GRADNJA BREZ POSOJIL
Smeltova lepotica kmalu nared
Nova Smeltova poslovno proizvodna stavba. ki rasle na križižču severne vpadnica in Titove ceste, se bo lahko poh-vallla z iepo zunanjosljo in z bogato notranjo opremo, po-!eg tega pa je tudi ena redkih naiožb, ki bo zgrajena povsem brez posojil in je že zdaj, pred koncem lebruarja lani, ob pri-Četku gradnie, 10 milijonov amBhikih doJarjev. Kot nam je povecfaf generafnf (tfrpktor SmeHa Joie 2agar, znesek ne bo presežen. Stavba. ki nasla-ja pod rokami delavcev SCT Obnova, kjer so tzbrali tudt ideini projekt zan\o. bo konča-na prihodnjo pomlad. Nolra-njo opremo za 14 tisoč kva-dralnih metrov uporabnih po-vrSin bodo priskrbeie domače delovne organizacije, med nji-mi Stol Kamnik, Slovenijales In druge. Upravni, poslovni in' komecialni del stavbe bo io-čen od prolzvodnega. Stavba pa se bo lahko pohvalila tudi z dvorano - predavalnico za 450 Ijudi, ki bo opremljena z najsodobnejširnl aparatl za sinhrono prevajanje in z video napravami, v poslopju pa bo tudi sodobni računalniški center,
Smeltovo že tretje bivališče v 22 tetnem obsloju, bo, kot kaže, vredno svojega imena. In prav je tako, saj ga nosi ši-rom  po domovinl  in  na vse
konce sveta. Gotovo se bodo našli Ijudje, ki bodo menili, da je hiša preveč razkoSna, sta menila v pogovoru Jože Žagar in Vladimir Vajda, ki skrbi pri Smeltu med drugim tudi za Stike z javnostjo. A to je tako, kot pri Ijudeh - obleka naredi človeka! »Prepričani smo, da se poslovneži odločajo za so-delovanje z nami tudi na pod-lagi vtisa o nas, ki ga dobijo na obteku afl v stikifi z naml Tudi zu-nanji videz naSe stavbe je Se kako pomembno,« je de-jal generalni direktor. S podpi-som pogodbe se namreč po-sel zanje šele zares začne. ne pa konča.
S čim se pri Smeltu pravza-prav ukvarjajo? Po besedah sogovornikov ne gre le za to, da bi tehnologijo domače in-dustrije prenesli v tujino, takS-no kot je. Tujim partnerjem, ki so večinoma \z dežel tretjega sveta, jo ponudijo v najbolj ra-cionalni obtiki, z izkušnjami vred. Pred kratkim so se na prlmer povezali s tovarno Zla-torog v Mariboru in ponudtli tujini takšno tovarno deier-gentov, ki bi jo Zlatorog želel imeti, ne pa liste, ki jo ima. Na podoben način so optemenitili domače znjanje in ustvarili novo vrednost domačih teh-nologij z valjarno in pekarno v Libiji. z bolnišnico na Kubi. v kratkem pa bodo ponudili tuji-ni tudi hotele. 365 dlanski ko-
lektiv Smelta (dve tretjini med njimi jih ima višjo ln visoko izobrazbo), ki bo ob koncu le-tošnjega leta ustvaril za 300 starih milijard akumulacije, je močno prisoten na svetovni tržnici znanja. Ne le v že uve-Ijavljenih predstavništvih vTri-poliju, Singapurju, Pekingu, Teheranu. Havani, ampak tudi drugje, kjer morajo iz dneva v dan biti neizprosen boj s sve-tovnfm kapltalom fn znaniem.
Uspehi pa jim zaenkrat še niso stopili v glavo. Čeprav je včasih težko biti na vrhu uspežnih s polno vrečo denar-ja, pri Smeitu praktično ne znajo reči ne. ko gre Za denar-no pomoč. Tako skoraj ni po-membnejše priredrtve - TV prenosa skokov \z Ptanice ali smučanja na sploh, koncerta Live Aid, in ne nazadnje klavir-ja v Cankarievem domu, kjer ne bi Smelt denarno priskočil na pomoč: »Vedno smo pri-pravljeni nameniti del svojega denarja v človekoljubne na-mene, za umetnost all šport«, je dejal Jože Žagar, »saj smo def naše družbe. Zato se bo-mo Še naprej trudili za dobre poslovne rezultate Smelta *n bežigrajskega gospodarstva ter predvsem za nova delovna mesta,« je končal Jože Žagar in pospremii svojo misel z no-voletnim SREČNO*
VIDA PETROVČIČ