soška kronika. (Konec.) — 3. Dr. Franc Derganc: René Descartes. — 4. Joka Zlgon: Zločinec. — 5. Ivan Zoreč: V sobi št. 12. — 6. A. Funtek: Pred zrcalom. — 7. Avgust Žigon: Prispevek k petdesetletnici. (Konec.) — 8. Franjo Roš: To polno čašo. — 9. Milan Fabjančič: Kos življenja.
—	10. Igo Gruden: Pri meni si. — Stano Kosovel: Kadar vstanemo. — 11. Zorman Ivan: XVI. razstava v Jakopičevem paviljonu. — 12. Joka Žigon: Iz cikla: Inter arma. — 13. Franc Milčlnskl: Naredba št. 5742. — 14. Alojzij Gradnik: Za srebrnike. — 15. Marija Kmetova: Intermezzo.
—	16. Anton Batagelj: Na bregovih ledenega oceana. — 17. Listek. — 18. Nove knjige.
„Sokol". Glasilo Slovenske Sokolske Zveze je s št. 10.—12. zaključilo svoj prvi letnik, ki so ga uredili E. Gangl, J. Bajželj in Stane Vidmar. Izhaja mesečno ter stane letno 12 kron. List, ki je namenjen v prvi vrsti telesni vzgoji našega naroda, priporočamo najtopleje vsemu učiteljstvu!_
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE, Prostovoljni organizačni davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.)
XLI. izkaz.
Pt 150 K: Učiteljstvo šentjernejskega učiteljskega krožka ob zborovanju v Kostanjevici dne 29. januarja 1920. Po 100 K: Izabela pl. Fô-drapspergova — Zalog pri Ljubljani. Po 30 K: L. Oman — Begunje na Gorenjskem. Po 20 K: Likar Janko — Ljubljana; Jadv. Malovrhova — Jež ca; Stare Svitko — Gornja Rečica pri Laškem; Slaviča Benedičičeva in Demšar Ivan
—	Šinarjeta na Dolenjskem; Mara Valenčakova
—	Sv. Jurij v Slov. Goricah in sicer za 1.1919. in 1920.; Franja Severjeva — Mirnapeč, Dolenjsko; Petar in Mira Jankovič, Vinko in Tilka Požar, Balbina Wittenbachova in Ivanka Stre-lova — Vojnik; Marta Gobčeva — Maribor; V. Ivanuš, T. Juvanec in M. Rant — Vel. Dolina. Po 15 K: Vida Vrezceva in Lucija Mencingerjeva — Grabštanj v Korotanu. Po 11 K: Rojina Vladimir — Jesenice, Gorenjsko. Po 10 K: Pristovšek Fran — Ljubljana; Brezovar Matija, Marija Brolihova, Mihaela Hvalova in Lunaček Aleks — Št. Rupert, Dolenjsko ; Musar Franjo — Boštanj ob Savi; Petriček Anton, Terezina Kordiscehva, Vrečer Rajko, Velikonja Joško in Lizika Petričkova — Žalec; Iva Pre-melčeva — Tomišelj pri Ljubljani; Štular Franc, Ma- Smolikova — Valta vas p. Straža; Vera Tanclgova — Medija pri Izlakah; Mara Tavčarjeva in Mira Kvedrova — Petrova vas v Beli kraiini; Cigler Robert, Ivana Jamškova, Albina Rupn'-kova — Studenec-Ig. Po 5 K: Anica La-zarjeva — Kamna gorica; Angela Soršakova — Studenec-Ig. Po sklepu izkaza je vposlal po poštni nakaznici tovariš Janko Žirovnik iz Borovnice znesek 63 K, h kojemu so prispeval Pavla Buhova iz Vrhnike 15 K, Kiferle Ivan iz Ljubljane 12 K, Jadviga Malovrhova iz Ježice 16 K ter Helena Franketova iz Brezja pri Dobrovi 20 K. — Današnji izkaz 884 K. Prej izkazanih 11.883 K. Skupaj 12.767 K.
Opomba. V XXXIX. izkazu je bila pomotoma izpuščena iz učiteljskega zbora deške in dekliške narodne šole v Ptujski okolici tovarišica Roza Randlova, ki je k skupnemu znesku 374 K tudi 5% od svoje mesečne drag. doklade t. j. 25 K prispevala.
Ivan Petrlč,
Ljubljana, V1I„ Gasilska cesta 172/1.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
„Selbsthllle der Lehrerschaft": Prizadetim
članom javljamo, da je tiskarski škrat pomotoma pustil ono opombo uredništva pri gorimenovanl notici v 4. štev. „Uč. Tov." Notica, na katero se uredništvo sklicuje, je zadnji hip morala Iz-pasti iz lista, ker je bila zadeva medtem urejena.
V	Belo Krajino: Pride na vrsto v eni prihodnjih številk.
V	Husadak-Palanka: Porabimo o priliki.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11.
Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
is
v* a «••
13 m raci!!.
Kebl, okraj Konjice, 3 razrednica, mesto nadučitelja in učiteljice stalno. Postavno opremljene prošnje je vposlati na krajni šolski svet Kebl do 14./III. 1920.
Okrajni šolski svet Konjiški, 6./II. 1920..
Naši himni:
1.	Lepa naša domovina.
2.	Bože pravde.
Dvoglasno s spremljevanjem harmonija za šolsko mladino priredil Fran Marolt. Cena 1 krona. Naročila sprejema le Učiteljska tiskarna

Nai denarni zavod.
Geslo i Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. jan. 1920 K 25.635-78. Hranilne vloge obrestuje od 1. jan. 1920* po 4°/0.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/»5. do "«6. ure popoldne.

Spominjajte se rezervnega sklada „Zaveze"!
Knjigarna „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani
=== Frančiškanska ulica 6.
se priporoča za nabavo vsakovrstnih znanstvenih in leposlovnih knjig, mladinskih spisov in šolskih potrebščin.
Dokler traja zaloga priporočamo osobito sledeče knjige: po znižanih cenah:
Dr. Osvald: Srednješolska vzgoja .........po K	6'—
G. Majcen: Metodika zemljepisnega pouka.....„ „	3"—
Ant. Rudež: „Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojeslovja.............„ „	5"—
Nadalje:
slike regenta Aleksandra, lepo izvršene, vel. 50x68 cm	„	„	20'—
Črnilo za šole in urade v steklenicah po 1 liter . . .	„	„	14'—
„ v „ „ „ „v manjših steklenicah ....	„ „	5'70
Rdečilo„ „ „ „ v malih steklenicah.....„	„	2'50
^■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■MSMggj
sa;


1

Slovenci potrebujemo list, ki bi bil veliko cenejši kakor dnevnik, ki bi pa moral s svojim točnim poročanjem popolnoma nadomeščati dnevnik. Tem zahtevam in potrebam ustreza
DOMOVINA
Od novega leta naprej izhaja „Domovina" trikrat na teden, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Trikrat pošiljana stane mesečno samo 3 K. Uprava „Domovine" bo skrbela, da bo prinašal list poleg pregledov vseh dogodkov tudi izvirne domače, zagrebške, beograjske in druge najnovejše brzojavne in telefonske vesti. Mesečno, četrt-, pol- ali celoletno naročnino je pošiljati na naslov: Upravništvo „DOMOVINE", Ljubljana, Sodna ulica 6.
U