Odpadki izobrazevanje in obvešèanje drzavljanov Odpadki Izobraževanje in obvešèanje državljanov Izvajanje projekta Promocija trajnostnega naèina ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih je finanèno podprl UK/DEFRA Environmental Assistance Fund. Založnik publikacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova p. p. 4440, Metelkova 6, 1000 Ljubljana tel.: 01 439 71 00, faks: 439 71 05 Za založnika: Erika Oblak Urednik: Albin Keuc Lektura: Alenka Juvan (1-4) Janko Germadnik (5-7) Ilustracije: Zoran Smiljaniæ Tehnièno uredništvo in tisk: Medium d.o.o. Zabreznica Papir: 100% reciklirani papir Naklada: 750 Publikacija je dostopna tudi na spletni strani: http://www.umanotera.org CIP - Kataložni zapis o publikacij Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 628.4:504.06 659.4:628.4 ODPADKI : izobraževanje in obvešèanje državljanov / [urednik Albin Keuc]. - Ljubljana : Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova, 2003 ISBN 961-6450-09-3 1. Keuc, Albin 123482624 Ljubljana, marec 2003 Brezplaèna reprodukcija dela ali celotne publikacije za izobraževalne oz. neprofitne namene je dovoljena ob soglasju založnika in navedbi vira. Mnenja in stališèa, izražena v tej publikaciji ne odražajo mnenj in stališè donatorjev. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova, ne prevzema odgovornosti za kakršne koli posledice uporabe vsebine te publikacije. Odpadki Izobraževanje in obvešèanje državljanov UMANOTERA Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova Kazalo 1. Predgovor 7 2. Uvod 8 3. Odpadki - problem obvešèanja in izobraževanja? 11 3.1 Prepoznavanje problematike odpadkov v javnosti 11 3.2 Raziskave javnega mnenja 14 3.2.1 Kvantitativne javnomnenjske raziskave 14 3.2.2 Kvalitativni pristop 17 3.3 Trajnostni naèin gospodarjenja z odpadki in javnost 19 3.4 Strateški dokumenti - izobraževanje za trajnostno ravnanje z odpadki? 24 3.4.1 Strateške usmeritve ravnanja z odpadki v Sloveniji (1996) 24 3.4.2 Nacionalni program varstva okolja 25 3.4.3 Operativni program ravnanja z odpadno embalažo 26 3.4.4 Peti in šesti okoljski akcijski program EU 27 3.4.5 Aalborška listina 30 4. Izobraževanje in obvešèanje ali delo z javnostmi 31 4.1 Oblikovanje koncepta dela z javnostjo 31 4.2 Oblikovanje hierarhije ciljev 32 4.3 Javnost ali javnosti - struktura 34 4.4 Javna podoba sistema ravnanja z odpadki 35 4.5 Naèrtovanje in izvajanje ukrepov 39 4.5.1 Opredelitev ciljev komunikacije 39 4.5.2 Model kampanje 42 4.6 Spremljanje uèinkov 44 5. Orodja za delo z javnostmi 47 5.1 Pregled pomembnih orodij 47 5.2 Informacijski material 51 6. Pregled projektov obvešèanja in izobraževanja 54 7. Dodatek 94 7.1 Pravilnik o ravnanju z odpadki 94 7.2 Odredba o ravnanju z loèeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki 100 7.3 Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo 103 7.4 Pravilnik o odlaganju odpadkov 105 7.5 Pravilnik o sežiganju odpadkov 108 7.6 Drugi predpisi o ravnanju z odpadki 109 7.6.1 Uredba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov 109 7.6.2 Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji 110 7.6.3 Pravilnik o odstranjevanju PCB in PCT 110 7.6.4 Pravilnik o ravnanju z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi 110 7.6.5 Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest 110 7.6.6 Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov 111 7.6.7 Uredba o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališè odpadkov 111 8. Opombe 112 9. Literatura 114 6 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 1. Predgovor V Sloveniji smo leta 2000 odložili 1.050.000 ton odpadkov. Po oceni Nacionalnega programa varstva okolja imamo 50.000-60.000 divjih odlagališè. Tam ostanejo smeti, ki jih dnevno odlagamo v koše in smetnjake - nato pa veèinoma pozabimo nanje. Naša vedno veèja ozavešèenost o stanju okolja in poroèila o ekoloških nesreèah v nas pogosto zbujajo obèutek, da posameznik ne more prispevati nièesar k izboljšanju stanja. Prav na podroèju ravnanja z odpadki pa je vrsta lokalnih skupnosti po svetu - od Avstralije, Nove Zelandije, ZDA, Kanade in Evrope - dokazala, da je kljuè rešitve tega problema v vsakem od nas. Odpadki namreè nastajajo ob vsaki naši dejavnosti, povsod, kjer smo: doma, v šoli, v podjetju. Drži, da loèeno zbiranje odpadkov nima smisla, èe ga ne podpira celoten sistem, ki zagotavlja, da bo loèeno zbran material vnoviè uporabljen, recikliran ali kompostiran (za slednje to ne velja v celoti, kajti kompostiramo lahko tudi doma). V Sloveniji bomo takšen sistem uvedli v naslednjih letih. Lokalne skupnosti so do konca leta 2003 dolžne uvesti sistem loèenega zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov ter odpadne embalaže. Sistem pa bo uèinkovito deloval, èe bomo poskrbeli za èimveè loèeno zbranega materiala in njegovo èim veèjo èistost, kar zagotavlja veèje možnosti za recikliranje. Sodelovanje gospodinjstev v sistemu, zbrane kolièine in èistost materiala je v veliki meri odvisno od trajnega izobraževanja in obvešèanja. Tako so dokazale praktiène izkušnje v lokalnih skupnostih po svetu in v Sloveniji. Priroènik želi ponuditi predloge, kako zasnovati, izvajati in ocenjevati takšno kampanjo. Predstavlja nabor praktiènih primerov obvešèanja in informiranja razliènih ciljnih skupin: svetovalcev, vzgojiteljev, podjetij, gospodinjstev, vrtièkarjev, otrok, uèiteljev, lokalnih skupnosti, lokalnih prebivalcev ... S sodelovanjem v sistemu lahko vsak posameznik prispeva k zmanjšanju porabe naravnih virov, k zmanjšanju onesnaženosti svojega in našega skupnega okolja, k zmanjšanju odloženih odpadkov na urejenih in divjih odlagališèih. Še veèje uèinke pa lahko dosežemo s sodelovanjem, s skupnimi akcijami obèinskih oblasti, komunalnih služb, lokalnih medijev, turistiènih društev in drugih organizacij civilne družbe, posameznikov, podjetij, vrtcev in šol. Pa ne zgolj zaradi zakonskih predpisov in sankcij, ki jih ti prinašajo. Predvsem zaradi nas samih in zaradi generacij, ki prihajajo za nami. Erika Oblak Direktorica Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 7 2. Uvod Gospodarjenje z odpadki zahteva celostno ukvarjanje z vsemi deli odpadkovnega cikla. Vsako gospodarjenje z odpadki se tako sooèa s problemi nastajanja odpadkov na izvoru vse do njihovega odstranjevanja. Vendar je reševanje te problematike širše. Namreè ni dovolj, da samo zmanjšujemo kolièine nastalih odpadkov, gre za to, da prepreèimo nastenek odpadkov. Odpadki ne nastajajo kar sami od sebe. Ampak na skoraj vseh podroèjih èloveške ustvarjalnosti kot posledica naše izbire ter uporabe razliènih proizvodov in storitev pri vsakdanjem delu in življenju. Zato smo prav ljudje tisti, ki lahko najveè prispevamo k prepreèevanju in zmanjševanju kolièin odpadkov na odlagališèih. Prav tako je tudi res, da nas je velika veèina vsaj deklarativno pripravljenih glede tega nekaj narediti. Ko se v vsakdanjem življenju sreèamo s problemom odpadkov, velikokrat najprej zaènemo iskati razliène "objektivne" razloge, zakaj ne moremo spremeniti svojega vedenja. Od tega, da je doloèeno blago dostopno le z odveèno embalažo, da nimamo na voljo prostora za loèevanje odpadkov v lastni kuhinji, da kompostnik smrdi ali da je ekološki otok predaleè. Gotovo smo ljudje pri iskanju takšnih, bolj ali manj za lase privleèenih izgovorov zelo inovativni - zato je en izmed ciljev prièujoèe publikacije preusmeriti to inovativnost v smeri prepreèevanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov povsod, kjer nastajajo. V naravi odpadkov ni - odpadlo listje tvori zašèito za gozdno prst in bivališèe za številne populacije organizmov, ki ga presnavljajo, razgrajujejo in pretvarjajo za uporabo samih dreves. Zato v naravi tudi govorimo o razliènih ciklih, krožnih modelih pretvarjanja mase in energije. "Odpadek" iz enega procesa je surovina za drugega in tako v neskonènost. Ljudje izrabljamo naravne vire, jih prav tako presnavljamo, pretvarjamo in oblikujemo na razliène naèine za lastno uporabo - vendar jih, tako kot je to pri naravnih krožnih procesih, ne moremo vrniti neposredno v naravo, saj smo naravne snovi tako preoblikovali in premešali, da jih narava ne more predelati. Zato jih zavržemo in odstranimo na posebna odlagališèa, kjer jih odložimo tako, da èim bolj prepreèimo kakršen koli stik z okoljem. Za takšno ravnanje imamo veliko razlogov: sistemi ravnanja z odpadki so se v preteklosti (in marsikje še danes) bolj ali manj ukvarjali le z naèini odstranjevanja odpadkov z izvora (gospodinjstva, podjetja) in njihovim prevažanjem na odlagališèe, razdrobljenost komunalnih storitev, neodgovornost in kratkovidnost odloèevalcev (na vseh ravneh) in še bi lahko naštevali. Vendar nam ne gre za to. Problemov je tako in tako že preveè. Proces vkljuèevanja v Evropsko zvezo je zelo pozitivno vplival na hitrejše sprejemanje razliènih predpisov in oblikovanje pravnih podlag za vzpostavitev sistema gospodarjenja in ravnanja z odpadki. Odzivajo se podjetja, raste število tistih, ki se z odpadki ukvarjajo (trgovci, predelovalci). Siva lisa ostaja predvsem obvešèanje in izobraževanje proizvajalcev odpadkov: državljanov. Zato je vsebina te knjižice - priroènika - najprej namenjena vsem, ki želijo na organiziran naèin prispevati svoj delež k sodelovanju in z udeležbo razliènih akterjev. 8 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov S to publikacijo želimo predvsem: ž dati pregled strateških in programskih dokumentov, sprejetih na nacionalni ravni, pomembnih za uvajanje sistemov gospodarjenja in ravnanja z odpadki, ž predstaviti bistvene vsebine predpisov glede odpadkov, in sicer o izobraževanju in obvešèanju javnosti, ž predstaviti temeljna naèela v metodah in naèinih izobraževanja in obvešèanja glede odpadkov, ž opisati metode in naèine izobraževanja in obvešèanja vseh ciljnih skupin na podroèju odpadkov in ž ponuditi zbirko razliènih izobraževalnih in obvešèevalnih projektov in programov, povezanih z odpadki. Knjižico smo pripravili v upanju, da bo razliène akterje na vseh ravneh spodbudila k oblikovanju programov ter k izobraževanju in obvešèanju. Od lokalne samouprave do civilne družbe (okoljskih nevladnih organizacij, turistiènih društev), od upravnih organov do podjetij. Dolgoletne izkušnje iz razliènih držav kažejo, da je sistem gospodarjenja z odpadki lahko uspešen samo takrat, ko vanj vstopajo izobraženi in obvešèeni državljani. Na vrhunskem sreèanju leta 1992 v Rio de Janeiru so voditelji in ministri 179 držav sprejeli deklaracijo o okolju in razvoju, s katero so postavili mejnik pri oblikovanju globalne razvojne politike. Sklenili so, da je edini naèin zagotavljanja dolgoroènega gospodarskega napredka možen le v povezavi z varovanjem narave in zagotavljanjem socialne praviènosti. Zato so med drugim sprejeli naslednja naèela: ž Ljudje imajo pravico do zdravega in produktivnega življenja v harmoniji z naravo. ž Današnji razvoj ne sme ogrožati razvoja in ekoloških potreb sedanje in prihodnjih generacij. ž Države bi morale pri varovanju okolja uporabljati preventivni pristop (previdnostno naèelo). ž Države bi morale zmanjšati in prenehati z netrajnostnimi vzorci proizvodnje in potrošnje ter spodbujati primerno demografsko politiko. ž Države bi morale olajšati in spodbujati ozavešèanje in sodelovanje javnosti tako, da bi bile informacije o okolju na voljo najširšemu krogu