Glasilo Zveze sindikatov Slovenije Glavni urednik Dušan Gačnik Odgovorni urednik Franček Kavčič Ljubljana, 1. september 1983 letnik 42, številka 34, cena 10 din o tem menite vi? Premalo je organizacij združenega dela, ki v vse bolj zapletenih gospodarskih razmerah dobro gospodarijo in poslujejo v skladu z vsemi veljavnimi družbenimi normami. Zato je toliko pomembneje, da so se odbori samoupravne delavske kontrole v zadnjem letu lotili temeljite akcije in preprečevanja nestrokovnega in malomarnega dela, ki povzroča nezakonitosti in gospodarsko škodo. Verjetno je napočil čas, ko moramo oceniti enoletno aktivnost samoupravne delavske kontrole in njene praktične učinke. Zadovoljni smo lahko, da se je veliko delavcev samou-pravljalcev udeležilo seminarjev, na katerih so rešili številne nejasnosti o vlogi, pravicah in dolžnostih samoupravne delavske kontrole kot pomembnega dejavnika varstva samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine. Marsikje so delavci na tej podlagi okrepili moč samoupravljanja in demokratičnega razpletanja gospodarskih zagat in idejnopolitičnih problemov. Močno je te dni odjeknila novica iz Titovega Velenja, da so v Gorenju prerazporedili 220 delavcev iz administracije v proizvodnjo. Poročevalci v isti sapi dodajajo, naj bi jeseni zamenjalo svinčnike z delom za stroji še 118 delavcev. V Gorenju imajo seveda za to potezo svojo razlago. Poudarjajo, da bi lahko do konca letošnjega leta odpravili sprotno izgubo, če bi v primerjavi z letošnjim prvim polletjem povečali proizvodnjo za 40 odstotkov. Zdaj, ko so se otresli zagat pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali in surovinami, bi to lahko dosegli samo z večizmenskim delom v proizvodnji, za kar pa jim primanjkuje delavcev. Kot je zapisal1 Gospodarski vestnik, so se odločili, da jih bodo poiskali tako, kot je za jugoslovansko prakso dokaj nenavadno — med svojimi delavci v administraciji. V malce širši razčlembi »primera Gorenja« se za hip ustavimo najprej pri velenjski razlagi. Res je, da se tovarna v Titovem Velenju ta čas spopada s kopico svojih težav, ki jih ne gre preprosto posploševati. Gorenje mora danes hočeš nočeš plačevati davek neutemeljeni megalomaniji, kjer skače v ospredje polomija s Kortingom, kot tudi bolj ali manj zgrešeni poslovni politiki na drugih področjih. Toda to, kar danes počne kolektiv Gorenja, da bi se izkopal iz težav, še zdaleč ne moremo označiti kot zgolj njegov problem. Le-ta je veliko širši in Gorenje kaže v tej zvezi omenjati kvečjemu zato, ker so v njem med prvimi spregledali. Ali drtigače povedano: prešli od besed k dejanjem. Konec koncev v stabilizacijski naravnanosti družbe že kar precej časa ugotavljamo, da imamo glede na raven tehnološke razvitosti in števila delavcev zaposlenih v neposredni proizvodnji daleč prerazvejano režijo. To še zlasti občutijo kolektivi, ki se borijo za svoj dohodek na tujem trgu v ostrem spopadu z mednarodno konkurenco. Kaj v takšnih okoliščinah pomeni podatek, da imamo danes v Jugoslaviji ob 100 delavcih v neposredni proizvodnji 102 v režiji, je na dlani. Vrtoglavi ples cen, v katere kot strošek vgrajujemo tudi čezmerno režijo, je v veliki meri prav posledica tega. In če doma še mižimo na eno oko in v cenah še upoštevamo tudi ta »strošek«, si pri vključevanju v medna- rodno delitev dela in pri izvozu tega nikakor ne moremo privoščiti. To kljub politiki realnejšega tečaja dinarja in izvoznim stimulacijam (če ne bi bilo tega, bi bili domala vsi izvozniki izgubarji) najbolj občutijo prav izvozniki. Kajpak tako gledano še zdaleč ne preseneča dejstvo, da so v režijo prvi najbolj drastično zarezali prav v Titovem Velenju, kjer večji del svoje proizvodnje izvažajo. Prav tako tudi ne bo nikakršno presenečenje, če se bo jutri podobno dogajalo tudi pri drugih naših velikih izvoznikih. In do tega tudi mora priti. Kajti šele v trenutku, ko bomo skrčili režijo (tako v združenem delu kot tudi zunaj njega) do meje, ki jo narekujeta tehnološka raven proizvodnje in racionalno gospodarjenje, bomo dejansko lahko rekli, da smo začeli uveljavljati stabilizacijsko politiko. Zdaj ko se državni in drugi proračuni polnijo mimo zmožnosti proizvodnje (tudi to je dokaz čezmerne administracije), tega še zagotovo ne moremo reči. In kje je v tem bolečem, a nujnem rezu sindikat? Zavedajoč se ene svojih glavnih nalog — skrbi za socialno varnost delavcev — ne more ravnati drugače kot ravna: podpirati mora krčenje čezmerne režije. De-magoško kazanje s prstom na sindikat, češ, ta bi nas moral zaščititi, je v tem primeru popolnoma brez haska. Sindikat se je v vseh svojih dokumentih zavezal, da bo spodbujal stabilizacijsko naravnano gospodarjenje. To pa, kar so storili v Velenju, ni nič drugega kot prav to. Nekaj je namreč na dlani: sindikat lahko učinkovito skrbi za socialno varnost svojih delavcev prav na temelju dobrega gospodarjenja. Podobno velja tudi za samo delitev po delu, katere uveljavitev se že dalj časa vrti v začaranem krogu prav zaradi prevelike administracije. Delavca namreč v nobenem primeru ni moč nagraditi po sadovih njegovega dela, če moraš del teh rezultatov najprej nameniti za režijca, ki ga proizvodnja pravzaprav ne potrebuje ali si ga družba s takšno ekonomsko bazo kot je naša ne more privoščiti. Prav značilna je torej misel ene od premeščenih delavk v Gorenju, ki je šele zdaj po prihodu v proizvodnjo ugotovila, da so ti delavci (mislila je na tiste za tekočimi trakovi) vendarle preslabo plačani... Ivo Kuljaj Prizadevanje sindikatov in družbenih pravobranilcev samoupravljanja po krepitvi vloge samoupravne delavske kontrole pa v nekaterih občinah ni rodilo sadov. Tako se na primer v Ravnah na Koroškem v številnih delovnih organizacijah (Rudnik Mežica, Železarna Ravne, Inštalater Prevalje, Lesna Slovenj Gradec itd.), krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih odbori samoupravne delavske kontrole v prvih petih mesecih letos sploh še niso sestali, kaj šele, da bi o problemih razpravljali in nakazali možne rešitve. Predvidevamo lahko dvoje: da je tako zato, ker vsa gospodarska protislovja in politične naloge sproti rešujejo na samoupraven in demokratičen način, ali pa gre za politično neaktivnost in premalo aktivno delo sindikata. Kaj o tem menite sindikalni delavci in predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij v naštetih in drugih delovnih organizacijah? / ! Za uredništvo Delavske enotnosti: Emil Lah Imamo prerazvejano režijo. Je torej velenjski primer znanilec drugačnega družbenega in gospodarskega ravnanja? Nadaljevanka Zgodba seje ponovila, takrat v Požarevcu. Medtem ko se tovarne sladkorja v Jugoslaviji bojujejo za surovino (sladkorno peso) ter razkorakom med njenimi cenami in ceno končnega izdelka in proizvodnimi stroški, v Požarevcu končujejo še eno sladkorno tovarno. Njena zmogljivost bo 400 000 ton pese, za kar bi morali okoliški kmetje posaditi s to kulturo kakih 10.000 hektarov zemljišč. Za zdaj so zasadili 4.100 hektarov... Kako se bo investitorjem in sovlagateljem — delovnim organizacijam s podonavskega področja, izvajalcem del ter republiki.Srbiji, zraven pa lahko prištejemo tudi Beograjsko banko, ki je posodila velik del potrebnih sredstev — izplačala naložba 5,4 milijarde dinarjev, bomo ugotovili čez leto, dve. Delavska enotnost V torek zvečer je na krajši delovni obisk v Slovenijo pripotovala delegacija sindikata delavcev državne uprave ZSSR, ki jo vodi član prezidija CK sindikata ' državnih organov ZSSR in predsednik moskovskega mestnega komiteja Boris Makarov. Sovjetska sindikalna delegacija je imela včeraj pogovore s predstavniki slovenskih sindikatov in ljubljanskega temeljnega sodišča, danes pa z delavci jeseniške občinske skupščine. Zanimali so se za sistem pravosodja in vlogo sindikata v državni upravi. E. L. Sezono jesenskih sejemskih prireditev v Ljubljani je že devetindvajsetič zapored začel mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov ter vinogradniške in vinarske opreme. Na njem sodeluje 580 razstavljalcev iz 24 držav, ki so poslali trem komisijam v ocenitev (to je po mnenju mnogih najpomembnejši, čeprav malo »skrit« del sejma) kar 1758 vzorcev vin, žganih pijač ter sokov, od česar je bilo samo vin 1521 vzorcev. Na sejmu so poleg pijač razstavljeni tudi stroji za vinogradništvo in vinarstvo, reprodukcijski materiali ter gostinska oprema. R. B. Letošnji, že 21. mednarodni kmetijski sejem v Gornji Radgoni je bil rekorden v mnogočem: številu tujih in domačih razstavljalcev, obiskovalcev, pa tudi številu poglobljenih strokovnih posvetov. Vse to pa je dragocena spodbuda'za napredek kmetijstva, ki mu glede na možnosti in potrebe tudi v našem skupnem razvoju odmerjamo veliko vlogo. Ob prikazu proizvodnje kmetijske mehanizacije in opreme, kjer je vse več tudi domačega znanja in rešitev — na sejmu je bilo kar 44 inovacij — je veljala vsa pozornost predvsem živinoreji. B. Pirc Vina (še) hodijo v slabe šole Jugoslovansko gospodarstvo sodeluje na vrsti poslovnih in trgovskih sejmov po svetu, prireja pa jih tudi doma —z enim samim namenom, da bi kupcem predstavilo svoje izdelke, povečalo zanimanje zanje in s tem tudi svoj dohodek., Vprašanje pri tem pa je, ali vedno in povsod nastopa na najbolj ustrezen način, oziroma, ali v celoti uspe izrabiti komercialni pomen vsake sejemske prireditve. To vprašanje je — v današnjih gospodarskih težavah in devizni prezadolženosti — pomembno še zlasti v zvezi s sejmi, prek katerih bi bilo moč povečati prodajo na tuje. Seveda ne trdimo, da se naši gospodarstveniki ne zavedajo možnosti, ki jim jih takšne prireditve — kakor je na primer vsakoletni mednarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov v Ljubljani —ponujajo. Trdimo pa, da jih ne izkoriščajo v celoti, bodisi ker jih ne znajo, še bolj pogosto pa zato, ker naše gospodarstvo (gledano v celoti) še vedno ni naravnano tako, da bi ponujalo res dobre izdelke. Dosedanja odrezanost od sveta se nam tudi na tem področju maščuje in tako devize, ki bi jih lahko iztržili, »padejo« v roke bolj domiselnim in prodornim tujim podjetnežem. Ostanimo kar pri primeru vinskega sejma. Prireditev sije v 30 letih obstoja (pravzaprav bo tridesetletnico praznovala prihodnje leto) pridobila velik ugled v svetu. Zakaj? Ne samo zaradi spretne politike organizatorjev, da na sejem vabijo pridelovalce vin in drugih pijač ter izdelovalce opreme za vinogradništvo in vinarstvo iz vsega sveta ter zaradi uvedbe ocenjevanja kakovosti pijač in podeljevanju priznanj. Prireditev je bila iz leta v leto uspešnejša predvsem zato, ker so tuji vinarji znali izkoristiti prednosti, ki jih na trgu prinesejo kolajne in priznanja. Zato so iz leta v leto pošiljali v ocenjevanji vse manj vin, za katera ni bilo moč pričakovati, da bodo dobila kako priznanje stroge (mednarodne) ocenjevalne žirije. Pridobljena priznanja pa so potem na moč popularizirali in s tem dvigali »ceno« svojim vinom, pa tudi prireditvi sami. Temu gibanju so mnogo počasneje sledili domači proizvajalci vin. Zlasti počasi so spoznavali (oziroma spoznavajo še danes), da se z vini slabše kakovosti ni mogoče uveljaviti. To dokazujejo velike zaloge neprodanega vina v domačih vinskih kleteh, ko se bliža nova trgatev, prav tako pa tudi sorazmerno majhen iztržek za vina, prodana na tujem. Kakovost na svetovnem trgu pač nima prave konkurence (cetia je v tem primeru drugotnega pomena), počasi pa se takšen odnos zaradi zaostrenih razmer uveljavlja tudi pri nas. Bera navišjih priznanj za kakovost jugoslovanskih vin v Ljubljani je skromna, povsem neprimerna za državo, ki spada med deset največjih pridelovalk vina na svetu. Vzrok za to pa je skrit v neustreznem izboru sort, zastareli tehnologiji vinogradništva in slabi »šoli« vin v kleteh. Zaradi tega tudi takšne odskočne deske na svetovni trg, kot je vinski sejem in njegova'priznanja, ni moč izkoristiti v celoti. Prepričanje, da trg »popije« vse, bo treba temeljito spremeniti, saj nasprotna dejstva dobesedno bodejo v nos. Seveda pa tega ne bo moč doseči v nekaj letih. Za tako obsežne spremembe je potrebno desetletje ali še več. Ves ta čas pa bo takšna prireditev, kot je vinski sejem, pomembnejša odskočna deska na trg z.a tuje kot za domače vinarje. Boris Rugelj mm ■ M čpsii I fc mm * m ■n* m m šl?:-:*: Šiiiiiiiiž: mm i§ m m $$ im mm «S m mm e .Jiis: s 'lili m m ill Iva; m ■ v,;,,. sp : ii 1W. II lili 1$ m v.v.v.v.v frmSi III I mm wm mm tli!1 *! ■ m pp| II! » MK 1 V Kombinatu lesne industrije Logatec so sprejeli spodbudna merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke Usmeritve uresničiti v praksi » Delitev sredstev za osebne dohodke je v vsakem samoupravnem okolju zahtevna in odgovorna naloga. Dostikrat je trd oreh celo za strokovne službe. Strokovne predloge pa so temelj uveljavljanja politike razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke. Marsikje veljajo kar za vso delovno organizacijo isti samoupravni akti, ki ne upoštevajo gospodarskih posebnosti temeljnih organizacij združe- -nega dela. V takšnih primerih so pravilniki o delitvi sredstev za osebne dohodke le kopija samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, spremenjen je le naziv samoupravnega akta, s katerim kar počez in ne glede na rezultate dela in gospodarjenja dobivajo delavci osebne dohodke. Tako je sicer lahko ustvarjeno nekakšno zatišje, saj se vsi skrivajo za povprečjem. Pri tem pa lažna solidarnost krni ustvarjalno delo in ekonomske spodbude pri ustvarjanju dohodka in tudi pri prisvajanju osebnih dohodkov. Boljši dobijo več V Kombinatu lesne industrije Logatec so z lansko spremembo samoupravnih aktov o razporejanju dohodka in deli- tvi sredstev za osebne dohodke naredili temu konec. Delavci tiste temeljne organizacije, ki boljše gospodarijo, zadovoljivo izpolnjujejo načrte in tudi izvažajo, imajo več sredstev za osebne dohodke od manj uspešnih. Tako bi moralo biti povsod, a se še marsikje ubadajo z abecedo razporejanja, čeprav 140. člen zakona o združenem delu jasno govori o frFIMVNO A t ES T& 4 Ali šefi res dovolj delajo Podatki o naši storilnosti niso nič kaj razveseljivi. Potem pa se človek vpraša, kako opravljamo svo je delo, če smo že skorajda vsako podrobnost popisali in zmerili pa se nam pri produktivnosti vseeno tako zatika. Kakor za koga — merimo — bi temu lahko rekli. Za delavca pri stroju so stvari na dlani: njegov izdelek vidimo, vidimo tudi vsako njegovo kretnjo. Za druge zaposlene pa to ne velja vedno. Tako kot za vse druga dela in opravila smo tudi v opise del za vodje skupin, oddelkov ali enot in temeljnih organizacij in podobne zapisali vrsto nalog. Ena najpomembnejših je vodenje delovne skupine in mentorstvo, skratka, to je delo s posebno odgovornimi in pomembnimi nalogami. Ker so na ta dela običajno izbrani tudi najbolj sposobni ljudje, tako v strokovnem pogledu kot v odnosu do ljudi in organizacije dela, bi tudi pričakovali posebne rezultate. Dogaja se pa prav nasprotno, da velikokrat šepa ravno delovna disciplina, organizacija dela in so ljudje preveč prepuščeni sami sebi. Nikakor ne bi mogli trditi, da se, po domače jim rečemo kar šefi, izogibajo delu. Nasprotno, ti ljudje zelo veliko delajo, so tako rekoč vsestranski. Vendar ne naredijo najprej ali v celoti tistega, kar je njihova prva