PošaHrežfil Stcvnsa 20 vinarja. Stev. 123. f Lmumii t smiiiii, me i Ha isa Leio Evi, s Velja po poŠti s si ■a oelo leto naprej.. t 40 — ia en mesoc „ .. „ 3.M aa Nemčijo oeloietno. „ 45'— aa oatalo Inozemstvo. „ 50 — V Ljubljani na domi Za oelo leto naprej.. K 36'— sa en meseo „ .. K 3-— V ipriil projeman mesaBno „ 2-5« Sobotna Izdaja: as la oe o leto.....K 8 — aa Hemčljo osloleino. „ 10 — aa ostalo Inozemstvo. ., 13 — Inserati: Enoatolpna petttvruta (72 mm iiroka in 3 mm visoka ali n|e prostor) aa enkrat . . . . po 50 v aa dva- ln večkrat . „ 45 „ prt večjih naročilih primere* popnst po doiovorn. Ob sobotah dvojni larll. Poslano: ==^3 Enoatolpna petitvrsta K t — Izhaja vsak dan Izvzemal nedelje in prasnlfae. ob 3. uri pop, Bedna letna priloga vonni re< V« Uredništvo fo v Kopitarjevi nlloi «ov. 8/III. RoliopiEi se ne vračajo; nefrankirana plsm1 ae ne e= »prejemajo. — Uredniškega telefona štsv. 50. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopltar|evl nlloi »t. 8. — Račun poštne hranllnloe avstrijm št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hiro. št. 7583. — UpraviH»k«qa telefona št 50 Pretekli leden. 30. maja smo obhajali prvo obletnico ihajnlške deklaracije. V Ljubliani so vihrale zastave, vršila se jc manifestacija pred Krekovo vilo, zvečer jc slovensko ženstvo priredilo v »Unionu« družabni večer. — Na nedeljskem taboru v Št. Vidu nad Ljubljano se je zbralo 7000 ljudi. — Ostale shode je vlada začela prepovedati. _ — Dne 25. maja so bili pri cesarju zastopniki nemštva in renegatov iz Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja; podali to izjave proti pridružitvi slovenskih dežela Jugoslaviji. Glavno besedo sla imela ptujski Ornig in »Štajerčev« urednik Linhart. — V ponedeljek, 27. maja, se jc vršila v Ljubljani pod predsedstvom dr. Korošca skupna seja slovenskih političnih strank, kjer so se posvetovali o položaju, ki je nastal po gori navedeni avdijenci pri cesarju. Sklenili so, cla se bo narodno gibanje vodilo skupno in enotno in da se izda oklic na narod. — Nemški kurs v Avstriji sc žc povsodi čuti: Na Če-Skem in pri nas na jugu prepovedujejo in raz-puščajo shode, ustavljajo liste, cenzura je neznosna. — V okrožju graškega vojaškega poveljstva so za vojaške in vojaškemu zakonu podvržene osebe uvedli preki sod. — Češki narodni svet je sklenil protest proti ustanovitvi okrožij na Češkem, Češki svaz pa proti zavlačevanju sklicanja parlamenta in delegacij. — Med slovaškim ljudstvom se je začelo živo narodno gibanje za združitev vseli čeških pokrajin; povsodi se vrše shodi. — llrvatski sabor se jc sešel 28. maja. — Grof Burian je izjavil,_ da _ odločitev o rešitvi poljskega vprašanja 5e ni padla. — Nemci so ustanovili skupen narodni svet za celo Avstrijo. Na ustanovnem zboru je en sam izmed udeležencev dal za pokritje stroškov narodnega sveta 100 tisoč kron. — Združene države so pooblastile predsednika WiIsona, da vpokliče pod orožje neomejeno število mož. — Italijani so začeli ofenzivo in so pri Tonalu vzeli par vrhov. Tudi ob Piavi močno grme topovi. — Na Francoskem so Nemci uvedli novo ofenzivo, prekoračili reko Aislie, poleg drugih mest vzeli Soissons, zmagovito dospeli do Mame in jo prekoračili. Število ujetnikov znaša skupno 45.000 mož, plen jc velik; vzeli so nad 400 topov in več tisoč strojnic. Francozi in An-tfleži se skušajo ustavljati, a je upor prene-enaten, da bi mogel zmagovalca zadržati. Proslave delnice majniške le-Kiaracije v Trstu. Trst, 30. maja 1918. Dne 30, maja 1917 se je začela pisati nova slovenska zgodovina, , .i ' • > ^ , ^ V tem kratkem f£a&u enega leta smo napravili Slovenci velikanski korak naprej. Kako smo prej ko-lebali in tavali, brez zvezd in ciljev. A danes nam blesti nasproti solnce svobode; zarja odrešene domovine. Danes vemo, zakaj trpimo. In v tem trpljenju je veselje, saj se gre za dosego najlepšega ideala — svobode. Zato je prav, da smo mi tržaški Slovenci obletnico tega znamenitega dne slovesno praznovali. Vreme je bilo sicer za ta čas v Trstu nenavadno mrzlo, a v naših srcih je bilo gorko. In ko smo zrli z odra gledališke dvorane v »Narodnem Domu« na to družino bratov in sester, vseh enih misli, enega duha in slišali njih navdušene vzklike, se je v nas utrjevalo prepričanje, da ideja, ki ima tako moč, mora zmagati. Sijaj te prireditve je bila navzočnost načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca, Dasi je policija prepovedala vsak sprejem na kolodvoru in aklamacije v javnosti, je vendar čakalo v sredo ob pol 11. uri zvečer nad tisoč ljudi ljubljenega voditelja. Ko pa se je dr. Korošec prikazal v četrtek zjutraj na dan, je zaorilo navdušeno klicanje: Živijo dr. Korošec, živela Jugoslavija in gospodične so ga obsipale s rvetjem. Dr. Korošec si je s svojim nastopom, prijaznostjo in krasnim govorom namah osvojil srca tržaških Slovencev. V sledečm je poročilo o poteku izrednega občnega zbora pol. društva »Edinost«. Predsednik pol. društva »Edinost« dr. Vilfan otvori dolgozaželjeno zborovanje. Ta dvorana, pravi, je videla že marsikako zborovanje, slišala naše želje in zahteve. Mnogokrat je bila premajhna, in danes bi morali zborovati drugod, a razmere nas silijo, da zborujemo kot izvanredni občni zbor. Pozdravlja prisrčno vse zborovalce, pa tudi nečlane, posebno pa dr. Korošca (Živijo dr. Korošec, živijo Jugoslavija; dekleta obsipajo dr. Korošca s cvetjem). Ni besede, ki bi mogla izraziti to, kar čutimo, ko pozdravljamo dr, Korošca, apostola jugoslovanske ideje. Pozdravlja njegovega zvestega spremljevalca župnika g. Bajca in zastopnika jugoslovanske socialne demokracije Golouha, Vsem jugoslovanski pozdrav! Zbrali smo se na obletnico onega dne, ko so naši poslanci izrazili trdno voljo, da hočejo, da se združijo Slovenci, Hrvatje in Srbi v eno, suvereno državo. Ta dan moramo proslaviti posebno mi Tržačani. Večkrat smo dvomili, če se drugi zavedajo važnosti Trsta. Navzočnost zastopnika Jugoslovanskega kluba nam pa ' kažp, da se vsi tega zavedajo, in da nas ne zapuste. V nas ni bilo nikdar hlepenja po gospodstvu. In če pravijo, da hočemo Lahe pometati v morje, je to le insinuacija. Mi nočemo zahvaliti zmage topovom in strupom, ampak pravici in resnici. S takim sosedom, kakor smo mi, ni težko izhajati. Če zahtevamo Trst za Jugoslavijo, imamo v to pravico, ker je to slovenska zemlja in ker je Trst Jugoslaviji za njen razvoj potreben. Če so se tu naselili tudi drugorod-ci, so to naselbine in mi jim hočemo dati pravice, toda obal ostane jugoslovanska (Živijo!). Poleg deklaracije smo stavili na ( dnevni red tudi šolsko vprašanje, Potre- j ba, pa pomanjkanje na šolskem polju, pa . prizadevanje Nemcev v zadnjem času, da se v Trstu utrde, nas silijo k temu, ker hočemo pokazati, da hočemo kot kulturen narod zmagati s kulturnimi sredstvi. Podpredsednik dr. Slavik prečita resolucije: Jugoslovani, zbrani na izvanrednem občnem zboru pol. društva »Edinost« dne 30. maja 1918 v »Narodnem Domu« v Trstu 1. se vnovič enoglasno in navdušeno izjavljajo za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba v avstrijskem državnem zboru in izrekajo poslancem, zbranim v tem klubu in posebej g. dr. Antonu Korošcu, klubovemu načelniku, zahvalo za njihovo delovanje in polno zaupanje; 2. izrekajo svoje prepričanje, da je v življenskem interesu monarhije in njenih narodov, da se sklene čim prej splošen mir na podlagi sporazuma in načela samoodločbe narodov in izraža zahvalo vsem činiteljem, ki so se dosedaj, četudi neuspešno proti infornalnemu delovanju vojnih hujskačev potegovali za dosego takega miru; 3. protestirajo najodločneje proti poskusu, izvršenemu pod zaščito in odgovornostjo Seidlerjeve vlade, da bi se krona sama izrabljala za gospodstva željni, nasilni boj nemških nacionalnih strank proti slovanski večini; LISTEK. Spomenica ob dvajseiieinem Slo-iovem jubileju. Ta najnovejša knjiga ni nekaj oficijel-nega, ni nekaj takega, kar se pač iz mnogih konvencijonalnih ozirov spodobi, ko slavi visoki dostojanstvenik jubilej. Knjiga je nujna registracija velikanskega dela onega moža, ki ga je — lahko trdimo — sama Previdnost poslala Slovencem v najvažnejši dobi. Takoj moramo priznati, da, kakor je delo knezoškofa dr. Antona Bonaventura od mladih let do danes nepretrgano in za čuda nestransko, tako je tudi ta knjiga resnično sad velikega truda, resnega zbiranja, resnično dovršen pregled vsepovsodi poiskanih in v natančen historičen register zedinjenih del in delovanja tega našega velikega moža. Zato v prvi vrsti vsem sotrudnikom in glavnim urejevalcem vsa časti Takoj v uvodu je važen stavek, ki se v javnosti — tudi posebno dandanes — prav nasprotno povdarja, namreč: »Zgodovina celega kra-'a, kakor tudi zgodovina celega stoletja je večkrat le posplošena zgodovina enega imega moža.