državljanov. ž Onesnaževalec mora poravnati stroške onesnaževanja. Vsa ta naèela so bila podrobneje obdelana v politiènem programu ukrepov in dejavnosti, znanem pod naslovom Agenda 21. To je naèrt za uveljavljanje družbeno, gospodarsko in okoljsko trajnostnega razvoja. V enem izmed poglavij se še posebej ukvarja s problemom odpadkov. Netrajnostne oblike potrošniškega vedenja in porabe naravnih virov povzroèajo nenehno rast odpadkov. Po nekaterih ocenah naj bi se kolièine odpadkov do leta 2025 poèetverile. Države se sooèajo s problemom hitrega zapolnjevanja odlagališè in dvigovanjem odlagalnih stroškov. S cenovno politiko bi morali zagotoviti, da povzroèitelj odpadkov plaèa celotno Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 9 ceno za njihovo odstranjevanje. Samo tako lahko prièakujemo odziv na uvajanje sistemov loèenega zbiranja in stroškovno uèinkovitega recikliranja odpadkov. "Problematike odpadkov se lahko najbolje lotimo s pristopom prepreèevanja njhovega nastajanja, ki temelji na spremembah naèina življenja ter vzrocev proizvodnje in potrošnje." Pri oblikovanju programov zmanjševanja kolièin odpadkov morajo sodelovati vsi udeleženci, od lokalnih oblasti, podjetij in nevladnih organizacij, do organizacij za zašèito potrošnikov.1 Knjižica je nastala v sklopu projekta "Train the Trainers: Promotion of Sustainable Waste Management in Local Communities",2 ki ga financira britansko ministrstvo za okolje, hrano in ruralne zadeve (DEFRA), s pomoèjo Environmental Assistance Fund. Za finanèna sredstva se jim toplo zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi britanskemu veleposlaništvu v Ljubljani, ki nas je podprlo pri pripravi projekta. Knjižico smo uredili z uporabo razliènih virov. Še najbolj smo si pomagali z: Rethinking Rubbish - Towards a New Campaign,3 Handbuch für Öffentlichkeitsarbeit in der Abfallberatung4 ter Decision-Maker's Guide To Solid Waste Management.5 10 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 3. Odpadki - problem obvešèanja in izobraževanja? V Sloveniji se danes v množiènih medijih veèinoma sreèujemo z morbidnimi zgodbami nasprotovanja lokalnih prebivalcev proti umešèanju odlagališè in kar je podobnih infrastrukturnih objektov v prostor na eni strani ter predstavitvijo naèrtov zgraditve odpadkovne infrastrukture (regionalnih centrov za ravnanje z odpadki, sežigalnic odpadkov) na drugi. Kar pomeni, da se v zadnjih osmih letih, odkar je vlada sprejela Strateške usmeritve za ravnanje z odpadki v Republiki Sloveniji (1996), razmere niso kaj prida spremenile. V njih vlada namreè ugotavlja, da obstaja "le filozofija odstranjevanja odpadkov, ki po definiciji pomeni samo umikanje odpadkov iz vidnega oz. zaznavnega polja, ter filozofija odlaganja ne glede na videz in možne vplive na okolje. To je eden od vzrokov za dvojnost pri obravnavi problematike odpadkov, t. j. potrebe po odstranitvi ob hkratnem nesprejemanju še tako urejenih objektov za ravnanje z odpadki, zlasti odlagališè."6 Na podlagi takšne ocene bi lahko prièakovali, da bo vlada temu pereèemu problemu "zvraèanja bremen na tuja pleèa", problemu "izogibanja odgovornosti", tako znaèilnemu za prebivalstvo te dežele, posvetila veèjo pozornost. Na našo žalost to ni bilo tako. Konec leta 1999 doèakani in konèno le sprejeti Nacionalni program varstva okolja še zmeraj ugotavlja, da je "ravnanje z odpadki [...] ena najslabše rešenih nalog v okviru varstva okolja v Sloveniji."7 Zato bi prièakovali, da bo Vlada pripravila ali pa vsaj oblikovala pobudo za veèletni program izobraževanja in obvešèanja javnosti v zvezi s problematiko odpadkov. V izvajanju programa bi sodelovali razlièni akterji na podroèju gospodarjenja z odpadki. V strateških usmeritvah je bila takšna vsebina jasno zapisana kot druga toèka splošnih ciljev: "Dviganje zavesti vseh subjektov v družbi glede problematike odpadkov."8 Problem tega cilja je, da strateške usmeritve nikjer ne doloèajo, kako naj bi ta cilj dosegli in koliko javnih sredstev smo pripravljeni zanj porabiti. Ker so za gospodarjenje in ravnanje z odpadki izvorno odgovorne obèine (lokalne skupnosti). Iz tega lahko sklepamo, da so lokalne skupnosti prav tako odgovorne za izvajanje programov izobraževanja in obvešèanja javnosti. V veèini primerov se nato izvedba preloži na lokalno komunalno podjetje. 3.1 Prepoznavanje problematike odpadkov v javnosti Necelovito spremljanje problematike odpadkov v javnosti in bolj ali manj slabo obvešèanje so prispevali k negativni podobi problematike odpadkov v javnosti. Spremljajo jih razliène oblike odporov in samoorganiziranja javnosti proti ukrepom lokalne skupnosti ali komunalnega podjetja. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 11 Ena izmed posledic je "administrativno-strokovna" resignacija, ponazorimo jo lahko s sklepom enega izmed strokovnjakov, ki se je sooèil s problemom neuspešne "komunikacijske kampanje" za zagotavljanje podpore umestitve odlagališèa odpadkov. Ta namreè ugotavlja: "Kljub PR aktivnostim in prièakovanim pomislekom prebivalcev na možnih lokacijah centra za gospodarjenje z odpadki, je reakcija ne zgolj presenetila, temveè šokirala. (...) Oèitno danes v Sloveniji še ni zrel èas za demokratièno neodvisno strokovno debato o pereèih problemih , ki po mnenju nerazgledanih politikantov vseh barv na lokalnem nivoju, kjer se vse izrablja za politiène namene ali za igre posameznih eko menadžerjev, ki koristijo takšno stanje za prodajo novih nepreizkušenih idej." 9 Konsekventna izvedba tovrstnega sklepa je utrjevanje t. i. administrativnega odpadkovnega diskurza,10 katerega podlaga je tehnièno-pragmatièno obvladovanje problema odpadkov. Za tovrstni diskurz je izvor problema odpadkov v: • gospodarskem in tehniènem napredku ter narašèanju porabništva • odpadki so problem pomanjkanja odlagališènega prostora (obveznost lokalnih skupnosti) • odpadki so problem pomanjkljive državljanske odgovornosti in discipline (divja odlagališèa, sebiènost ... ) • odpadki kot problem potratnega ravnanja z naravnimi viri, tj. problem nacionalne snovne bilance • odpadki so problem pogojev mednarodne gospodarske tekmovalnosti (kompetitivnosti nacionalnega gospodarstva) 12 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov V spodnji tabeli so shematièno prikazane odgovornosti in pristojnosti Tabela 1: Porazdelitev odgovornosti in pristojnosti Nosilec odgovornosti/pristojnosti Vedenje Politika/Javna uprava V dogovoru z gospodarstvom pripravi, izvaja in uveljavlja okvirne programe ravnanja z odpadki Lokalne skupnosti Izvajajo državno [odpadkovno] politiko Gospodarstvo Po lastni odgovornosti sodeluje pri izvajanju državne politike Državljani/Družba Morajo opustiti iracionalne strahove in egoistièno motivirano zavraèanje, prevzeti odgovornost za odpadke in sprejeti predlagane tehnološke rešitve. Nosilci tovrstnega diskurza [sami] sebe predstavljajo kot zagovornike znanstveno-tehniènega, strokovnega, ekonomistiènega in pragmatiènega uma, medtem ko je pozicija drugega, tj. civilnodružbenih dejevnikov (javnosti, prebivalstva) zamejena s pomanjkljivo zavestjo odgovornosti, iracionalnimi strahovi in potlaèitvenimi, v psihološkem smislu, mehanizmi (NIMBY) ter okoljskim iracionalizmom in fundamentalizmom. Administrativni odpadkovni diskurz se za doseganje sprejemljivosti predlaganih rešitev zanaša predvsem na komuniciranje teh in le delno tudi na participativne oblike znotraj komunikacijskega polja. Pri odloèitvah je poudarjena strokovnost, èeprav so slednje na koncu vedno politiène. Vrednote, ki jih zagovarjajo nosilci administrativnega odpadkovnega diskurza, so predvsem te: ž država zagotavlja izpolnjevanje kolektivnih interesov (blaginja, napredek, modernost) ž èistost javnega prostora ž narava kot (nacionalno omejen) vir, katere rabo je potrebno optimirati ž identifikacija s trenutno samopodobo družbe Za ponazoritev si oglejmo primer administrativnega dojemanja komunikacijske kampanje, ki se omejuje na dejavnosti v zvezi z umešèanjem objektov in naprav za ravnanje z odpadki v prostor. V projektu komuniciranja z javnostmi je potrebno poudariti naslednje aktivnosti: ž "posnetek stanja na predvidenih lokacijah s terminskimi plani projektov, podatki o lokacijah in predvidenih posegih v prostor, identifikacijo nosilcev komuniciranja, naravnanostjo prebivalstva do projekta, identifikacijo potencialnih nasprotnikov, stališèa medijev, ž izobraževanje odgovornih spremljevalcev in koordinatorjev posameznih projektov na MOP, nosilcev projektov na regijskem nivoju prek seminarjev, delavnic in komunikacijskih treningov, ž javni razpis in izbor profesionalnih izvajalcev komunikacij za posamezne projekte na regionalnem nivoju, ž vzpostavitev nadzora nad celotnim projektom in izvajanje posameznih projektov na regionalnem nivoju."11 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 13 Zanimivo je že to, da ta spisek potrebnih aktivnosti nosi naslov Odnosi z javnostmi - izobraževanje, usposabljanje in informiranje, èeprav javnost v njem nastopa zgolj kot prikriti objekt, naslovnik, na katerega je usmerjeno sporoèilo. Pravzaprav nakazuje problem slabih izkušenj v komuniciranju, ki jih je administracija zaznala pri oblikovanju in posredovanju svojih sporoèil v javnost, na nacionalni, regionalni in tudi lokalni ravni. Kar je že korak naprej, èeprav to ne predstavlja ne izobraževanja, ne usposabljanja in ne informiranja javnosti, oz. državljanov, marveè bolj ali manj le usposabljanje javne uprave ter vkljuèevanje profesionalnih PR agencij. Administrativni odpadkovni diskurz zastopa mnenje tehniène obvladljivosti odpadkovnega položaja, ki ga je mogoèe doseèi z njihovo obdelovo in odstranjevanjem. Ukrepi, ki jih zagovarja, so: ž izgradnja in optimizacija odpadkovne infrastrukture (predvsem sežiganje odpadkov, postopna izgradnja predelovalnih obratov/centrov) ž poveèevanje sprejemljivosti predlaganih rešitev s pomoèjo komunikacijskih programov ž mobilizacija državljanske odgovornosti za zmanjšanje odpadkovnega problema Vprašanje je, ali takšen pristop zagotavlja uspešno spreminjanje vedenjskih stilov in porabniških vzorcev posameznikov in posameznic - v gospodinjstvu ali podjetju. Sklep omenjenega diskurza se namreè omejuje na mobilizacijo "odgovornosti" posameznika ali posameznice: vendar z nièemer tega "obèutka" odgovornosti ne opiše. Vemo le, da nas obèutki lahko prevarajo. V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj primerov raziskovanja odnosov javnosti do odpadkov, loèenega zbiranja odpadkov in razumevanju gospodarjenja z odpadki. 3.2 Raziskave javnega mnenja Javnomnenjske raziskave so pomembno orodje za pridobivanje podatkov o doloèeni temi. Podatke pridobivamo z vprašalniki, intervjuji ali z izvajanjem opazovanja z udeležbo. Od tematike in vrste potrebnih podatkov je odvisno, katero metodo bomo uporabili. Pri odloèanju za raziskovalno orodje upoštevamo stopnjo zanesljivosti in veljavnosti pridobljenih podatkov ter praktiènost izvedbe raziskave.12 O odpadkih v Sloveniji smo izvajali predvsem kvantitativne javnomnenjske raziskave z uporabo vprašalnikov na nakljuènih vzorcih. Najveèkrat se izvajajo v èasu priprav na izvedbo kakega ukrepa (širitev ali novogradnja odlagališèa, uvajanje loèenega zbiranja odpadkov, izgradnje kompostarne ...). 