dolžnost. Vodenje oddelka, skupine ali enote je pravzaprav za večino šefov le ena od dolžnosti, potem pa še veliko delajo kot strokovnjaki na svojem področju. Nekateri so sposobni delati še zunaj svoje organizacije, kjer so seveda kot strokovnjaki povsod dobrodošli. Tako je neki gradbeni inženir vodja temeljne organizacije, nadzornik gradnje nekega objekta in še strokovni sodelavec projektivnega biroja. Podobno se dogaja tudi v industriji in drugih vejah gospodarstva, pa v družbenih dejavnostih, visokem šolstvu, zdravstvu, kulturi in ne nazadnje tudi v upravi in raznih organizacijah. Po vsem tem dodatnem delu je jasno, da tak vodilni delavec, če je razpet med dva ali celo tri delovna mesta, gotovo nobenega dela ne more opravljati temeljito. Če odmislimo, da si s tem pogojujemo brezposelnost, je naša slaba storilnost zadosten vzrok, da se odgovorni za nagrajevanje lotijo tega »fenomena«. Predvsem je treba doseči, da bo tudi delo takih delavcev redno ocenjeno in ustrezno nagrajevano. Pri tem namreč ne gre zato, da bi tem »razpetim« delavcem očitali nedelo. Treba je doseči, da bodo svoja osnovna dela in naloge opravljali z vsem velikim znanjem in neumorno energijo, ki pa jo očitno tudi imajo. Gita Vončina 4» Ljubljana, 1. september 1983 stran MmAa enotnost kazalcih, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju rezultatov dela. Na podlagi teh določil lahko v organizacijah združenega dela oblikujejo še natančnejša merila za razporejanje sredstev za osebne dohodke. Nenazadnje smo sprejeli tudi družbeni dogovor o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke, kjer so zapisana »pravila igre« v delitvi. V KLI so šli korak naprej in na podlagi lastnih izkušenj ter potreb oblikovali šest meril za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Dogovorili so se, da lahko temeljne organizacije združenega dela povečajo sredstva za osebne dohodke predvsem na temelju produktivnosti dela, ki jo merijo s količinsko proizvodnjo, povečanja dohodka na zaposlenega v primerjavi s preteklim letom, znižanja stroškov ter tedaj, ko dohodek in akumulacija v primerjavi s povprečno porabljenimi sredstvi rasteta hitreje kot v preteklem letu, ter dodali še merilo, ki upošteva delež izvoza v celotnem prihodku. Za vsa ta merila so naredili potrebne številčne izračune in kazalce. Po njih potlej vsake tri mesece določajo višino sredstev za osebne dohodke v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela. Sistem je naravnan tako, da ima lahko posamezna temeljna organizacija združenega dela zaradi slabih gospodarskih rezultatov tudi manj sredstev za osebne dohodke in jih ne sme povečevati, vendar so se dogovorili, da so lahko razlike le 10-odstotne, razen tedaj, ko temeljna organizacija posluje z izgubo. V javni razpravi o spremembah pravilnika o osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka je bilo sicer nekaj vroče krvi predvsem okrog vprašanja, ali je dovolj, da so razlike v višini osebnih dohodkov le 10-odstotne, vendar so se duhovi očitno pomirili, kajti v poračunu za prvo polletje so delavci v tozdu Drobno pohištvo, kjer je zahtevnost del in nalog denimo v primerjavi s tozdom Stavbno pohištvo ne-kolikanj nižja, dobili za 8,1 odstotka sredstev za prvih sedem mesecev, v Stavbnem pohištvu pa le 6,4 odstotka. Po teh merilih — trdijo v KLI — lahko zdaj temeljne organizacije z boljšim gospodarjenjem in izvoznimi rezultati dosežejo višje osebne dohodke, pa čeprav je zahtevnost del in nalog ter njihova sestavljenost različna. Sodeč po pogovoru v KLI Logatec so zdaj delavci v temeljnih organizacijah združenega dela zadovoljni, kajti nova merila za razporejanje sredstev za osebne dohodke spodbudno vplivajo na gospodarjenje, omogočajo tekmovanje med tozdi, kljub temu da so pogoji za gospodarjenje med temeljnimi organizacijami zelo različni. Medtem ko gre tozdu Drobno pohištvo izvoz kot po giaslu — izvozijo 90 odstotkov vseh izdelkov, si v Stavbnem pohištvu šele utirajo pot na tuje tržišče, prav tako pa tudi v tozdu Energetsko-strojni obrati, kjer so razvili novo proizvodnjo lesno obdelovalnih strojev. Še spopad z uravnilovko V našem zapisu o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v KLI pa ne smemo zanemariti, da so lani temeljito preučili tudi sistem delitve po delu in njegovih rezultatih. S prekategorizacijami in z višjim vrednotenjem kategorij so bolje nagrajevani delavci v proizvodnji in tisti, ki delajo v težkih delovnih razmerah, ustvarjalni delavci, ki skrbe za organizacijo dela, tehnologi in delavci s podobnimi poklici. To jim je uspelo z natančnim merjenjem dela in rezultatov dela. Jim je morda uspelo zatreti tudi uravnilovske težnje pri delitvi po delu? Najbrž ne, saj se je v zadnjem letu razpon med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom znižal od 1:4,5 na 1:3,5. Če je večina organizatorjev dela, tehnologov in drugih v primerjavi z najnižjimi osebnimi dohodki celo na slabšem, je smiselno opozorilo nekaterih odgovornih delavcev v KLI, da bi bilo zlasti zanje treba še posebej razmisliti o spodbudah za boljše delo. Zagotovo velja, da sedanji sistem delitve, predvsem pa tisti akti, ki urejajo nagrajevanje v temeljnih organizacijah ni večen. Z novimi spoznanji prakse ga dopolnjujejo ter pri tem v celoti upoštevajo družbene usmeritve za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. V KLI doslej niso kršili dogovora o družbenem usmerjanju in razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, čeprav menijo, da zelo togo ureja to področje. Zato pa so zadovoljni z zadnjimi spremembami in dopolnitvami tega dokumenta, ki omogoča organizacijam združenega dela na osnovi kakovostnih kazalcev gospodarjenja in predvsem večjega izvoza tudi več sredstev, za delitev. To je pomembna spodbuda za hitrejše izpolnjevanje stabilizacijskih ciljev. Marjan Horvat / \ V knjigarni Delavske enotnosti na Tavčarjevi ulici 5 v Ljubljani dobite odslej tudi vse publikacije Zavoda za statistiko! v_________________y Kdor noče delati, nima pravice do zaščite Izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije so v ospredju razmišljanja naše javnosti. Vsi si močno želimo, da bi čimprej izplavali iz težavnega gospodarskega položaja — kar še zdaleč ni hitro uresničljiva naloga — in da bi še naprej živeli po starem, to je na »veliki nogi«. Svojevrsten odsev te miselnosti so ocene gospodarjenja v delovnih okoljih, češ da so dobro gospodarili in da so lahko zadovoljni z doseženim. Lažni optimizem in pretirano navdušenje nad doseženimi gospodarskimi uspehi pa nam lahko v stabilizacijski akciji samo škodita in zaustavita začetni polet. Dejansko stanje našega gospodarstva v celoti je namreč še vedno kritično in nič ne kaže na pretirano izboljšanje. Kot ugotavljajo v občinah, se zelo veliko delovnih organizacij otepa z devizno in dinarsko nelikvidnostjo, proizvodnimi zastoji zavoljo pomanjkanja osnovnih surovin in reprodukcijskega materiala, pomanjkanjem denarja v družbenih dejavnostih, problemom delitve osebnih dohodkov in tako dalje. Marsikje ne dosegajo izvoznih načrtov in pričakovanega deviznega priliva, kar resno ogroža devizno likvidnost države. Kritika brez haska O teh in drugih gospodarskih zagatah, ki takorekoč pestijo sleherni delovni kolektiv,, bo stekla beseda tudi na septembrski seji centralnega komiteja ZK Slovenije. Njegovi člani bodo poskušali čim jasneje razčleniti vzroke za nastale težave in nakazati možne rešitve. Zato je v obdobju priprav na to sejo toliko pomembneje, da komunisti in sindikalni delavci dovolj zavzeto ocenijo dejanske razmere v proizvodnih organizacijah, trgovini, šolstvu, zdravstvu in tako dalje, razkrijejo vse notranje slabosti pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi in se nemudoma lotijo izdelave akcijsko zasnovanega stabilizacijskega programa. Žal se v prenekateri delovni organizaciji še niso lotili analize lastnih razmer. Marsikje delavci premalo vedo, zakaj imajo izgubo, ali so poslovodni delavci dovolj odgovorno poskrbeli za dofiodkove povezave z drugimi organizacijami, kje so še notranje rezerve za zmanjšanje proizvodnih stroškov, zakaj storilnost dela stagnira ali celo pada in podobno. V takih okSljih subjektivne sile niso dejavnik napredka, vsaj ne v dovolj veliki meri. Ker delavci niso seznanjeni s stvarnim položajem in ker ne znajo ločiti objektivnih težav od subjektivnih slabosti, se uveljavlja t. h kritika vsega obstoječega. Značilno zanjo je. da poslovodni delavci s prstom kažejo na dejavnike zunaj delovne organizacije, češ, gospodarski sistem in vlada sta kriva za vse naše težave in premajhen dohodek. Priznati moramo, da marsiičdaj ovirajo normalno poslovanje delovnih organizacij tudi neustrezni zunanjetrgovinski predpisi, neizplačevanje izvoznih stimulacij in podobno, pa tudi tekoča ekonomska politika se loteva reševanja gospodarskega klobčiča marsikdaj na nepravem koncu. Toda ob tem v organizacijah združenega dela ne bi smeli pozabljati, da je boljša izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, združevanje dela in sredstev, dohodkovno povezovanje, boljša organiziranost dela in drugo, predvsem njihova naloga, ki je namesto njih ne more opraviti nihče drug. Zato je brez haska takšna kritika države in še koga,-ki si zatiska oči pred lastnimi slabostmi. Kdo ogroža samoupravljanje delavcev Kdo je kriv za kritične gospodarske razmere in kdo ogroža samoupravljanje delavcev, je vprašanje, ki gajev zadnjem času slišati najbolj pogosto na partijskih in sindikalnih sestankih. Ni malo takih, ki mislijo, da so subjektivne sile izgubile pregled nad gospodar-sko-političnim dogajanjem v družbi in da so najbolj odgovorne, da je oblast prdšla v roke državnih organov, namesto v roke delavcev. Ali imajo prav? Težko je zanikati, da se v naši družbi krepijo etatistične težnje in da tudi nekateri člani zveze komunistov verjamejo v »čudežno« moč države in centralističnega načina sprejemanja najpomembnejših odločitev. Včasih se res zdi, da so centralizem, tehnokratizem in anarholiberalizem gospodarsko učinkovitejši od samoupravljanja. Toda takšen vtis se poraja skorajda vedno predvsem tam, kjer je avtonomnost zveze komunistov in sindikata ogrožena ali celo odrinjena na stranski tir in kjer so nasprotniki samoupravljanja uspeli popačiti neposredno odločanje delavcev v formalizem, birokratsko odločanje in podobno. Ponekod so za slabe poslovne dosežke krivi tudi posamezniki — bodisi v pisarni ali za strojem — ki enostavno nočejo delati. O tem potem »plašno« razpravlja izvršni odbor sindikata, vse skupaj pa se praviloma konča brez posledic za lenuha. Pa ne bi smelo biti tako. Res je - kot se radi sklicujejo delomrzneži — da imajo pravico do dela. ki jo jim daje ustava in da so njihove delovne in samoupravne pravice zakonsko zaščitene. Toda kdor noče pošteno delati, nima pravice do kakršnekoli zaščite! Še zlasti zdaj ne, ko veliko mladih čaka na prvo zaposlitev. Delitev po delu — velika neznanka Ko te dni razpravljamo o izpolnjevanju stabilizacijskih nalog, nas vse skupaj »peče vest«, ker v mnogih delovnih okoljih nismo uspeli uveljaviti delitve po delu in njegovih rezultatih. To povzroča zlasti pri najbolj pridnih delavcih precej nejevolje, ki je upravičena. Od nagrajevanja po delu se skorajda povsod odmikamo tudi zaradi vse bolj zaostrenih socialnih problemov, ki nas objektivno potiskajo v uravnilovko in nas »prepričujejo«, da imamo vsi enake želodce. Verjetno ni daleč od resnice ugotovitev, da postaja delitev po delu vse večja neznanka, ki ji zaradi najrazličnejših vzrokov nismo več kos. Ponekod je preveč »živfl« zavist manj prizadevnih do sodelavcev, ki več in bolje delajo in ki naj bi tudi več zaslužili, drugod nimajo denarja, da bi dovolj nagradili najbolj delavne. Priprave na sejo centralnega komiteja ZK Slovenije so nova priložnost, da z ustvarjalno razpravo o teh vprašanjih poskušamo narediti korak naprej v krepitvi samoupravnega položaja delavca. Povsem drži, da je to zelo zahtevna naloga, še zlasti zato, ker so gospodarske razmere resnično težke in jih pravzaprav sila težko obvladujemo. Toda bitka za samoupravljanje, ki tako moti proti-samoupravne sile v Jugoslaviji in tujini, mora teči iz dneva v dan. Druge poti ni. Emil Lah .•mm m II iM vjpSiNf §§|: •av^Sv.'! N ■ lil! e SŠiiiiiiji •IVAL-VA m ill * m in lil fc: SSvSS mm mm mm iiil lita mtm is 111! MŠM mm mm: mm mm mm 181 lil !* mm mm mm mm mm mm i« fp!i mm mam m !P mm •M-:-:*:* lis * I* litij lil ill mm mm mm mm, p?: K**::*: mm %m Slabosti v TGA Boris Kidrič Dokončni obračun Prav v trenutku, ko bodo z rotacijskega stroja v tiskarni »Ljudska pravica« začeli prihajati prvi izvodi tokratne številke Delavske enotnosti, bo v zboru združenega dela ptujske občinske skupščine tekla bržda sila zanimiva razprava. Delegati bodo »sodili« nesamou-pravnim in medčloveškim odnosom v TGA Boris Kidrič iz Kidričevega. Pred seboj bodo imeli predlog o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v TGA Boris Kidrič, ki ga je pripravil izvršni svet skupščine občine Ptuj. Bo odločitev težka? Odgovor na to vprašanje se ponuja kar sam od sebe. Kako tudi ne, ko pa je že nekaj let znano, da je v tem kolektivu samoupravljanje zgolj sredstvo posameznikov (beri: direktorjev), s katerim skušajo uveljavljati svojo samovoljo. Prav zaradi tega v Kidričevem že dalj časa beležimo vrsto zagat, ki pa jih kljub pomoči zunanjih dejavnikov doslej prav v ničemer niso rešili. Nasprotno, težave so se stopnjevale. Prišlo je celo tako daleč, da zdaj lahko govorimo celo o anarhiji v tovarni, privatizaciji, oblasti posameznikov nad ZK, sindikatom in samoupravnimi organi. O tem je bilo doslej v Kidričevem izdelanih že več ocen. Razmere v kolektivu je po svoje ponazarjalo tudi več naših sestavkov z značilnimi naslovi kot na primer: »Doklej bodo delavci nasedali demagogiji birokracije?