« To je nujno povdariti. Vsi mo in trdimo, da so ideje tista živa vo-. ki Dretfloie tudi skale. Ali ideje nikoli ne vise v zraku — ideje morajo imeti velike glasnike, velike nositelje, ki nekako sami kot poosebljena ideja stopajo z železno, močno voljo na plan in za sabo vodijo tisoče, ki sicer gore za isto idejo, pa je v javnosti brez vodnika ne morejo udej-stvovati. In zato je tudi nasprotno resnično, da visoka osebnost uprav z osebnostjo lahko potegne veliko število ljudi v zmotne ideje, dasi redno ne trajno, pa vse-kako kvarno vsaj za svoj čas, Kot taka osebnost, kot nositelj vedno velikih, veri in narodnosti koristnih, nujno potrebnih, za dobrobit naravnost odločujočih idej, je zgodovinsko podan v tej knjigi knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Knjiga je kronologično razdeljena na »Življenje in delovanje« od mladosti do danes, v II. delu pa so navedena slovstvena dela. H koncu pa jc pridejan »Imenik knjig in spisov« — obsegajoč 9 strani velike osmerke! Človek upogne nehote glavo pred tem imenikom. Mož, ki je obremenjen s težkim apostolskim poklicom, ki la poklic vrši do pičice — ne samo, kar mora — ampak kar največ zmore človeška sila — je s peresom napisal toliko, da bi bilo nad vse častno, ko bi nc bil storil ničesar drugega. Spomenici v čast je, da ne našteva samo spisov, ampak skoro pri večini podaja kratko vsebino, smoter, ponekodi citira najvažnejše odstavke in s tem naredi knjigo zanimivo in tudi za študij uporabno. Iz prvega dela spomenice — »Življenje in de- lovanje« odsvita od prve mladosti do danes dvojno: žareči ogenj ljubezni za vero Kristusovo in iskrena zavest, da jc slovenskega naroda sin. Podrobno naštevanje vsporeda v knjigi in posameznih poglavjih tu ni potrebno. Omeniti pa je, da pogrešam v knjigi, ki govori o delovanju, posebnega povdarka o čudoviti energiji. Vsi vemo, da se je pogosto celo krog ožjih svetovalcev okoli knezoškofa protivil marsikateremu načrtu. Toda na vse zadnje se je redno izkazalo, da je z nedosežno vstrajnostjo zmagal on in njegova ideja, ki se je zdela na prvi hip neizpeljiva — in izkazalo se je, da jc čisk) prav, da je zmagala. Drugo, kar bi omenjal, je to, da bi želel primero Hren-Jcglič še po eni drugi plati osvitljeno. Tomaž Hren, veliki proti-reformator ima zasluge za ohranitev katoliške vere — to je zgodovinsko. Ali zgodovinsko je tudi, da je mož delal z lahkoto — ko je imel na razpolago ves državni aparat, tudi vojaško silo. Naš jubilant pa ni imel nikoli te pomoči, njegovo delo je slonelo na njegovih ramah in na srcih dobrega jludstva. In ta restauratio in Christo je neizmerno višje cene in brez dvoma tudi resnično sccundum cor Jesu. Za sklep: Kniiga-spomcnirn zasluži, da zaide med najširše kroge, nujno potrebno pa je, da pride v arhiv slednje župnije na Slovenskem. F. S. F. Po govoru sc pokloni dr. Korošcu ae-putacija tržaškega jugos'ovanskega žen-stva. Njih govornica, gdč. M. Martelanc, izraza veselje, da se mu more poklcn ti v imenu tržaškega ženstva. S ponosom zre nanj, ki se zanie bori. Vi ste n»ši vitnzL Plačilo za trud bo velika ljubezen, ki jo bo vcepila vsaka mati v srce otrokovo. Prepričani smo, da nas boste privedli do svobodne Jugoslavije. (Govornica izroči dr. Korošcu krasen šopek.) Dr. Korošec se zahvali. Ženstvo je oživotvorenje ideje storilo največ. Kot romarke in apostolke so romale žene in dekleta od hiše do hiše. Niste bile v rezervi, ampak v prvi vrsti. Zato hvala. Skupaj deluimo in dal Bog, da bi skupaj zma-gali. Dr. R y b a r. Tržaški Slovenci moj-a-mo biti hvaležni, da se slavi obletnica majniikc deklaracije v Trstu v navzočnosti dr. Korošca. — Deklaracija vsebuje, kar potrebujemo in kar hočemo. Seveda so Se javljali pomisleki proti deklaraciji, a dogodki zadnjega časa so nas poučili, da smo na pravi poti. Dokler so na Dunaju mislili, da ljudstvo ne umeva te politike, so bili mirni, ko so pa videli, da je to zahteva vsega naroda, pravijo, da se ne sme uresničiti. Seidler je sicer priznal jugoslovansko vprašanje, a on ga noče rešiti, ampak nas hoče razrezati na dva kosa. Mi Slovenci ne smemo niti misliti na Jugoslavijo; združiti pa hočejo Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in je izročiti Mažarom. To rešitev smatramo za največjo, infamnost in žaljenje našega naroda. Posebno mi v Trstu čutimo potrebo ustvaritve našega ideala. Za vsako drobtinico smo odvisni od sovražnikov. Prej je bilo vse italijansko: uradi, šole, sodnija. Regnikoli so bili tu bolj kot doma. Na naše tožbe se je odgovarjalo z višjimi obziri. Po italijanski vojski se je mislilo, da se bo kaj izpremenilo. A motili smo se. Italijani Inimajo več tiste moči, a hujši gospodar se nam usiljuje Nemec, z večjo močjo in brutalnostjo. Trst naj bo v območju nemškega naroda in kulture. Nemci nam usiljujejo svoje šole, ki naj ponemčijo naše ljudstvo. (Govornik polemizira z dr. Krausenekom.) 0 šolskem vprašanju ne bom obširno govoril, ker je to vprašanje znano. Zastonj bo naše delo, če se bodo naši otroci še dalje potujčevali. Naši otroci se vzgojujejo za iredentiste. Privatne šole so prenapolnjene. Mi smo se razvili. Naši ljudje skušajo pripraviti svojim otrokom boljšo prihodnost, zato rabimo srednjih šol. Na nemških srednjih šolah so otroci izgubljali leta, ker so morali hoditi skozi vica priprav- 1 javnih razredov. Vojna nam je prinesla Burogat zaposlovalnih tečajev goriške gimnazije, kamor so zahajali naši otroci. A ta surogat bo v normalnih razmerah zopet izginil in kaj bo s 150 dijakil? Vlada ima gluha ušesa. Naj vodi pri tem vlado ali strah ali sovraštvo, mi zahtevamo šol z vso odločnostjo in z zavestjo, da so se naši bojevali bolj kot drugi. Ce imajo Nemci toliko predrznost, da gredo na Najvišje mesto nas črnit, potem moramo tudi mi glasno povedati, da so to sleparji in hinavci. Največji greh pa ima Seidler, da je pustil tem ljudem pred krono, kjer so izlili strup na nas. Starši, ki imajo otroke na zaposlovalnih tečajih, so imeli že sestanek, jutri gremo k namestniku in če bo treba, gremo še naprej. Zahtevamo ljudske, srednje in strokovne šole ter da se trgovska šola podržavi. Za nas nimajo denarja. Nemci pa dobijo, kar hočejo. Sedaj hočejo še nautiko. Mi damo vsakemu, kar nu gre. Če pa. hočejo nas potlačiti, potem pa pravimo: To ne gre, to je preveč! Če se pa njim da, naj se da tudi nam! —• Edina rešitev je, da smo sami gospodarji, to pa bo, ko se uresniči majniška deklaracija. Mi hočemo biti neodvisni in svobodni. G o 1 o u h prinaša v imenu socialne demokracije pozdrav. Ljudstvo, ki zahteva svobodo, vedi, da dobi v delavcu svojega sobojevnika. Narod, ki ni svoboden, ni vreden, da živi. Slovensko ljudstvo si bo znalo z vsemi sredstvi priboriti svobodo. En sam klic in grom naj odmeva: Naprej! Živela svobodna, jugoslovanska država! Župnik B a j e c sc spominja dr. Kreka. Naše ljudstvo je poslušalo glas nesmrtnega dr. Kreka (Slava mu!). Zadnje Krekovo naročilo je bilo, da naj nas veže ljubezen in nihče nas ne bo ugonobil. S to ljubeznijo pojdimo v boj do končne zmage. Dr. Vilfan zaključi zborovanje, ki je zgodovinskega pomena. Danes na prvo obletnico smo Tržačani na najslovesnejši način izrazili zvestobo do Jugoslavije in pripravljenost za dosego tega cilja. Danes smo postavili mejnik, ker smo nedvomno povedali, da tudi Trst in vse Primorsko spada k Jugoslaviji. Pog^bimo svoj boj v kulturnem in socialnem delovanju, v skupnem složnem delu. Še enkrat: Hvala vsem, posebno pa dr. Korošcu! (Dolotrajno ploskanje, živijo Korošec, živela Jugoslavija.) Vse občinstvo za-ooje: »Hej, Slovani!« Bil je nad vse lep ter za bodočnost slovenstva v Trstu pomenljiv dan. Ljudska veselica pri Sv. Ivanu. Popoldne se je vršila pri Sv. Ivanu velika ljudska veselica, katere se je udeležila nebrojna množica ljudstva iz Trsta in okolice. Ob 5. uri popoldne se je pripel jal dr. Korošec v spremstvu dr. Rv-bara in dr. Wilfana. Množica je priredili pred Narodnim domom dr. Korošcu viharne ovacije. Svetoivanska dekleta v narodnih nošah so obsule dr. Korošca s cvetjem. Gosta je pozdravila gdč. Stana Gr-mekova. Dr. Koro&ec se je a prisrčnimi besedami zahvalil za sprejem. Nato je odšel med viharnimi klici skozi špalir okoličan-skih deklet v narodnih nošah na slavnostno okrašeni vrt Narodnega doma. Nato se je pričela veselica. Petje in deklamacije. Pel je mežan zbor tržaške Glasbene Matice. V imenu tržaških narodnih društev je pozdravil načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Wilfan. Nato je zapel pevski zbor Glasbene Matice ^Dneva mu pripelji žar«. Po de-klamaciji gdč. Kralj: »Mi vstajamo« in po nastopu pevskega društva »Hajdrih« s Proseka je pristopila k dr. Korošcu na čelu kontoveljsko-proseških deklet v narodnih nošah gdč. Alojzija Nabergoj, ga pozdravila v prisrčnem govoru in mu izročila šopek cvetlic v narodnih barvah ter denarni prispevek Kontoveljcev in Pro-sečanov za narodno šolo v Mariboru. Med splošnim navdušenjem je stopil nato dr. Korošec na verando, da se še enkrat zahvali za pozdrave Tržačanov in "zame slovo. - t * «y . v Velikansko navdušenje je sledilo govornikovim besedam. Ljudstvo je stoje zapelo »Hej Slovani« in »Lepo našo domovino«. Pevski zbor Glasbene Matice Premrlovo -Zdravico« in Medvedovo »Našo zvezdo«. Dan, ko je imel Trst dr. Korošca v svoji sredi ostane neizbrisen. Trst je manifestiral za jugoslovansko državo, našega Trsta, naše Adrije ne sme dobiti tujec! To je klic, to zahteva našega ljudstva ob Adriji, Rešiiev hrvatskega vprašanja. Hrvatski minister dr. Unkelhauser in ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle se mudita na Dunaju. V sredo zvečer je bil poklican na Dunaj hrvatski ban Miha-lovič, ki bo sprejet v avdienco. Zagrebške »Novosti« z dne 30. t, m, pišejo: Kakor smo izvedeli, je padla včeraj važna odločitev glede usode Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Dalmacija bi se imela pridružiti Hrvatski, Bosna in Hercegovina postaneta banovina s svojim banom in saborom, ki bo pošiljala po 40 poslancev v budimpeštanski parlament.