3.2.1 Kvantitativne javnomnenjske raziskave Agencija Kres, d. o. o. je pred zaèetkom izvedbe nacionalne "komunikacijske kampanje o ravnanju s komunalnimi odpadki in objektih za ravnanje z odpadki" v letu 1998 izvedla javnomnenjsko raziskavo o odnosu prebivalstva do te problematike. V raziskavo so zajeli tristo anketirancev, starih od 30 do 70 let. Pridobili so podatke, ki so dali "prièakovane 14 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov ugotovitve". In sicer: " veèina vprašanih se zaveda, da je velika kolièina odpadkov breme za naše okolje" in skoraj prav toliko jih "prevzema tudi del odgovornosti pri problemu ravnanja z odpadki". Še bolj zanimiva je bila ugotovitev, da "veè kot devet desetin prebivalstva zagotavlja, da s komunalnimi odpadki ravna odgovorno, kolikor je paè v njihovi moèi". Raziskava je še pokazala, da veèina vprašanih ne pozna naèrtov o izdelavi mreže objektov za ravnanje z odpadki.13 Za nas je zelo zanimiva ocena anketirancev o njihovem odnosu do trditve "s komunalnimi odpadki ravnam odgovorno". Kar 74,7 % anketirancev se z njo strinja in 15,7 % se zelo strinja. Kaj nam ti podatki dejansko povedo? Ne izvemo, kaj anketiranci razumejo pod "odgovorno ravnanje" z odpadki. Ali to pomeni, da jih ne meèejo kamorkoli, marveè jih odlagajo v lastno posodo za odpadke? Podatki nam povedo le, da se veèina vprašanih strinja s tem, da je njihovo ravnanje z odpadki odgovorno. Torej je veèina preprièana, da že sedaj storijo dovolj in da so s tem, kar storijo, tudi zadovoljni. Kristijan Mlinar iz podjetja Dinos Celje, d. o. o. je v letu 2000 opravil raziskavo o odnosu javnosti do loèenega zbiranja odpadkov v celjski regiji. Uporabil je globinski intervju z že pripravljenimi vprašanji. Skupni vzorec je zajemal 1000 obèanov, od katerih jih 300 ni bilo pripravljenih sodelovati (njihovi odgovori so bili: nimam èasa, nisem za loèeno zbiranje odpadkov, imam lep odnos do okolja).14 Devet desetin anketiranih je že slišalo za loèeno zbiranje odpadkov. Na vprašanje, kaj si predstavljajo pod loèenim zbiranjem odpadkov, so veèinoma opisovali "razliène zabojnike za odlaganje papirja, stekla, kovin in drugih odpadkov. Navajali so tudi, da gre za prostor oziroma zbirališèa, kjer posameznik samostojno sortira odpadke, da gre za loèevanje kužnih odpadkov od nekužnih, gospodinjstva selekcionirajo odpadke." Raziskovalec je še ugotovil, da se pojavijo težave pri konkretnem vprašanju, kaj sme in kaj ne v doloèen zabojnik.15 Veèina anketiranih je imelo dokaj jasno predstavo o loèenem zbiranju odpadkov. Ali je to res tako? Avtor sicer ne navaja razmerja med tistimi, ki so opisovali razliène zabojnike, in Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 15 tistimi, ki so si predstavljali "zbirališèa", kjer posameznik sortira odpadke. Sklepamo lahko, da odgovori na vprašanja dajejo podlago za uvajanje izobraževanja o tem, kaj dejansko loèeno zbiranje odpadkov pomeni in kaj se od posameznikov prièakuje. Odgovor, da na "zbirališèu" sortiram odpadke, je v prinašalnem modelu loèenega zbiranja odpadkov (ekološki otok) namreè napaèen. Raziskovalec je obèane vprašal tudi o tem, kako bi loèevali svoje odpadke: kar 74,2 % jih je pripravljeno loèevati tako, da bi imeli pred hišo ali stolpnico zabojnike za loèeno zbiranje. Le 15,1 % je pripravljenih odvažati loèene odpadke na skupna zbiralna mesta v bližnji okolici. Z drugimi besedami: loèevanje da, èe so posode za loèeno zbiranje odpadkov pred stanovanjem. Glede na to, da prinašalni model loèenega zbiranja predvideva postavitev ekoloških otokov na najmanj 500 prebivalcev, se mora lokalna skupnost ali komunalno podjetje pred uvajanjem takšnega modela vprašati, kako teh 74,2 % obèanov, ki so pripravljeni loèevati, vendar pod pogojem, da imajo ekološki otok "na svojem pragu", preprièati, da bodo pripravljeni svoje loèeno zbrane odpadke odnašati do ekološkega otoka. Raziskava je dala še nekaj, za interpretacijo izredno zanimivih, podatkov. Na primer, na vprašanje, kaj bi bilo po njihovem mnenju najbolj pomembno loèevati, so anketiranci odgovorili, da steklo (19,1 %), strupene snovi (16,1 %), papir (15,9 %), plastiko (13,9 %) in biološke odpadke (13 %). Še nekaj anketiranih je omenilo baterije, kovinske odpadke in odpadna olja. Hkrati je anketa pokazala, da je 33 % anketiranih pripravljenih za odvoz loèeno zbranih odpadkov plaèevati do 1000 SIT veè na mesec (11,6 % do 2000 SIT in 13,4 do 500 SIT). V obeh opisanih primerih vidimo, da s t. i. kvantitativnim pristopom dobimo zanimive in zgovorne nize podatkov, vendar nam to ni dovolj, saj je velikokrat zapostavljeno vprašanje, kako se bo posameznik odzval na uvajanje loèenega zbiranja ali kakšnega drugega ukrepa glede gospodarjenja z odpadki. Sistem gospodarjenja z odpadki namreè od posameznikov zahteva spremembo njihovega vedenjskega sloga: ta razkorak med poznavanjem in 16 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov pripravljenostjo na spremembo svojega ravnanja smo lahko zaznali v odgovorih na to, da je veèina pripravljenih loèeno zbirati odpadke tako, da imajo zabojnike "na svojem pragu". Kako ugotoviti, kaj obèani o odpadkih dejansko mislijo? Kvantitativne raziskave lahko dopolnimo z izvedbo kvalitativne raziskave, ki nam da vpogled v vsebino odgovorov s stališèa razumevanja anketiranja ali intervjuvanca. 3.2.2 Kvalitativni pristop V tem poglavju bomo na kratko predstavili angleško raziskavo z naslovom “Premislimo smeti - Novi kampanji naproti”.16 Raziskava je nastala v okviru britanske ozavešèevalne pobude o odpadkih (National Waste Awareness Initiative). Njen osnovni namen je, da se pripravijo podlage za celovito nacionalno kampanjo za ozavešèanje prebivalstva z razliènimi temami o gospodarjenju z odpadki. Za razliko od kvantitativnega raziskovanja, osredotoèenega na vprašanje “koliko”, se kvalitativno raziskovanje usmerja predvsem v to, kaj ljudje mislijo - na njihovo držo, vedenje, preprièanje in motivacijo. Torej v odgovore na vprašanji “zakaj” in “kako”. Delo je v omenjeni raziskavi potekalo v obliki delavnic, organiziranih v razliènih britanskih mestih, v katerih so sodelovali predstavniki razliènih ciljnih skupin. Na delavnicah so bila uporabljena razlièna orodja in tehnike, od projektivnih do ustvarjalnih. Raziskovalci so svoje ugotovitve utemeljili na izkušnjah, pridobljenih v vodeni diskusiji v skupini, v katerih so udeleženci sooèili mnenja, preprièanja in odzive. Iz teh izkušenj je bilo mogoèe razbrati, kako se ljudje odzivajo, kakšne so njihove drže in kako bodo vplivale na njihovo ravnanje v prihodnosti. Raziskovalci so svoje delo razdelili v dve fazi. V prvi so raziskovali obstojeèe drže in identificirali kljuène vsebine za oblikovanje vsebine kampanje. Osredotoèili so se na ugotavljanje splošnih tem: ž uporabo terminologije za razpravo o odpadkih ž razumevanje procesiranja odpadkov ž pomembnost odpadkov in sorodnih tem v primerjavi z okoljskimi problemi ž držo do gospodarjenja z odpadki in zmanjševanja kolièin ž mnenja in poznavanje o preteklih kampanjah (na lokalni ali nacionalni ravni) Z identifikacijo kljuènih vsebin so raziskovalci pridobili podlago za oblikovanje predlogov vsebin kampanje in za izdelavo predlogov razliènih sporoèil za ozavešèanje javnosti. V drugi fazi so bili udeleženci delavnic povabljeni k ocenjevanju predlogov, s katerim so ugotavljali prednosti in pomanjkljivosti vsebin, kredibilnost in pomembnost kreativnega dela. Raziskovalci so ugotavljali še kljuène besede, sporoèila in motivacijske dejavnike. Predvsem zato, da ugotovijo možne reakcije javnosti na sporoèila in uporabljene podobe. Pomembno sporoèilo raziskave je, da nam mora biti še pred pripravo kampanje jasno, kakšen pojmovnik javnost uporablja. Kako se ljudje odzovemo na besede: odpadki, smeti ali loèeno zbrane frakcije? Vendar je pri komuniciranju in posredovanju sporoèil o gospodarjenju z odpadki pomembno tudi, da poznamo vsebino “kulture” v kateri posameznik, od katerega prièakujemo doloèen odziv ali ravnanje, živi. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 17 Britanski raziskovalci so ugotovili naslednji vsebini kulture, ki neposredno vplivata na odzivanje ali ravnanje posameznikov: ž Kultura udobnosti (lahko bi rekli tudi prijetnosti, prikladnosti, pripravnosti), v kateri se sreèujemo s pomanjkanjem èasa, s èimer se ustvarja pritisk v smeri ponudbe preprostih, lahkih in takojšnjih storitev, dobrin ali dejavnosti. ž Kultura uporabnosti, povezana s prièakovanjem odveènosti; posameznik že prièakuje, da bo blago, ki ga potrebuje za ohranjanje obèutka udobja, pripravljeno tako, da bo neposredno in hitro uporabno (npr. embalirano). ž Kultura tehnologije, prej ali slej bodo na razpolago tehnološke rešitve, s katerimi bo problem odpadkov rešen, zato sodelovanje javnosti ni potrebno. ž Kultura neprevzemanja odgovornosti, kar je mogoèe povezati z izgubo obèutka, da lahko posameznik spremeni glavni tok oziroma da posameznik ne more bistveno prispevati k pozitivnim premikom; v tem primeru gre predvsem za osebno racionalizacijo nedejavnosti (“saj jaz bi že, vendar sam ne morem nièesar spremeniti”). Z apliciranjem teh spoznanj na podroèje gospodarjenja z odpadki so ugotovili, da bi morale metode za zmanjšanje kolièin odloženih odpadkov vsebovati oziroma upoštevati naslednje: ž hitro: dejavnost mora biti organizirana tako, da jo je mogoèe izvesti hitro, s èimer ni okrnjen èas, ki ga posameznik želi porabiti za bolj zanimive dejavnosti, ž preprosto: prièakovano ravnanje mora biti izvedeno tako, da zahteva minimalen napor, 18 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov ž razpoložljivo: izvedba mora biti na razpolago posamezniku, glede na njegove zahteve - v nobenem primeru razpoložljivost ne sme omejevalno vplivati na posameznikove dejavnosti, ž osebno koristno: èimbolj posameznik razume, zakaj to poène in kako bo njegovo ravnanje povrnjeno (korist), tem bolj bo dejavnost popularna. Britanski raziskovalci so prav tako ugotovili težnjo k narašèanju drže neprevzemanja odgovornosti, kar povezujejo s splošnim stanjem v družbi. Še posebej je to vidno pri potrošnikih, od katerih se prièakuje etièno in odgovorno ravnanje, medtem ko takšno ravnanje ni razvidno oziroma prièakovano od drugih akterjev v sistemu gospodarjenja z odpadki (lokalne skupnosti, proizvajalci, trgovci). Potrošniki so preprièani, da ne morejo nièesar storiti, saj morajo kupovati proizvode. Skratka, niso odgovorni. Èigava je potem odgovornost? Britanski raziskovalci so pripravili posebno shemo, ki so jo poimenovali “Vroè krompir odgovornosti”: Iz sheme je jasno razvidno, da posamezni akterji odgovornost za problem z odpadki prenašajo na druge akterje. S èimer se niè ne spremeni, kar samo še dodatno doloèa posameznika v njegovi “nemoèi”. Glavno sporoèilo tega spoznanja je, da lahko od posameznikov (ali gospodinjstev) prièakujemo sodelovanje takrat, ko bodo jasno in razvidno predstavljene odgovornosti in konkretna ravnanja oblasti ter drugih akterjev v sistemu gospodarjenja z odpadki. 3.3 Trajnostni naèin gospodarjenja z odpadki in javnost Odpadki stopajo v ospredje politiènih, gospodarskih in družbenih razprav. Še pred kratkim je veljalo, da je potrebno odpadke èim ceneje odstraniti in odložiti na doloèeno mesto. Nikogar ni zanimalo, kakšne so posledice upoštevanja takšnega naèela. Izkazalo se je, da je to, kar se je na prvi pogled zdelo poceni, izredno drago. Neurejena odlagališèa so vir onesnaževanja podtalnice, vodotokov in zraka. Obremenjujejo in ogrožajo okoliško prebivalstvo. Hkrati so odlagališèa en najveèjih virov metana, toplogrednega plina, ki nastaja zaradi razgradnje odloženih bioloških odpadkov. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 19 Odzivi na ta spoznanja so bili razlièni. Zakoni in predpisi so zaostrili minimalne standarde. Stroški odstranjevanja odpadkov so zaèeli skokovito narašèati. Zaostrovale so se zahteve in standardi glede urejanja odlagališè, gradile so se sežigalnice. Okoljska in zdravstvena spoznanja, da so sežigalnice vir velikih kolièin nevarnih emisij (težkih kovin, policikliènih aromatskih ogljikovodikov, kot so dioksini in furani ... ), da še tako urejeno odlagališèe ne rešuje izvornega problema, odpor prebivalstva proti namešèanju odlagališè in sežigalnic v njihove sosešèine, vse to je prispevalo k širjenju razprave o pravi podobi odpadkov in o ravnanju z njimi. Vendar ne v Sloveniji. Na zaèetku sedemdesetih je bila z objavo poroèila za raziskavo Rimskega kluba o težavnem položaju èloveštva, znanem pod naslovom Meje rasti, dokonèno prekinjena fikcija, izmišljija o linearnem, neomejenem napredovanju èloveštva.17 Rast prebivalstva, poraba naravnih virov, onesnaževanje, kolièina odpadkov in še mnogo drugega se je izkazalo za tesno povezano z našimi vsakdanjimi odloèitvami in ravnanjem. Na podroèju odpadkov so Meje rasti priporoèile nekaj praktiènih ukrepov za doseganje ravnotežja: (1) “nove metode za zbiranje odpadkov, da se zmanjša onesnaženost in se odvrženi material pripravi za vraèanje v obtok”, (2) “uèinkovitejše tehnike vraèanja porabljenih virov v obtok, da se znižajo stopnje izèrpavanja neobnovljivih virov” ter (3) “boljše oblikovanje izdelkov, da se podaljša njihova življenjska doba in olajšajo popravila, tako da bi stopnja razvrednotenja kapitala postala minimalna”.18 Od takrat je preteklo že trideset let. Dvajset let pozneje - po obdobju intenzivnega uvajanja razliènih prestrezalnih rešitev, izgradnje èistilnih naprav, filtrov, urejenih odlagališè19 - se je na podlagi naèel trajnostnega razvoja oblikoval docela drugaèen pogled na odpadke in na ravnanje z njimi. V svetu je ogromno regij, obèin in lokalnih skupnosti, ki dosegajo tudi 80 % zmanjšanja kolièin odpadkov, ki so vèasih konèali na odlagališèih. Izredno se razvija trg sekundarnih surovin, vsak dan slišimo o novih predelovalnih tehnologijah in tehniènih rešitvah, preoblikujejo se proizvodi. Spodbujajo se tržišèa, tako na strani ponudbe kot na strani povpraševanja. Države, regije in obèine spodbujajo ter uvajajo razliène programe zmanjševanja odpadkov na izvoru, prepreèevanje nastajanja odpadkov ... in še mnogo veè. Danes v Sloveniji ravnanje z odpadki veèinoma še zmeraj poteka po logiki neomejenih naravnih virov, zbiranja in odlaganja odpadkov na (ne)urejena odlagališèa, in linearnega naèrtovanja, odpadek - zbiranje - odlaganje z vmesno postajo v sežigalnici. Zelo malo ali skoraj nièesar ne slišimo o prepreèevanju, zmanjševanju, loèenem zbiranju, uspešnosti razliènih programov, zmogljivostih slovenskega trga in podjetniških priložnostih. Hkrati se na ravni vlade, lokalnih skupnosti in komunalnih podjetij pripravlja vrsta projektov, ki temeljijo na linearni logiki ravnanja z odpadki. V procesu približevanja Evropski uniji naèrtujemo na podroèju odpadkov za veè kot 1.145 evrov investicij, kar znese 255.335.000.000 SIT (255 milijard SIT). Trajnostni razvoj je razvoj, “ki zadovoljuje potrebe današnjih generacij, ne da bi pri tem oviral možnosti prihodnjih generacij pri zadovoljevanju njihovih lastnih potreb”. Glede gospodarjenja z odpadki koncept trajnostnega razvoja predpostavlja tri naèela: ž naèelo upravljanja od zibelke do groba, ž naèelo odgovornosti proizvajalcev, ž naèelo spreminjanja proizvodnih in potrošniških vedenjskih vzorcev. 20 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Prvo naèelo trajnostnega ravnanja z odpadki je upravljanje od zibelke do groba. To od proizvajalcev zahteva, da zagotovijo uèinkovito rabo naravnih virov v celotnem življenjskem krogu proizvodov. Za izdelavo proizvodov morajo poskrbeti za uporabo reciklabilnih materialov, podaljšanje njihove življenjske dobe in zmanjševanje uporabe nevarnih snovi. Naèelo odgovornosti proizvajalcev od slednjih zahteva, da prevzamejo odgovornost za odstranjevanje svojih proizvodov, ki so postali odpadek. V vsakdanjem življenju velikokrat kupimo proizvod, ki ga bomo po izrabi predali lokalnemu komunalnemu podjetju. Proizvajalec ni spodbujan, da razmišlja o tem, kje bo njegov proizvod konèal in kdo bo plaèal stroške za njegovo odstranitev. Naèelo proizvajalèeve odgovornosti povezuje proizvajalca z odstranjevanjem proizvoda, s èimer ga spodbuja k zmanjševanju in opušèanju uporabe nereciklabilnih in nevarnih materialov. Spreminjanje proizvodnih in potrošniških vedenjskih vzorcev zahteva celovito sooèanje razliènih akterjev v gospodarjenju z odpadki, z namenom, da se spremeni odnos do rabe naravnih virov. Trajnostno ravnanje z odpadki v odpadkih ne vidi “neuporabnih smeti”, marveè uporabne “snovi in predmete”, ki jih je mogoèe spet uporabiti, predelati ali reciklirati. že na tej ravni je tradicionalno razumevanje “odpadka” zavajajoèe: odpadke tvori veèinoma mnogo uporabnih snovi, zato jih moramo videti in razumeti kot uporaben gospodarski vir. Problem dejansko nastane, ko te snovi zmešamo v posodi za odpadke ali pa so že izvorno v takšni obliki, da jih ni mogoèe loèevati (npr. kompozitna, dvo- ali veèslojna embalaža) ali pa je loèevanje zelo težko in neuèinkovito! Ker koncept trajnostnega razvoja pri oblikovanju rešitev in ukrepov upošteva gospodarske, socialne in okoljske vsebine, to prav tako velja za podroèje odpadkov. Sežiganje in odlaganje odpadkov nista v skladu s konceptom trajnostnega razvoja. V obeh primerih gre za unièevanje (nepovratno izgubo) naravnih virov. Zaradi njihove omejenosti je ogroženo zadovoljevanje potreb prihodnjih rodov, rodov naših otrok. Glede na stalno rast kolièine odpadkov je oèitno, da tradicionalne rešitve in ukrepi ne dajejo zadovoljivih rezultatov. Tako je leta 1999 Joke Waller-Hunter, direktor za okolje pri OECD, organizaciji najrazvitejših držav, dejal: “Navkljub tridesetletnim prizadevanjem okoljske in odpadkovne politike v OECD državah, je rast skupnih kolièin odpadkov na ravni OECD še zmeraj v razmerju 1:1 z rastjo BDP. 40 % rast BDP od leta 1980 v OECD državah je spremljala 40 % rast kolièin komunalnih odpadkov v istem obdobju ... Potrošništvo prav tako spremlja te smernice. Po prièakovanju mojih kolegov iz gospodarskega oddelka naj bi se na podroèju OECD BDP poveèal med 70 - 100 % do leta 2020. Osebno si ne želim zamisliti sveta, v katerem bi bila kolièina komunalnih odpadkov za 70-100 % višja v primerjavi z že danes velikimi kolièinami odpadkov.” 20 Slovenija pri tem ni nobena izjema. Na zaèetku osemdesetih se je ocenjevalo, da v Sloveniji na odlagališèih odložimo 302.000 ton komunalnih odpadkov (1981). Ta kolièina naj bi do leta 1987 narasla na 318.000 ton. Leta 1991 se je kolièina odpadkov že približala številki 400.000. Pregled odlagališè iz leta 1994 je to številko poveèal na 850.000 ton odloženih odpadkov. Do leta 2001 se je kolièina odloženih komunalnih odpadkov poveèala na 880.000 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 21 ton. Èe k temu prištejemo še gradbene odpadke in druge nenevarne odpadke je ta številka še veèja: 1.300.000 ton odloženih odpadkov, kar je 650 kg odpadkov na prebivalca. Tabela 2: Rast kolièin odloženih komunalnih odpadkov na slovenskih odlagališèih med 1981 in 2001 Leto Kolièina (tone) Kg na prebivalca 1981 302.000 161 kg 1987 318.000 163 kg 1991 390.000 196 kg 1994 850.000 428 kg 2001 880.000 440 kg Èeprav upoštevamo nepreverljivost podatkov izpred dvajsetih let, je ta rast izredno velika. Hkrati izkazuje dejstvo, da se vedemo izredno neracionalno in netrajnostno. Z upoštevanjem surovinske revnosti Slovenije to hkrati pomeni, da neuèinkovito uporabljamo naravne vire, ki jih uvažamo od drugod. Naravni viri se uporabljajo kot surovinska podlaga za izdelavo najrazliènejših proizvodov, namenjenih potrošnikom, ki jih po uporabi ali izrabi zavržejo v obliki odpadka. Takšen razvoj je docela linearen in netrajnosten. Odpadkovna kriza je samo simptom naših netrajnostnih odloèitev. Èedalje hitrejša rast proizvodnje, krajšanje življenjske dobe proizvodov, modularna zgradba izdelkov, ki ne dopušèa popravljanja, temveè podpira zamenjavo, raba nereciklabilnih materialov, vse to prispeva: (1) k èedalje veèji izrabi omejenih naravnih virov in (2) rasti kolièin odpadkov. Oboje seveda prispeva k temu, da obstojeèi sistemi ravnanja z odpadki, zgrajeni na naèelu linearnosti, danes ne morejo veè slediti tej rasti. Potrebna je sprememba v naèinu dojemanja “odpadkov”. Trajnostno ravnanje z odpadki zahteva premik od upravljanja z odpadki (kako bomo ravnali z odpadki?) k ohranjanju virov (kako bomo prepreèili nastajanje odpadkov in ohranili naravne vire?). Iz linearnega naèina razmišljanja moramo preiti h krožnemu, cikliènemu: zapreti moramo snovni tok od ekstrakcije surovin do odpadka tako, da se surovine vrnejo na zaèetek proizvodnega kroga, še preden postanejo odpadek, namenjen na odlagališèe. Reèeno drugaèe, zmanjšanje uporabe novih naravnih virov, ki vstopajo v proizvodno verigo, mora biti povezano s trajnim zmanjševanjem kolièin nastalih odpadkov.21 Vendar s tem ne prihranimo samo virov, marveè tudi energijo, potrebno za ekstrakcijo surovin, njihov transport in pripravo za proizvodnjo. Evropska strategija o odpadkih iz leta 1989 doloèa hierarhijo postopkov ravnanja z odpadki, ki se razvršèajo na osi od zelo zaželenih do nezaželenih. Odlaganje in energetska izraba sta najmanj zaželeni od vseh drugih. Zaène se s prepreèevanjem nastajanja odpadkov na ravni proizvodnje (oblikovanje proizvodov z upoštevanjem naèela okoljskega spremljanja 22 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov proizvoda od zibelke do groba). Naslednji postopek je zmanjševanje pri izvoru (na primer s t. i. zeleno nabavo ali green procurement, s èimer izberemo ustrezni izdelek na podlagi njegove okoljske bilance in odpadkotvornosti). Nato preidemo na vnovièno uporabo in reciklažo: z reciklažo snovi ali predmeta zagotovimo njegovo vrnitev na zaèetek proizvodnega kroga. Posledica tega je, da smo na nacionalnogospodarski ravni prihranili energijo in zmanjšali negativne vplive na okolje iz proizvodnje, procesiranja in transporta surovin, kar prispeva tudi k nižjim gospodarskim stroškom. Kot zadnji in najmanj zaželeni nastopita energetska izraba in odlaganje. Energetska predelava ali izraba, kot se v Sloveniji rado imenuje sežiganje odpadkov, se na prvi pogled zdi kot da z njo prihranimo energijo. Vendar samo na prvi pogled. Sežiganje “odpadkov” lahko “izrabi” le energijo, vsebovano v aktualnih odpadkih, in to le enkrat. Hkrati sežigalnica “pridela” kar nekaj problemov: od izpustov dodatnih kolièin CO2 v ozraèje, emisij nevarnih snovi v ozraèje in posledièno obremenjevanje na širšem obmoèju, vse do nevarnih odpadkov v obliki žlindre in filtrne pogaèe. Snovni izkoristek je slab, saj na tono odpadkov pridelamo 300-400 kilogramov nevarnih odpadkov. S stališèa snovnih in energetskih bilanc imajo prepreèevanje, zmanjševanje, vnovièna uporaba, predelava in reciklaža odpadkov neprimerljivo boljši snovni izkoristek. Naloga se zdi na prvi pogled nemogoèa. Vprašanje je, kako naj linearne sheme preidejo v krožne. A tudi èloveka na Luni si je bilo pred nekaj desetletji težko zamisliti. Trajnostno ravnanje z odpadki v smeri “brez odpadkov” zagotavlja medgeneracijsko enakost in praviènost ter tudi praviènejšo delitev naravnih virov med sedanjimi generacijami. Zahteva sodelovanje državljanov in državljank pri snovanju sistemov ravnanja z odpadki na lokalni ravni, njihovo soodloèanje in prevzemanje odgovornosti za uspešnost zastavljenih ukrepov in doseganje ciljev. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 23 Zgornja slika kaže, da je pri trajnostnem gospodarjenju z odpadki potrebno zagotoviti sodelovanje razliènih udeležencev in sektorjev z uporabo razliènih orodij in tehnik za zagotavljanje rešitev. Izobraževanje in obvešèanje razliènih akterjev je tako samo en, gotovo zelo pomemben dejavnik celovitega sooèanja s problematiko odpadkov. 3.4 Strateški dokumenti - izobraževanje za trajnostno ravnanje z odpadki? V preteklih letih smo v Sloveniji sprejeli kar nekaj strateških dokumentov o uvajanju sistema gospodarjenja z odpadki. 3.4.1 Strateške usmeritve ravnanja z odpadki v Sloveniji (1996) Strateške usmeritve za podroèje ravnanja z odpadki22 so predvidele izdelavo modela komunikacijske strategije, ki naj bi upošteval komunikacijske znaèilnosti politiène, strokovne, medijske in drugih javnosti (npr. lokalnih skupnosti). S tem modelom naj bi dosegli premik pri dojemanju problematike odpadkov v celoti ter sprejemanje naèinov reševanja v javnosti. Na žalost vlada v zadnjih šestih letih ni zmogla dovolj politiène volje, da bi to zavezo iz strateških usmeritev tudi uresnièila. Nasploh je v zadnjih letih vlagala zelo malo v izobraževanje javnosti o ravnanju z odpadki. Lahko smo le opazovali izvajanje ozavešèevalne kampanje o prelaganju bremen na tuja ramena. Pa vendar, strateške usmeritve pravilno ugotavljajo velik primanjkljaj v ozavešèenosti in izobraženosti prebivalstva o ravnanju z odpadki in poudarjajo potrebo po tovrstni dejavnosti. Hkrati so strateške usmeritve kot strateški dokument odpadkovne vladne politike dovolj 24 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov jasne glede prednostnih nalog. Predvidele so naslednje tehnološke sklope in ukrepe za ravnanje s komunalnimi odpadki: ž ukrepe za zmanjševanje kolièine in nevarnostnega potenciala odpadkov na izvoru, ž ukrepe loèenega zajema odpadkov za snovno izrabo, ž zbirno-pretovorna središèa in prehodno skladišèenje, ž pripravo odpadkov za snovno izrabo v zbirno-predelovalnih in demontažnih središèih, ž toplotno obdelavo odpadkov z izrabo njihove energetske vrednosti, ž odlaganje, ž saniranje opušèenih in divjih odlagališè in ž izvoz izbranih vrst odpadkov. Strateške usmeritve so predvidele, da bomo z izvajanjem teh ukrepov do leta 2000 zmanjšali odloženo kolièino odpadkov za 40 %. K temu naj bi najveè prispevali: ž loèen zajem bioloških in zelenih odpadkov ter njihova predelava (zmanjšanje celotne kolièine trdnih odpadkov iz naselij in njim podobnih iz gospodarstva in obrti za 10 do 15 %), ž loèen zajem odpadnega papirja in njegova snovna izraba v obstojeèih predelovalnih zmogljivostih (zmanjšanje celotne kolièine trdnih odpadkov iz naselij in njim podobnih iz gospodarstva in obrti za 5 do 7 %), ž loèen zajem odpadnega stekla in njegova snovna izraba (zmanjšanje celotne kolièine trdnih odpadkov iz naselij in njim podobnih iz gospodarstva in obrti za 3 do 5 %), ž poveèana uporaba vraèljive steklene embalaže, ž loèen zajem plastiène embalaže, zlasti za pijaèe, ž loèen zajem, prehodno skladišèenje in v zaèetni stopnji vsaj delna demontaža kosovnih odpadkov in odpadnih avtomobilov. že hiter pregled postavljenih ciljev nam pokaže, da je kljuèna predvsem uvedba loèenega zbiranja (zajemanja) odpadkov na izvoru, torej tam, kjer odpadki dejansko nastajajo - v institucijah, podjetjih ali gospodinjstvih. Sisteme loèenega zbiranja odpadkov je potrebno nadgraditi z reciklažnimi in predelovalnimi zmogljivostmi. Na žalost strateške usmeritve niso bile podkrepljene s sprejemom cele vrste potrebnih podzakonskih aktov, s katerimi bi bili predpisani standardi in obvezno ravnanje z odpadki. 3.4.2 Nacionalni program varstva okolja Nacionalni program varstva okolja (NPVO)23 je izhajal iz ocene, da je trenutno v Sloveniji odlaganje na lokalne (obèinske) deponije praktièno "edina možnost ravnanja s komunalnimi in pretežno tudi z industrijskimi odpadki, pri èemer pa so ta odlagališèa pogosto neprimerno locirana, tehnièno neustrezna (netesnjena, neodplinjena, poplavna oz. v dosegu talnih vod ... ), vrhu vsega pa že veèinoma zapolnjena. V Sloveniji je 50.000-60.000 divjih odlagališè. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 25 Posledica neustreznega ravnanja z njimi je tudi èezmerno sprošèanje metana iz odlagališè, kar prispeva okoli 5 % k celotni emisiji toplogrednih plinov v Sloveniji. Veliko deponij nima ustrezne dokumentacije in urejenega pravnega statusa. Loèeno zbiranje komunalnih odpadkov po gospodinjstvih imajo organizirano le v nekaterih obèinah. Problem predelave loèeno zbranih odpadkov ni ustrezno rešen. Industrija najveèkrat odlaga svoje odpadke skupaj s komunalnimi, razen v posameznih primerih, ko imajo podjetja svoja odlagališèa za nekatere vrste nevarnih odpadkov, ali posamezne monodeponije, npr. halde za razne jalovine, žlindre in pepele." Doseganje ciljev trajnostnega razvoja v NPVO zato predpostavlja, da: ž sta trajnost aktivnosti èloveka in nemoteni razvoj v prihodnosti odvisna od ustreznega gospodarjenja z okoljem in naravnimi viri; ž so zaloge naravnih virov in zmogljivosti konène, kar zahteva smotrno obvladovanje tokov snovi in energije v celotnem ciklu, od pridobivanja do uporabe; ž se mora vsak posameznik zavedati neobnovljivosti nekaterih naravnih virov in tega, da gre vsaka poraba naravnih virov na raèun nekoga drugega.24 Zato ne preseneèajo ugotovitve avtorjev programa, da je skrb za trajnostni razvoj "izrecno opredeljena kot vse pomembnejša strateška naloga države, ki mora najti svoje mesto v okviru razvojnih usmeritev vseh razvojnih sektorjev." In gotovo tudi pri razvoju ukrepov, mehanizmov in instrumentov za "smotrno obvladovanje snovi". NPVO prav pri problematiki odpadkov ugotavlja, da "bo treba posvetiti posebno pozornost trajnemu informiranju, izobraževanju in razvoju s ciljem postopnega spreminjanja zavesti vseh prebivalcev".25 Nacionalni program varstva okolja, ki je bil sprejet leta 1999, je doloèil naslednje cilje ravnanja z odpadki: ž zmanjševanje nastajanja in nevarnostnega potenciala odpadkov na izvoru, ž poveèevanje snovne in energetske izrabe odpadkov ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ž vzpostavitev uèinkovitega sistema ravnanja z odpadki, ž postopno odpravo starih bremen (na primer neurejenih odlagališè). NPVO postavlja na prvo mesto "zmanjšanje nastajanja in nevarnostnega potenciala odpadkov pri izvoru", "najširši okvir reševanja problematike ravnanja z odpadki" pa predstavljajo strateške usmeritve Republike Slovenije za ravnanje z odpadki. 3.4.3 Operativni program ravnanja z odpadno embalažo Letno v Sloveniji po podatkih iz leta 1998 proizvedemo veè kot 170.000 ton odpadne embalaže, od katere manj kot tretjino recikliramo ali sežgemo. O naèinih predelave ni natanènejših podatkov. Do konca leta 2007 mora biti pri ravnanju z odpadno embalažo, ki nastane z dajanjem embalaže v promet, zagotovljeno, da se: 26 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov ž predela najmanj 50 % ali najveè 65 % skupne mase odpadne embalaže in ž reciklira najmanj 25 % in najveè 45 % skupne mase odpadne embalaže (papirja, lepenke, plastike, lesa, kovin, stekla), od tega najmanj 15 % mase posamezne snovi. Tabela 3: Ocenjena kolièina komunalne odpadne embalaže v Sloveniji v letu 1998 Material Kolièina (v tonah) Delež Steklo 19.025 18.88 % Plastika 18.622 18.48 % Papir 41.933 41.62 % Karton za tekoèine 5.908 5.86 % Sestavljeni materiali 1.723 1.71 % Kovina 9.009 8.94 % Les 4.414 4.38 % Drugo 121 0.12 % Skupaj 100.755 100.00 % 3.4.4 Peti in šesti okoljski akcijski program EU Evropska unija je leta 1993 sprejela peti okoljski akcijski program. V spremljajoèi resoluciji je Svet Evropske unije zapisal, gre v njem za integracijo Deklaracije iz Ria in Agende 21 v okoljsko politiko Evropske unije. Prav tako je tega leta objavljeno evropsko poroèilo o stanju okolja, ki je pokazalo "poèasno", a "neizprosno" (po)slabšanje okolja v Evropi, "navkljub" vsem ukrepom, izpeljanim v okviru unije. Prav tako je bilo ugotovljeno veliko pomanjkljivosti glede kolièine, kakovosti in primerljivosti podatkov - posledica tega je bila operacionalizacija Evropske Okoljske Agencije. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 27 Evropska komisija je prav tako ugotovila, da pretekli ukrepi niso takšni, da bi lahko zdržali prièakovane pritiske zaradi mednarodne tekmovalnosti, ki bo samo še dodatno obremenila naravne vire, okolje in tudi kakovost življenja. Globalne grožnje (dezertifikacija, klimatske spremembe, energetska kriza), razmere v nerazvitih državah ter dogajanje v srednji in vzhodni Evropi samo še poveèujejo odgovornost Evropske skupnosti. Zaradi vsega tega ima peti akcijski okoljski program tudi vsebinski naslov: Towards Sustainability - Koraki k trajnosti. Z upoštevanjem naèel trajnostnega razvoja, priporoèil iz Agende 21 ter ocene o globalizaciji gospodarskih in okoljskih razmerij se je zgodil preobrat pri oblikovanju okoljske politike Skupnosti. Osnovne razlike so take: ž program se s politike èakanja na izbruh problema preusmerja na povzroèitelje in dejavnosti izèrpavanja naravnih virov ali drugaènega obremenjevanja okolja; ž program si prizadeva spodbuditi spremembe v sedanjih smernicah in dejavnostih, ki so pogubne za okolje, z zagotavljanjem optimalnih pogojev za socialno-ekonomsko blaginjo in rast za sedanjo in prihodnje generacije; ž program meri na doseganje tovrstnih sprememb v družbenem vedenjskem vzorcu s pomoèjo optimalne udeležbe vseh sektorjev družbe - javne uprave, javnih in zasebnih podjetij ter javnosti (tako posameznega državljana kot potrošnika) - v duhu deljene/skupne odgovornosti. Porazdelitev odgovornosti bo dosežena s pomembnim širjenjem razpona instrumentov, uporabljenih ob reševanju posameznih tem ali problemov. Program ugotavlja, da je osrednji problem, ki povzroèa okoljske izgube in škode, trenutni vzorec èloveške porabe in vedenja. Prednost imajo tako naslednja podroèja: ž trajnostno upravljanje z naravnimi viri; ž integralni (celovit) nadzor nad onesnaževanjem in prepreèevanje nastajanja odpadkov; ž zmanjšanje porabe neobnovljivih virov energije; ž izboljšanje upravljanja mobilnosti (Mobility Management), vkljuèno z uèinkovitim in okoljsko razumnim odloèanjem o lokacijah in transportnih oblikah; ž skladni paketi ukrepov za poveèanje kakovosti življenja v urbanih podroèjih; ž izboljšanje zdravja in varnosti prebivalstva, s posebej poudarjeno oceno o industrijskih tveganjih in upravljanju, o jedrski varnosti in varstvu pred sevanji. V programu je celotno poglavje posveèeno tem dejavnikom: ž vladni administraciji in javni upravi, ž javnim in zasebnim podjetjem, ž javnosti. 