« ali pa »Kdo je velik, večji in največji direktor« in podobno. Aprila letos so organi družbenopolitičnih organizacij v občini ter zbor združenega dela in družbenopolitični zbor občinske skupščine vnovič temeljito obravnavali samoupravne odnose ter družbenoekonomski in politični položaj v TGA. Na dlani je, da je bila delovna organizacija že takrat zrela za ukrep družbenega varstva. Ker pa so kljub vsemu le menili, da bodo v Kidričevem le spregledali in po normalnih poteh odpravili kopico najrazličnejših nepravilnosti in slabosti, prisilne uprave niso uvedli, Višek vsega, kar se dogaja v Kidričevem in česar posledica je tudi predlog za uvedbo ukrepa družbenega varstva, je nedvomno nedavni dogodek, ko je 26 delavcev v tozdu Proizvodnja aluminija prekinilo delo in zahtevalo pogovor z direktorjem tozda Marjanom Gorčekom, zakaj so premestili štiri delavce. Direktor se je z njimi »pogovoril« tako, da je sklical izredno sejo delavskega sveta, kjer so delavcem, ki so prekinili delo, takoj izrekli suspenz. Tega so sicer kasneje razveljavili, kar pa stvari v ničemer ne spreminja. Ta dogodek je bil torej zgolj povod, nikakor pa ne vzrok »carskemu rezu«, ki smo mu priča. Ta tiči, kot ocenjujejo v organih družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ptujske občine, v neustreznem vodenju delovne organizacije in nekaterih tozdov. Iz ocene razmer v TGA. ki so jo pripravili na občinskem partijskem komiteju, lahko celo razberemo, da je poglavitni vzrok in »leglo zla« v kolegiju direktorjev. V njem, ki je sicer posvetovalni organ glavnega direktorja, je prihajalo do hudih trenj. S sestankov tega organa so odhajali direk- torji temeljnih organizacij sprti in s svojimi pogledi. Če pa so se že kaj dogovorili, je dogovor ostal suha črka na papirju, posamezniki pa so v svojih tozdih obračali delavce, kakor jim je ustrezalo. Nič ni presenetljivega torej, če danes o TGA ne moremo govoriti kot o delovni organizaciji v pravem pomenu besede, temveč zgolj o skupku zaplotniških kolektivov. Dokaz za to so vsakoletne težave pri sprejemanju gospodarskega načrta, neurejeni odnosi v pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka in dohodka, v nedorečenem konceptu razvoja, razbitih razvojnih službah, v neenotnosti družbenopolitičnih organizacij in s tem tudi tozdov pri snovanju skupnih interesov v delovni organizaciji. Kdor je v Kidričevem vse to videl in skušal delovati v skladu z resničnimi hotenji delavcev in širše družbene skupnosti, si je svojem tozdu kaj hitro polomil zobe. Direktorji tozdov so prek svojih podanikov v samoupravnih organih in vodstvih družbenopolitičnih organizacij ravnali z njimi kot s kmeti na šahovnici. Delavce so šikanirali, jih premeščali na manj zahtevna dela in naloge, jim s tem manjšali osebni dohodek in še bi lahko našteli. Prav to je globlje ozadje omenjenega neljubega dogodka, ki je s predlogom družbenega varstva izbil sodu dno. laivsiia puujeimsKa nost ima poleg omenjenega v Kidričevem še vrsto drugih neljubih posledic. Znano je, kolikokrat so se v tem kolektivu prepirali okoli delitve po zaključnem računu. Nikoli pa ni bilo kaj dosti slišati o vlaganju lastnih sredstev v posodobitev osnovnih sredstev. Pri tem še zlasti mislimo na osnovno proizvodnjo aluminija, ki jo danes mnogi štejejo za tovarno invalidov. Naokoli mahajo zgolj s težkimi delovnimi razmerami v elektrolizi in z invalidi. Ničesar pa ne povedo, zakaj še vedno ni strokovno sprejemljivega elaborata za posodobitev, zakaj vsaj kolikor toliko zgledno ne vzdržujejo zaščitnih in vseh drugih naprav, ki bi v marsičem lahko olajšale težke delovne razmere. Najbrž ni potrebno biti posebej moder, da bi človek ne razumel takšne politike. Najlažje je pač vpiti o težkih delovnih razmerah, opozarjati na število delovnih invalidov in s tem po eni plati ustvarjati prepričanje, na drugi pa tudi pritisk na širšo družbo, ki naj bi razumela »težave« in velikodušno zgradila takšno elektrolizo, ki bo bolj podobna apoteki kot pa tovarni. Po vsem tem se delegatom občinske skupščine najbrž ne bo težko odločiti o uvedbi ukrepa družbenega varstva. Z njihovim dvigom rok bodo krmilo tovarniškega gospodarjenja in samoupravljanja prevzeli v roke novi ljudje. Družba je poskušala najti za to težko »vožnjo« najustreznejše ljudi. Ti pa bodo lahko barko uspešno izvlekli iz nevarnih voda le, če bodo imeli v delavcih tega kolektiva mornarje, ki ne bodo obračali jader vsak po svojem vetru. Upati je, da jim bo zdajšnji brodolom v dovolj velik poduk. Marjan Horvat Ivo Kuljaj S Delavska enotnost m PSSHS n g-- ,____________________; mm Pogovor v zagorski Varnosti, delovni organizaciji v sestavi sozda Energoinvest, smo najprej ubrali nekoliko slovesno. Kako tudi ne, saj prav v teh dneh praznujejo petindvajsetletnico obstoja. No, pa se je beseda kaj kmalu obrnila k manj prazničnim temam, s čimer pa nočemo reči, da o njih ni vredno pisati. Prav nasprotno. V pogovoru smo ob problemih slišali celo vrsto spodbudnih podatkov o prizadevanjih tega, v mnogočem svojskega kolektiva. Zagorje je mesto z rudarskim izročilom, zato ni naključje, da je tod natalo podjetje za proizvodnjo rudniških naprav in strojev v protieksplozijski izvedbi. Tako so pri Rudniku Zagorje že leta 1958 ustanovili poseben obrat, ki je izdeloval protieksplozijsko opremo. Prvi izdelek obrata je bila rudarska naglavna svetilka in stroj za žlebljenje, sledili pa so rudarski ventilatorji, stikala in elektromotorji. Obrat je kmalu prerasel v samostojno tovarno, program pa razširil na posebne električne stroje za kemijsko industrijo, gradbeništvo, železarne in lesno industrijo. Na začetku pogovora nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav pomeni protieksplozijska zaščita. Sogovorniki so nas prijazno poučili, da gre za naprave, ki jih uporabljajo v delovnih okoljih, kjer se pojavljajo hlapi gorljivih plinov, par ali prahu, ki pomešani s kisikom iz zraka tvorijo eksplozivne zmesi in tako lahko nastane eksplozija. Eksplozivno zmes lahko vžge električna iskra ali vroča površina električnega stroja. Njihovi izdelki zmanjšujejo ali odpravljajo možnost za nastanek eksplozije. Gre za elektromotorje, svetilke, induktor-ske telefone, razvodnice, tipkala s signalnimi svetilkami elektronske sklope za kontrolo izolacije mreže in mehanskega stanja kablov. Poleg rudarstva s pridom uporabljajo njihove izdelke v kemijski zlasti pa v naftni industriji. trenutno bolj malo, pač pa s celotno svojo proizvodnjo nadomeščajo uvoz. Malo jezni so, ker jim tega družba ne ovrednoti ustrezno. Vendar bodo izvozu v bodoče namenili še večjo pozornost in se želijo približati 10-odstotnemu deležu celotnega prihodka. To pa pomeni tudi pomanjkanje nekaterih izdelkov na domačem trgu. Nadaljnji razvoj bo usmerjen v tehnološko posodobitev in razvoj novih programov. Osnovno vodilo jim je vlagati še več lastnega dela in znanja, zaradi česar bodo tudi cenovno bolj zanimivi. V Varnosti so dolga leta zategovali pas, zdaj pa pravijo, da jim gre kar dobro. V delovni organizaciji je zaposlenih trenutno 515 delavcev, njihov povprečni osebni dohodek pa je v letošnjem prvem polletju znašal nekaj čez 1700 dinarjev. Kadrom so v vsem dosedanjem razvoju namenjali posebno pozornost, pripravljali so različne oblike internega usposabljanja, v zadnjih letih pa so precejšnjo V Varnosti smo se pogovarjali z Jožetom Amškom, vodjem službe kontrole kakovosti in predsednikom OSS Zagorje, Janezom Barličem, vodjem razvoja, Mirkom Govejškom, vodjem delovne enote elektroopreme in članom RS ZSS, Željkom Jukičem, vodjem delovne enote mo-torji-elektromagneti, Leonom Taškarjem, predsednikom sindikalne organizacije in inž. Francem Zupanom, vodjem marketinške službe. Zakaj še vedno proračunsko financiranje sisov? Je že tako, da danes ob slehernem pogovoru v tovarni misli in besede delavcev skačejo tudi čez njeno ograjo. Našim sogovornikom v Varnosti še zlasti ne gre v glavo ustaljena praksa financiranja samoupravnih interesnih skupnosti. Marsikatero pikro smo slišali na njen račun. To po svoje niti ne preseneča, kajti o resnih poskusih svobodne menjave dela govorimo danes lahko prav v združenem delu. Delavcem, ki imajo na očeh svojo režijo, pač nikakor ni vseeno, kaj od nje dobijo in koliko za to plačajo. Marsikje se zato presneto zatika, ko je na dnevnem redu samoupravni sporazum 0 svobodni menjavi dela, ali bolj po domače povedano: o tem, kolikšen kos kruha si bo posamezen tozd ali delovna skupnost skupnih služb odrezala v skupnem prihodku. Delavcem v Varnosti, Id jim takšne razprave še zdaleč niso tuje, torej nikakor ni razumljivo, da je način financiranja nekaterih skupnih potreb v občini še vedno proračunski. Pač toliko in toliko odtrgljaja od osebnega dohodka. »Tudi zato naši administraciji rastejo krila,« so nam dejali. »Rasla pa ji bodo toliko časa, dokler se ne bomo začeli pogovarjati o financiranju programov in ne sisov. Le tako se bo vedelo, koliko denarja je šlo dejansko za skupne družbene potrebe in koliko za plače administracije in druge stroške.« Temu bržda ni več kaj dodati. Le vprašamo se še lahko: »Kakšno je to razmišljanje, če ne stabilizacijsko?« Odgovor se seveda ponuja sam od sebe. Mu bo kdo prisluhnil? Proizvodnja v Varnosti je izredno zahtevna, zahteva veliko znanja in visoko tehnično in tehnološko raven proizvodnje. Danes so največji tovrstni proizvajalec v Jugoslaviji, vse izdelke pa delajo po naročilu, torej za znanega kupca. Že pet let nimajo izdelkov v skladišču. Seveda pa ima takšna maloserijska, prekinjajoča kosovna proizvodnja tudi svoje značilnosti in težave. Kot-smo zvedeli, jih seveda najbolj pestijo cene. Čeprav za surovine in reprodukcijski material porabijo le 9 odstotkov od skupnega prihodka (za uvoz le 4 odstotke) jih ovira razkorak med cenami. Kar do šest mesecev traja od dviga cen v bazični industriji do trenutka, ko tudi sami lahko to povišanje ovrednotijo v svojih cenah. Izvažajo skrb posvetili tudi štipendiranju učencev in študentov. Ob koncu lanskega leta je bilo nekvalificiranih in pojkvalifici-ranih le še 33 odstotkov delavcev. Ob tem pa so imeli 74 rednih štipendistov in 39 učencev v gospodarstvu. S ponosom tudi spregovorijo o svojem deležu v družbenem produktu občine Zagorje, ki je od leta 1978, ko je znašal 9,05 odstotka, narasel na 14,11 v lanskem letu. Leta 1969 so v yarnosti ugotovili, da so sami premajhni in so začeli iskati partnerja, ki bi jim pomagal dopolniti in razširiti delovanje. Svojo možnost so našli v povezovanju s sarajevskim gigantom Energoinve-stom, ki jim omogoča napredek, prodajo izdelkov in reševanje drugih pomembnih vpra- Kaj je z akcijo »za enako delo približno enak osebni dohodek«? V Varnosti smo skušah" z našim časnikarskim barometrom izmeriti malce tudi socialni »pritisk« delavcev. Revirji so za to pač vedno dobra priložnost. Kajpak, beseda je nanesla na osebne dohodke. Sogovorniki jih sicer niso postavljali v oltarje, res pa je tudi. da se nad njimi niso ravno ježih. Povprečje osebnih dohodkov v tem kolektivu znaša nekaj nad 17 tisočaki. Dobro, slabo? Kdo bi v vrtoglavem plesu cen in današnji draginji to lahko ocenili? Tega tudi naši sogovorniki niso poskušali. So se pa zato zelo hitro primerjali z drugimi kolektivi v bližnji okolici. Posebej so se zjezili nad osebnimi dohodki v premogovnikih. Da ne bo pomote: nič nimajo v Varnosti zoper osebne dohodke rudarjev. Ne. proti njihovem plačam nismo slišali žal besede. Nasprotno, da jih rudarji pod zemljo krvavo prigarajo, so menili. Zamera velja visokim osebnim dohodkom ti: ih ljudi pri rudnikih, ki niso v jami, ali pa jih vidijo kvečjemu nekajkrat na leto. »Ti so pristavili svoj piskrček k težkim delovnim razmeram rudarjev in h konjunkturi upov ega poklica, kar pa ni prav. V revirjih to zelo neugodno odmeva,« so se zjezili. Saj res, o sindikalni akciji »za enako delo približno enak osebni dohodek« že dalj časa nismo nič slišah. Bo kdo kaj povedal, kakšno usodo preživlja? $ova tovarna za elektromotorje in elektromagnete, ob kateri je še dovolj prostora za. morebitne nove objekte. Elektromotorji čakajo na,odpremo. V Varnosti vse proizvajajo za znanega kupca. Sodobne obrate za proizvodnjo barv domžalskega Heliosa so v Varnosti opremili z elektromotorji, svetilkami in tipali. šanj. Tako so se pripojili k tej delovni organizaciji in v njenem okviru poslujejo še zdaj kot delovna organizacija v sozdu Energoinvest—Varnost. Seveda nas je zanimalo, kako ocenjujejo koristi takšne povezave. Čeprav so jih — zlasti na začetku — nekateri gledali malo postrani, češ, saj niste naši, so zdaj zelo zadovoljni. Še več. »Če ne dobimo toliko, kot damo, smo sami krivi,« pravijo. Pa dobijo precej. Če zanemarimo očitne koristi ki jih daje velika in »ugledna« firma, je najpomenlBnejša korist pri nabavi (cenejših) surovin, pa skupna prodaja. Tudi deviz dobijo znotraj sozda toliko, kot jih rabijo. V zadnjem času je pomemben tudi skupen razvoj v zagorski Varnosti so delavci zadovoljni z rezultati povezovanja v Energoinvestu Če ne dobimo toliko, kot vložimo, smo krivi sami novih izdelkov, ki jim v sodel°' vanju z drugimi delovnimi °r' ganizacijami Energoinvest obeta tudi prodor na tuja tržis' ča. Združujejo tudi 30 odstoj' kov sredstev rezerv, ki jih. 66 jim zaprede trda, dobijo ko1 kredite s nizkimi obrestni'1 Predvsem gre za zelo jasne i" čiste račune, pravijo. Z vsem. kar se dogaja v sozdu, so sezna-Jijeni, uživajo enak položaj kot ostali členi velike družin6 Energoinvesta. Solidarnost znotraj grupacije jim zagotavlja tudi varnost, kakršne ne b' imeli kot majhno specializirano podjetje. Še bi lahko pisali o kolektivu Sreča ali »sreča«? V Varnosti imajo tudi ,0 »srečo«, da je pri njih zaposl6*1 predsednik občinskega sindikalnega sveta v Zagorju Jože Arn-šek. Najbrž ste že uganiti, zakaj jc sreča v narekovajih. Ne, kovačeva kobila v tem primeru "* bosa. Mož je pač takšnega kova. da ne udari poprej po mizi ali pokaže s prstom na drugega, prede" nima doma pometenega praga. I" seveda v takšnih okoliščinah jc sreča kaj hitro lahko tudi »sreča«- Tako v Varnosti. Kaj pa v ob; Vinskih političnih krogih? Vl<>z jim sicer pripada, toda osebni dohodek vendarle prejema v tovarni. Razen tega skupaj z drugim* delavci na svoji koži občuti stabilizacijske čase. Zanimivo bi bilo torej vedeti' kaj je volonterski predsednik ob; činskega sindikata za občinskj politični vrh — sreča ah »sreča«-Da ne bo nesporazumov, gre namreč zgolj zato, koliko imajo delavci od prvega in koliko od drugega... Varnost. O njihovi razvejeni samoupravni dejavnosti, o delu družbenopolitičnih organizacij, o skrbi za obveščanje delavcev, pa o tem, da imajo nerešenih le še 10 stanovanjskih vprašanj delavcev. Bolj kot v zgodovino, bolj kot v že doseženo, so v Varnosti zazrti naprej. Časi, ko so vsi v Zagorju dvomili v malega izdelovalca rudarskih svetilk so minili, danes, še bolj pa jutri bo Varnost eden pomembnih nosilcev razvoja v revirjih, z jasnim programom in pomembnimi dosežki. Ivo Kuljaj Igor Žitnik g? Ljubljana, L sKptembu.U983 -fef. sfiriui; : Delavska enotnost Kam vodi divjanje cen in padanje življenjske ravni Je sindikat pokleknil pred draginjo? Plaz podražitev in nadaljnje nezadržno padanje realnih osebnih dohodkov (letos menda že za 10 odstotkov) je v poletnih mesecih povzročil (med najširšimi ljudskimi množicami) nezadovoljstvo in nemir. To je čutiti na vsakem koraku, v stiku in vsakodnevnih pogovorih z delavci. Ljudje se sprašujejo — kot so povedali občinski sindikalni funkcionarji na nedavnem posvetu o politiki cen in zaščiti življenjskega standarda — kako je mogoče, da so cene najpomembnejših živil in drugih dobrin tako podivjale in da jih ne zna nihče obrzdati. Še posebej jih bega, da je nemočan tudi sindikat. Kljub draginji in vse težjemu preživljanju ostaja velika večina delavcev za stroji in v pisarnah, ker se zavedajo, da izhod iz kritičnih gospodarskih razmer ni v prekinitvah dela in nadaljnjem upadanju že tako majhne proizvodnje. Toda nejevolja zaradi dražjega kruha, sadja, zelenjave, mesa, stanarine, elektrike, obutve, je postala že tako močna, da se marsikje spreminja v malodušje in včasih prikrito jezo. Zadnje čase se namreč vse pogosteje dogaja, da so delavci na javnih sestankih tiho, namesto da bi večletne izgube, zgrešene naložbe ali neustrezne cene lastnih izdelkov vsaj poskušali osvetliti z vseh zornih kotov in poiskali morebitno rešitev. Zakaj vse večja nejevolja? Očitno je, da so se delavci naveličali obljub, češ da se bodo podražitve, inflacija in s tem tudi padanje življenjske ravni slej ko prej umirili. »Zvezni izvršni svet je namreč pred dobrim letom in pol obljubil, da bo pripravil učinkovit program stabilizacije cen in pripomogel k odpravljanju cenovnih