« — »Hrvatska Riječ« pravi, da se že dolgo časa dela na tako rešitev hrvatskega vprašanja. Za Trsi. 30. maja t. 1. se je v Gradcu vršil ustanovni občni zbor štajerske podružnice »Državne zveze avstrijske industrije«. Ob tej priliki je predaval gosposkozbornični član Alfred vitez pl. Escher iz Trsta »o pomenu Trsta in Adrije za Avstrijo po vojni.« Tu gre za našo kožo in je potrebno, da vsak naš človek ve, kako nas hočejo Nemci odriniti od našega morja. Vitez pl. Escher je izjavil: •^Koristi Trsta se popolnoma krijejo s koristmi države. S pomenom Trsta se je dunajsko časopisje doslej vse premalo pečalo in v tem se zrcali veliko premajhno zanimanje dunajskih merodajnih krogov. Hvalno izjemo je delalo graško časopisje. Nato je podal govornik pregled zgodovine Trsta, odkar je mesto pod avstrijsko oblastjo. Vse svoje pridobitve in uspehe svojih kolonialnih prizadevanj je Trst v napoleonskih vojnah izgubil in še-le leta 1815. se je začel velik preobrat. Od tedaj pa do petdesetih let je dosegel veliko višji promet nego nemške severnomorske luke. Ta razvoj je prinesel živahno priseljevanje iz Nemčije pa tudi iz Levante. Vdeležba iz Avstrije je pa bila žal zelo majhna in tako jc ostal lokalni in trgovinski jezik kakor v Sredozemskem morju tako tudi v Trstu — italijanski. Iz tega je tudi jasno, zakaj si je mogla nemščina v Trstu le počasi pridobivati tal. L. 1815. je znašal pomorski promet 170.000 ton, 1. 1855. pa že 740.000 ton. To je bil višek za Trst. Poslej je razvoj zaostal, kar je pomenilo spričo hitrega raz-cvita konkurenčnih luk v Evropi nazadovanje. Vzrok temu je bilo zapoznjenje v zgradbi železniške zveze z notranjostjo ter izguba Lombardije in Beneške; razen tega se je ogrski promet obrnil na Reko. Glavni vzrok nazadovanja pa je bil v tem, da je namesto jadernic stopila paroplovba, ki je mogla pretovoriti veliko večje množine ter je napotila promet v severno-morska pristanišča in v srednjo Evropo. Na boljše se je obrnilo, ko se jc uvedla diferencialna carina v prilog Trsta, s katero se je izravnala dispariteta železniških tarifov, in ko se je začelo ustanavljati parno brodovje. Kako izredno važna je ! bila ta odredba, kaže okolnost, da je zna-I šalo brodovno stanje v Avstriji 1893. leta ! 139.000 ton. 1. 1913, pa 720.000 ton, z ogr- skim ladijskim prostorom pa milijon ton. S tem je stopila Avstrija na deveto mesto pomorskih narodov. Če ne bi bila prišla vmes vojna, bi imela Avstro-Ogrska danes 1V4 milijona ton ladijskega prostora. Nadaljno povzdigo je prinesla Trstu ustanovitev terminskega trga za kavo. Zveza Avstrije z Nemčijo daje upanje, da bomo bodočo gospodarsko vojno prestali. Sklenile se bodo prednostne trgovinske pogodbe s Turčijo in nevtralnimi balkanskimi deželami, začelo se bo zamenja-vanje surovin Jn industrijskih izdelkov s temi deželami v velikem obsegu. Po sklepu miru in osvoboditvi trgovine se bo začel najprej živahen pomorski promet v Levanto, pri čemer bo lastni ladijski prostor, ki je v dalmatinskih Iukah varno spravljen, zelo dobrodošel. Bodoče izboljšave in olajšave v železniškem prometu in na morju bodo tudi prehodnemu prometu v Švico in južno Nemčijo odkazale važoo vlogo in preskrbele avstrijskemu morskemu tržišču nadaljno važnost. Dalje se bodo izkoristile planinske vodne sile, ustanovile se bodo nove pomorske proge v severno Afriko, Španijo, zapadno Afriko, Nizozemsko Indijo, Perzijo, obnovil in razširil se bo zakon za pospeševanje mor-narstva, pomnožilo Število ladij, razširil terminski trg za kavo, pritegnile se bodo trgovske in tehnične moči iz lastne in nemške notranjosti in ustanovila se bo v Trstu nemška navtična šola — vse to bo koristilo razvoju Trsta. Kot izhodna postaja bo dobil Trst tudi od velikih nemških brodnikov, ki so imeli doslej izhodišče za svoje proge v Genovi, novih življenjskih moči. Ker je vse to zvezano z velikimi stroški, nastaja vprašanje: Kako naj varujemo to svojo posest? Dokler nam Italija in njeni zavezniki med Valono in Brindisi zapirajo prost vhod in izhod iz Adrije, se trgovinska plovba ne more svobodno razviti. Zato je za nas nujno potrebno, da vzamemo v posest Valono in njeno ozadje; to zahteva interes samoohrane in naš položaj kot velesila. Ne gre več samo za italijanski iredentizem, ki nas gmotno in moralno slabi, marveč za našo gospodarsko bodočnost vstaja drugo nevarnejše vprašanje: slovansko gibanje, ki se šopiri na jugu in gre za tem, da nemškim pokrajinam zapre pot dojmorja. To se ne more zgoditi, kajti naši nemški zavezniki imajo enake interese na razvoju Trsta in njegovega prometa, kakor na razvoju lastnih pristanišč v Severnem morju. Narodni boji se morajo iz Trsta pregnati. To se pa more le zgoditi, če se avstrijska Furlanija med Sočo in Tržičem pritegne v tržaško ozemlje, maloštevilne slovenske kraje ob robu Krasa pa radi odstopimo Slovanom. Ako se bomo držali teh smernic, potem Trst ne bo samo zgodovinsko zanimiva označba na papirju, marveč bo mogel izpolniti syoj namen in z avstrijsko pomočjo postati važen posredovalec trgovine in prometa za Avstrijo.« Tako usodo so nam torej namenili Nemci: Morje in pot do njega hočejo enostavno zase; kar govore o Avstriji, je pa le radi lepšega, mislijo na nemštvo. Nam prepuščajo Kras ... Kraševec bo smel hoditi v Trst tlakati ceste in prenašati vreče — nemškemu gospodarju. Kaj nameravajo napraviti z 80.000 tržaškimi Slovenci — ker pravijo, da se mora narodni boj iz Trsta pregnati —, kaj z okoličan-skimi in goriškimi Slovenci? V morje jih vendar ne morejo pognati! Naj pribijemo radi značilnosti, da hočejo Nemci Slovencem njih najdragocenejše davne pokrajine enostavno oteti, dočim sami vpijejo, da si ne dado vzeti niti enega Nemca in niti pedi naseljene zemlje. V današnjih dneh bi se moral take politične morale sramovati tudi manj kulturni narod, nego je nemški. Protest koron Slovencev proii Mm\ KoroSKiu Remcev io n-nemfaev. »Mir« piše: Plameneč protest dvigamo zoper to, da so se drznili ti ljudje zastopati pred cesarjem tudi koroške Slovence! Kdo jim je dal za to legitimacijo? Slovensko ljudstvo na Koroškem ne! Kon-štatiramo: Kljub znanemu in dokazanemu pritisku od nemškouradne strani in kljub očitno potvorjenemu ljudskemu štetju na Koroškem je bilo 1. 1910 naštetih okrog 83.000 Slovencev. Renegati, nemškutarji so se dali zapisati za Nemce. Torej je bilo naštetih le 83.000 narodno zavednih Slovencev. Od teh 83.000 narodno zavednih Slovencev pa ni bil niti eden izmed udeležencev deputacije izvoljen za njihovega zastopnika. Kot Slovenci šteti koroški Slovenci imajo v državnem zboru enega zastopnika (Grafenauer) in v deželnem zboru dva zastopnika (Grafenauer in Ellers-dorfer) in če kjerkoli nemškutarji, narodni odpadniki nastopajo potem kot zastopniki teh 83.000 narodno zavednih Slovencev, je to čisto navadno politično sleparstvo! Člani deputacije. ki so zastopali pred cesar- jem Slovence, so se pri ljudskem štetju pisali za Nemce. Od 21 članov deputacije je 7 rojenih Slotencev; ta številka je z ozirom na število prebivalstva v deželi pravilna. Toda ker je deželni glavar pred cesarjem trdil, da je samo petina prebivalstva v deželi slovenska, so na Dunaju utajili kar tri rojene Slovence, Mihorja, Lučovnika in Kul-tererja. Mihor in Lučovnik sta še na Bin-koštni ponedeljek v Celovcu nastopala kot Slovenca, na Dunaju pa so nastopali kot Slovenci le še Scheriau, Grančnikov Ze-pej, Pipp in ukovški Ebrlich! Sicer bi bila pač nevarnost, da bi cesar vprašal, kako je v deputaciji kar 7 Slovencev, če je res le ena petina koroškega prebivalstva slovenskega! In to bi bilo neprijetno, kaj ne? Ena neresnica drugo odkrije in tako bi s« morda razgrnila vsa zavesa, v katero so zastrli na Dunaju pravi položaj na Koro škem. »Zastopniki Slovencev« v deputaciji so se pri ljudskem štetju vpisali za Nemce! Trije žive ob skrajno narodni meji, Scheriau v Mostiču, Ehrlich v Ukvah ln Pipp na Brdu. Scheriau je iz sodnega okraja Svinec, kjer ie prepovedano vlagati toib« v slovenskem jeziku, ker da je okraj popolnoma nemški, torej ne narodno meianl Tu se vidi vsa politična lumparijal Ce gre za pravice Slovencev, velja sodni okraj za čisto nemškega, če pa je za nemško-oad-onalno politiko koristno, pa dajo okraj lakaj za narodnomeša«. še več, za. slovenski okraj; saj je Scherbu zastopal v deputaciji samo Slovence. S tem, da so nastopali Ehrlich, Pipp in Schcriau kot zastopniki Slovencev, so Nemci priznali, kje da tefi« narodna, jezikovna meja! To je dragoceno priznanje, ki ga Nemci ne bodo mogli več utajiti! Značilno je pa, da iz sodnih okra* jev, kjer Slovenci kompaktno žive, niso mogli dobiti niti nobenega nemškutarja, ki bi hotel igrati vlogo narodne dvoživke, ne v podkloštrskem, ne v beljaškem, ne ro-žeškem, ne v dobrolskeir-, ne v kapelskem in ne v pHberŠkem sodnem okraju. Če gredo Nemci in odpadniki slovan* skega naroda pred cesarja, svobodno {laf Cesar je njihov kakor naS vladar! Svobod« no jim, da zastopajo tam svoje misli, najodločneje pa protestiramo, da se progtala* jo za zastopnike Slovencev ljudje, ki so po svojem mišljenju, čustvovanju in delo* vanju odpadli od svojega naroda in so postali to, kar so, s pomočjo Nemcev v bojij proti Slovencem!