28 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Na podlagi naèela deljene/skupne odgovornosti je bilo potrebno v celoti na novo postaviti razmerja med temi osnovnimi dejavniki v neki družbi. Odgovornosti ter obveznosti administracije in uprave (prav tako je potrebno omeniti tudi lokalno samoupravo) se ne omejujejo samo na izvajanje zakonov, marveè segajo tudi v gospodarsko naèrtovanje, upravljanje s kmetijskimi zemljišèi, zagotavljanje dostopnosti informacij, oblikovanje davènih in drugih politik ter s tem na posreden in neposreden naèin sooblikujejo prihodnost skupnosti. Vplivajo tudi na vedenje gospodarskih družb, tako v zasebni kot v javni lasti. Posamezniki kot potrošniki s svojim vedenjskim vzorcem porabe oz. z drugimi besedami, s povpraševanjem po proizvodih vzpostavljajo tržišèe blaga in storitev, ki imajo takšen ali drugaèen uèinek na okolje. Na podlagi te soodvisnosti med naštetimi dejavniki in priznavanja okoljskih omejitev se je razvilo naèelo deljene/skupne odgovornosti. Administracija in uprava imata posebno ter marsikje tudi odloèilno vlogo posredovanja med interesi javnosti in interesi gospodarstva. Zaradi nujne razliènosti teh dveh interesov se pojavi problem posredovanja med njima - v demokratiènih družbah to posredovanje uresnièujemo samo z upoštevanjem in udejanjanjem treh naèel, in sicer: ž naèela javnosti informacij, ž transparentnosti postopkov odloèanja in ž naèela sodelovanja javnosti pri odloèanju. Gospodarske družbe nastopajo v trojni vlogi: ž kot porabniki naravnih virov, bodisi surovin bodisi energije, ž kot obremenjevalci ali onesnaževalci na dveh ravneh: na ravni proizvodnih izpustov in na ravni proizvodov, ki zaradi svoje takšne ali drugaène oblike konèajo v okolju (odloženi ali sežgani) in ž kot delodajalci, pri katerih zaposleni služijo denar ter z njim kupujejo proizvode in plaèujejo storitve. Spoznanja o omejenosti naravnih virov, ki nastopajo vzporedno s poveèevanjem vzajemne odvisnosti trgov, ter predvsem internalizacija okoljskih stroškov (takse, davki ... ), silijo gospodarske družbe k spreminjanju proizvodnih vzorcev - iskanju èistih tehnologij, zapiranju snovnih tokov, energetski uèinkovitosti, oblikovanju povratnih proizvodov itd. Kot dodatna spodbuda lahko nastopi, in to tudi mora, "razsvetljena" administracija, ali z drugimi besedami, umna politika. Vsak posameznik v teh procesih igra tri podobne vloge. Prviè nastopi kot zaskrbljeni državljan, posameznik in soodgovorni za dogajanja v družbi, drugiè kot proizvajalec in tretjiè kot potrošnik blaga in storitev. Na vseh treh ravneh mora imeti možnost soodloèanja ali vsaj vplivanja na odloèitve. Vsi trije dejavniki predstavljajo temelj za izvajanje katerekoli okoljske politike, ne samo tiste v Evropski uniji. Evropska unija si je leta 1993 s petim okoljskim akcijskim programom do leta 2000 postavila naslednje cilje: ž izdelavo programov ravnanja z odpadki v vseh državah èlanicah, ž ustalitev produkcije odpadkov na povpreèju 300 kg na prebivalca letno, glede na raven leta 1985, Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 29 ž recikliranje oziroma vnovièno uporabo papirja, stekla, plastike do vsaj 50 % na skupni ravni Unije, ž vzpostavitev infrastrukture za varno zbiranje, loèevanje in konèno oskrbo odpadkov, ž recikliranje oziroma vnovièno uporabo izrabljenih izdelkov, ž vzpostavitev evropskega trga reciklabilnih materialov ter ž zmanjšanje emisij dioksinov za 90 % do leta 2005, v primerjavi z letom 1985. V letu 1996 je bila objavljena prva ocena o izvajanju petega akcijskega programa. Osnovne ugotovitve poroèila za obdobje 1992-1995 je mogoèe strniti v naslednje toèke: ž potrebo po doloèitvi jasnih prioritet in kljuènih toèk za pospešitev procesa, ž potrebo po oblikovanju indikatorjev, s katerimi bo mogoèe meriti dosežen razvoj ter ž potrebo po vkljuèevanju okoljskih vsebin in zahtev v politike drugih sektorjev. Ocena izvajanja petega okoljskega akcijskega programa prav tako navaja ugotovitev, da za veèino elementov okoljske politike Unije manjka politiène volje, pragmatiènega in operacionalnega sistema orodij ter institucionalnega okvirja. Prav tako opozarja na nujnost javnosti in razpoložljivosti podatkov s pomoèjo veèje preglednosti (transparentnosti) in stopnje sodelovanja. Vse to za zagotavljanje veèjega pritiska na vlade in gospodarske družbe, da izboljšajo svoje okoljske dosežke.26 V letu 2001 je bil v šestem okoljskem programu z naslovom "Naša prihodnost, naša izbira" poudarjeno predvsem prepreèevanje nastajanja odpadkov. Evropa bo do leta 2010 poskusila doseèi pomenljivo zmanjšanje kolièin odloženih odpadkov in kolièin nastalih nevarnih odpadkov. Postavljena sta dva konkretna cilja: ž zmanjšanje odpadkov, namenjenih na odlagališèe, za 20 % do leta 2010, v primerjavi z letom 2000, s 50 % zmanjšanjem do leta 2050, ž zmanjšanje kolièin nevarnih odpadkov za 20 % do leta 2010, v primerjavi z letom 2000, in za 50 % do leta 2020. 3.4.5 Aalborška listina Aalborška listina, sprejeta v letu 1994, ugotavlja, da okoljska trajnost pomeni "ohranjanje naravnega kapitala". Od vseh podpisnikov, med katerimi je tudi nekaj slovenskih obèin, zahteva, da svoje socialne, gospodarske in okoljske politike oblikujejo v skladu z naèeli trajnostnega razvoja.27 Z drugimi besedami, podpisnice Aalborške listine se zavezujejo k preoblikovanju razmerja do naravnih virov v smeri zmanjševanja porabe in spreminjanja porabniških in proizvodnih vzorcev na lokalni ravni. K temu lahko v prvi vrsti prištejemo problematiko ustvarjanja odpadkov in gospodarjenja z njimi. 30 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 4. Izobraževanje in obvešèanje ali delo z javnostmi Pri obvešèanju in izobraževanju o gospodarjenju z odpadki se najprej sreèamo z vrsto vprašanj: ž kakšno vsebino bomo posredovali javnosti, ž kateremu delu javnosti, ž kakšna oblika obvešèanja ali izobraževanja je zanjo primerna, ž kdo bo nosilec naloge, ž kakšno podporo lahko ponudimo nosilcu naloge, ž kakšen je cilj ž in tako naprej. Kot smo videli v prejšnjem poglavju, je poznavanje ali razumevanje problematike gospodarjenja in ravnanja z odpadki med državljani zelo razlièno. Zato nam mora biti na zaèetku jasno komu, kaj in kako oz. kako se bomo obvešèanja in izobraževanja lotili. Seveda je ta odloèitev (ter možnosti delovanja in ukrepanja) povezana tudi z našim statusom. Zagotovo ni vseeno, ali delujemo v lokalnem komunalnem podjetju, ki izvaja službo ravnanja z odpadki, v lokalnem turistiènem društvu, šoli ali majhni nevladni organizaciji (društvu). Da bi lahko uspešno izobraževali in obvešèali, si moramo najprej ogledati, kaj moramo pred samo izvedbo ukreniti. 4.1 Oblikovanje koncepta dela z javnostjo Delo z javnostjo na podroèju odpadkov je potrebno oblikovati predvsem s srednje- ali dolgoroèno perspektivo. Velikokrat se namreè dejavnosti za obvešèanje javnosti izpeljejo le enkrat in v kratkem èasovnem obdobju. Pri oblikovanju koncepta dela z javnostjo si moramo postaviti (vsaj) naslednja vprašanja: ž Kaj želimo, v danem èasovnem obdobju, doseèi? Kakšni so naši cilji? ž Koga je potrebno oz. moramo za to nagovoriti? ž Kakšna je podoba odpadkov in ravnanja z odpadki v oèeh javnosti? Kako razliène javnosti dojemajo problematiko odpadkov? ž Kakšna je korist ali uporabnost za posamezno ciljno skupino? ž Kakšne težave ali argumente lahko prièakujemo pri posamezni ciljni skupini? Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 31 ž Kako bomo dosegli postavljene cilje? ž Kakšna finanèna sredstva so nam na voljo? 4.2 Oblikovanje hierarhije ciljev Pri oblikovanju koncepta dela z javnostjo je zelo pomemben razvoj hierarhije ciljev. Vsi naši nadaljnji ukrepi so povezani s tako postavljeno hierarhijo ciljev oz. prièakovanih dosežkov. Èe reèemo drugaèe: najprej si doloèimo cilj, da lahko nato najdemo pot (ukrep). Kako se tega lotimo? Najprej doloèimo najabstraktnejše, najsplošnejše cilje, kot so, na primer: zmanjšanje kolièin odloženih odpadkov, prepreèevanje nastajanja odpadkov in tako naprej. V naslednjem koraku tem splošnim ciljem doloèimo podrejene cilje, na primer: izboljšanje sistema loèenega zbiranja. Tabela 4: Primer hierarhije ciljev Vrsta cilja Vsebina cilja Cilj 1. reda 1. Zmanjšanje kolièin odloženih odpadkov Cilj 2. reda 1.1 Uvedba sistema loèenega zbiranja odpadkov Cilj 3. reda 1.1.1 Poveèati število aktivnih udeležencev v sistemu LZO 1.1.2 Izboljšati kakovost loèeno zbranih odpadkov 1.1.2 Poveèati kolièine loèeno zbranega papirja Cilj 2. reda 1.2 Spodbujanje lastnega kompostiranja bioloških odpadkov Cilj 3. reda 1.2.1 Poveèati število gospodinjstev z lastnim kompostarnikom 1.2.2 Spodbujanje izdelave skupnih kompostarn v lokalnih skupnostih Cilje definiramo kot zaželena prihodnja stanja, ki si jih posamezniki, skupine ali organizacije prizadevajo doseèi. Takšna definicija navaja k sklepanju, da ima organizacija najprej cilje, potem pa definira aktivnosti za njihovo doseganje. Gre za klasièno pojmovanje organizacije kot odprtega sistema.28 Danes organizacije razumemo v smislu odprtih sistemov in kot take v èasu svojega delovanja oblikujejo, dopolnjujejo, spreminjajo ali celo išèejo. Èim jasneje smo si doloèili cilje, lažje bomo oblikovali ukrepe za doseganje teh ciljev. Ker razmišljamo vsaj srednjeroèno, lahko te cilje v vmesnem èasu preoblikujemo ali prilagajamo razmeram. ○○○○○○○○○○ Primer: Analiza prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti Za doloèanje ciljev organizacije lahko uporabimo metodo analize PPPN. "Analiza prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti (ang. SWOT iz prvih èrk besed strengths, weaknesses, opportunities, threats) je naèin razvršèanja znaèilnosti doloèenega projekta ali rešitve za problem v štiri skupine - prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti -, ki so za lažje vrednotenje in presojo prikazane v obliki diagrama. ○ Ta analiza se pogosto uporablja tudi za opredeljevanje vsebin strateških dokumentov, ○ razvojnih strategij in vizij, saj je na podlagi prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in 32 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov ○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○ nevarnosti za neko geografsko obmoèje ali organizacijo mogoèe doloèiti uresnièljive cilje razvoja in iz teh izhajajoèe projekte, ki so že izvedbena faza strateških dokumentov. Za analizo PPPN je znaèilno, da udeleženci skupinskega procesa prihajajo iz razliènih podroèij in interesnih sfer, vsi pa imajo enakopravno možnost za izražanje svojih pogledov. Pomembna prednost analize PPPN je, da imajo udeleženci možnost stalne vizualizacije razprave, ki se sproti zapisuje. Za uèinkovito delo tako sestavljenih skupin je potreben moderator, v vsaki skupini pa je treba izbrati tudi zapisovalca. Èas izvedbe celotne analize PPPN je zaradi veèstopenjskega procesa v celoti odvisen od vsebine in števila udeležencev (za pripravo razvojne strategije lokalne skupnosti ali regije je treba predvideti nekaj mesecev dela). Vloga moderatorja: ž udeležencem podrobno razloži postopek skupinskega dela, ž proces usmerja v skladu s standardnim postopkom in spodbuja razpravo z ustreznimi vprašanji, ž skrbi za vizualizacijo razprave s sprotnim zapisovanjem predlogov udeležencev, ž skrbi za dobro sodelovanje v heterogeni skupini, ž analizo izvaja tako, da zagotovi soglasje na vsaki stopnji, preden skupina preide na naslednjo, ○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○○ ž povzame vmesne in konène rezultate. Vloga zapisovalca: ž pomaga moderatorju pri zapisovanju, ž pripravi osnutek pisnega poroèila, ž uredi konèno poroèilo in diagram za predstavitev na plenarnem zasedanju skupin. Pravila zapisovanja in razpravljanja: ž vsak udeleženec svoje predloge zapisuje na kartonèke, ž na vsakem kartonèku je samo en predlog, ž vsak kartonèek je potrebno pritrditi na plakat, ž vsi predlogi so enakovredni, ne glede na vrstni red na plakatih, ž èe skupina ne razume predloga, ga je treba razložiti in po potrebi spremeniti, ž dva podobna predloga je mogoèe združiti v enega, ž èe skupina kakšen predlog zavraèa, je potrebna strpna razprava o razlogih za zavraèanje."29 Zamislimo si potek delavnice na temo uvajanja loèenega zbiranja odpadkov v osnovno šolo. 1. delavnica za izvedbo analize PPPN. Udeležence razdelimo v dve skupini. Naloga A: analiza notranjih dejavnikov: udeleženci v prvi skupini razpravljajo o stanju v osnovni šoli ter opredelijo prednosti in pomanjkljivosti uvajanja loèenega zbiranja odpadkov. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 33 ○○○○○○○○○○○ Ko so zbrana vsa mnenja o prednostih in pomanjkljivostih, udeleženci svoje predloge razvrstijo po pomembnosti in razvrstitev potrdijo s soglasjem. Delo konèajo z razpravo o strateškem pomenu naštetih prednosti in pomanjkljivosti. Naloga B: analiza zunanjih dejavnikov: udeleženci druge skupine naredijo seznam vseh priložnosti in nevarnosti za organizacijo in analizirajo splošnejše, makrodejavnike (npr. sodelovanje s komunalnim podjetjem), nato pa še dejavnike, povezane z loèenim zbiranjem odpadkov v šoli (odzivnost uèencev, uèiteljev ... ). Tudi priložnosti in nevarnosti razvrstijo po pomembnosti in nalogo konèajo z razpravo o strateškem pomenu ○○○○○○○○○○ opredeljenih predlogov. Naloga C: na plenarnem zasedanju obeh skupin (ali veè), ki sta podobno obravnavali razliène dejavnike, moderator in zapisovalci predstavijo rezultate dela in opozorijo na vsaj en splošen cilj ter najveè štiri posamezne cilje uvajanja loèenega zbiranja odpadkov. Dobljeni rezultat se uporabi kot podlaga za oblikovanje programa in ciljev uvajanja loèenega zbiranja odpadkov v osnovni šoli. 4.3 Javnost ali javnosti - struktura Na prvi pogled se nam lahko zdi, da je javnost enovita in homogena celota. Vendar to ni tako. Javnost je sestavljena iz razliènih skupin, ki jih povezujejo razlièni interesi, vrednote, navade, vedenjski in življenjski slogi, naèini komuniciranja in tako naprej. Zato velikokrat govorimo o delu z "javnostmi". Z javnostmi - reèemo lahko tudi ciljne javnosti - oznaèujemo tiste skupine, ki imajo skupno eno ali veè znaèilnosti. Tako lahko razlikujemo med šolarji, odraslimi, okoljsko ozavešèenimi .... Kot javnost pa lahko oznaèimo tudi skupino, ki ji je skupno to, da se vsi v njej, sooèajo s skupnim problemom. Kot problem doloèene skupine ljudi je lahko velikokrat razumljen poskus umestitve ekološkega otoka, zbiralnice odpadkov ali izgradnje lokalne kompostarne na obmoèju doloèene lokalne skupnosti. Takrat, ne glede na vse razlike med posamezniki, govorimo o lokalnem prebivalstvu. 34 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Za uèinkovito oblikovanje in uporabo orodij izobraževanja in obvešèanja se moramo osredotoèiti na doseganje postavljenih ciljev pri razliènih ciljnih javnosti. Razliène sociološke raziskave v povezavi z gospodarjenjem in ravnanjem z odpadki so pokazale, da lahko javnosti razdelimo po doloèenem vzorcu. Tabela 5: Razliène ciljne javnosti v sistemu gospodarjenja z odpadki Ciljne javnosti Opis ž Gospodinjstva heterogene skupine neenovita starostna struktura razlièni potrošniški in vedenjski vzorci ž Podjetja zelo heterogena skupina razlièna velikost podjetij - razliène dejavnosti najrazliènejše vrste odpadkov ž Vrtci in šole enovita starostna struktura ciljne javnosti ž Politiki družbeno in politièno angažirani mnenjski voditelji ž Društva, združenja, zainteresirana javnost, razlièni interesi državljanske pobude mnenjski voditelji (glede na okolišèine) ž Lokalno prebivalstvo zelo heterogeno sestavljena skupina prebivalstva, vezana na vplivno obmoèje naèrtovanega posega v okolje, lahko je prizadeta zaradi vplivov doloèene naprave ž Uporabniki sistema angažirani in aktivni loèenega zbiranja odpadkov ž Zaposleni v komunalni službi multiplikatorji* ž Lokalna skupnost multiplikatorji* multiplikator pomnoževalec; tisti, ki s svojim ravnanjem povzroèijo, spodbudijo ali vplivajo na spremembo vedenja drugih. Na podlagi jasnih ciljev in izbrane ciljne javnosti lahko izberemo razliène vrste obvešèanja in izobraževanja. 4.4 Javna podoba sistema ravnanja z odpadki Za komunalne službe je zelo pomembno, da vedo, kakšno podobo imajo v javnosti oziroma kako uporabniki sistema gospodarjenja z odpadki zaznavajo njihove ukrepe in ravnanje. Uvajanje novosti v sistem gospodarjenja z odpadki od nosilca naloge zahteva posebne dejavnosti pri obvešèanju in izobraževanju, saj so te novosti velikokrat povezane z dodatnimi stroški in zahtevami po spreminjanju vedenjskih vzorcev uporabnikov. Kakovostna in uèinkovita uvedba takšnih novosti od nosilca zahteva predvsem verodostojnost in kompetentnost. Strokovna usposobljenost nosilca je nujna podlaga za kakovostno delo. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 35 Vendar to še ni vse: kako razliène javnosti sprejmejo novosti, je odvisno tudi od javne podobe nosilca naloge. To še posebej velja za naša okolja, kjer lokalno prebivalstvo velikokrat nasprotuje uvajanju novosti - predvsem pri gospodarjenju z odpadki - zaradi slabih izkušenj v preteklosti in slabe podobe sistemov ravnanja z odpadki. Tudi zaradi teh izkušenj morajo nosilci uvajanja npr. loèenega zbiranja odpadkov, ekoloških otokov, zbirnih centrov, predelovalnih in odlagalnih zmogljivosti in naprav še posebej oblikovati svojo lastno javno podobo. Razlikujemo med trenutno javno podobo podjetja ali sistema ravnanja z odpadki in njegovo želeno podobo.30 Trenutna javna podoba sistema ravnanja z odpadki pri razliènih ciljnih javnostih vpliva na njihov odnos in odzivanje nanj. Podoba je niz preprièanj, idej in vtisov, ki jih ima èlovek o neki stvari. Ugotavljanja trenutne javne podobe o sistemu ravnanja z odpadki se lahko lotimo s pomoèjo dveh razliènih lestvic: ž lestvice poznavanja in ž lestvice naklonjenosti. Tabela 6: Lestvici poznavanja in naklonjenosti LP nikoli slišal nekaj slišal poznano dobro poznano zelo dobro poznano LN povsem nekoliko neopredeljen nekoliko zelo nenaklonjen nenaklonjen naklonjen naklonjen S primerjavo rezultatov obeh lestvic lahko oblikujemo zelo jasno predstavo o trenutni javni podobi sistema ravnanja z odpadki (ali posamiènega momenta gospodarjenja z odpadki, npr. dostopnosti ekoloških otokov). In kako pridemo do vsebinskih rezultatov, to je, kakšna je dejanska vsebina ali pomen slabe ali dobre podobe sistema v razliènih javnostih? Priljubljeno orodje za takšno kvalitativno analizo je t. i. semantièni diferencial ali pomensko razloèevanje. Analiza pomenskega razloèevanja poteka po naslednjih korakih (na primeru loèenega zbiranja odpadkov): ž oblikovanje asociativnih nizov Raziskovalec povpraša uporabnike sistema loèenega zbiranja odpadkov, da navedejo asociacije, ki se jim porodijo od doloèenih stvareh. Na primer, na vprašanje "kaj pomislite v zvezi z ekološkim otokom" se lahko odzovejo z asociacijami, kot so "nedostopen", "umazan", "se ne prazni dovolj pogosto", "predaleè", "nima posode za biološke odpadke" in tako naprej. Na podlagi takšnih odzivov lahko oblikujemo dvopolno lestvico asociacij: "nedostopen - dostopen", "umazan - èist", "pogosto praznjenje - redko praznjenje" ... Lestvico razdelimo na pet ali sedem stopenj, ki se gibljejo od "sploh se ne strinjam" do "v celoti se strinjam". 36 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov ž omejitev asociativnih nizov Kot smo ugotovili na prvi stopnji, je lahko dvopolnih asociacij zelo veliko. Zaradi pragmatiènosti vprašalnika ali ankete in v izogib nerelevantnim odgovorom možne asociativne nize omejimo na tri temeljne skupine asociativnih lestvic: ž ocenjevalne lestvice (dobre - slabe lastnosti) ž jakostne lestvice (krepke - šibke lastnosti) ž dejavnostne lestvice (tvorne - trpne lastnosti) ž izvedba raziskave na izbranem statistiènem vzorcu (ali na lokaciji posameznega ekološkega otoka ali lokalne skupnosti) Udeležence oziroma vprašance zaprosimo, da ocenijo vsakega od asociativnih parov, ki so v vprašalniku razvršèeni poljubno (tako, da niso na eni strani samo ugodni in na drugi neugodni odgovori). ž analiza rezultatov Rezultate prikažemo v obliki grafa, s katerim ponazorimo povpreèno vrednost za posamièen asociativni par. Tako bi lahko hitro ugotovili, da so uporabniki ekološkega otoka zadovoljni z lokacijo, niso pa zadovoljni s frekvenco odvažanja in zato èistostjo lokacije (èe so posode polne, uporabniki prinesene loèene odpadke pušèajo ob posodah). ž preverjanje variabilnosti ocen Dobljene rezultate moramo še preveriti glede na lokalne skupnosti, ki gravitirajo k posamiènemu ekološkemu otoku. Kot smo ugotovili zgoraj, je javna podoba o sistemu ravnanja z odpadki zelo pomembna - zelo redke so podobe, ki se jih ne bi dalo še izboljšati. Pri vzpostavljanju sistema smo uporabili vse razpoložljivo strokovno znanje in upoštevali razliène dejavnike. Naša podoba o sebi ali o sistemu je pozitivna - pa vendar se uporabniki pritožujejo, da to in ono ni v redu ali da bi bilo lahko boljše (kar se zgodi bolj redko). Zato si moramo izdelati še lastno podobo o sebi in v primerjavi s trenutno javno podobo oblikovati želeno javno podobo. Pri tem oblikovanju so pomembne predvsem naslednje toèke: ž oblikovati predstavo o lastni podobi Pri ugotavljanju lastnih predstav o svoji podobi si lahko pomagate z naslednjimi vprašanji: ž Kakšni bi bi bili radi videti v javnosti? ž Kakšno vlogo igrajo verodostojnost, zaupljivost in resnost pri delu z javnostmi? ž Kaj so naši cilji (kratko- in dolgoroèni)? ž Kaj naše delo prinaša za javnost? ž Zakaj sledimo svojim ciljem? ž Kako komuniciramo z javnostjo? ž Ali imamo ustrezni logotip (podjetja, akcije, kampanje)? ž Ali so naše informacije in plakati že od daleè prepoznavni? Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 37 ž Kakšne pomanjkljivosti nam oèitajo (in jih dejansko imamo)? ž Kolikšni bi bili stroški za odpravljanje teh pomanjkljivosti? ž Koliko èasa bi to zahtevalo? ž posredovati podobo nosilca v javnost Posredovanje lastne podobe v javnost je zelo zahtevno in zapleteno. Vendar glede ravnanja z odpadki v Sloveniji nismo brez izkušenj. V mnogih lokalnih skupnostih so komunalne službe zaèele oblikovati celostno podobo in jo na razliène naèine sporoèati javnosti. Za še kakovostnejše posredovanje in oblikovanje lastne podobe v javnosti je pomembno, da vemo, na kakšnem nivoju je naša prepoznavnost v javnosti in kakšna je kakovost te prepoznavnosti. Omenjena lastnost namreè ni že sama po sebi tudi pozitivna. Pri analizi stanja prepoznavnosti in kakovosti naše podobe v javnosti si lahko pomagamo z naslednjim nizom vprašanj: ž Koliko je naše komunalno podjetje (odlagališèe, zbirni center ... ) znano? ž Kdo nas pozna in kdo ne? ž Kakšne asociacije spodbudi naše ime, naše podjetje? ž Ali naše ime povezujejo z okoljem, odpadki, gospodarjenjem? ž Kakšne pomanjkljivosti in primanjkljaje na informacijskem in izobraževalnem podroèju imamo? ž Je naš svetovalni (zeleni ... ) telefon dovolj znan? Za ugotavljanje in doloèanje odgovorov na takšna vprašanja lahko uporabimo razliène raziskovalne naèine, od delavnic, vprašalnikov in anket. K temu lahko pritegnemo razliène strokovnjake, predvsem sociologe in politologe, ki so vešèi pripravljanja vprašanj, s katerimi želimo pridobiti informacije o kakovosti njihove vsebine. S tovrstno analizo lahko pridobite podatke o: ž naravnanosti anketirancev do gospodarjenja z odpadki in naèrtovanih ukrepov, ž kakovosti poznavanja problematike gospodarjenja z odpadki med razliènimi ciljnimi skupinami, ž pomanjkljivostih informacij, ž predvidenih reakcijah ciljnih skupin na naèrtovane ukrepe, ž pripravljenosti na osebni prispevek posameznikov, ž uèinkih že izpeljanih ukrepov. Vsi ti podatki so zelo pomembni za delo z javnostmi, oblikovanje razliènih izobraževalnih in obvešèevalnih ukrepov ter za oblikovanje svetovalnih dejavnosti. ž nadgraditi lastno podobo Z izdelano samopodobo in rezultati analize naše javne podobe lahko ugotovimo, kje so razlike. Na podlagi teh ugotovitev lahko oblikujemo celovit program za spreminjanje in dograjevanje naše podobe v javnosti. 