nesorazmerij. Toda po uvedbi ukrepa o zamrznitvi cen se je zgodilo ravno nasprotno! Cenovna nesorazmerja so se še povečala, cene nekaterih industrijskih in drugih izdelkov pa so se kljub zamrznitvi astronomsko povečale,« je kritično ugotavljal na sindikalnem posvetu Branko Smole iz Maribora. K temu velja pridati, da se je občutno podražila zlasti hrana in druge življenjsko pomembne dobrine, za katere je sindikat »prisegal«, da jih bo obvaroval pred podražitvami. Zato so naravnost smešne izjave članov zvezne vlade, sindikalnih funkcionarjev in predstavnikov Gospodarske zbornice Jugoslavije, češ, kako podpirajo drug drugega pri brzdanju povečevanja cen, v praksi pa se dogaja ravno narobe. Dejstvo je, da ob svetovni gospodarski krizi in notranjih (subjektivnih) gospodarskih slabostih ne obvladujemo položaja. Papagajsko 6 osebni porabi Ena najbolj bolečih posledic kopičenja gospodarskih slabosti se kaže v obliki padanja realne kupne moči prebivalstva. Še posebej je ogrožen gmotni in socialni položaj tistih delavcev, ki prejemajo najnižje osebne dohodke (10.000 din ali celo še manj) in nimajo dodatnih zaslužkov ali koščka zemlje, na ka- teri bi pridelovali hrano. Toda namesto da bi resnično zaščitili eksistenčni minimum teh delavcev, ga z linearnimi ukrepi gospodarske politike še zmanjšujemo! Samo v letošnjem letu smo tudi osebne dohodke delavcev s »tanjšimi« kuvertami obremenili z novimi obveznostmi (posebni republiški davek, prometni davek na otroško hrano itd., višji prispevki za zdravstvene usluge, prometni davek na bencin in podobno), ji krati pa ljudi strašimo s t.i. stabilizacijskim davkom. Kar naprej ponavljamo, kot nas poskušajo podučiti naši posojilodajalci, da je osebna poraba prevelika glede na dejansko ustvarjeni dohodek, ne povemo pa, da to velja le za nekatere sloje prebivalstva, še zdaleč pa ne za delavski razred. V pogovorih se čudimo — vključno s politiki — kako lahko pravzaprav shajajo iz meseca v mesec delavci z najnižjimi osebnimi prejemki, hkrati pa jih javno pozivamo, naj še bolj zategnejo pas. Smo mar pozabili, naj bi bila materialna blagin ja in duhovno bogato življenje delavskega razreda najpomembnejši cilj naše družbe? Vrtoglavo dvigovanje cen in galopiranje inflacije najbolj ogrožata družbenoekonomski položaj delavcev. Zato odgovorni dejavniki vse bolj »odločno« zahtevajo — marsikdaj ni jasno, od koga — naj prenehamo z administriranim določanjem cen in oblikovanje politike cen resnično prepustimo delavcem. Tudi sindikat se vse glasneje zavzema za samoupravno oblikovanje cen. Ob tem pa se vse premalo zaveda, da neurejena cenovna razmerja in vse bolj zapletene gospodarske razmere delavcem objektivno vse bolj otežujejo in celo onemogočajo neposredno in gospodarsko učinkovito odločanje o cenah. Kako naj namreč delavec razpravlja in odloča o cenah izdelkov, ki naj bi se povečale za 10 — 20 odstotkov, ko pa so se domače surovine in reprodukcijski material podražili za 50 ali celo 100 odstotkov, da h e omenjamo vse dražje energije? Sindikat je dvoživka Pri reševanju gospodarskih težav in oblikovanju politike cen je sindikat v zelo neugodnem položaju »dvoživke«. Z ene strani pritiska nanj državna oblast in zahteva »žegnanje« vedno novih svežnjev stabilizacijskih ukrepov, po drugi strani pa se morajo sindikalni funkcionarji pred delavci »zagovarjati« zaradi padanja realnih osebnih dohodkov čez dogovorjeno reso-lucijsko mejo. Zlasti osnovne sindikalne organizacije so v samoupravni praksi »podrejene« poslovodnim krogom, ki z grožnjami o še nižjih osebnih dohodkih marsikdaj neupravičeno izsilijo delavčev »da« za nenormalno podražitev lastnih izdelkov. Vse večja draginja je končno posledica vse bolj zamotanih gospodarskih razmer. Toda nikamor nas ne bi vodilo, če bi zato izgubljali glavo in vrgli puško v koruzo. Marsikateri problem bi lahko rešili v delovni organizaciji (prevelik izmeček, poraba energije in podobno), če bi se bolj potrudili in se ustrezno organizirali. In to ostaja kljub vsem sedanjim napakam gospodarske politike neizpodbitno dejstvo, ki opozarja na konkretno (ne)odgovornost poslovodnih delavcev, sindikalnih aktivistov, članov zveze komunistov in drugih v ravenski železarni (padanje delovne storilnosti), Gorenju-Titovo Velenje (prevelika režija), novomeškem IMV (neizkoriščena uvožena oprema) kot še marsikod drugod. Emil Lah Iz sindikalne »hiše« Na ponedeljkovi seji predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije so pripravili operativni načrt za izpolnjevanje dolgoročnega stabilizacijskega programa. Iz razprave sodeč je to pomemben dokument, ki pa so ga mnogi tudi precej skritizi-rali. Bržkone so najbolj zadeli tisti razpravljale!, ki so menili, da imamo že veliko dobrih sklepov in delovnih programov, vendar jih ne upoštevamo. To velja tudi za sedanje divjanje cen in (ne)odgovornost tudi sindikalnih organizacij na tem področju. Dejstvo pa je, da cen nebo moč urejati le v skupnosti za cene, temveč mora biti to organiziran politični boj v vseh samoupravnih okoljih, še posebej pa v temeljnih organizacijah združenega dela. Pomemben del razprave članov predsedstva sveta ZSJ je bil namenjen tudi smernicam za dejavnost zveze sindikatov pri krepitvi odgovornosti v izpolnjevanju delovnih in samoupravnih obveznosti. V tem dokumentu je še posebej poudarjeno, da se organi in organizacije zveze sindikatov zavezujejo, da bodo nenehno sprožali in spodbujali družbenopolitične akcije, ki naj prispevajo k večji odgovornosti vseh družbenih dejavnikov in posameznikov za uveljavljanje ustave, zakona o združenem delu, razvoja samouprave in delegatskih odnosov in pri izpolnjevanju stabilizacijskega programa. V ponedeljek se je sestal tudi svet za vprašanja delitve po delu in njegovih rezultatih pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. V presojo so vzeli gradivo za zvezni družbeni dogovor o skupnih osnovah za pridobivanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Kritična razprava o gradivu je v resnici pokazala, da je vprašljivo ali je sploh mogoče z družbenim dogovorom na ravni Jugoslavije najti nekakšno čarobno formulo za odpravo številnih odprtih vprašanj na področju pridobivanja in delitve dohodka. Odgovor je kajpada negativen. Še več bi lahko rekli. Gradivu za družbeni dogovor bi morali nameniti mnogo ostrejše besede, saj ni samo neuporabno v praksi, temveč je celo v nasprotju z načeli, da lahko le delavci v temeljnih organizacijah združenega dela odločajo o razporejanju dohodka. Ne bomo se spraševali tako kot razpravljale! na seji, kaj bi sestavljalci takšnega dokumenta sploh hoteli, saj jim očitno ni jasno, kako ga v življenju uporabiti. Ob mnogih pomanjkljivostih gradiva za z/ezni družbeni dogovor o skupnih osnovah za pridobivanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke mu lahkol najbolj zamerimo ponavljanje, in to celo takšne stvari, ki jih urejajo le zakoni. Človek, pa ni treba, da je strokovnjak, s tem dokumentom nima kaj početi. O tem bi morali sestavljalci gradiva še posebej razmisliti! Marjan Horvat 69. zasedanje Mednarodne organizacije dela PIŠE: PETER TOŠ Druga najpomembnejša točka dnevnega reda 69. zasedanja generalne konference Mednarodne organizacije dela (MOD) je bila politika zaposlovanja. Leta 1979 je generalna konferenca MOD, upoštevajoč sklepe svetovne- konference o zaposlovanju, sprejela posebno resolucijo. Tako je bila politika zaposlovanja uvrščena na dnevni red 69. zasedanja, da bi razpravljali o reviziji doslej sprejetih mednarodnih instrumentov na tem področju (Konvencija 122 o politiki zaposlovanja in istoimensko Priporočilo št. 122). Skladno z določili poslovnika je bilo že pred zasedanjem konference pripravljeno poročilo, ki so ga na podlagi odgovorov na osrednja vprašanja zaposlovanja izoblikovale vse države — članice MOD. V razmerah gospodarske recesije v svetu vprašanja zaposlenosti oziroma naraščanja nezaposlenosti niso aktualna le za razvite in dežele v razvoju, ampak tudi za visoko industrijsko razvite države. Zaposlovanje je vse bolj aktualno vprašanje tudi v Jugoslaviji, saj že nekaj let strmo narašča število nezaposlenih delavcev, prav tako pa tudi število tistih, ki niso dovolj produktivno zaposleni. Reševanje teh vprašanj je še vedno močno povezano s potrebami po tuji delovni sili v zahodni Evropi, kjer je trenutno začasno zaposlenih precej delavcev iz Jugoslavije. Zato se tudi Jugoslavija zavzema za skupne rešitve, pravila ravnanja in nekatere multilateralne obveznosti. Naša delegacija se je zato dejavno udeleževala vseh sej posebnega, za področje politike zaposlovanja oblikovanega komiteja in skušala dati čim večji prispevek pri iskanju rešitve. V delu tega komiteja sta sodelovala naša delegata (delegat vlade in delegat sindikatov). Posebej smo se zavzemali za ustrezne skupne rešitve glede zaposlovanja mladih in žensk, politike regionalnega razvoja, ki naj v večji meri upošteva kadrovske možnosti in potrebe zaposlovanja, nadalje glede mednarodnega gospodarskega sodelovanja, ki naj zagotavlja hitrejšo gospodarsko rast in z njo povezano zaposlovanje ter za ustreznejše, bolj enakopravno urejanje vprašanj, ki so povezana z mednarodno migracijo zaradi zaposlovanja. Že pred odhodom na zasedanje konference smo ocenili, da navedena vprašanja še niso dovolj obdelana, da so nekatera v celoti zanemarjena, druga pa zanemarjajo interese držav emigracije delovne sile. Kljub tem delovnim pomislekom pa smo odhajali na zasedanje s stališčem, da predlagano pripo-v? ročilo o polit: ki zaposlovanja pod-- premo. I . O politiki zaposlovanja je bila na 69. zasedanju široka razprava. ," ,v To je razumljivo, saj je od sve-, tovne (tripartitne) konference o *- ' !• zaposlovanju kljub sprejetim stališčem na tem področju stanje vse r slabše. Konferenca je zato izrazila Hill globoko zaskrbljenost zaradi ra-- zmer pri zaposlovanju v svetu in llltitli Predložila ukrepe za skupni boj Ulil Proti rastoči brezposelnosti. Konferenca je ponovno potrdi-liilli 'a- ‘l;l ie treba utrjevati načelo , produktivnega zaposlovanja, ki ga določa konvencija št. 122 o poli-' 't tiki zaposlovanja. To načelo je ■V/ V': ' temeljna podlaga pri zagotavljanju pravice do dela. Ob tem naj omenim dokaj zavzoto konfrontacijo. ki je nastala; kot|pps}edica drugačnih: , .stališč delegatov vzhodnih socialističnih držav. Zahtevali so. da se pravica do dela v priporočilu določi kot pravica, ki jo jamči država slehernemu polnoletnemu državljanu. Vztrajanje pri tej zahtevi, ki je po svoji vsebini sestavni del vzhodnega držav-noplanskega modela socialistične ureditve in zato nasprotna vsem drugačnim družbenoekonomskim ureditvam, je omejilo čas za razpravo o mnogih drugih vprašanjih. Kljub zavrnitvi stališča glede pravice do dela kot pravice, ki jo zagotavlja država, se je konferenca opredelila za politiko polne zaposlenosti. Za doseganje tega cilja je sprejela vrsto konkretnih predlogov na posameznih področjih družbenega in gospodarskega življenja, ki imajo neposreden vpliv na zaposlovanje. Konferenca se je posebej zavzela, da vse države članice zagotovijo posebno skrb zaposlovanju posebej ogroženih skupin prebivalstva (ženske, mladi strokovnjaki, prizadeti občani, s tem da se največja pozornost namenja zaposlovanju mladih). 'Konferenca nadalje meni, da je ena od osrednjih prvin napredne politike zaposlovanja hitrejše spodbujanje razvoja tehnologije in investicijskih vlaganj, s ciljem, da se poveča proizvodnja, ob tem pa tudi zaposlovanje. Posebej pozorno so bila na konferenci obravnavana vprašanja hitrejšega razvoja drobnega gospodarstva, ki je ne glede na stopnjo razvitosti posamezne države še vedno velik rezervoar za novo produktivno zaposlovanje. Konferenca je pozvala vse države članice, da pri načrtovanju zaposlovanja bolj upoštevajo regionalne razvojne vidike. Regionalni razvoj je po mnenju konference pomembno sredstvo korekcije neenake gospodarske rasti in zaposlenosti regij v določeni državi. V sprejetih sklepih so pozvane vse države članice, naj spodbude mednarodno trgovino in druge oblike medsebojnega gospodarskega razvoja za večjo zaposlenost, s tem da mednarodno ekonomsko sodelovanje vse bolj razvijajo kot funkcijo zaposlovanja. V posebnem poglavju sklepov so opredeljena stališča konference o mednarodni migraciji delavcev. Ob tem pozivajo države — članice, da dosledno upoštevajo sprejete mednarodne norme o zaposlovanju, da dajo prednost ukrepom za večje zaposlovanje in sprejemajo ukrepe, (d jih določa svetovni program zaposlovanja, ter da za uspešno urejanje migracijskih tokov sklepajo ustrezne bilateralne sporazume. Sprejetje sklepne listine o politiki zaposlovanja ne predstavlja zaključka razprave o teh vprašanjih. Politika zaposlovanja je bila na 69. zasedanju na t.i. prvi razpravi, s tem da jo bo 70. zasedanje nadaljevalo in sprejelo končna stališča o dopolnitvi ali spremembi mednarodnih instrumentov, ki urejajo to področje. Sprejeti sklepi na tej konferenci pa so vsem državam — članicam podlaga, da še konkretneje opredelijo svoja stališča, določijo svoje konkretne pobude in predloge, ki naj jih vsebujejo mednarodni instrumenti v skupnem prizadevanju za zmanjševanje oziroma odpravo brezposelnosti. Nadaljevanje prihodnjič Delavskaenotnost Ljubljana, L september 1983 stran Vse večje zanimanje za portoroško letališče potrjuje smotrnost razširitve dejavnosti Zdomci radi pilotirajo ESI §*i W.. • RS**:J Zatišje na portoroškem turističnem letališču v Sečovljah je bilo navidezno. Sanda Brkič, pripnv/nica-kontrolorka letenja se je med kratkim pogovorom z nami vsake toliko časa oglašala še nevidnemu letalu. Ob letališki stavbi je samevalo nekaj turističnih letal s švicarskimi, avstrijskimi in zahodnonemškimi oznakami, dva aerotaksija... V letališkem bifeju sta bili zasedeni dve mizi. Toda ta mir je bil samo trenuten. Letos je na portoroškem letališču pristalo precej več letal kot lani. Ko pa bo podaljšana letališka steza, bodo sprejemali tudi reaktivna turistična letala, in ko bo začela z delom šola letenja, bo prometa in dela še veliko več. Sanda Brkič ne ve dosti o načrtih razvoja letališča, saj je komajda prišla iz višje šole, Centra pri zvezni upravi za letenje, kjer se je izšolala za kontrolorko letenja. Njeno delo je, da dvanajst ur skupaj vodi pristajanje in vzletanje letal. V 24 prostih urah pa jo najbrže zanimajo druge »skrbi«, ki jih ima mlad človek poleti na morju kar veliko. Zato pa nam je kopico podatkov natrosil upravnik letališča Vojko Starovič. »Letos smo (do 18: avgusta, op.p.) sprejeli že 820 letal, to pa je nekaj deset več kakor lani vse leto,« je dejal upravnik. »Tako upravičeno računamo, da bomo precej presegli načrte. Menili smo, da jih bo kakih 900 v vsej sezoni, kaže pa, da jih bo prek 1000.