« Iz Solile. Avstrijski cesar in cesarica v SofljL Njegovo Veličanstvo cesar Karel ln Njeno Veličanstvo cesarica Žita sta prišla v Sofijo v petek, dne 17. maja ob 3. uri popoldne na obisk svojih zaveznikov Bolgarov in svojih sorodnikov, kraljevske bol-garske družine. Sprejem je bil veličasten, tako na ko* Iodvoru, kakor tudi pri prekrasnem slavoloku, kjer je cesarsko dvojico pozdravila tudi tukaj živeča avstrijska in ogrska kolonija; točno ob 6. uri zvečer bili so predstavljeni cesarju v slavnostni dvorani avstrijskega poslaništva zastopniki tukajšnjih avstrijskih in ogrskih društev, med temi tudi trije Slovenci: gg. Andenvald, Verhov-šek in I. podpredsednik društva Avstrijcev v Bolgariji, g. Ivan Kenda, s katerim se je cesar dalj časa razgcvvarjal; ko je pri tem prišel govor tudi na Kendov rojstni kraj Bovec, je rekel cesar: »Da, da, znano mi je, da je tudi ta lepi kraj mnogo trpel, toda potrudili se bomo, da napravimo to mesto še lepše, kakor je bilo,« Drugi dan si je ogledal cesar neka) najvažnejših bolgarskih zavodov, historični muzej itd. ter se popoldne odpeljal v bolgarsko glavno taborišče. Tukajšnji poslanik grof Czernin pa je priredil na čast Njenemu Veličanstvu cesarici čaj, h kateremu so bili povabljeni najvišji tukajšnji krogi, vsi zavezniški in nevtralni poslaniki, vsi bolgarski ministri, pred-stavitelji najvišjih uradov, tukajšnji gospod knezonadškof z gospodom župnikom oo. kapucinov in glavni poveljniki tukajšnje garnizije; te visoke časti pa so bili deležni tudi prej omenjeni trije Slovenci s svojimi soprogami. Ob prihodu ljubke in velesim-patične avstrijske cesarice so zaorili ob zvokih avstrijske himne in bolgarske »Šumi Marica« navdušeni pozdravi, nakar je bilo cesarici predstavljenih nekaj soprog bolgarskih ministrov. Potem so sedli k bogato obloženi mizi s sladoledom, pecivom in čajem. Otroci tukajšnje katoliške š^le, nad 300 po številu, s šolskimi brati in sestrami na čelu, so zapeli spodaj na dvorišču cesarsko pesem, neka učenka pa je cesarici, ki je stala pri oknu, deklamirala srčne pozdrave in udanostne izjave otrok, katerim se je cesarica najljubeznivejše zahvaljevala.. Splošno je napravi'a mlada cesarska dvojica v srcih vseh Bogarov in Avstrijcev s svojo brezmerno ljubeznivostjo in dobrosrčnostjo izredno dober vtis in bodo ti srečni dnevi ostali nepotabljivi ln v trai- nem, prijetnem sponimu vsem, ki so ju videli ali celo visoko čast imeli, z Njimi govoriti. Omeniti moramo še, da so se pri tej nriliki razdelila i najvišja odlikovanja in je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono tudi gospod Ivan Kenda, za zasluge, ki si jih je pridobil z obilnim in radodarnim podpiranjem vseh avstrijskih in bolgarskih dobrodelnih zavodov, šol in sirotišnic. Gospod Kenda je s tem prejel že četrto odlikovanje. Iskreno čestitamo! Slovenski tabor v Dnižmirje. Predpriprave za shod. Družmirje je lična vas tik mesteca Šoštanj. Ljudstvo je želelo shod. Priprave za shod, da sprejme domačin svojega domačina na lepi slovenski zemlji, so bile naravnost velikanske. Že nekaj dni so gospodične in dekleta pletle krasne vence, da z ozaljšanimi prostori in okinčanimi domovi sprejmejo Jugoslovane v gostoljubni kraj. Možje in fantje so postavili tri velikanske mlaje, izmed katerih je bil mlaj na zborovališču 33 metrov visok. Slovenske trobojnice so plapolale z dreves, katera so videli potniki po celi dolini. Na vseh hišah so visele slovenske in cesarske zastave, Veselje je navdajalo stare in mlade, da se jim je posrečilo podati tako lepo lice slavnemu Družmirju. Prepoved shoda. Velika žalost sc je polastila vseh, ko so zvedeli, da je vlada shod prepovedala. Poparjeni so bili vsi in nevoljni ter ugibali, kaj bo. Slovenjegraško glavarstvo je v zadnjem trenutku prepovedalo shod, utemeljujoč to prepoved s trditvijo, da je »mir in red v nevarnosti«. Nemškutarji so kar besneli že ves teden in tekali v Slovenjgradec in v Gradec k namestniku Claryju ter zahtevali, da morajo shod prepovedati, To se jim je posrečilo. Poslanec dr. Verstovšek se je radi prepovedi Britožil in vložil ugovor v Gradec in na 'unaj. Seveda ni dobil do srede nebene-ga odgovora. Vsega ljudstva ni bilo mogoče več obvestiti o prepovedi, skrbeli pa so za to uradi. Oni so hitro naznanili prepoved v nemških listih, kateri so bili posneti v zadnjem trenutku še v »Slovencu« in »Slov, Narodu«. Povabljeni poslanci se vsled prepovedi shoda niso vsi pripeljali v Družmirje, pač pa je došel poslanec dr. Verstovšek v svoj okraj, ker je bil prepričan, da se bodo zbrale velikanske množice ljudstva. In ni se varal. Že v sredo popoldne je bil praznik v Družmirju. Domačini so dobili novega poguma, ko je prišel poslanec med nje. Pevci zaslužijo lavorjev venec. Okrog velikana mlaja se je zbrala vesela družba pevcev, krasnih deklet, nežnih gospodičen, vrlih fantov in veselih mož, roko v roki so se držale kmečka dekleta in mestne gospodične ter popevale kakor slavčki. Sftari sivolasi možje so se rinili k pevcem, da bi lažje ubirali svoje glasove med izbOrno petje. Narodne himne in narodne pesmi so se vrstile druga za drugo. Za vsako pesmijo je zaoril iz tisoč grl gromovit Živijo, Pevci so bili ne-utrualjivi. Ko so gostje odhajali na vlak, so jih spremljali pojoč na kolodvor. Povratek na dom. Od 2, do 7. ure so vztrajali ljudje na zborovališču. Le počasi so se poslavljali iz prikupljivega Družmirja. Spremili smo goste na kolodvor, slovenska pesem se je razlegala po mestu. Dohod na kolodvor je bil zabranjen. Pevke so se postavile ob progi in v srčno slovo zapele odhajajočim »Lepa naša domovina«. Po odhodu vlaka so se domačini šo- , štanjčani in Družmirčani s poslancem dr. I Verstovškom zbrali v hotelu Avstrija. Za poldrugo uro so smeli v mestu odpreti gostilne. Pesem za pesmijo je krožila znova. Dr. Mayer je napil v izbranih besedah mladini, ki je naš up in naša nada. Tik pred 9. uro so zapustili vsi gostilniške prostore in sc pripravili na odhod. Pred stanovanjem dr. Verstovška so pevci zapeli Še podoknico »Slovan na dan«. Ljudje so se zbirali takoj zopet tukaj \n mirno poslušali čudovito ubrano petje, Dr. Verstovšek je stopil na ulico, se še enkrat zahvalil za to požrtvovalno narodno delo na današnjem velepomembnem dnevu in jih pozival, da ohranijo ta lepi shod v trajnem spominu, Red in mir. Ves popoldan je vladal najlepši red. Razen razburjenja na raznih cestah, kjer so žandarji ustavljali ljudi, se nikjer ni kalil mir. Vse se je vršilo v najlepši složno-sti in zadovolinosti. Le zvečer jc neka nemška šoštanjska frajla kazala pevkam oddaleč dolge nosove in s tem tudi svojo nemškuiarsko kulturo. Oblastveni zastopniki in tujci so občudovali veliko navdušenje, ki ni bilo umetno, prišlo je iz srca. Bilo je pravo navdušenje brez pijače, brez vina, brez piva, dasiravno so se nam smilili marsikateri potniki, ki so prišli več ur hoda, pa niso dobili nikjer niti požirka okrepčila. Tako se je vršilo slavje obletnice maj-niške deklaracije v lepi vasi Družmirje. Družmirčani so ponosni na svoj kraj. Ta dan jim ostane zgodovinski dan. Pismo iz Gorice. Gorica, 28. maja, Na binkoštno soboto je imel deželni šolski svet za Goriško-Gradiščansko pod predsedstvom tržaškega namestnika Frie~s-Skeneja v Gorici sejo. Te seje so se udeležili vsi člani šolskega sveta. To je razveseljivo dejstvo. Seja jc bila zelo važna. Saj je šlo pri tej seji za zopetno otvoritev srednjih in ljudskih šol v mestu in na deželi. — Znano je, da imamo doslej v Gorici le ljudsko šolo s slovenskim, italijanskim in nemškim učnim jezikom v uršulinskem samostanu. Vse druge šole so zaprte. In šc z otvoritvijo te šole so bile združene razne težkoče, ki so se končno premagale. Otroci moškega spola bi namreč nc smeli obiskovati šol v teh zavodih. Enako bi moške učiteljske moči ne smele poučevati v teh zavodih. Pri tej seji se je razpravljalo, ali ne bi s prihodnjim šolskim letom kazalo otvoriti vseh šol v Gorici. Vnela sc je živahna razprava, v kateri so zlasti slovenski člani deželnega šolskega sveta nastopili z odločno zahtevo, da