Jiarodni sporazum. Ob začetku skupščinskega zasedanja je imela jugoslovanska javnost dovolj prilike proučiti razliko med obema taboroma: vladnim ali nacijonalnim blokom in med blokom opozicije ali blokom narodnega sporazuma in ljudske demokracije. V vladnem taboru nezaupnost enega proti drugemu, radikalni ministri se pojvelujejo v enem, samostojno-demokratski pa v drugem kolu, vse se vrti okrog vprašanja, kako se bodo zasedla vladna mesta itd., v taboru opozicije pa ni samo popolnoma določena in utrjena smer skupnega dela v parlamenlu, ampak tudi najsijajnejši dokaz popolne sloge T pogledu na narodna in državna vprašanja. Enotna in složna opozicija, zveza za narodni sporazum kot najzaslužnejše delo in največji uspeh našega dr. Korošca in iskrenega srbskega polilika Ljube Davidoviča je pravi kil Jugoslavije ter najsvellejša točka v 6 letnem političnem živijenju naše mlade države, a pri tem tudi najresnejši opomin in zadnja meja za nasprotne politike, ki ne mislijo na državo in na narod, tmpak samo na svoje strankarske koristi in na želje tcr cilje svoje oblastiželjnosti. Ta zveza hoče ohraniti držato v napredku in zadovoljstvu vseh državljanov, v vlad nem taboru, ali v takozvanem »nacijonalnem« bloku so pa združeni vsi, ki smatrajo sebe in svojo stranko za iržavo, drugim pa grozijo z odcepljenjem ali amputacijo ter imajo rajši malo pokrajino ali deželo, podvrženo svoji poliliki, kakor pa veliko državo v popolni politlčnl svobodi. Ko so v vladncm taboru razpravljali in sklepali o tem, kako bi si obdržali oblast, ko so »poslanci« ukradenih volilnih krogljic drug drugega nezaupno gledali, če ni nevarnosti in tekme za vladni stolček, ko je vsa medsebojna nezaupnost ostala in ko so poslanci »vladne večine« brez pomislcka na jutri ter brez vsakega obzira na državo in na narod sklenili za enkrat naprej teptati parlsmenlarna načela in tudi zakone, so se pa v slogi in sporazumu sestali voditelji opozicije ter so pošteno zapečalili pred celo jugoslovansko javnostjo svojo pošteno, nesebično in iskreno zvezo. Blok narodnega sporazuma in ljudske volje si je najprej izbral svoje predsedstvo. Soglasno in z vzklikanjem je bil za predsednika izvoljen Ljuba Davidovič. Nato je bil izvoljen ožji in širši izvrševalni odbor. V ožji izvrševalni odbor so izvo!jeni: Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec, predsednik Hrv. seljačkega kluba Pavle Radič in predsednik Muslimanskega kluba dr. Mehmed Spaho. V širši izvrševalni odbor pa so biii izvoljeni od kluba še po trije člani, in sicer od Jugoslovanskega kluba dr. Kulovec, dr. Hohnjec in Anton Sušnik, od Demokratskega kluba dr. Marinkovič, dr. Kumanudi in Veljkovič, od Hrvalskega seljač kega kluba dr. Polič, Kovačevič in dr. Lorkovič, od Muslimanskega kluba dr. Halid beg Hrasnica, dr. Hadžikadič in Salih Baljič. Po teh volitvah je navdušeno in iskreno odobravan predsednik Ljuba Bavidovič označil polilični položaj v glavnem takole:«. »Vse žrlve za Jugoslavijo so imele v mislih in srcu jugoslovansko državo bratskega sporazuma in sloge. Blok narodnega sporazuma predstavlja in govori v imenu enega in pol milijona državljanov, ki niso glasovali za našo idejo za denar, marveč izpovedujejo svoje prepričanje svobodno in so zanj v danem trenulku pripravni vse žrtvovati. Mi smo le kralko časa vladali na podlagi polilike sporazuma med Srbi, Hrvali in Slovenci. So pa Ijudje, ki mislijo, da se da ureditev države drugače izvesti kakor s sporazumom, to je s takozvano politiko čvrste roke. Ko smo bili na vladi, se nam je jjifUalo,.da nisH&o doljro delali in da nii tmeri ter da bimoral^ odtočno nastopiti proti (Otovtafc skuphiam, žaradi tcgaismdtudi padli. i,r S tem položajem so ili ti ljudje na Tolitre. K* sofft rideli, kako ljudstvo misli in kako je resnično FaapokV ienje, so svoje geslo nadomestili z drugim: »Za bolji»•vike ali protiU Zato je zunanji minister zahteval prolV boljševiško fronto in za njeno ustvaritev šel na najscia* motnejše potovanje po Evropi. Dejansko se ti gosRbdje sami niti niso borili proti boljševikom, ampak so. jim pustili delati, kar so hoteli. Ce so ti tudi sami priznava^ da »o boljševiki, so gospodje rekli, da niso res. Zatft pft »o bili tisti, ki so izjavljali, da niso boljševiki niti _»¦ programu niti po svojem delovanju, proglaieni za bo§ševike. To je bil njihov volilni račun. Še nikdar ni naša država doživela lakih Tolilef, dasiravno smo živeli v zelo težkih časih. Imeli smo pr»ke sode, izredna stanja, toda kadar smo šli na Toljlv«, so vedno to izredno stanje ukinili. Le mi smo sedaj d*živeli to nesrečo, da so se vršile volitve v izrednem s|jj>nju. Kljub temu so ostali v manjSini, ker večina je oddala glasove za poliliko narodnega sporazuma. Zalo _w naša dolžnost, da to politiko nadaljujemo, kajti santo tako moremo zasigurati napredek in ureditev naše do~ movine. Prepričan sem, da mora ta politika konin* zmagati, ker stoji za njo svoboda in enakopravnost. Prej se nam je očitalo, da ne vemo, kaj hočemo, d» nimamo jasnih ciljev, češ, da nimamo točno obeleženilk iri svojega programa. Danes so za naše skupščinsk* delo potegnjene skupne črte, zato je možna samo odločitev: aii za politiko, katcro sta si zamislila in jo voditft P.-P., all kakoršno vodimo mi, ali za politiko nasilja i» neenakosti ali za politiko sporazuma na temelju zakonitosti in enakopravnosti. Ker je možna ureditev drž» ve le na tej naši podlagi, na politiki, ki se naslanja n* naš programatični temelj, zalo sem prepričan, da bomo uspeli. V vztrajnosti je jainslvo za zmago. Prepričan sem, da bomo vztrajali in zmagali. O* naše odločnosti je odvisna usoda naše vlade, ki nam preli z uničenjem mandalov in to ne samo iz ene, auopak iz raznih skupin. Poudarjamo, da je od postopanja vlade odvisno naše zadržanje. čim krivičnej^e bo vlada naslopala, tem odločnejši in brezobzirnejši bo naš odpor in naši skkpi.«