« Največ je Avstrijcev in Nemcev, potem Švicarjev, Francozi in — začuda — Italijani pa so bolj redki gosti. Je pa razumljivo, da slednji ne prihajajo pogosteje. Polet čez mejo je treba prijaviti prek diplomatskih kanalov, to pa traja nekaj dni — in zmanjšuje zanimanje italijanskih petičnežev za obisk naše obale, igralnice v Portorožu itd. In še ena zapreka ovira prihod več tujih petičnih gostov. Tujci smejo namreč leteti samo v določenih zračnih koridorjih med letališči, na katerih je dovoljen pristanek tujih letal. Med njimi pa ni vrste za turiste namreč zelo zanimivih športnih letališč, kot so v Sloveniji v Lescah, pri Bovcu, pri Slovenj Gradcu. Tuja športna oziroma zasebna letala lahko pristanejo samo na (turistično nezanimivih) velikih letališčih ter v Sečovljah... .»Turistična zveza Jugoslavije je že dala pobudo, da bi ovrgli takšne toge predpise, saj niso v prid razvoju turizma in pridobivanju deyiz, ki so tako zelo dragocene za našo družbo,« je povedal Vojko Starovič. »Seveda bo treba potem tudi druga manjša letališča primerno opremiti za sprejem tujih letal. Tujci želijo zlasti dober servis za letala, potem pa tudi raven turistične ponudbe v kraju, kjer se ustavijo..« Prav nerodno bi bilo; da bi se še dogajalo, kar se je — po besedah Staroviča — že zgodilo v Portorožu. V Sečovljah je sklenila aranžma večja skupina nemških turistov, ki so prihajali na našo obalo z letali. Zdaj jih ni več, ker niso bili zadovoljni s hotelskimi storitvami v Portorožu... Promet na portoroškem letališču pa vseeno narašča. Potem ko bodo italijanski in naši birokrati skrajšali postopek za pridobitev dovoljenja za prelet italijansko-jugoslovanske meje in ko bodo na letališču v Sečovljah pripravili vse potrebno za pristanek in vzlet malih reaktivnih letal, se bo promet najbrže kmalu podvojil. »Prihodnje leto bo steza podaljšana s sedanjih 800 na potrebnih 1250 metrov, v gradnji pa so že cisterne za kerozin.-— gorivo za reaktivna letala,« je dodal Starovič. Na letališču si precej obetajo tudi od letalske šole, ki se bo začela oktobra, da bo tako zapolnila sicer mrtvo jesensko-zimsko sezono. Čeprav za naše razmere šola ne bo poceni — samo tritedenski tečaj 90000 din, potem pa še obveznih 35 ur samostojnega letenja po 5500 din ura pred izpitom — imajo že zdaj okoli 300 prijav. Med njimi skorajda ni naših občanov, je pa precej zdomcev. Ali sc nekateri zdomci pripravljajo, da se bodo vrnili domov z lastnim letalom, ali je šola pri nas cenejša kot v tujini, ali pa jih le veseli letenje? Boris Rugelj SH Vrsta nepravilnosti v mariborskem Špedtransu Direktor in njegovi Kam plove naša samoupravna morala? Ne samo enkrat, ves dopoldan sem se oni dan tako spraševal, ko so mi delavci mariborskega Špedtransa pripovedovali o nepravilnostih v njihovem kolektivu. Toliko so govorili o njih, da sem jih prekinil in lepo prosil, naj nehajo, saj preprosto nisem mogel verjeti, da se vse to lahko dogaja pod plaščem samoupravljanja. Tudi zato ne bom napisal vsega, saj utegnejo že zgolj nekatere nečednosti vsakomur razgaliti dejstvo, da je samoupravljanje v tem kolektivu velika farsa. Kredit je šel za dediščino Pravzaprav ne vem, kje bi začel. Morda z znano in že kar malce stereotipno zgodbo o »odstreljenih« kadrih, ki se sčasoma znajdejo celo na boljših položajih, kot so jih imeli poprej? Z delavsko kontrolo ali disciplinsko komisijo kot podaljškoma rok skupine ljudi, ki v imenu samoupravljanja delujejo po sistemu »deli in vladaj«?! »Nič novega,« boste dejali. Strinjam se z vami, zato začnimo z žalostnim presenečen jem. Slišal sem že za vse mogoče prijeme pri najrazlične jših izplačilih posameznikom v združenem delu pa tudi zunaj njega. Da pa bi z družbenimi sredstvi poravnavali tudi dediščine, tega res še nisem vedel. Vendar se tudi to dogaja. Dokaz za to je prav Špedtrans, kjer so svojemu delavcu v DSSS Dušanu Hanžu-reju poravnali dedni delež, ki ga je bil le-ta dolžan izplačati svojemu stricu Vekoslavu Božiču. Nič ne razumete, a? Priznam, na začetku tudi sam nisem ničesar razumel. Potem pa mi je s kančkom smisla za črni humor le uspelo. Najbrž ne bi imelo haska, če bi zdaj na dolgo in široko opisoval ves potek dogodkov, prepisoval najrazličnejše sklepe stanovanjskih komisij, delavskih svetov in drugih organov. Vsa resnica je preprosto v tem, da je Dušan Han- žurej svojo stanovanjsko komisijo zaprosil za stanovanjsko posojilo v višini 500.000,00 dinarjev. Kot je zapisal v prošnji, naj bi ga porabil za nakup hiše v zasebni lasti. Posojilo so mu v tozdu Transport (DSSS ni imela denarja) res odobrili in ga nakazali na tekoči račun Vekoslava Božiča. Ta pa, kot so hitro ugotovili delavci v Špedtransu, ni bil nikakršen lastnik hiše, temveč zgolj dedič hiše svojih še živečih staršev. V njej skupaj z njimi živi tudi vnuk z družino Dušan Hanžurej. Da bi na podlagi (pravno oporečne) izročilne pogodbe med njim in njegovimi starimi starši postal njen izključni lastnik, je bil dolžan svojemu stricu dedni delež. Kredit v višini 490.000,00 dinarjev (zakaj je Hanžurej znižal svoje kreditne potrebe za stari milijon, ni znano) je torej porabil za plačilo dediščine. Pustimo ob strani kopico sumljivih okoliščin in pomanjkljivosti (milo rečeno), ki nastopajo v tej zvezi. Dodati velja le, da si Hanžurej očitno ni navzkriž s tistimi ljudmi v tej delovni organizaciji, ki imajo v njej največ moči. Dokaz: njegov stanovanjski kredit ni prišel pod drobnogled niti samoupravne delavske kontrole niti disciplinske komisije, ki pa sta po drugi strani zelo vestni, ko gre za prekrške in »prekrške« delavčev, ki v Špedtransu mislijo drugače kot njegov glavni direktor Marjan Sukič in njegovi kadri. Kdor misli drugače, se znajde na črnem seznamu S tem smo že trčili v srž našega pripovedovanja. Kot so nam povedali naši sogovorniki. je bil Špedtrans svojčas zelo zdrava delovna organizacija. Na noge jo je skupaj z vsem kolektivom postavil nekdanji direktor Emil To- mažič. Za ilustracijo razmer, ki so vladale takrat, bo najbrž zadostoval podatek, da so F nekateri delavci odrekli tudi po več osebnim dohodkom, ko je Špedtrans veliko vlagal v svoja osnovna sredstva. Takšne razmere so šle po vodi s prihodom novega direktorja Marjana Sukiča, ki je v kolektiv pripeljal tudi direktorja kadrovsko splošnega sektorja Draga Šegreca, skupaj s. katerim sta, kot je razvidno iz odločbe sodišča združenega dela v Mariboru, zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti, pred časom morala zapustiti mariborski Certus. Ne da bi se kaj dosti spraševali, kako lahko takšni ljudje postanejo direktor ji, pove jmo, da Špedtrans ta čas preživlja hudo samoupravno krizo. Označujejo jo zakulisne igre, zdrahe, obtožbe in kdo bi vedel kaj še vse. Samoupravni organi sprejemajo dirigirane odločitve in kdor se temu upira, se kaj hitro znajde na črni listi- Razumljivo je, da v takšnih okoliščinah ljudem, ki skušajo delati skladno s samoupravno zakonodajo in smernicami partijske in sindikalne organizacije, ni z rožicami postlano. Eden od nekaterih, ki so to še zlasti občutili na svoji koži, je tudi referent za notranjo zaščito in splošne zadeve Bogomir Marko. Tega so v začetku letošnjega leta celo izključili iz Zveze komunistov-. Poglejmo zakaj. V pritožbi na sklep OO Zb 0K 7°variškcmu razsodišču r . kS sam o tem takole skušal >>Sv°ie del° sem P°" uk ° °Pravljati vestno in ’ da zadostim vsem nor-(jelo ’ ^ zahteva združeno odst ^enre rePubliki sploh ne bi bilo ieljf°Selnosti, če bi uskladili del 'no^nost‘ ‘n se odločali toliko, da jih bomo vsak dan pričakale sveže, lepe in negovane. In vsi bomo zadovoljni-Sleherna razprava o brezposelnosti pa bo odveč.« Tako bi še mlatili prazno slamo, če se v začetku avgusta ne bi spet oglasil računalnik skupnosti za zaposlovanje in pisal: » Problem se je začel, ko \ javnosti sporočil, da je bilo ob smo po Vojni na silo prignali \ koncu prejšnjega meseca pri-kmete v industrijo. Zdaj \ javljenih na Slovenskem imamo zapuščena polja, v me- i 15.158 nezaposlenih, torej veslih pa premalo dela. Če bi vsi I lika man j, kot so napovedo- tl% S° Zadovoljni. Združeno i-’ec-, Potrebuje med drugim !oJot sto strojnih tehnikov, ZQpo l°liko, kolikor jih je ne-leh^enih, 240 ekonomskih jih kov nima dela, v podjet-Štir/.a Jih manjka 550, kakih lici heSet strugarjev, ki trdijo, kot na]dejo dela, čaka več Mest sto praznih delovnih ji t ’ v delovnih organizacijah inč,0j zaposlili 150 strojnih mJfriev. potrebujejo 600 1 170 pa jih išče delo. In tako ljudje iščejo zaposlitev, hkrati pa jo odklanjajo. Tudi v -naši občini imamo toliko brezposelnih kot januarja, čeprav je prišlo iz šol 82 mladih, delovne organizacije pa bi sprejele na delo še dvakrat več delavcev, toda mnogim nezaposlenim delo smrdi, tudi tisto, za katero so se šolali. Drugi pa čakajo, da jim bo kdo odprl delovna mesta:' ki jih ne potrebujemo.« Kot dokaz, da je tako, je objavil kratko pisemce treh nezaposlenih pisarniških punc, ki so zapisale: »Kaj ste znoreli! Ponujate nam začasno delo v tekstilni tovarni, med navadnimi pre-dicami. Saj smo se vendar izučile za administratorke in smo torej izobraženke.« V zadnji številki pa je »Glas komune« objavil zahvalno pismo računalniku, ki je po mnenju humorista Jake omogočil nedavno zanimivo razpravo v Butalah. »Če bi sredi zime objavil podatke o potrebah po delavcih v združenem delu,« je pisal Jaka, »potem bi že takrat vedeli, da na Slovenskem iščemo več delavcev, kot je brezposelnih. In ne bi spoznali, kako veliko čudovitih predlogov imajo naši občani za ureditev problema, ki ga praktično ni, Prosim pa te še za eno uslugo. Povej nam, kaj bi kazalo storiti, da bi vsi dela-zmožni nezaposleni postali tudi delavoljni.« Računalnik pa je molčal. Kaže torej, da bomo odgovor na to vprašanje morali najti ljudje sami. Janez Voljč lipi lP;l |Nss ŠPSSII v"-:" 'X;: IFIišš Bf g.. m C:f%! PSI 1*1: i*:I ŠIM !*$§! # ^0" . q v 'rv)/orq ibnoni id vs nvfj ■ J nbf, - n; ;L;; .■•!!)■ Aluminij, glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo Št. 7, 8/julij, avgust 1983. Dolgo in vroče poletje m mm mm Nepodpisani pišev na prvi strani pod naslovom »Dolgo in vroče poletje« zaskrblje no ugotavl ja, da je vroče polet je izsušilo tudi peresa njihovih redkih dopisnikov. »Večina vas je bila v pasjih vročih dneh na 'dopusti! nadaljuje, »zato smo na seji uredniškega odbora Sklenili;' da poletni številki ( julij, avgust) združimo v eno. kakor dela tudi \ vrinit drugih delovnih organizacij in celo uredništva drugih mesečnih revi j. V času poman jkan ja papir ja je to.toliko bolj prav. Na naslovni strani vam ne ponu jamo nič kaj osvežu jočega, marveč orodje, fotografi jo,ki jo je. kakor vse ostale, pripravil naš mojster Stojan Kcrblcr. Mislim, da je za naš trenutek tudi zelo primer- na. To poletje je bilo delovno, ko so nas. bolj kot soneči'pogrevali besedni boji 'rta raznih sestankih. Stiskalo nas je z vseh strani: sestajali so se sindikat, parti ja, samoupravni organi, vodstvo: prihajali so celo iz Ljubl jane, da bi pomagali rešiti odnose v TGA. Prihajali so tudi novinarji, sedeli na naših dolgih Sestankih, vsak po svoje videli položaj in nas potem v najslabši luči razkrili slovenski javnosti. Na to ni reagirat nihče, razen posameznikov, predvsem dolgoletnih članov TGA, ki so se ogorčeno oglašali.« Sedaj vlada v TGA zatišje, končuje pisec in na koncu vprašuje: Kaj nam bo prinesel čas, bomo videli septembra, ko bomo spočiti in polni moči morda pametneje presojali!? m € llonilovi Donitovi razgledi, Donit Medvode ttAZliLEM Št. 7/julij 1983 Delavci so bili obveščeni Četrtino svojega obsega je to glasilo namenilo odločitvi delavcev tozda Tesnila na referendumu, da se izločijo iz delovne organizacije in sc organizirajo kot enovita delovna organizacija. Uredništvo sporoča, da je sodišče združenega dela SR Slovenije 9. junija odločilo, »da se pritožba delovne organizacije Donit in n jenih temeljnih organizacij zavrne kot neutemeljena in potrdi odločba sodišča prve stopnje v Novem mestu.« Delovna organizaci ja Donit sc je pritožila na sodišče združenega dela za tem, ko so delavci že omenjene temel jne organizacije odločili o svoji izločitvi. Delavci Donita so bili o postopkih in odločitvah različnih organov in organizaci j večkrat seznanjeni v Donitovih razgledih. O tem so pisala tudi druga sredstva javnega obveščan ja. Sodišče je, kakor —-- j- -^/z Glas upravljavca, glasilo delovne organizacije Meblo, Nova Gorica -rrKSS E... Št. 8/15. 8. 1983 UOfCtUUClUCCI 2 jadikovanjem ne bomo ničesar dosegli »V kakšnem jeziku naj vas pozdravimo?« smo se pošalili 21. julija z jutra j pred se jno dvorano v Meblu, pred pričetkom prvega sestanka s predstavniki Mebla v tu jini... Tako začen ja uvodnik Aldo Vuga, v katerem že z naslovom poudar ja že ničkolikokrat preverjeno spoznan je: dolar ne pride sam. Zbrala se je večina tistih, ki sc ukvarjajo z mednarodnim trženjem. da z Meblovimi predstavniki v predstavništvih ali firmah v Italiji. Franciji. Združenih arabskih emiratih, Kuvajtu, Iraku in Nigeriji neposredno spregovorijo o težkih problemih, ki so Meblo spreml jali v prvi polovici leta, o možnostih, da izpolnijo izvozni plan do konca leta, o možnostih v naslednjem letu, o njihovih predlogih za uspešnejše delo. Letošnje izvozne cilje so do konca prvega polletja dosegli 85-odstotno, čeprav so v tem času za dolarje prodali kar za 22 % več, kot so prodali zanje v lanskem prvem polletju. »Kl jub temu,« nadal ju je uvodnik, »da jih je glavni direktor seznanil z gospodarskim položa jem v državi in s stanjem v Meblu, pri čemer je mnogokrat omenil vse težave, ki jih imamo pri zagotavljanju surovin, motiviranju l judi, pri zagotavl jan ju likvidnosti in še pohvalil n jihovo uspešno delo oziroma uspešno delo vseh izvoznih kadrov, pa so bili, sicer trgovsko uglajeni predstavniki v svojem izva jan ju bol j malo diplomatski. Povedali so, da imajo tu ji kupci, katerim proda ja jo, dovolj svo jih težav, da bi jih oni še z našimi morili. Kupci potrebujejo od nas predvsem dobro blago, dobavljeno v dogovorjenih rokih in po konkurenčnih cenah. To pa ni redna praksa Mebla; posebno ne pri rokih. In prav je tako. da so bili pikri in direktni, vendar tudi konstruktivni, saj so dali mnogo predlogov, kajti z jadikovanjem ne bomo ničesar dosegli — tujcev naši problemi ne zanimajo...« NOVICE nuDNIKi SVINCA IN TOPILNICA MEŽICA Novice, Rudniki svinca in topilnica Mežica Št. 15/15.8. 1983 Nas bo morda zdramil molk V kolektivu Rudniki svinca in topilnica Mežica so na nedavnih zborih delavcev rudarskih obratov razpravl jali o poslovan ju in gospodarjenju v letošn jem prvem polletju. V tozdu Rudarski obrati so ugotovili za 55.37 1.827.48 dinar jev izgube, ker je izpadla planirana prodaja, ker so sc povečali poslovni stroški in je bil dohodek občutno manjši, medtem ko so se sredstva za osebne dohodke ter zakonske in pogodbene obveznosti povečali. Zanimivo je, kot komentira to v uvodniku urednik Novic bdi Prošt, da so na sestanku izvršnega odbora konference osnovne organizacije sindikata tega tozda skupa j s člani sekretariata osnovne organizacije ZK ob vsem tem ugotovili: »... da so zbori potekali normalno in da je bilo obveščanje sodelavcev zadovoljivo.« In končuje svoje pikro razmišljanje z vprašanjem: »Če smo že na grozl jive številke neobčutl jivi, nas bo morda zdramil molk na zborih delavcev?