naj se s prihodnjim šolskim letom otvorijo vse srednje šole, moške in ženske. Vladni zastopniki so izražali proti tem zahtevam svoje pomisleke in se zlasti sklicevali na to, da so sedanji šolski prostori v mestu po veliki večini zasedeni po vojaštvu. Proti temu so slovenski člani zahtevali od vlade, naj pri vojaštvu ukrene vse potrebno, da se šolske stavbe izpraznijo in popravijo, Ker so tem zahtevam pritrdili tudi laški člani deželnega šolskega sveta, je obveljal sklep, ki poziva vlado, da s prihodnjim šolskim letom otvori v Gorici vse gimnazije, realko, moško in žensko učiteljišče in vse ljudske šole. Zadnje čase se je širila govorica, cla namerava vlada opustiti žensko učiteljišče. Zaradi te govorice, ki je izvirala iz še precej verodostojnih krogov, je bila pri tej seji vlada interpelirana, ali slone take govorice na resnični podlagi. In če so te go-gorice resnične, potem moramo brezobzirno protestirati proti tej vladni nameri. Saj je žensko učiteljišče v Gorici edini višji dekliški zavocl na Goriškem, namenjen Slovenkam, Italijankam in Nemkam. Če bi se ta zavod zatrl, potem bi se morali zatreti vsi drugi razredi, ki so v zvezi s tem učiteljiščem, tako slovenska moška in ženska vadnica, nemško-slovensko-ita-lijanska moška in ženska vadnica in potem še italijanska moška in ženska vadnica. Ta korak vlade bi bil za naše šolstvo v mestu naravnost katastrofalen. — Namestnik je na to interpelacijo pomirjevalno odgovoril, da vlada nima namena tega storiti in da tozadevne govorice slone na zakotnih informacijah. Upajmo torej, da se s prihodnjim šolskim letom zopet otvorijo vrata naši šolski mladini v Gorici. Kaj bo pa z zavodi »Šolskega Doma«? »Šolski Dom je za goriške Slovence življenjske važnosti. Koliko tisoč in tisoč otrok se je v teh zavodih žc izšolalo in dalo Slovenccm in državi dobre može. Saj je naravnost škandal, da vlada šol v teh zavodih še ni podržaviia. »Šolski Dom« je izvrševal svojo domoljubno nalogo v polni meri. Pač zasluži sedaj, ko so goriški Slovenci prestali grozno vojno preskušnjo, da ga država vzame pod svoje okrilje, in to tembolj, ker so se hiše društva »Šolski Dom« kljub vojni še precej dobro ohranile. Prenehati mora enkrat za vsol«, vTrlrreva- ljudskih šol po zasebnikih, ko je pa država zato tu da skrbi za izšolanje otrok, bicer imamo Slovcnci od goriškega magistrata ustanovljeno slovensko ljudsko šolo, katere pa vsled velike oddaljenosti cd mesta m obiskovalo skoraj nič otrok. Ker se je tok časa izpremenil in razmere na goriškem magistratu — vsaj na videz — tudi, potem naj mestni komisarijat premesti slovensko šolo iz Podturna v sredino mesta. Nič napenega bi ne bilo, ako bi sc slovenske ljudske mestne šole premestile v »šolski Dom«. Na vsak način pa se morajo slo-venske mestne ljudske šole premestiti iz rod turna v mesto. — Dobro in pošteno bi s i i • r> vlada ali mest0 razbremenilo »Šolski Dom«, in da bi enkrat prenehali s tlačenjem goriškega slovenstva. »Šolski Dom« ,e vzgajal svojemu narodu, veri in cesarju zveste može, in bi ne bila nikaka sramota za državo, ako bi ta njegov trud priznala. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 31, maja. Veliki glavni stan: /o;na skupina kraljeviča Ruprcta. . , ^oji menjajoče se sile. Manjši pehotni boji. Vojna skupin« nemškega cesarievica. Sovražnika, ki sc je umikal 's fronic ob Ailetti južno od .Oise, smo ostro zasledovali čez Oiso in Ailetto in dosegli črto Brehgny-St. Paul-Trosly-Loire. Severno od Aisne smo v neprestanih bojih vrgli sovražnika čez Bicuzy in Chavigny. Južno od ooissona je Francoz s konjenico in pehoto izvršil silen protinapad, pa ga je naš ogenj uničujoče zagrabil in porazil. Preko-, račili smo cesto Soissons-Hartennes. V smeri proti Fete en Tardenois d jugozahoda čez Marno in od jugovzhoda privedene francoske divizije nis:i kliub obupnim protinapadom nikjer mogle ustaviti naših prodirajočih zborov. Sovražne postojanko v ozadju pri Arcyju m Rozoy lc Grard smo predrli. Južno od Fere en Tardenois smo prišli do Mame, Višine pri Champ-voisy, St. Gcmme in Romigny so v naši Posesti. Na južnem bregu Vcsle zahodne cd Reimsa smo vzeli Germigny, Gueux ir Thillois. Ujetniki in plen se neprestano mno-že: nad 45.000 ujetnikov, veliko nau 400 topov in na tisoče strojnih pušk. Berlin, 31. maja, zvečer. Na bojni črti od Noyona da zahodno od Reimsa naš na-7 pad dobro napreduje, Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. * ♦ * Berlin, 30, maja. Wolff; Francozi sc na mnogih točkah žilavo branijo. Krvave sovražne izgube so na dotičnih točkah posebno težke. Berlin, 30. maja. Wolff: četrti dan nove velike bitke se je razširila bojna črta ze nad 80. km. Prelom meri na naiglobo-kejšem mestu 52 km; sovražniku smo odvzeli 3000 štirijaških kilometrov deloma najrodovitnejše zemlje. Zasedli smo stra-tegično važne točke in odvzeli sovražniku dragocene železniške zveze. Novi dogodki so znatno približali nemško vodstvo svojemu cilju: razbiti sovražno bojno črto in sovražna bojna sredstva. Poleg 45.000 ujetnikov so izgubili Francozi in Angleži, posebno Francozi, veliko mrtvih in ranjencev; najtežje žrtve krvi so žrtvovale posebno rezerve, ki so jih pripeljali in vrgli zelo hitro v boj; deloma brez podpore's topovi so morale napadati s protinapadi brez koristi za nje. Niti približno ne moremo ccniti vrednost, ki jih je izgubil sovražnik v vojnem blagu in vsakovrstnem orodju na obsežni fronti. Plen trajno raste; veliko število izgubljenih topov, strojnic, streliva, taborov in skladišč dokazuje bolj, kakor vsaka beseda, da se ne more govoriti o urejenem, metodičnem umiku, Bcriin, 31. maja. Wolff: Južno od La Vilic Auboisa smo zaplenili 33 topov, severno od Brieula-sur-Vesle pa dva nepoškodovana železniška topova z lokomotivami. V dolini Aisne jc ostale veliko topov, Ncmci so zaplenili pri Pinonu francosko 14.5 cm baterijo s strelivom in z avtomobili. Zahodno od Reimsa so zaplenili Nemci več železniških vlakov z lokomotivami in s topovi, Berlin, 31. Wo!ff poroča o izgubah 21. angleške divizije: 64. brigada je izgubila 33 odstotkov ujetnikov, krvave izgube znašajo 30 odstotkov; izgubila je torej nad 60 odstotkov; 62. brigada 21. angleške divizije je izgubila 35 odstotkov ujetnikov; druge izgube znašajo 35 odstotkov; skupno znašajo torei izgube 70 odstotkov, 110. brigada je i7gubila 60 odstotkov ujetnikov, krvave izgube znašajo 25 odstotkov. Pri Cornucyju je ojačila 62. brigado 7. briga-ga 26. divizije, ki je izgubila 50 odstotkov ljudi. Pionirji 23. divizije, ki so ojačili 61 Krirfnrtrt en izrfnKili /O v' - , v inU, o v v. j'. ljudi. Francosko pore£i'<\ Pariz, 30. maja, zvečer. Bilka j« tr»-iala cel dan z isto silo na ccli frn«»; V«/- Str l t skupine, ki so se trdno ustalile v zahodnih izhodih Soissonsa, so zabranile tam vsako sovražno napredovanje. Na jugu držimo levi breg Oise, v središču se sila boja ni zmanjšala. Nemci so vzeli Ferc-en Tardenois-Voziley in so pomnožili napore v smeri proti Ville-en-Tardenois. Na desnem krilu in severozahodno od Reimsa smo držali svoje postojanke. Poročila iz bitke v Franciji, Cesar Viljem si je ogledaval v Craon-ni bojišče skupno s Hindenburgom in t nemškim cesarjevičem, — Reims so obkolili Nemci v obliki klešč in pričakujejo, da bo vrgel tja Foch velike rezerve, da vzravna položaj. — Iz Rotterdama poročajo, da so Francozi že izpraznili Reims. — Na Flandrskem in pri Montdidierju so pričeli Angleži in Francozi silnejŠe streljati. — V francoski zbornici so predlagali, naj se izselijo iz Pariza vse šole. — Splošno se sodi, da se bo francoska vlada zopet preselila v Borde«wix, Pariški mestni svet je vprašal Clemenceaua, če je Pariz v nevarnosti in če bodo mesto smatrali za trdnjavo. Clemenceau je odgovoril, da se mora še posvetovati s Fochom, predno more podati izjavo. Boji v Franciji. Matin« poroča: Vrhovno poveljstvo šc ni moglo zbrati dovolj rezerv, da ustavi ofenzivo. >Petit Parisien« pravi: V sedanjem trenutku je najbolj nevarno, da pride sovražnik do črte Choteau - Thierry in do železniške črte Pariz-Clalons. — »Homme libre« brani napadeno vrhovno poveljstvo in pravi, da ni moglo braniti istočasno morja in Pariza, Priprave na italijansKem. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 31. maja. Uradno se poroča: Bojevanje v ozemlju Tonale je bilo včeraj omejeno na artiljerijski ogenj. Načelnik generalnega -štaba. Mir s Mg. Dunaj, 31. majnika. (K. u.) Danes se razglasi avstro-ogrsko-finska pravno politična dodatna pogodba k mirovni pogodbi, ki obsega določila o obnovitvi javnih in zasebnih pravnih odnošajev, o nadomestilu civilne škode in o zamenjavi \ojnib ujetnikov in civilnih internirancev, o amnestiji in o postopanju s tistimi ladjami in tovori, katerih se jc polastil sovražnik. Narod sehi. Pred štirimi tedni smo se obrnili do narodno zavednih Slovencev s prošnjo, naj osnujejo do deželi slovenski krajevne odbore in odseke, ki bi zbirali člane za Slovenski glediški konzorcij v Ljubljani. Prosili smo, da bi se oglasili novi člani vsaj lo 12, maja t. 1. Dasi je bil rok prav kratek, je bil jspeh tega poziva vendar še dosti ugoden. Posebno lep je bil v Idriji, kjer je krajevni cdbor pod načelstvom g. not. kand. Tav-eesa do 12. maja nabral že nad sto delnic po sto kron. Tudi naši junaki na frontah, vsak trenotek v smrtni nevarnosti, so se (pomnili našega kulturnega zavoda: slovenski vojaki v bolnici v Soškem Vidmu so >oslali 1000 K, častniški zbor naskakoval-icga bataljona 42. d. p, divizije, vojna po-.ta 136, pa je nabral 910 kron — posebno jub dar, ker nam je došel od bratskega lebla našega troedinega jugoslovanskega »aroda — in tudi pri drugih oddelkih se hirajo darovi za slovensko Talijo, Stopili pa so na plan tudi denarni zarodi. Jadranska banke'je pristopila kon-iorciju z vsoto 20.000 K in s tem pokazala, !a umeva, kake važnosti je za kulturo do-iro narodno gledišče. Naj bi jo v obilni aeri posnemali in prekašali tudi drugi de-arni zavodi. Vendar je bil rok do 12. maja t. L ve-fko prekratek, da bi se mogla razpresti »odrobna organizacija po vseh slovenskih crajih. A prav taka organizacija nam je ko socialnodemokratično agitacijo s silo, 4- Anglija proti Japonski. Angleški poslovodja v Petrogradu je izjavil ljudskemu komisarju zunanjih zadev, da se bo zavzemala angleška politika za nedotak. Ijivost Rusije v vzhodni Aziji, Angleška vlada zavzema stališče, da morajo Japonci prej ko mogoče umakniti tudi zadnji svoj v Vladivostoku izkrcani oddelek. --j- Za predsednika nemškega držav« nega zbora namerava centrum predlagati posl, Fehrenbacha, -f Tajna vojaška pogodba Japonsko s Kitajsko. *Shang-hai Gazette« poroča; Tajna vojaška pogodba, ki sta jo sklenili Japonska in Kitajska, določa: Japonska organizira kitajsko policijo. Japonska prevzame vodstvo vseli kitajskih arsenalov in ladjedelnic hi sme v vseh delih Kitajske kopati železo in premog in dobi vse pred-pravice, ki jih je zahtevala na Mongolskem in v Mandžuriji, Določili so odredbe, ki podvržejo finance in vzgojo v Kitajski japonskemu vplivu. Japonska je dosegla, da je formulirala Kitajska pogodbo z ostjo naperjeno proti Nemčiji in da verjame anglosaški narod na obeh obalih Atlantskega oceana, da traja pogodba le med sedanje vojsko. -f Vsled novih sijajnih uspehov na zahodni fronti bodo, kakor poroča korespondenčni urad z Dunaja, tri dni obešene zastave na vseh vojaških poslopjih. Dnevi darovanja za slovenske vojne slepce, invalide in sirote. 1. Po celi deželi od 1. do 4. junija zbirke darov, 2. V Ljubljani bo danes popoldne in jutri v nedeljo po ulicah prodaja cvetlic, sladščic, razglednic, Preplačila se hvaležno sprejemajo. 3. V času cd 1, do 4. junija bodo da« rovali naši trgovci. — Prevzvišenega knezoškofa dr. An« tona B, Jegliča je izvolila občina Borovnica v svoji seji dne 30, maja radi neštetih zaslug dvajsetletnega neumornega dela za blagor cerkve in naroda za častnega občana. —- Novomašmki. Jutri v nedeljo bodo prejeli sv. mašniško posvečenje sledeči gg. bogoslovci ljubljanske škofije ter bodo imeli nove sv. maše: 1. Bertoncelj Valentin 3. junija na Brezjah; 2. Gnidovec Albin 16. junija v Žužemberku; 3. Govekar Leopold 9. junija v Smledniku; 4. Milavec Ciril 9. junija v Planini; 5. Pavlič Anton 9. junija na Prtovču; 6. Podbregar Pavel 9. junija v Vrhpolju; 7, Presetnik Franc 9. junija na Ježici; 8. Rad oš Martin 9. jun. na Radovici; 9. Rožič Franc 9. junija na Koroški Beli; 10. Savli Andrej 4. junija na Brezjah; 11, Jeretina Janez 9. junija v Škocijanu pri Dobu; 12. Pele Josip 16, junija na Vrhpolju. Trije gg. t. j. Logar Josip, Oven Josip in Šolar Jakob bodo po« svečeni pozneje, kar bomo žc naznanili. — Krekova akademija na Jesenicah-Na Telovo, dne 30. majnika, je priredilo Kat. delavsko društvo na Jesenicah v prostorih Delavskega doma Krekovo akademijo, Dvorana je bila napolnjena, Domača društvena godba je s preciznostjo izvajala godbene točke kakor tudi društveni dekliški tamburaški zbor. Deklamacije so bile izborno pogodene, istotako tudi pevske točke, katere sta proizvajala pod vodstvom jurista Savinška moški in mešan zbor. In sicer je deklamirala Lorenčičevo: Kreku gdč, Jerica Rekar, Gregorčičevo Naš Narodni dom pa gdč. Minka Pokeljšek. Verzi so dihali življenje in govorili o talentu dc-klamovalk, Istotako sta dobro deklamirala Gregorčičevo »Velikonočno« Jože Markcž in »V pepelnični noči« Vladimir pl. Kapus. Višek večera pa je bila brezdvomno živa slika Lovrenčičevo »Vstajenje«, katero so morale igralke, ki so naravnost mojstrsko igrale, ponoviti. Vloge so bile v rokah go-spodičen Jerice Rekar, Cilke Bernard, Milice Savinšek, Jerice Čop. Vilino kolo so izvedle gospodične Minka Pokeljšek, Franica Rekar in Minka Pavlic. Pesem vil Ne čakajte Ea^a^T^ 8. vojno posojilo s spremljevanjem tamburaškega zbora je za ta večer uglasbil domačin jurist Slavko Savinšek. Govor Krekovemu spominu je govoril mesto zadržanega gosp. Smodeja urednik Lojze Vrtovec. V imenu Jugoslov. dem. stranke se je poklonil Krekovemu geniju g. Jakob Špicer. — V nedeljo ponavlja društvo igro »Revček Andrejček«. — Iz Tržiča. Dvajsetletnica škofova. V »Našem Domu« je priredilo društvo sv. Jožefa 28. maja skromen spomin na dvajsetletnico škofovo. Slika presvitlega gosp, knezoškofa je bila odičena s papeževo in narodno zastavo, društvene članice so nanesle obilo svežih cvetlic pod sliko in jo z zelenjem ovenčale. Pred okrašeno podobo je opisal g. župnik ogromno delo, ki je je izvršil presvitli na vseh poljih tekom dvajset let, odkar vlada ljubljansko Škofijo. Z živijo klici na ljubljenega nadpastir-ia se je razšlo obilno zbrano občinstvo. — Izobraževalno društvo v škof ji Loki /e na praznik sv. Rešnjega Telesa zvečer v svoji društveni dvorani na najprisr*nejši način proslavilo dva jubileja, ki jih je v teh dneh obhajal naš narod: obletnico majniške deklaracije in jubilej našega cerkvenega nadpastirja. Slovenost prireditve je Eovečala še zlasti navzočnost prevzv, g. nezoškofa, ki se je tisti večer in naslednji dan mudil v Škofji Loki in je pri tej priliki v živem zanimanju za društveno delo po-setil tudi dvorano in prisostoval celo več kot dve uri trajajoči prireditvi. Do zadnjega kota je bila dvorana polna občinstva, ko je vstopil naš ljubljeni vladika od vseh iskreno pozdravljen. Po uvodni koračnici je g. mestni kaplan F. Terčelj s prisrčnimi besedami pozdravil visokega gosta in se spominjal našega nepozabnega Kreka in njegove velike ideje, utelešene pred letom dni po Jugoslovanskem klubu v majniški deklaracifi. Tudi škofjeloška občina je po svojem županu g. Jos. Hafnerju izročila prevzv. knezoškofu pozdrav in mu izrazila svojo vdanost. Po lepo izvedenih pevskih točkah pod vodstvom g. kaplana Anžiča je bil s posebnim veseljem sprejet prisrčen »nastop malih« — treh 61etnih deklic-si-rotic, Slovenke, Hrvatice in Srbkinje pred lepo okrašeno podobo njih očeta Kreka. Njegovemu spominu v čast je bila izbrana glavna točka večera, njegovo lastno delo, igrokaz s petjem »Ob vojski«. Težke vloge — zlasti tiste s petjem — so rešili vsi igralci izvrstno, tako, da bo treba vso prireditev ponoviti. — Odlikovanja. Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik 2. bos. hercegovskega polka Josip La-vrič. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 34. visokogorske stot-nije Josip Cerjak. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil črnovojniški oficijal 27'. črnovojniškega okrajnega poveljstva Roman Treo. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil poročnik 19. letalske stotnije Josip Bati-stič. — Slovenski zdravniki, ki še nimajo stalne službe, se uljudno naprošajo, da pošljejo podpisanemu svoje naslove ter na-vedo: letnico promocije, če, kje in kako dolgo so delovali na kakšni kliniki oziroma bolnici in če imajo za to uradna izpri- ^ čevala (kdor je priobčil kako znanstveno razpravo, blagovoli naj jo poslati podpisanemu,. na zahtevo se bo vrnila). Dr. Mirko Čfernič, ulica Stare pravde štev. 3, I. nadstropje, Ljubljana. — Slovenski odbor v pomoč stradajo-čim otrokom. V sredo popoldne se je vršil v posvetovalnici na mestnem magistratu sestanek, na katerem se je razpravljalo o nevarnosti in škodi, ki preti mladini 1 vsled gladu. Sprožila se je misel, da se osnuje v Ljubljani osrednji odbor, katerega naloga bi bila, posvečati vso skrb in pozornost stradajočim otrokom. Zlasti naj bi se upoštevala taborišča beguncev, pomanjkanja trpeči kraji na Goriškem in Primorju sploh, na ostalem Slovenskem pa zlasti industrijska središča. Odbor naj bi se obrnil tudi do »Središnjega zemalj-skog odbora za zaštitu porodica mobilizi-rovanih i u ratu poginulih vojnika iz kraljevine Hrvatske i Slavonije« v Zagrebu s prošnjo, da bi se po potrebi in možnosti tudi slovenska deca sprejemala na Hrvatskem v prehrano. Dosedaj je namreč tamkaj pri posameznih seljakih nameščenih čez 15.000 otrok iz Bosne in Dalmacije, ki so se tako rešili gotove smrti vsled lakote. Na sestanku se/ je povdarjala potreba po šolskih zdravnikih v Ljubljani, ki je bas sedaj med vojno še veliko večja, kakor je bila pred vojno. Končno je bil izvoljen odbor, kateremu predseduje gospa županja dr. Tavčarjeva, Tajništvo je prevzel g. Adolf Ribnikar. Drugi člani odbora so gg. Lavtižarjeva, Štcbijcva, Vessner-Jeva in Zemetova ter gg. župnik Kalan, dež, sodni nadsvetnik Milčinski in profesor Vadnal. — Iz Dobrčpolj. V eni zadnjih številk smo poročali, da je ustregla kočevska komisija za preživljanje dosedaj komaj 5% strank v smislu zakona od 27. julija 1917. Kot izvemo od verodostojne strani, ti odstotki gotovim gospodom na glavarstvu v Kočevju niso po volji, ker trobijo, da so povišali prispevke za preživljanje še vsaj 50% strank. Recimo, da je to neoporečna resnica. Ali ni vseeno škandal prve vrste, da okrajna komisija po desetih mesecih (danes smo baš 27. maja 1918), odkar je sklenjen v zbornici tozadevni zakon, še ni izpolnila popolnoma svoje dolžnosti ter povišala podporo najzadnji stranki?! Sicer moramo pa pribiti takoj, da ostanemo pri svoji zadnji trditvi, »Rešila« je mogoče okrajna komisija polovico prošenj, toda — kako! V vseh drugih smislih, samo v smislu zakona z dne 27. julija 1917 ne! Če gremo od hiše do hiše, pa se bomo prepričali, da dobiva komaj 5 % strank vzdrževalno podporo kot določa zakon, drugi jo dobivajo le po milosti, oziroma nemilosti kočevske komisije, kjer sedi kljub ogromni večini slovenskega prebivalstva v tem okraju nad polovica Nemcev. Ljudstvo se povprašuje, odkod in zakaj to postopanje? Mi povemo še enkrat: Zato, ker je njihova volja in srce proti nam! Prve plačilne pole za svojce Ameri-kancev so prišle šele te dni; radovedni smo, koliki bodo presledki. — Poročila se je na binkoštni ponedeljek g. Marija Str-nad z g. strojevodjo U. Pustavrhom. Bila je članica Marijine družbe, — Naznanilo o sprejemu gojencev v kn. šk. zavod sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1918/19. Učenci, ki žele vstopiti v I. gimnazijski razred v zavodu 6v. Stanislava, naj se zglasijo v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov pri vodstvu zavoda V času od 1. do 16. junija. Prinesejo naj s seboj spisano prošnjo, naslovljeno na kn. šk. or-dinarijat; kot priloge pa krstni list, potrdilo o cepljenih kozah in šolsko izpričevalo, ki izpričuje, da je učenec z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo. — Vodstvo kn. šk, zavoda sv, Stanislava, dne 15. maja 1918. — Deželna gospodarska pomožna pisarna za vpoklicance in .njih svojce. Vodstvo te pisarne je za čas odsotnosti načelnika gospoda višjega deželnosodnega svetnika J. Hauffena do 23. junija prevzel gospod dr. Danilo Majaron, odvetnik in zbornični predsednik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 18. — Bavarski kralj na Dunaju. Včeraj sta se pripeljala na Dunaj bavarski kralj Ludovik in kraljica Marija Terezija, da vrneta obisk našemu cesarju in cesarici. — Umrl je na svojem posestvu v Tre-ščerovcu pri Karlovcu bivši ban in bivši hrvatski minister dr. Nikolaj pl. Tomašič, star 54 let. — Nove petkronske bankovce namerava izdati Avstrijska-Ogrska banka. — Medeno leto. Od poučene strani se nam poroča, da bo letos, če bo vreme ostalo ugodno, obilo medu. Čebele so zimo v splošnem dobro prenesle. Zgodnja vegetacija jim je v važnem času dala bogato hrano, Vsled menjavanja toplote in mokrote bodo rastline, ki prihajajo v poštev, v splošnem zelo bogato cvetele, — Slovenski Straži so darovali: Podružnica Ligojna pri Vrhniki 400 K; I, Bra-tušek, župnik, Svetinje, 40 K; Janko Go-lias, poročnik, Dunaj VIII., 5 K; po č. g. Fr. Zabretu, vikarju, darovala Marijina družba na Bledu kot del čistega dobička igre »Mater Dolorosa«, 100 K; del čistega dobička I, jugoslovanske kavarne ob priliki godovnega slavlja cesarice Cite, darovala dekliška zveza v Št. Ilju v Slov. goricah, 72 K; po č. g. Fr. Treiber, župniku, Št. Rupert pri Velikovcu, dar Marijine družbe v Št. Rupertu pri Velikovcu, 250 kron; Hren Josip, c. in kr. rezervna bolnica Ptuj, 20 K; po č, g. Sparhakl, kaplanu, Bled, darovala Marijina družba na Bledu čisti dobiček predstave »Mater Dolorosa« — zaostalo — »izročeno že o Veliki noči« 100 K; And. Oset, posestnik, Tolstivrh, nabral med romarji sv. Križa pri Spod. Dravogradu za spomin na shod v Št. Janžu in jugoslovansko edinost, 10 K. Posnemajte I Primorske novice. p Izjava občine %-ivek, Primorsko, za jugoslovansko deklaracijo. V proslavo obletnice jugoslovanske deklaracije z dne 30. maja 1917 se izjavlja obmejna občina Livek za to deklaracijo: Izjavlja se zanjo: 1. Ker zahteve jugoslovanske deklaracije popolnoma odgovarjajo načelom krščanske pravičnosti. 2. Ker zahteva ta deklaracija demokratično vlado, v kateri ne bo zatiral narod naroda, ne stan stanu. 3. Občina Livek se izjavlja za jugoslovansko deklaracijo, ki zahteva združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov pod avstrijsko, habsburško vladarsko hišo, do katere je izkazovala občina vedno neomajano zvestobo in doprinesla zanjo v tej vojski neizmerne žrtve. — Obenem izraža občina popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu, zahvaljuje se mu za možato, odločno in dosledno delovanje; zahvaljuje se posebno klubove-mu načelniku dr, Korošcu, Obenem pa obsoja občina vse, ki iz sebičnih namenov rujejo proti delovanju kluba in razdirajo s tem narodno delo in slogo. (Podpisi.) p Ribenberžani za deklaracijo. Možje, fantje, žene in dekleta iz Rihenberga se v polnem prepričanju in zavednosti ter z vso navdušenostjo pridružujemo majniški deklaraciji za združitev vseh Jugoslovanov v samostojno državo pod habsburško dinastijo. Prosimo Jugoslovanski klub, naj ne odneha od boja za ta naš sveti smoter. Pozdravljamo ob enem mirovno prizadevanje sv. očeta Benedikta XV. in presvitlega cesarja Karla I. (584 podpisov). — Ob priliki podpisovanja se je nabralo za dr. Krekovo ustanovo na Goriškem 898 K 20 vin. Poleg tega jc daroval čg. župnik J. Štrancr 20 K za dr. Krekovo goriško ustanovo in 20 K za Krekov spomenik. p Kuracijski urad Št. Andrež pri Gorici se nahaja začasno v Lokovcu pri Ajdovščini. Pošta Ajdovščina-Lokavec, p Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Gorici. Goriška podružnica Ljubljanske kreditne banke se je preselila zopet v Gorico, kjer prične 1. junija t. 1, zopet v polnem obsegu poslovati. Bančni prostori se nahajajo v Trgovskem domu, Koroške novice, k Povrnili so se zadnji čas v svoje domače kraje mnogi begunci iz Ukev, Žabnic 'td. v Kanalski dolini. Bili so za laške vojske večinoma nastanjeni okrog Brež, Trga in po planinah. k »Šulferajnu« pridno pošilja darove iz bojnega polja znani nemški odvetnik v Celovcu, dr. Sedlmayer, zdaj avditor (!) pri vojnem sodišču v Tolmezzu. Od tam je sprejelo društvo tudi 500 K od nemških častnikov! k Piva se je skuhalo na Koroškem še 1916 1. 87.559 hektolitrov, 1917. 1. pa samo še 12.879. Takozvanega »Koritnjaka < se je skuhalo samo še 52 hektolitrov. Število pivovaren se je znižalo od 22 na 15. Leta 1915 se je bilo skuhalo še 176.036 hektolitrov, k »Navijanje cen«. Slavno c. kr. sodišče v Št. Pavlu je obsodilo neko posestnico na 50 K globe, ker je zahtevala za liter jabolčnega mošta 50, reci: petdeset vinarjev. Naj se s tem primerja navijanje cen pri drugih stvareh. Kako že pravi pregovor o malih tatovih, da jih obešajo, velike Pa..._ LiubSianske rnovke. lj Dobrodelni koncert, ki bi sc imel vršiti danes zvečer v »Unionu«, je vsled nenadne obolelosti gdč. Medvedove preložen. Kdaj se bo vršil koncert, se bo že pravočasno naznanilo. Ij Seja Št. Peterske Vinc. konference bo v ponedeljek točno ob 7. uri zvečer. Prosi se polnoštevilne udeležbe. lj Iz »Prvega ljubljanskega delavskega konzumnega društva«. Načelstvo navedenega društva se je takole konstituiralo: načelnik Alojzij Kocmur; podnačelnik Fr. Pezdir; tajnica Franja Rupnik; blagajni-čarki Ana Srakar in Franja Zaje. Pregle-dovalni odsek (nadzorstvo) se je konstituiralo takole: predsednik Jožef Gostinčar, tajnik Mihael Moškerc. Organizacija prav lepo uspeva in ima zdaj v Ljubljani 3, na Viču 1, v Tržiču 1, v Križeh pri Tržiču 1 prodajalno. Prodajalni ustanovi v kratkem v Kranju in v Spodnji Šiški, v katerih krajih je že kupilo zelo pripravni hiši. lj Trganje lipovega cvetja. Mestni magistrat naznanja, da je letos okrajno cestno vodstvo prepovedalo obtrgavati lipovo cvetje v drevoredu ob Dunajski državni cesti, v kolikor to spada v mestni pome-rij. Prestopki te prepovedi se bodo po obstoječih predpisih najstrožje kaznovali. lj Kopališče »Kolezija« bo od jutri (2. junija) naprej vsak dan pri ugodnem vremenu odprto od 9. ure dopoldne do 7. ure zvečer. Kopalni red za basin je sledeč: V torek, četrtek in soboto od 3. do 5. ure popoldne samo za ženske, od 5. do 7. ure zvečer pa samo za moške, sicer pa skupno kopanje. Obiskovalcem tega kopališča se naznanja, da se je tega reda strogo in točno držati. Kopališče je znatno zbolj-šano, deloma tudi razširjeno. Napravili so 19 novih garderobnih kabin in povečali solnčno kopeli za toliko, da je ploskev desk za ležanje trikrat večja od sedanje Tudi