« dekorativna Dekorativna, glasilo delovne organizacije Dekorativna, Ljubljana Št. 8/avgust 1983 Kaj je odgovornost Kaj je odgovornost, vprašuje v zanimivem sestavku Vladimir Kočevar in nadaljuje: »Ali je res tako težko, da ne bi znali odgovoriti na to vprašan je? To je izraz, ki ga slišimo vsak dan. vendar pogosto ne poznamo ali nočemo poznati prave vsebine odgovornosti. Preprosto povedano pomeni odgovornost dosledno izpoln jevanje dogovor jenih in načrtovanih obveznosti. Posebno pomembna je osebna odgovornost za uresničevan je spre jetin planov, sklepov, nalogov itn. V procesu samoupravnega dogovar jan ja in sporazumevali ja lahko vsakdo pove svo ja stališča in predloge, ko pa smo sc odločili, ima vsakdo svo jo vlogo in svoje obveznosti, ki jih je treba realizirati. Pri tem ne sme biti odstopanj, sicer postavljeni cilj nikoli ne bo dosežen. Delavcem je družba zaupala družbeno premožen je v upravl janje in prav vsi smo odgovorni, da opraviču jemo to zaupan je. Naša odgovornost je v tem. da aktivno sodelujemo v procesu samoupravnega odločan ja in nato brez kompromisov izpoln ju jemo spre- jete odločitve. Ni odveč, da še stalno vprašu jemo o lastnem izpolnjevanju obveznosti, ki se kaže v zavesti in tehnološki disciplini. Odgovornost pomeni tudi. da tiste delavce, ki slabo opravljajo svoje obveznosti, opozarjamo oziroma predlagamo ukrepe. Ne smemo biti prizanesljivi do ntjpak drugih, kajti to pomeni, da delamo v lastno in skupno škodo. V težkih gospodarskih razmerah je edina rešitev, da se usmerimo v lastne moči in odgovorno gospodarjen je z družbenimi sredstvi ter v izvajan je dogovorjenih in predpisanih odločitev. Posledica odgovornega dela je dvig produktivnosti in kakovosti dela. s tem pa tudi višji dohodek in čisti dohodek. Moč vsake družbe je v njeni materialni osnovi in v razvitosti družbenoekonomskih odnosov. Naša družba razvi ja samoupravne socialistične odnose in odgovorno delo je neločljiva sestavina naše družbene ureditve.« Pripravil Dušan Rebolj ugotavl ja uredništvo, tore j odločilo in pritožbo zavrnilo, zato so se odločili odločbo o tem objaviti v celoti. Hkrati pa ob javl jajo tudi del poročila delovne skupine CK ZKS in stališča izvršnega odbora republiškega sindikata delavcev kemične industrije. S tem na j bi se delavci Donita prepričali, koliko naporov je bilo vloženih, da do te izločitve ne bi prišlo. Hkrati pa odločno zavračajo morebitna sta-,, lišča, češ da želijo z objavo predstavljenih listin spodbujati nadaljnjo razpravo o izločitvi tozda Tesnila iz delovne organizacije oziroma o neupravičenosti te izločitve. »Sklep o izločitvi je na osnovi odločbe sodišča združenega dela postal pravnomočen in dokončen za vse udeležence v te j zadevi«, konču je svo jo utemel jitev uredništvo. LOGATEC Oh svoji 30-ietnici in občinskem prazniku Logatec čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom za praznik. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lenart prodaja 3 poslovne prostore v 26. posiovnostanovanjskem objektu v Lenartu, Kraigherjeva 1, ki jih bodo zgradili do 1. marca 1984. Posamezni poslovni prostor meri 40 m2. Cena m2 je 35.000,00 din. Prostori so v pritličju zgradbe z direktnim vhodom s ceste. Predvideni so za drobno, tiho obrt. Vse natančnejše informacije dobite na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lenart, Partizanska c. 3. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lenart Komisija za delo in delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije ŽUPA, Hemijska industrija Kruševac RAZPISUJE prosta dela in naloge za nedoločen čas trgovskega predstavnika za nabavljanje bakra na območju SR Slovenije Razpisni pogoji: — višje- ali srednješolska izobrazba, enoletne delovne izkušnje, osebni avtomobil in stanovanje s telefonom v Ljubljani Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Splošne službe organizacije združenega dela ŽUPA, Hemijska industrija Kruševac. Oglas velja 15 dni od objave. ROKOMNIK PRIROČNIK s Delavska eneumsf Prednaročila sprejemata knjigarni Delavske enotnosti na Tavčar jevi ulici 5 in Celovški cesti 43 v Ljubljani. Natančnejša pojasnila dobite po telefonu 320-403 in 317-870. ■MB—— Ljubljana, 1. september 1983 stran Delavska enotnost Boleče usklajevanje obsega in kvalitete vzgojnoizobraževalnih dejavnosti z gmotnimi možnostmi Največji prihranek je, če izobražujemo takšne kadre in toliko, kot jih potrebujemo Zaostrene gospodarske razmere zahtevajo nadaljnje zmanjševanje vseh oblik porabe. To velja tudi za področje vzgoje in izobraževanja, kjer so potrebni dodatni ukrepi za usklajevanje obsega programov z razpoložljivimi materialnimi možnostmi. Prizadevanja na tem področju niso nova, saj o stabilizacijskem programu na področju vzgoje in izobraževanja govorimo že vsaj dve leti. Toda doslej smo vedno našli rešitve, ki tega področja niso »dramatično« prizadele, sedaj pa je očitno, da smo rezerve »postrgali« in bodo varčevalni ukrepi bolj boleči. Republiška izobraževalna skupnost je v sodelovanju s strokovnimi organi s področja vzgoje in izobraževanja pripravila dve gradivi: stabilizacijski program za uskladitev programov na področju vzgoje in izobraževanja s predvidenimi smotrnimi možnostmi ter nove materialne okvire in možne ukrepe za uskladitev na področju vzgoje in izobraževanja. O obeh je te dni stekla javna razprava po izobraževalnih organizacijah in občinah, čeprav so prvotno nameravali razpravo v teh dneh že strniti. To pa je bil tudi eden poglavitnih očitkov doslej, saj je počitniški čas kaj malo primeren za široko in demokratično, pa seveda ustvarjalno razpravo. Oba dokumenta —- čeprav je treba priznati, da vsebujeta tudi mnoge neljube in najbrž tudi težko izvedljive ideje — sta naletela na hudo kritiko. Tisti, ki ju napadajo, so pozabili, da gre le za predlog, ki naj bi ga šele sprejeli po samoupravni poti. Nič torej še ni dokončnega, določenega, gre šele za predloge, pa naj bi bili ti kakršnikoli že. Zato takšne pavšalne kritike zastirajo bistvo problemov in ne prispevajo k stvarnemu ocenjevanju poti rešitev. Kot da bi se ravnali po tisti znani: seveda smo za stabilizacijo, vendar pri sosedu, nas pa pustite pri miru. O stabilizacijskem programu na področju vzgoje in izobraževa- nja so nedavno spregovorili tudi na skupni seji sveta za vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture pri RS ZSS in izvršnega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti. V sindikatih so se sprijaznili s tem, da letošnji materialni položaj zahteva sprejetje takih kratkoročnih ukrepov, ki utegnejo prizadeti materialni položaj vzgoje in izobraževanja. To sicer ne pomeni, da bi morali odstopiti od globalnih ciljev, ki smo si jih zastavili na področju vzgoje in izobraževanja, bo pa ponovno potrebno pretehtati dinamiko njihovega doseganja in preveriti ustreznost sprejetih rešitev. Sindikati bodo zlasti pozorni do predlogov, ki predvidevajo prenos stroškov izobraževanja iz skupne porabe v osebno porabo, torej tistih, ki bi neposredno udarili po žepu učenca in njegove starše. V sindikatih menijo, da bi razprave o varčevalnih ukrepih morali pospešiti ter da bi morale seči do sleherne šole. Le na ta način bodo ukrepi res pretehtan demokratičen dogovor celotnega področja. Ukrepi, ki jih predlaga republiški izvršni svet in izobraževalna skupnost zaslužijo vso podporo, pri tem pa morajo svojo vlogo odigrati tudi strokovni šolski organi, zlasti strokovni svet, ki naj zagotovijo upoštevanje ih dograjevanje doslej oblikovanih rešitev. Pri vsebinskih vprašanjih je pomembna racionalizacija predmetnikov in učnih načrtov, vključno z zmanjšanjem učne obveznosti učencev, ki zdaj znaša 32 šolskih ur. Znano je namreč, da se mnoge vsebine pri različnih šolskih predmetih nepotrebno podva- ^ ^Slej ko prej je še najbolj odprto vprašanje mreže šol. Je že tako, da smo venomer govorili o njeni racionalizaciji, smo jo pa širili. Pri tem se moramo bolj zavedati, da gre za slovenske razsežnosti, ne pa za obstoj te ali one šole, torej za tipične lokalistične interese. Da lil Kaže, da je kupcev premalo. Visoke cene učbenikov jih bodo najbrž na sejem rabljenih šolskih knjig še prignale. Kakorkoli že, posnetek priča, da je začetek novega šolskega leta tu. Z vsemi radostmi vred, pa z vsemi težavami. Slednjih bo za učence bržkone še najmanj. Slika: Janez Pukšič mm Z analizo vzrokov in usposabljanjem presegati zastoje Spodbuda samoupravnemu odločanju Da bi pomagali družbenopolitičnim organizacijam in drugim odgovornim nosilcem družbenopolitičnega in idejnega izobraževanja, je Center za družbenopolitično izobraževanje pri fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo uvrstil v svoj program izobraževalne dejavnosti seminar z delovnim naslovom Samoupravljanje in delegatski sistem — analiza nekaterih vzrokov za zastoj, ki bcž28., 29. in 30. septembra v Škofji Loki ter 5., 6. in 7. oktobra 1983 v Dobrni. š : Na seminarju, ki je namenjen izvajalcem družbenopolitičnega izobraževanja v vseh okoljih, bodo obravnavali probleme samoupravljanja in možna izhodišča za nadaljnji razvoj, organizacijo združenega dela — temeljno družbeno in samoupravno celico, v kateri se razvijajo osnovni delovni — proizvodni, materialni, ekonomski, socialni in medčloveški odnosi. Zato je potrebno razvijati in graditi samoupravni sistem in samoupravne odnose prav v osnovnih družbenih celicah — družbeni bazi, v kateri morajo imeti odločilno vlogo delovni ljudje — samoupravljale!. Za te naloge pa morajo biti dobro usposobljeni. Udeleženci bodo analitično obravnavali Vzroke za zastoje v razvoju samoupravljanja; normativno nedorečenost in enostransko uveljavljanje določil zakona o združenem delu ter odkrivanje vzrokov za zastoje v uresničevanju normativnih določil; organizacijsko strukturo delovne organizacije in negativne težnje ter pojave, ki iz tega izhajajo; težnje po odcepljanju tozdov in reorganizaciji v samostojne organizacije — konflikte med tozdi in delovnimi skupnostmi; neurejene dohodkovne odnose; procese samoupravnega odločanja, kjer bodo kritično in analitično ocenjevali procese in metodo usklajevanja stališč pri sprejemanju odločitev v-tozdi h in v delovnih organizacijah. Obravnavali bodo tudi pristojnosti posameznih organov in organizacij, probleme obveščanja in komuniciranja pa tudi delovno organizacijo z vidika njenega okolja in možnosti uveljavljanja ter delovanja delegacij in delegatskega sistema. Da bi lahko obravnavano problematiko na seminarju prikazali čimbolj nazorno, bodo udeleženci seminarja obiskali tudi delovni organizaciji »Sava« Kranj in sozd »Merx« Celje, kjer se bodo seznanili z njunim modelom samoupravne organizacije. Ob zaključku seminarja bodo na osnovi izhodišč in prakse tridnevnega seminarja govorili tudi o načrtovanju družbenopolitičnega izobraževanja v temeljni celici življenja in dela — v temeljni organizaciji združenega dela. Iz tematike je razvidno, da organizatorji želijo udeležence seminarja seznaniti in uvesti v analitično in problemsko obravnavanje družbenih in samoupravnih interesov, ki naj bi jim pomagala pri njihovem nadaljnjem delu, predavanju — sodelovanju v izobraževalnem procesu in programiranju in organiziranju tovrstnega izobraževanja. Na seminarju bodo sodelovali znanstveni, družbenopolitični, strokovni delavci ter nosilci samoupravnih nalog v ozdih. Med njimi dr. Bogdan Kavčič —" FSPN; dr. Savin Jogan — RK SZDL; Janez Bajuk — Novoles, Novo mesto; Janez Krnc — CK ZKS; Svito Vižintin — družbeni pravobranilec samoupravljanja iz Nove Gorice; Albin Čocej — družbeni pravobranilec samoupravljanja iz Celja; mag. Franc Križaj — Ljubljanska banka; Boštjan Markič — FSPN; mag. Marjan Šetinc — Pedagoški inštitut. Joža Košir na tem področju ni vse dobro, priča tudi dejstvo, da prenekateri novo zgrajeni domovi za učence niso zasedeni. Pri racionalizaciji bi morale imeti posebno vlogo tudi posebne izobraževalne skupnosti. Te so že doslej odigrale svojo vlogo, pa vendar prevladuje občutek, da jp teh skupnosti preveč in bi se jih dalo za racionalno delo tudi združevati. Posebno pozornost zasluži podatek iz ene od dosedanjih razprav, da posebna izobraževalna skupnost posebej lahko vpliva le na eno petdesetino sredstev, ki se obračajo na njenem področju. Veliko prahu je dvignil predlog, naj bi ukinili sredstva za prevoze v šolo. Predlog ni stvaren, čeprav bi morali prevoze v prihodnje v večji meri povezovati s štipendijsko.in kadrovsko politiko nasploh ter usmerjanjem v domove. Tudi predlagano plačevanje »šolnine« — na primer za ponav-ljalce ali za popravne izpite (nekateri so predloge že vzeli »zares« in popravne izpite že računajo) — spada med vprašanja, ki neposredno posegajo v »socialo« družine in jih je treba temeljito pret-htati, saj se utegnejo sprevreči v kaj drugega. Podobno velja tudi za omejevanje sredstev za svobodne dejavnosti učencev. Dosedanja akcija za cenejše, racionalnejše in dostopne učbenike ne bi smela zastati. Najboljša rešitev bi bila v krepitvi šolskih zalog in s tem cenenosti in dostopnosti učbenikov. Vprašanj je še precej, res pa je, da gre za boleče posege, saj vsi po vrsti pomenijo manj sredstev. Šolniki pravijo, da so — kot delavci na drugih področjih združenega dela — pripravljeni stisniti pas. Toda pod pogojem, da bo to veljalo za vse.in da bodo ukrepi pretehtani. Igor Žitnik Že dvanajstič srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov v sodelovanju z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami v občinah, kjer bodo območna srečanja, in v Gradišču v Slovenskih goricah, RS ZSS, RK ZSMS, tednikom Mladina, revijo Antena, časopisom Kmečki glas in Društvom slovenskih pisateljev 12. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Območna srečanja bodo v v Sežani .................. v Radovljici............... v Ravnah na Koroškem . . . za Dolenjsko.......... za Obalo ............. za Štajersko, Prekmurje za SV Slovenijo ...... za Zasavje ........... za Ljubljano i ....... devetih krajih v Sloveniji: jeseni 1983 jeseni 1983 jeseni 1983 jeseni 1983 jeseni 1983 jeseni 1983 jeseni 1983 jeseni 1983 jeseni 1983 Sodelujejo lahko pesniki in pisatelji začetniki, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih zaključnih republiških srečanjih pesnikov in pisateljev začetnikov. Kandidati lahko sodelujejo z literarnimi' prispevki v slovenskem jeziku, ki morajo biti napisani s pisalnim strojem. Prireditelji bodo upoštevali prispevke vseh vrst proze, poezije in dramatike: — črtice, novele, satire, humoreske, romane; — pesmi, epigrame, basni, aforizme; — dramska besedila, dramske prizore, skeče, enodejanke, tragedije, groteske, TV igre, TV nadaljevanke, filmske scenarije, scenarije za proslavo: — kritiške prispevke, eseje z vseh področij umetnosti, kulturnega in družabnega življenja: kritike, eseje, družbeno angažirana razmišljanja. Svoje prispevke pošljite v treh izvodih, označite jih s šifro, ne z vašim pravim imenom. Poslanim besedilom s šifro priložite zapečateno ovojnico z vašimi podatki, ki naj vsebujejo ime in priimek, točen naslov, izobrazbo, poklic, starost in šifro. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Prireditelji bodo objavili dela izbranih avtorjev (območnih srečanj oziroma republiškega srečanja) na način in v obsegu, ki bo ustrezal gmotnim in organizacijskim možnostim. Tričlanske žirije (imenoval jih bo prireditelj območnega srečanja) bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrale najboljše avtorje za območno srečanje. V primeru, da bo število uvrščenih v zaključno srečanje presegalo organizacijske zmogljivosti gostitelja, si odbor za literarno dejavnost pri ZKOS, upoštevajoč izključno kakovost, pridržuje pravice zadnjega izbora. Republiško srečanje za avtorje, ki jih bodo predlagali člani žirij območnih srečanj, bo februarja 1984 v Gradišču v Slo venskih goricah. Prispevke pošljite najkasneje do 18. septembra 1983 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva ulica 5, za 12. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Morebitne dodatne informacije dobite na ZKO Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5 (tel.: (061) 211-828, interna 18). Odbor za literarno ,< dejavnost pri ZKOS Ljubljana, 1. september 1983 stran Pata¥Slža enotnost H Tečaj za mentorje planinske vzgoje Učitelji v Bavšici V planinskem vzgojnem centru v Bavšici je bil desetdnevni tečaj za pedagoške delavce — mentorje planinske vzgoje v otroških vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Tečaj, ki ga je vodil Srečko Pungartnik iz Maribora v sodelovanju z inštruktorji, je uspešno opravilo triintrideset tečajnikov iz najrazličnejših krajev in planinskih društev Slovenije, pripravila pa ga je mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije. Voda j tečajev je že nekaj let Srečko Pungartnik, ki nam je o poteku in namenu letošnjega ter o vlogi planinske vzgoje na šolah in drugod povedal: „ Center v Bavšici in gore nad dolino nudijo res zelo dobre naravne in tehnične možnosti za tečaje, ki sicer potekajo povsem po predmetniku tečaja za mladinske vodnike, s to razliko, da na tečaju ni preverjanja znanja v obliki izpitov. Velik poudarek dajemo pripravi in vodenju planinske šole, kjer naj bi bil mentor planinske vzgoje predvsem organizator vsega dogajanja ter tista zaupljiva vez med starši in planinskim društvom. No, nekako normalno je, da na tečaju nekoliko zanemarimo pedagoške predmete, pač pa skušamo in običajno tudi z velikim uspehom, razviti prostovoljne dejavnosti, ki nujno spremljajo planinstvo in so za delo z najmlajšimi planinci posebej zanimive. Precej časa namenjamo planinski fotografiji, botaniki, orientaciji, kulturi, prvi pomoči, pripravljamo informativno glasilo, družabne večere. Med tečajniki je tudi nekaj takih, ki jim vodenje planinskih skupin ni več tuje. Ti prenašajo izkušnje in spoznanja na začetnike, zlasti na okroglih mizah o mladinskem planinstvu-so. V prejšnjih letih so na tečaj v glavnem prihajali pedagogi po napotilih svojih planinskih društev, zdaj je po priporočilu Zavoda za šolstvo SRS vse več in več napotil iz šol in vzgojnovarstvenih organizacij, kar daje slutiti, da postaja planinstvo že del vzgojnoizobra-ževalnega procesa. Kot zanimivost naj povem še to, da je reklama za naš tečaj kar ustno izročilo starejših tečajnikov, ter da se ga udeležujejo od najmlajših pa že kar do upokojenih pedagogov, ki tudi na jesen življenja še vedno radi vodijo mlade v skrivnostni svet gora.« Srečko nam je še povedal, da na tečaju nekoliko bolje obdelajo planinske tehnične predmete na planinskih turah na okoliške vrhove ali na vajah v Bavšici. Tečajniki so iz leta v leto bolje opremljeni, tehnično podkovani, pa tudi kondicija jih ne izdaja tako pogosto kot prejšnja leta. Morda so tudi zato tako navdušeni nad dolino Bavšice, taborom in seveda gorami, pa tudi pripomb, da so ti kraji odmaknjeni, zadnja leta ni več. Pogovoru se je pridružil tudi inštruktor na tečaju Vinko Pfeifer iz Trbovelj: »Naj omenim izredno bogato floro v sami Bavšici in njeni okolici. To je za tečajnike, med katerimi so mnogi biologi ali geografi, pravi izziv in seveda poleg užitka tudi dragocena šola. Pohod na Rombon pa ni le običajna šolska ura, temveč glede na ostanke vojaških objektov frontne linije iz I. svetovne vojne tudi spoznavanje brezsmiselnega vojskovanja v neizprosnem gorskem svetu, hkrati pa tudi del zgodovine naših dedov. Vzpon na Baški Grinta-vec pa je res lep in zanimiv zaključek naših tečajev, s*aj planincem nudi poleg tehničnih zapletov, zanimivosti na poti in že omenjenega planinskega cvetja tudi razglede na domala ves alpski svet«. Ko smo za mnenje o tečaju, počutju in delu na njem pobarali tudi tečajnike, smo dobili kratke, a jedrnate odgovore: enkratno, čudovito ali zelo v redu. To nam tudi vse pove. Tudi to, da so tečaji za mentorje planinske vzgoje še kako potrebni in koristni, kajti veliko je mladih, ki si želijo v gore. Boris Mlekuž Lepa nagrada Bijelopoljske delovne organizacije in občinski svet sindikata so zagotovili 250 delavcem iz neposredne proizvodnje desetdnevni oddih na morju, v planinah ali toplicah. V ta namen je bilo potrebno zagotoviti skoraj dva milijona dinarjev. Za delavce, ki so jih izbrali predvsem po delovnih uspehih in socialnem položaju, je to vsekakor svojevrstna nagrada. Na letošnjo akcijo občinskega sindikalnega sveta, ki jo vsekakor velja posnemati, vtem kraju ne mislijo pozabiti. Njen končni cilj pa je, poudarjajo organizatorji brezplačnega letovanja, da bi združili sredstva za zidavo lastnih objektov, v katerih bi lahko letovalo čimveč delavcev. U. Prvi športniki Kopitarne V sindikalni dvorani Sevnica je bil slovesni zaključek delavskih športnih iger občine Sevnica za leto 1982—83. Končni vrstni red moških ekip: 1. M — Kopitarna Sevnica 92 točk, 2. Lisca Sevnica 76, 3. Metalna Krmelj 36, 4. STT 30, 5. Prosveta Sevnica 27, 6»—8. Stilles Sevnica, Jutranjka Sevnica in GIP »Beton« Sevnica vsi po 24 točk, 9. Postaja milice Sevnica 23,10—11. občinska uprava in Jugotanin Sevnica po 15 točk, 12. Elektro Sevnica 9,13. Mercator, kmetijski Kombinat Sevnica 7 in 14. ABC Pomurka Gostinsko podjetje Sevnica 5 točk itd. Vrstni red ženskih ekip: 1. Lisca Sevnica 29 točk, 2—3 Jutranjka Sevnica in Prosveta Sevnica po 10 točk. Na teh igrah je sodelovalo 61 moških in samo tri ženske ekipe s skupnim številom 150 delavcev in delavk iz 14 delovnih organizacij, kar pa je še vse premalo, saj jev občini Sevnica približno 50 odstotkov delavk od vseh zaposlenih. Daleč najbolj uspešni so bili delavci M — Kopitarna Sevnica in bili prvi v šahu, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu, rokometu in nogometu, Lisca pa je bila prva v odbojki, Prosveta v smučanju in Jugotanin v košarki. Občinski svet ZSS Sevnica je vsem prvouvrščenim podelil pokale v trajno last, za skupino v moški in ženski konkurenci pa prehodna pokala. Janko Blas V devetih panogah so bili športniki Kopitarne kar šestkrat prvi. Tek po Udin borštu 1983 Sekcija za rekreacijo ŠD Kokrica tudi za letošnjo prvo soboto v septembru prireja že tradicionalni tek po Udin borštu. Tek posveča organizator dvodnevnemu boju borcev Kokrškega odreda oziroma zadnjemu boju borcev 2. bataljona Kokrškega odreda, saj je 13. in 14. septembra 1942. leta padlo 24 borcev, 33 je bilo ujetih, samo šestim pa se je posrečilo rešiti. Tekaška proga gre mimo spomenikov v Udin borštu in vodi večinoma po mehkih gozdnih stezah v osrčju gozda. Tekmovanje bo potekalo v trinajstih kategorijah. Vojaki v vojaški uniformi bodo tekli 2 km. Pionirji in pionirke se bodo pomerili na 2 km oz. 4 km dolgi stezi, ženske na 7 km, mpški pa na 13 km. Start in cilj teka bosta v soboto 3. septembra 1983 ob 17. uri pred zgradbo osnovne šole na Kokrici. Tekmovalci se lahko prijavijo od 15. ure dalje. Tek po Udin borštu torej ostaja uvodna preizkušnja zmogljivosti, oziroma eden prvih testov poletne aktivnosti za vse rekreativne tekače, ki se že pripravljajo na jesenske teke in zimske tekaške maratone. Lani se je udeležilo tekov 400 tekmovalcev, to pa od organizatorja zahteva, da bo tudi letošnjo prireditev vzorno pripravil. ŠD KOKRICA Najglasnejši smeh izza stroja »O le naprej, o le naprej, dokler je še vetra kej!« Ko je izkoristil že vse privilegije, je postal najbolj goreč borec — proti privilegijem. Zelo rad se je hvalil, s kako malo sredstvi, a vendar nadvse uspešno, je nekoč vodil »svoje« podjetje. Res, kot direktorje uspešno uporabljal le potni list in blok naročilnic za reprezentanco. Ves svet je prekrižaril tovariš direktor, da sklepal je »briljantne« posle. Res, ženi kupoval je zlate broške in sploh bil specialist za potne stroške. lmiT7 trese se samo proračun federacije. Pravijo, da je pri izbiri za posantezne funkcije tudi zelo važno merilo, kje naj bi bil izbranec najbolj koristen. Skrajni čas bi že bil, da bi razmišljali še o tem, kje bo najmanj škodljiv. Naše bogate turistične izkušnje bomo menda prenašali na Alžirijo. Čudno, bil sem trdno prepričan, da imamo Alžirce za — prijateljsko ljudstvo. Pravijo, da bodo Japonci zgradili prvi muzej kave. Sramota, pri nas, kjer kava, edina na vsem vesoljnem svetu, pomeni že pravi muzejski eksponat — pa nič. Ferdo Kavtičnik Rešitve so samo v opori na lastne moči. Čeprav oče mami skoraj ni pripovedoval, kako je v jami, ker je to blatilo knapovski ponos, je mama vseeno vedela, kaj pomeni — osemnajst vozičkov. Občudujoče je prikimala, nato ga je zgrabila za roko in mu pogledala v dlan. Dvoje zamolklo rdečkastih žuljev je zagledala. Zacmokljala z ustmi in vzdihnila: »To ni dobro. Vem, da se mi boš smejal, ampak predlagala bi, da si tri dni natakneš rokavice. Tako dolgo, dokler se dlani ne udelajo. Že vnaprej slutim, da si trmast in me ne boš poslušal. Raje boš hodil k zdravniku.« Ne, si je precej rekel in užaljen premeril mamo. Kaj bi porekli knapje, če bi jim Čile povedal, da ima pri nakladanju rokavice? »Gospod, ki se ne želi umazati rok,« bi se krohotali knapje. Zatrdno je sklenli, da maminega sveta ne bo poslušal. Po kosilu, ko je začutil v dlaneh rahlo kljubovanje, je vseeno začel premišljati. Mama ima najbrž prav. Jutri, pojutrišnjem se bodo žulji povečali in predrli. Potlej se mu bodo s potom in prahom zagnojili. Ne bi bilo neumno, je začel premišljati, če bi si jutri in pojutrišnjem, vsaj v tistem delu šihta, ko bosta po miniranju zavzeto nakladala, nataknil rokavice? Ko je brez pravega teka pojedel kosilo, mu je mama previdno omenila, da bi legel in se malo odpočil. Planil je s stola, mama pa je spravljivo, z nasmehom predlagala, naj na divanu v miru prebere »Ljudsko pravico«. Začudilo ga je, da mu ponuja divan, ki ga je doslej branila za Tino. Brat Dani jih je večkrat dobil, ko ga je mama zalotila, da se šopiri na prepovedanem ležišču. Bral je: vsepovsod nekaj pripravljajo, spreminjajo, ustanavljajo. Začeli so hudičevo zavzeto. Da bi le dolgo zdržali in volja ne bi uplahnila. Bal se je pomanjkanja. Mama je tožila, da je hrane komaj za sproti, da tudi po novem nima zalog, kot jih ni imela med vojno. Bral je trmasto, članek za člankom. V vsakem je bilo nekaj, kar mu je bilo novo. Tako je to, so le napredovali. Naročeni so na dnevnik, ko je pred vojno oče bral le tedensko Delavsko politiko, mama pa Družinski tednik, zanimiv časnik, kot je trdila. Za en sam dinar pa toliko branja. Mama je namrščena stopila v sobo. Z roko je mahala preko rajne: »Tvoj, Čile. Žvižga na dvorišču. Vpije, da morate na nekak komite? Če ni to le pretveza, da te bo odvlekel v gostilno? Kot vem, pije kot goba. Znan jesihar. In rad čveka. Kako bi rekla — ni najboljša družba.« Zaničljivo je zamahnil mami in si oblačil bluzo. V zadregi je lovila njegov pogled, Milan pa je molčal. Ko mu je mama, da bi popravila vtis, ponudila stotak, je togoten zamahnil z roko in brez pozdrava odšel. Na mestnem komiteju partije, Skoja, odboru Osvobodilne fronte in mladine je bilo kot v kakšnem prehodnem štabu. Ljudje so hrupno prehajali iz pisarne v pisarno, klicali drug drugega, se spotoma pozdravljali, dogovarjali, pripovedovali naloge, poizvedovali za imena sodelavcev. Kot bi se pripravljali za velik pohod. Čile je Milanu pomignil, da sta skupaj stopila v pisarno sekretarja komiteja, Braneta. Sekretar je nekomu ravno naročal, kaj naj govori na sestanku, ko je hkrati, z utrujenim nasmehom, prek mize segel v roke Ciletu, mu pomenljivo pomignil, nato pa je nekoliko zadržano pozdravil še Milana. Odpravil je gosta, ko je s široko gesto, s prisiljenim nasmehom pokazal Ciletu in Milanu, da sta sedla v naslanjače, ki jih je podedoval po Nemcih, ki so imeli v tej sobi prej sedež »Schteirische Heimatbunda.« Milan je prvič v življenju sedel v naslanjač. Bilo mu je neprijetno, ker se mu je zdelo, da se pogreza pregloboko, da je pručica, čeprav trda, prijetnejši sedež kot gosposki naslanjač. Brane, ki je še zmerom nosil bluzo z razvidnimi oznakami komisarja čete, je začel tožiti, koliko dela se mu nabira, kako vsega ne zmore. Potreboval bi vsaj še tisoč zagretih sodelavcev, da bi opravil vse, kar mu nalagajo iz Ljubljane. »Vidva še ne vesta, jaz pa sem že skusil, kako je to, če se razraščajo naloge. Skoraj vsakih štirinajst dni nova organizacija, potlej novi odbori, še odbori po terenih. Išči nove, zanesljive ljudi, takšne, ki bodo voljni tudi nekaj napraviti. Nato poročaj. To mi je od vsega najbolj zoprno. Saj delal bi še. Če je treba vsak dan po dva šihta, ampak ta prekleta poročila, ko ne veš, kaj bi zapisal? V Ljubljani bi radi brali čim več. Opisal naj bi velike uspehe, a komaj sproti določam ljudi za sestanke, jim dopovedujem, kaj naj obravnavajo. Za vse, kar od nas zahtevajo, ni dovolj sposobnih ljudi! Povrh imaš pa partizane, ki se branijo: ,Ždaj bomo pa malo počivali. Naj poprimejo drugi, ki so med vojno počivali,1 Kako pa vidva?« Čile je pripovedoval, kako je partizanih Omenil je nekaj najbolj zanimivih trenutkov, ko mu je šlo za nohte. Ni pozabil na uspešen juriš, ko so pobili precej Nemcev. Nato je vzburjen, kot bi se z zamudo spomnil, z roko j pokazal na Milana: »Če te še zanima, kako smo se borili, vprašaj Milana. Dve leti je partizanih Nazadnje je bil komandir!« Milanu je bilo po očitni hvali nerodno. Začudil se je, kako nenadno je Brane spremenil svoj odnos do njega. Prej, komaj da ga je kdaj ošinil s pogledom, pogovarjal se je le s Ciletom, s svojim znancem. Nenadno je vso pozornost preusmeril nanj. »Slišal sem o tebi, da si bil hraber. Poznal te pa nisem. Si le veliko mlajši od mene,« je kot v opravičilo pojasnjeval Brane. Napeto ga je gledal. »Zdaj, ko te vidim in premišljam, se spomnim, da sem te videl na cesti.« Čestital je hrupno, navdušeno vzkliknil in stisnil Milanu roko. »Hrabre borce tudi zdaj potrebujemo.« Brane je razvneto, s komisarsko ostrino začel razlagati položaj v Trbovljah. Po njegovem je bil politični položaj zelo dober. Ljudje so navdušeni, edino vse pogosteje vprašujejo, kako bo s preskrbo. Nekoliko slabše je na obrobju doline, pri kmetih. Vendar pa so tudi kmetje s srcem z nami. Le na sestanke jih ni. Nato je Brane brez pomišljanja odločil, da bo Cileta vključil v mestni komite partije, delal pa bo tudi v rudniškem sindikatu. Milana je določil za sekretar ja skojevske mladine organizacije pri rudniku in za člana mestnega komiteja Skoja: Hkrati bo tudi član okrajnega komiteja Skoja. Povedal jima je imena članov obeh komitejev, kdaj imajo sestanek, kdo je njun partijski sekretar, ki se mu morata javiti. Še bi rad govoril z ' njim, a so skozi vrata nenehno pogledovali drugi, ki so čakali, da se prijavijo kot člani partije in zvedo, v katero partijsko celico bodo vključeni, v katerih organizacijah bodo delovali. Na hodniku sta zagledala Maro. Oblečena v rjavkasto partizansko uniformo ju je zvedavo premerila. Ciletu se je precej posvetilo, da je to sekretarka Skoja, pa ji je namesto Milana zaklical in ‘povedal, da je bil Milan pri sekretarju Branetu določen za člana mestnega komiteja in sekretarja Skoja na rudniku. Mara, presenečena in zbegana, ju je povabila v svojo pisarno. Dodelili so ji majhno sobico, ki pa je premogla le pisalno mizo, dvoje omar in majhno mizico z dvema stoloma. Mara je v zadregi gledala Milana, ki ga je Čile predstavil za partizanskega komandirjih inT-vojega tovariša na odkopu. Ni pozabil dok Uit, da bo delal v mestnem komiteju partije in pri sindikatu. Ko je POJASNILO V sestavku o rudarski stavki avgusta 1934 je bil kol član stavkovnega odbora omenjen Tone Alič (ljotičevec), ki ni v nobeni povezavi s Tonetom Aličem, predsednikom podružnice Zveze rudarjev v Trbovljah, ki zdaj stanuje v Trbovljah, Trg revolucije 17b. Nevenka Troha Čile opazil, da Mara vpričo njega ne upa začeti pogovora z Milanom, se je nerad, ker bi še strašno rad govorih poslovil. Mara je nekaj trenutkov z zadrego gledala Milana. Ni in ni se mogla odločiti, da bi mu začela razlagati, kakšne naloge imajo. Nato je zardela, povesila oči in zbegana zmrmljala: »Saj bi bil ti lahko sekretar mestnega komiteja Skoja. V partizanih si bil komandir, večina skojevcev je moških. Tudi pri dekletih imajo fantje večji ugled. Nekajkrat sem že opazila, da me nekateri skojevci, ki so bili partizani, posebej če so imeli kak čin, posmehljivo in zviška ogledujejo. Niso vajeni, da bi bila ženska njihov sekretar.