glede dotoka vode v basin, da bo prihajala čista voda, se je ukrenilo kar je sploh mogoče. lj Umrli so v Ljubljani: Fani Wolflmg, zasebnica, 87 let. — Doroteja Bajt, šivilja, 22 let. — Marija Železnik, vdova železničarja, 70 let, — Josip Zalošček, kočar, hiralec, 86 let. — Marija Kavčič, zasebnica, 37 let. — Rajko Breščak, cigan, 39 let, — Anton Brandsteter, zasebnik, 78 let. — Slavko Bernik, delavčev sin, poldrugo lerfo. — Simon Jurca, sin pekovskega pomočnika, 7 let. — Fran Jesih, ključavničar, 34 let. — Antonija Koprivnikar, hči po-sestnice, 24 let. Prosveta. pr Historična slovnica slov, jezika. Spisal vseučiliŠki profesor dr. K Strekelj. Zgodovina jezika je eden glavnih delov kulturne zgodovine vsakega naroda, Tudi pri Slovencih se že davno čuti in se je že večkrat povdarjala potreba historična slovnice. Imamo sicer nekoliko posku-sov in raziskav raztresenih po raznih knji. gah, nimamo pa celotne slike zgodovine našega jezika. Ti razlogi so vodili Zgodo« vinsko društvo v Mariboru, ko se je odlo-čilo posredovati, da izide historična slov, mca slovenskega jezika. S tem večjim veseljem pa smo se odločili za izdajo, ker jo historično slovnico spisal priznani stro. kovnjak pok. graški vseučiliŠki profesoj dr. K. Štrekelj. Na žalost sicer ta slovni-ca ni popolnoma dovršena, obsega pa ven« dar najvažnejša poglavja. Neizmerna ško-da bi bila, ako bi delo ostalo v rokopisu, /.nova bi bilo treba obilo truda, ki bi se lahko vporabil za izboljšanje in spopoinje-vanje dela. Knjiga je seveda znanstvena, a ie naše društvo ne more izdati kot svojo redno publikacijo, ker presega njegov ožji delokrog in gmotna sredstva. Delo bo ime-lo pomen za ves naš narod in za vse, ki se zanimajo za slovenski jezik. Naše dru« štvo je odvisno le od malega števila svojih članov in nikakor ne zmore samo tega novega bremena. Tudi Trstcnjakovcga.S sklada ne sme rabiti v ta namen, ker je usta« novljen le za objavljanje arhivalnega gra« diva in podporo mladih historikov. Da se torej omogoči izdajo historične slovnice, je potreba izredne pomoči velikodušnih podpornikov in prijateljev. Obračamo se tedaj na vsa naša kulturna društva, vsa naše denarne zavode, na vsakega našega rodoljuba, da nam pride s svojim prispevkom na pomoč. Veliki in majhni doneski bodo pomogli društvu, da bo izvršilo to svojo kulturno nalogo in s tem povzdignilo in obogatilo našo znanost; saj nam za tq jamči že pisateljevo ime. Istočasno pa ž« sedaj prosimo vse one, ki bi si želeli na« ročiii slovnico, da podpišejo naročilni lis| in ga pošljejo našemu društvu, da moreini, določiti štev'!o izvodov, kajti s papirjetr treba štedili in tisk je neizmerno drag Vslecl tega bi mogli tiskati le toliko izvo« uov, kolikor bo naročil. Delo bo obsegala 20 do 25 tiskanih pol. Cene še seveda danes ne moremo točno določiti, kajti odvisna bo od podpor, števila naročnikov in sprememb pri cenah tiskarskega materi-jala. Gotovo pa r.c bo presegala vsote 10 kron. Prosimo torej še enkrat takojšnjega od živa pri podpornikih in naročnikih, da moremo z delom takoj pričeti. Če bi slov« niča vendar nc mogla iziti, bo društvo ži vplačane zneske seveda vrnilo. V Maribo. ru. dne 1, maja 1918, Zgodovinsko druŠtv« v Mariboru. LjgfijjgisJič sprovizocijo. a Iz seje mestnega aprovizačnega odseka dne 31. maja 1918, Gospod župan naznanja, da se je vršila pravkar pri deželni vladi važna seja o aprovizačnih zadevah, pri kateri sc jc prepričal, da se ima Ljubljana energiji vladnih organov zahvaliti, da bo preskrbljena z moko do 15,* julija. To-zadevna množina krušne moke je že na« kazana. Kruh se bo pekel iz koruzne moke, kateri bo primešano 30 odstokov ukrajinske moke. Razventcga dobi Ljubljana v najkrajšem času 3 vagone pšenične moka za kuho. Če pride ta moka do prihodnje-ga torka, se razdeli še drugi teden. Na vsako izkaznico sc bo oddajalo pol kilograma moke. Ako bi se pa dovoz zakas' nel, se bo pa moka oddajala šele oozne« je, a na izkaznice, ki so sedaj v veljavi, Zato naj stranke na vsak način hranijo sedanje izkaznice za moko. — Pri deželni vladi se je vršila seja o preskrbi Ljubljana z mlekom. Da sc omogoči večji dovoz mleka, sc je sklenilo razmeram in času primerno regulirati ceno mleku. Nove ceno za mleko stopijo v vojnih prodajalnah v veljavo žc drugi teden. — Gospod župan se naproša in pooblašča, da kupi, če le more, 2 vagona masti, da se tako odpo« more velikemu pomanjkanju zabele. Tekoči teden se jc razdeljeval krompir na vse stranke. Drugi teden se bo oddajal krompir le še v ubožni akciji. — Drugi teden bo oddajala aprovizacija kislo zelje, Razdelilni načrt se pravočasno objavi. a Petrolej na karte. Stranke, ki imajo že v rokah karte za petrolej, ga dobe izključno le do petka 7. junija t. 1. Veljavni so le tretji odrezki A, B in C kart. Po 7. juniju se petrolej sploh ne bode več oddajal na karte. To se poroča zadnjič, da ne bodo hodile stranke po 7. juniju po nepotrebnem na magistrat, ker se ne bodo delalo za nikogar izjeme. — II. Prodajalci petroleja morajo po končani prodaji petroleja takoj predložiti vse odrezke petrolej-skih kart v mestni posvetovalnici, ter sporočiti koliko petroleja imajo še v zalogi. — III. Petrolej od 7. junija do 31. avgusta dobe le oni upravičenci, ki bodo navedeni v posebnem razglasu mestnega magistrata, ki se objavi pravočasno v tukajšnjih listih, ter tudi nabije na magistralni deski. a Krompir na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo krompir v ponedeljek, dne 3. t. m. doool-dne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen jc tale red: od 8 do 9 štev. 1 do 110, od 9 do 10 štev. 111 do 220, od 10 do 11 štev. 221 do konca. Vsaka oseba dobi 5 kg krompirja, kilogram stane 50 vinarjev. S seboj je treba prinesti le zelene izkaznice z črko A. a Krompir na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko B, prejmejo krompir v ponedeljek, dne 3. t. m., v torek, dne 4. t. m., in v sredo, dne 5. t. m., pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: V ponedeljek, dne 3. t. m., popoldne od pol 2. do pol 3. ure št. 1 do 140, od pol 3. do pol 4. ure št. 141 do 280, od pol 4. do pol 5. ure št. 281 do 420, od pol 5. clo pol 6. ure št. 421 do 560. V torek, dne 4. t. m., dopoldne cd 8. do 9. ure št. 561 do 700, od 9. do 10 ure št. 701 do 840, od 10. do 11. ure št. Sil do 980, popoldne ob pol 2. do pol 3. ure št. 9S1 do 1120, od pol 3. do pol 4. ure št. 1121 do 1260, od pol 4. do pol 5. ure št. 1261 do 1400, od pol 5. do pol 6. ure 1401 do 1540. V sredo, dne 5. t. m., dopoldne i d 8. do 9. ure št. 1541 do 1680, od 9. do 10. ure št. 1681 do 1820, od 10. do 11. ure št. 1821 do 1960, popoldne od pol 2. do L.d 3 ure št. 1961 do 2100, od pol 3. do pol 4. ure št. 2101 do 2240, od pol 4. do pol 5. ure št. 2241 do 2380, od pol 5. do pol 6. ure št. 2381 do konca. Vsaka oseba dobi 4 kg, kilogram stane 50 vinarjev. —> S sel j je treba prinesti le zelene izkaznice B. izpitno io najdeno. Zgubil se je poročni prstan s črkami F. A. Kdor ga je našel, se prosi proti dobri nagradi oddati pri vratarju hotela »Un:on«. Zgubil se je včeraj od postaje Viž-marje do Škofovih zavodov svilen moški črn pas s srebrno uro in zlato verižico. Ker je izgubitelju drag spomin, naj se ga pdda proti nagradi v župnem uradu v Št. Vidu nad Ljubljano. Darilo prvocbhajancem, Najlepše darilo prvoobhajancem je lična knjiga »Vzorniki prvega sv, obhajila«. Zbral in uredil Anton Kržič. Cena za broširan izvod 2 K, za vezan 3 K. Obsega najrazličnejše zglede iz zgodovine, pa tudi mnogo iz najnovejšega časa, iz bližnjih krajev in o znanih vzornikih. Dovzetno dušo prvoobhajan-čevo bodo ti zgledi vneli ljubezni do Zveličana in jo navdušili za vse dobro in blago. Tudi katehetu bo ta knjiga v pomoč pri pouku. Istočasno priporočamo tudi knjižico »Šestnedeljska pobožnost k sv. Alojziju«, ki velja 30 vin. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani. X. c. kr. avstr. razredna loterija. Žrebanje I. razreda se vrši 11. in 13. junija 1.1. Srečke za ta razred priporoča Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Trstu, Celovcu, Celju, Splitu in Gorici (t. č, v Ljubljani). — Cene srečk: / K 40, -y2 K 20, ij K 10, y8 K 5, Pri trajni bolehnosti in splošni slabosti je dobro, ako se z rabo naravne »Franz Josef« grenčice poskrbi za vsakdanje iz-praznjenje telesa. Fellerjev dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z znamko odpraoi sklepne bolečine. 12 steklenic franko 14 K 32 vin. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 134 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil, IV-a, ODDA SE nekaj ftOŠISfe la semensko žito ali za živila, — Pojasnila daje F. GORF.NC, 1856 LJUBLJANA, KARUNOVA ULICA št. 6. Bmm m obleke. R-izpr-šiljam v večjih in manjših množinah v fazličn h barvah po povzetju ali proti predplačilu s slovenskim navodilom v zavojčkih za K kg in H kg blaga pobarvati, in sicer se rabi: 4 zavojčke za 1 žensko ali 7 zavojčkov za 1 moško obleko. > I. vrste ;.a \\ kg od 50 do 100 zavojčkov po K 1'— II. vrste za '