« Milan jo je gledal, zbegano nesrečno, kako trpi, ujeta med željo po delovanju in občutkom nemoči. (Nadaljevanje prihodnjič) GLASBENICA, KI IGRA NA KITARO ZNAMKA ČOKOLADNEGA NAPITKA VRSTA PROJEKCIJE TRINITRO- TOLUOL NEKD. AV -STRIJSKI KANCLER (JULIUS) ANA KARIČ VLADAR PRIMORSKE HRVATSKE V 9. STOL. ANTIČNO RAČUNALO BIVŠI KOROŠKI DEŽELNI GLAVAR (HANS) REKA V ZRN, LEVI PRITOK DONAVE PISNA PREDLOGA ZA FILM EDEN NAJV. ITAUJ. PESNIKOV (TOROUATO) SESTAVIL: R. N. RAZVOJNA SJOPNJA STALJENA KOVINA PRELAZ NA VELEBITU DENARNA ENOTA VIOLINIST OZIM UPANJE GLASBENIK,. KI IGRA NA NAJVEČJE GODALO NEKDANJI SOVJETSKI DIKTATOR SLOVENSKA SLIKARKA SAMO- KOLNICA EGIPTOVSKI KRALJ PRIPADNIK SLAŠČICA GOROVJE V ZDA ALARODOV CIMOSOV DENARNI ZAVOD NENAD STEKIČ POGORJE V DALMACIJI VELEMESTO V SEV. ITALIJI JUŽNOAM. TRAVNATE POKRAJINE DLAKA PETER AMBROŽ OSIP ZADKINE GLINA ZA PORCELAN PEVKA OTO REI- ST. ITAL. POPEVK (CLAUDIO) DVIG ŽAR, SOJ VOJAK POO-KOPNIK HABERL SINGER IVAN ČEBELI PODOBNA MESTECE NA CRESU * RUS. SKLADATELJ (ANATOL) IGRALEC LEVAR ARABSKI ŠPANSKO ŽEN. IME SL. IMPRES. SLIKAR UNIČENJE ZMOŽNOSTI ZA RAZPLOD PERUNIKA DONAVE V ROMUNIJI VELIKA UJEDA (BRKATI) VRSTA ZA- VINJENOST LESKOVAC ČIMBE, MATERINA DUŠICA SLAVKO TIRAN UREY HAROLD MESTO V NOTRANJI DALMACIJI ZAČIMBNA RASTLINA, DIŠAVNICA • DELEC MATERIJE TOVARNA V CELJU NAŠ NAJV. POLOTOK MESTO OB IZLIVU VOLGE Nagradna križanka št. 28 Rešitve pošljite do 13. septembra 1983 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Celovška 43, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA št. 28. Nagrade so 500, 400 In 300 dinarjev. Rešitev nagradne križanke št. 26 KREMATORIJ. MSTA. REPARATURA, ATOL, STINA, OSEM, TARA, TOKATA. INA, MIRO, ARAK, NS, ARU, OR. KNA, ISKER, NJORKA, L, KALAN, GOST, SRST, IRAPA, ANALITIKA, BRANKA KRANER, TRN, TON, OBI, SARA, ABA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 26 1. nagrada 500 din: DRAGO RADMAN, V. P. 9840-15, 76100 Brčko; 2. nagrada 400 din: IGOR ŽUPANEC, Trg svobode 13, 68290 Sevnica; 3. nagrada 300 din: INES BRIŠKI,Trg Zbora odposlancev 68, 61330 Kočevje. Nagrade bomo poslali po pošti. Delavska enotnost Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. List je bil ustanovljen 20, novembra 1942. leta. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra 1967. leta ob njeni 25-letnici odlikoval z redom za slug za narod z zlato zvezdo. Izdaja ČGP Delo — TOZD Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Celovška 43, poštni predal 313-VI; telex 31 787 Glavni urednik in direktor TOZD: Dušan Gačnik Odgovorni urednik: Franček Kavčič Novinarji: Andrej Agnič, Ciril Brajer, Sonja Gašperšič, Marjan Horvat, Ivo Kuljaj, Emil Lah, tajnica: Meri Jurca, Franci Mulec (teh. urednik), Boris Rugelj, Sonja Seljak (redaktorica), Janez Sever, Peter štefanič, Andrej Ulaga, Janez Voljč in Igor Žitnik Pomočnik direktorja TOZD Milan Živkovič ______ Telefoni: glavni urednik in direktor TOZD 322-778, odgovorni urednik 313-942, pomočnik direktorja TOZD 322-778, tajništvo uredništva 313-942 Naročniška centrala 321 -255, 311 -956 in 323-951 Založba Delavske enotnosti. Celovška 43, Ljubljana, odgovorni urednik 323-951 Uredništvo Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij, Ljubljana, Celovška 43,311 -956 Uredništvo Naša žena, Ljubljana, Celovška 43, 321 -255 in 321-651 ________________ Servis za tisk glasil organizacij združenega dela, Ljubljana, Celovška 43,323-951 Ekonomsko komercialni sektor, Ljubljana, Celovška 43, 320-403 ____________ Računovodstvo, Ljubljana, Hrvatski trg 3, 312-125 in 310-923 Žiro račun 50100-603-41502 ______ Knjigarna galerija, Ljubljana, Tavčarjeva 5, 317-870 in 312-691 ________________ Posamezna številka Delavske enotnosti 10 din, letna naročnina 520 din. Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini Tisk Ljudska pravica Ljubljana ______ Izdajateljski svet Delavske enotnosti: Drago Seiiger (predsednik), Ciril Brajer, Magda Erbežnik-Bučar, Dušan Gačnik, Alfred Golavšek, Jože Hozjan, Franček Kavčič. Vlajko Krivokapič, Ivo Miglič, Leopold Perc, Jože Peter-koč, Brane Praznik, Pavel Stupnikar, Andrej Ulaga in Igor Žitnik. * *- stran Ciril Kraševec E I0r IM pij ni ■ ■(! 81 v M s IMlil ^Vjgvlf 1 ip*^i Wgm Di ETrSa SmC«| H igl »Veliki in drugi politiki govorijo o tem, kako moramo pospešiti inovacijsko dejavnost, kako moramo razviti množično gibanje na tem področju ... Dostikrat pa sploh ne vedo, za kaj gre in v mnogih besedah, govorih in referatih bi morali poudariti glavnega krivca za šibko inovacijsko dejavnost. Pri nas prepogosto gledamo drug drugemu v lonec, bojimo se pošteno povedati, da mora imeti človek, ki je prinesel pomembno izboljšavo, gmotno korist in tudi moralno zadoščenje, ne pa da ga iz zavisti gledamo postrani. Boja z ovirami v inovacijski dejavnosti ne dobivamo na sestankih, temveč v življenju, v spreminjanju miselnosti ljudi v vsakem samoupravnem okolju; o nujnosti, da storimo večji korak v razvoju_te dejavnosti, pa sploh ni potrebno posebej govoriti. Sami vemo, da smo na tem področju na repu dogajanj v Evropi in to predvsem zategadelj, ker ne znumo izrabiti naših umskih zmožnosti, ne znamo se organizirati in plačati tistega, kar kdo ustvari. Ravnamo po pregovoru: naj sosedu koza crkne...« Malce neobičajen je ta uvod za pogovor s Cirilom Kraševcem, ki je zaposlen v Iskrinem Biroju za industrijski inženiring. Sam je tako zastavil pogovor. Kot delavec v oddelku za industrijsko projektiranje pozna tegobe, s katerimi se ukvarjajo v naših organizacijah združenega dela, pozna tudi zakulisne igre ponekod, ko je treba vpeljati izboljšavo v proizvodni postopek, strah pred razvrednotenjem dela odgovornega delavca v tovarni, kar je po njegovem leglo zla in capljanja na mestu v' tehnoloških spoznanjih. »Človeško je povsem razumljivo,« pravi naš sogovornik, »da prizadeneš tistega, ki se je dve leti uradno ubadal z nekim projektom in mu ga skorajda na mah zrušiš z bol jšimi rešitvami. Z našega biroja prihajamo v tovarne neobremenjeni, pred nami so stroški izdelka in poskušamo jih znižati; poiskati moramo vsa ozka grla v proizvodnji in predlagati take rešitve, ki prispevajo k večji storilnosti. Kjer naletimo na sposobnega konstruktorja in tehnologa, ki ni zapečkar, teče vse gladko. Sodeluje z nami in takoj spozna koristnost naših predlogov. Tam pa, kjer ljubosumno čuvajo položaje, znanje in izkušnje, je kaj hitro narobe. Za hrbti takšni ljudje obrekujejo, »prepričujejo«, kako so predlagane rešitve slabe in povzročajo le zmedo. Zanje analiza vrednosti, metoda, ki sistematično razčleni vse stroške v proizvodnem procesu, nič ne pomeni.« — Dokaj črno sliko dajete!? »Na srečo ni povsod tako, celo malo je takih primerov. So pa značilni za tista okolja, kjer ni 'napredka ali pa kjer razmišljajo približno takole: če uvedemo te rešitve, bo toliko in toliko delavcev brez dela. Kaj pa bomo z njimi? To je seveda normalno vprašanje, več kot potrebno v naših razmerah slabe organizacije dela in nizke produktivnosti, vendar pa menim, da v delovnih kolektivih to ni ravno težko razvozlati. — Vi pridete v tovarno z dogovorjenimi nalogami! »S pogodbo je določeno, kaj moramo storiti. Najprej razčlenimo razmere, spoznamo tehnološki postopek, iščemo stvari, ki v proizvodnji izdelka niso nujne... Lahko gre za sestavni del, lahko za operacijo dela, za nepotrebno delo ali počivanje, in potlej se človek vpraša, kako bi takšen izdelek lahko naredil hitreje, ceneje in morda tudi bolje. Naredimo projekt, s katerim se seznanijo najprej strokovne ekipe v tovarni in potlej samoupravni organi, in sodelujemo tudi pri uvajanju naših rešitev v praksi.« — In rezultati? »Pošteno vam povem, da spod 15-odstotnim povečanjem proizvodnje posameznih izdelkov še nismo bili. Sem le člen v verigi delavcev, ki iščemo ustreznejše rešitve, vendar vem, da smo z njimi v nekaterih organizacijah združenega dela dvignili produktivnost tudi za 50 odstotkov, pri izdelavi nekaterih izdelkov pa še več. Človek, ki hodi z odprtimi očmi po tovarniških halah, lahko marsikaj opazi, zbira napake v proizvodnem procesu in od tod so tudi zamisli za boljše rešitve. Samo ideje kajpak niso dovolj, saj jih je treba speljati v življenje, narisati in izračunati mnoge stvari in tako narediti projekt.Spet ne smete jemati tega tako zelo učeno, kljub temu pa mora biti na strokovni ravni. Na dan se lahko porodi v kaki tovarni do dvajset, morda celo več izboljšav ... To so preprosti posegi v proizvodnjo, ki pa so lahko zelo pomembni in učinkoviti.« — Govorite o zamislih in rezultatih v vašem biroju. Kako pa »gradite« te svoje projekte? »Gre za znanje in spoznanja naših ljudi. Najmanj v dvajsetih organizacijah združenega dela smo vsako leto in v njih moramo poznati vse, če hočemo kaj izboljšati. Udeležujemo se tudi vseh mogočih sejmov in tam se marsikaj izve o napravah in strojih. Toda pri nas jemljemo sejme vse preveč površno, bolj kot turistično potovanje in včasih hodijo ljudje iz delovnih organizacij na sejme po nekakšnih čudnih ključih. Všeč mi je ravnanje neke delovne organizacije, ko pošlje poslovodni organ na sejem strokovnjake in potlej od njih zahteva, da natančno poročajo o tem, kar so videli in to tudi poskušajo vpeljati. Japonce bi si morali jemati za zgled, kako ravnati na sejmih. Na lastpe oči sem videl, kako si ti ljudje veliko zapisujejo, v diktafon opišejo izdelek in na prospektih označijo vse, kar je vrednega. Tako poskušam ravnati tudi sam in brez pretiravanja lahko rečem, da mi to pomaga pri delu.« — Spet ste zelo kritični do razmer doma... »Seveda. Povem vam, da smo za robote, o katerih je toliko govora, naredili le ohišje, mehanski del. Če pošl jete dobrega orodjarja na sejem in mu naročite, naj si pogleda ohišje robota in ga potlej naredi, vam povem, da bo to zmogel. Zakaj moramo odkrivati znano, zakaj kupovati licence za stvari, ki jih lahko sami naredimo. Mi v Iskri pa imamo srečo. Ha, ha... Ne smete to jemati kot srečo, temveč kot dobro organiziranost, kajti Iskrin Indok deluje tako, da nas seznanja z vsemi najnovejšimi dognanji v strokovni literaturi. Vsak teden pride na obhod gradivo, in če ga rabiš, ga lahko fotokopiraš. Tudi to je zelo pomembno, kajti če ne slediš najnovejšim spoznanjem na vseh področjih, potlej zares capljaš na mestu, kupuješ nepotrebne licence in se razprodajaš. Pred kratkim sem bil v eni izmed naših tovarn in ugotovil, da delajo tujemu partnerju nadomestne dele za izdelek, ki ni več v prodaji. Pa veste, kaj so naredili? Našli so boljšo rešitev za proizvodnjo, cenejšo in tudi za kupce uporabnejšo. Pa so klicali partnerja, če lahko to spremenijo, a jim ni dovolil. Sam pa je to spremembo porabil za novi izdelek, naša tovarna pa je ostala bosa.« Najin pogovor se je počasi iztekal. Omenjala sva nekatere organizacije združenega dela, kje vse je že bil, kje so marsikaj izboljšali, in tudi o zavisti v nekaterih okoljih zna Ciril Kraševec veliko povedati. Za vse kajpak ni prostora, kajti Ciril je med tistimi, ki ne dovoli, da bi očrnili poslovnega sodelavca. Prav je tako, vendar pa bi se v tistih okoljih, kjer premalo razmišljajo . o večji produktivnosti, boljši organizaciji dela in tudi boljšem nagrajevanju po delu in njegovih rezultatih lahko zamislili. »Spoštujmo delo, ne zanemarjajmo idej, pa naj so na začetku videti še tako nepomembne, predvsem pa spoštujmo tiste, ki razmišljajo o izboljšavah,« tak napotek nam je ob koncu dal naš sogovornik. Marjan Horvat. ■ M- ®s ■ feroBSžnBBraŽilHMBijžlS Vsi separati in sklepni dokument komisije zveznih družbenih svetov za vprašanja ekonomske stabilizacije so izšli v zbirki__ aktualna tema, založbe Delavska enotnost. št. 1: IZHODIŠČA DOLGOROČNEGA PROGRAMA EKONOMSKE STABILIZACIJE 125 din št. 2: PROTIINFLACIJSKI PROGRAM 65 din št. 5: ELEMENTI POLITIKE IN SISTEMA EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO 40 din št. 6: DOLGOROČNI PROGRAM EKONOMSKE STABILIZACIJE STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA 65 din št. 7: DOLGOROČNI PROGRAM RAZVOJA AGROINDUSTRIJSKE PROIZVODNJE 50 din Št. 8: VPRAŠANJA ZAPOSLENOSTI IN SMERNICE DEJAVNOSTI ZA NJIHOVO REŠEVANJE 20 din št. 10: POLITIKA RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI KOT FAKTOR EKONOMSKE STABILIZACIJE 20 din št. 11: TEMELJI IN OKVIRI DOLGOROČNE SOCIALNE POLITIKE 40 din št. 12: DOLGOROČNI PROGRAM EKONOMSKE STABILIZACIJE V PROMETU 40 din Št. 14: TEMELJI STRATEGIJE TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA 60 din št. 15: STRATEGIJA DOLGOROČNEGA RAZVOJA ENERGETIKE JUGOSLAVIJE 70 din št. 16: POLOŽAJ IN RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA 30 din št. 19: PRILAGAJANJE GOSPODARSKEGA SISTEMA ZAHTEVAM STABILIZACIJE 90 din št. 20: STRATEGIJA IN TEMELJI RAZVOJNE POLITIKE 100 din št. 21: SKLEPNI DEL DOLGOROČNEGA PROGRAMA EKONOMSKE STABILIZACIJE (Sinteza dela Kraigherjeve komisije) 120 din št. 22: RAZVOJ PRAVNEGA SISTEMA Z VIDIKA GOSPODARSKE STABILIZACIJE (s prilogo Pravni sistem in ekonomska stabilizacija—govor Sergeja Kraigherja na 21. srečanju pravnikov v Opatiji 26. 5.1983) 80 din št. 23: REGIONALNI VIDIKI RAZVOJA JUGOSLAVIJE 60 din PRIPOROČILO! Nepogrešljiv pripomoček pri izvajanju stabilizacijskega programa so tudi naslednje brošure iz zbirke Knjižnica sindikati: št. 56 — Temeljni problemi združevanja dela in sredstev 210 din št. 59 — Kriteriji prestrukturiranja slovenskega gospodarstva 220 din AT št. 18 — Ekonomske zakonitosti in stabilizacija 65 din Naročila pošljite na naslov: Delavska enotnost, Ljubljana, Celovška 43, kupite pa jih lahko v Knjigarni Delavske enotnosti na Tavčarjevi ul. 5 v Ljubljani in v kioskih po vsej Sloveniji. NAROČILNICA Pri Delavski enotnosti, Celovška cesta 43, Ljubljana nepreklicno naročamo.......izv. Aktualna tema št. 1,2, 5, 6, 7, 8, 10, 11*12, 14, 15, 16,18,19, 20, 21,22, 23. in....izv. Knjižnica sindikati št. 56, 59. Naročeno pošljite na naslov:.......................... Ulica, kraj, poštna številka ......................... Ime in priimek podpisnika ............................ Datum...............Podpis............................ žig