38 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Ob tem ne smemo pozabiti, da se ljudje na dogodke okoli nas odzivamo zelo razlièno in da jih vrednotimo v skladu z lastnim vrednotnim sistemom, navadami, interesi ... Skladno s tem se odzivamo tudi na novosti. Zato moramo biti pri nadgradnji svoje podobe ali podobe loèenega zbiranja odpadkov zelo previdni in temeljiti. Predvsem zato ker pri gospodarjenju z odpadki na ciljne javnosti želimo z obvešèanjem in izobraževanjem vplivati tako, da te sprejmejo novost kot samoumevno - kot sestavino svojega življenjskega sloga. Vemo pa, da je življenjski slog vsakega od nas sestavljen tudi iz navad. In navada je, kot pravi ljudska modrost, železna srajca. Pri izboljšanju javne podobe komunalnih storitev - velik premik bi pomenilo že prepoznavanje ravnanja z odpadki kot pozitivne, okoljsko in podjetniško, dejavnosti - moramo biti potrpežljivi. "Podobe so trdovratne in se ohranjajo še dolgo potem, ko se je organizacija že spremenila. (...( Vztrajnost podobe lahko razložimo z dejstvom, da ljudje z izoblikovano podobo o nekem predmetu selektivno sprejemajo nove podatke o njem. Sprejmejo predvsem tisto, kar je v skladu z ustvarjeno podobo, šele zelo neugodne informacije jim bodo zbudile dvome in odprle oèi. Lahko reèemo, da podoba živi svoje lastno življenje, še posebej, èe ljudje nimajo stalnih oziroma novih izkušenj o spremenjenem predmetu iz prve roke."31 To še posebej velja za ravnanje z odpadki: vsaj v Sloveniji imamo opraviti, èe si dovolimo majhno špekulacijo, predvsem s podobo, da se vsakršna odgovornost do odpadkov konèa, ko so ti v košu za smeti. Zanje poskrbijo èistilke ali "komunalci". Kot smo videli v prejšnjem poglavju, je prav loèeno zbiranje odpadkov tesno povezano z osebno odgovornostjo posameznikov ali skupine in spreminjanjem njihovih (naših) vedenjskih in življenjskih slogov. 4.5 Naèrtovanje in izvajanje ukrepov Koncept izobraževanja in obvešèanja javnosti o gospodarjenju z odpadki sestavljajo razlièni ukrepi, pri katerih uporabimo razlièna razpoložljiva orodja. Uporabimo lahko celovito kampanjo, posamezno akcijo ali organiziramo poseben dogodek. Za izvajanje teh ukrepov moramo pripraviti: ž potrebno gradivo (oglas, èlanek, informacije za novinarje, zloženke ... ), ž natanèen urnik izvajanja kampanje, akcije, dogodka in ž standarde za merjenje uspešnosti ali uèinkovitosti ukrepa. Pri odloèanju o vrsti ukrepa upoštevamo cilje, ki smo si jih postavili, in izbrano ciljno skupino. Pri izbiri orodij upoštevamo še spoznanja iz komunikologije, ki so povezana z odzivanjem posameznikov ali ciljnih javnostih na posredovana sporoèila. 4.5.1 Opredelitev ciljev komunikacije Na podlagi poznavanja lastnosti ciljnih skupin in lastnih ciljev se moramo še pred izbiro orodij ali instrumentov za posredovanje želenega sporoèila odloèiti o tem, kakšen odziv prièakujemo oziroma želimo doseèi v javnosti. Èe je cilj poveèanje sodelovanja lokalnega prebivalstva v sistemu loèenega zbiranja odpadkov, moramo sporoèilo oblikovati in posredovati tako, da bo v ciljni javnosti imelo ustrezni uèinek. Torej, da se bodo lokalni prebivalci odzvali na sporoèilo v skladu z našimi prièakovanji. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 39 Kakšen odziv ciljne javnosti lahko prièakujemo? Tržne raziskave na primer kažejo, da želijo proizvajalci pri ciljnih javnostih doseèi predvsem spoznavne, èustvene ali vedenjske odzive. S primerno oblikovanim sporoèilom, v skladu z našimi cilji in prièakovanji, ter z uporabo pravih orodij skušamo posamezniku ali ciljni javnosti doloèeno vsebino s podroèja odpadkov spraviti v zavest, spremeniti njegov odnos do problematike odpadkov ali mu pomagati, da spremeni svoj vedenjski vzorec. V marketingu je bilo razvitih veè modelov odzivanja posameznikov na razlièno posredovana sporoèila. "Vsi modeli temeljijo na predpostavki, da kupec (v našem primeru uporabnik sistema gospodarjenja z odpadki) preide s spoznavne na èustveno stopnjo in nato s èustvene na vedenjsko, v tem zaporedju."32 Tabela 7: Modeli hierarhije odzivanja pri trženju blaga in storitev33 Model Model AIDA Model Model Model "hierarhije "sprejemanja "komunikacije" Stopnje uèinkov" novosti" Spoznavna Pozornost Zavedanje Zavedanje Izpostavljenost stopnja Sprejem Poznavanje Spoznavni odziv Èustvena Zanimanje Všeènost Zanimanje Stališèe stopnja Naklonjenost želja Preprièanje Ocena Namen Vedenjska Dejanje Nakup Prvi nakup Vedenje stopnja Usvojitev V nadaljevanju si bomo ogledali model hierarhije uèinkov. Ta poteka po shemi "uèim se - èutim - naredim". Hierarhija uèinkov predstavlja šest ravni pripravljenosti uporabnika: zavedanje, poznavanje, všeènost, naklonjenost, preprièanje, sprememba vedenjskega vzorca. Spoznavna stopnja: Zavedanje - Veèina obèanov se sicer zaveda problematike odpadkov, vendar ne pozna možnih rešitev ali že izvedenih ukrepov. Zato moramo najprej poskrbeti za prepoznavnosti enih ali drugih. To lahko storimo s pomoèjo razliènih orodij (medijska sporoèila, zloženke 40 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov za gospodinjstva ...), ki jih dovolj pogosto (v skladu s finanènimi možnostmi) usmerjamo na izbrano ciljno javnost. Poznavanje - Veèina obèanov se sicer zaveda ali celo pozna ukrepe (npr. uvajanje ekoloških otokov), vendar nima dodatnih informacij o vsebini tega ukrepa. Od kakovosti poznavanja (malo, dobro, dosti) v posameznih ciljnih skupinah je odvisno, kako bomo oblikovali želeno sporoèilo. Èustvena stopnja: Všeènost - Všeènost in naklonjenost sta na prvi pogled dve strani istega kovanca. Vendar gre v tem primeru za ugotavljanje kakovosti poznavanja, to je, kaj si o ekoloških otokih obèani mislijo. Namreè, zamisel o vzpostavitvi sistema ekoloških otokov v njihovi lokalni skupnosti jim je lahko "všeè", vendar ponujeni praktièni rešitvi niso naklonjeni. Od kakovosti (ali vsebine) poznavanja je odvisno, ali se bodo odloèili za uporabo te storitve. Naklonjenost - Namesto koncepta naklonjenosti bi lahko uporabili tudi koncept "dajanja prednosti". Sistem ekoloških otokov je sicer v redu, vendar so njihove lokacije zaradi teh ali onih razlogov zanje nesprejemljive. V primeru sistema loèenega zbiranja odpadkov (ekoloških otokov) je potreben naslednji odziv: da se obèani odloèijo za loèevanje nekaterih vrst odpadkov (papir, plastika, steklo, kovine) in da jih s svojega dvorišèa (ali iz stanovanja) na ekološkem otoku tudi oddajo (ali odvržejo). Poznavanje sistema ali ukrepa še ne pomeni hkrati tudi poznavanja njegove smotrnosti. Zato mora oblikovalec sporoèilo pripraviti v takšni obliki, da bodo uporabnikom sistema predstavljeni smotri in razlogi za postavitev sistema. Preprièanje - Lahko nam je zamisel ali izvedba všeè, ponujeni rešitvi smo naklonjeni, pa vendar ne storimo nièesar, da bi spremenili svoje vedenje: svoje odpadke še zmeraj odlagamo v skupno posodo za mešane odpadke. Pri tem uporabimo celo vrsto izgovorov ("nimamo prostora", "kam pa naj dam" in tako naprej). Oblikovalec vsebine sporoèila bo moral spodbuditi preprièanje, da se loèevanja splaèa. (Kar je mnogokrat težko, saj se zneski na položnicah poveèujejo). Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 41 Vedenjska stopnja: Sprememba - Obèani se zavedajo problema, poznajo rešitev, so ji naklonjeni v preprièanju, da ravnajo prav in za lastno dobro: razumno bi bilo, da se odloèijo za spremembo svojega vedenjskega vzorca. Pa vendar se to ne zgodi. Še zmeraj vztrajajo pri svojem. Ali je dejansko ekološki otok predaleè? Lahko je, ni pa nujno. Takšni odzivi jasno kažejo, da je uporabnike sistema loèenega zbiranja odpadkov potrebno nenehno in v daljšem obdobju spodbujati k spreminjanju vedenjskega vzorca v smeri prepreèevanja, zmanjševanja in loèenega zbiranja odpadkov. 4.5.2 Model kampanje Kot primer v nadaljevanju predstavljamo kompleksno oziroma sestavljeno kampanjo o izboljšanju zajemanja uporabnih odpadkov (papir, steklo, plastika, odpadna embalaža, les, kovine). Model je predstavljen v obliki tabele zaradi lažjega pregleda nad sestavinami kampanje. Tabela 8: Koraki priprave kampanje Koraki Opis ž Opis izhodišènega položaja ž Na podlagi opravljenega odpadkovnega pregleda gospodinjskih odpadkov (pregleda kolièin in sestavin) smo ugotovili, da je v preostanku oziroma v mešanih odpadkih velika kolièina uporabnih odpadkov, predvsem papirja in plastike. Razlog: sprejetost ekoloških otokov je prenizka ž Oblikovanje cilja ž Cilj kampanje je izboljšanje sprejetja ekoloških otokov pri lokalnem prebivalstvu ž Kratkoroèni cilj: obvešèanje ž Dolgoroèni cilj: sprememba vrednot, sprememba vedenjskega vzorca ž Doloèitev ciljnih javnosti ž Ozadje: lokalne prebivalce lahko razdelimo na tri skupine: okoljsko dejavni, okoljsko zainteresirani, okoljsko pasivni ž Omejitev ciljnih javnosti na okoljsko dejavne in zainteresirane odrasle, otroke in šolarje ž Vkljuèitev mnenjskih voditeljev, na primer župana, obèinskih svetnikov, ravnateljice ... ž Vkljuèitev multiplikatorjev, na primer strokovnjakov komunalnega podjetja, predstavnikov predelovalcev papirja, plastike ... 42 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov ž Medijska strategija ž Zaèetek kampanje: z uporabo lokalne in regionalne radijske postaje, televizije in èasopisa - tiskovne konference, intervjuji, javne predstavitve. ž Uporaba mobilne stojnice kot osrednjega akcijskega orodja; ustavljanje mobilne stojnice na vsakem ekološkem otoku, pri šolah in vrtcih, nakupovalnih središèih. ž Dejavnosti na stojnici: obvestila za obèane, svetovanje, projekcija filma, organizirani obiski šolarjev, pogovor ž Naèrtovanje stikov z novinarji ž Zagotovit, da kampanjo trajno spremljajo novinarji. Še posebej intenzivno spremljanje kampanje je potrebno zagotoviti na zaèetku. Ohraniti pozornost novinarjev ves èas kampanje (novinarske konference, vabila na posamezne akcije v kampanji, pogovori z udeleženci akcij ... ). Zato moramo pripraviti razliène vsebine in akcije. ž Naslavljanje in vkljuèevanje ž Zagotoviti sodelovanje župana in mestnih multiplikatorjev svetnikov ž Objavljanje v krajevnih èasopisih ž Aktiviranje lokalnih skupnosti (mestnih èetrti, vaških skupnosti ...) za razdeljevanje informacijskega gradiva ž Akcije in predstavitve v teku ž Predstavitev ob odprtju kampanje ž Mobilna stojnica pred šolami in vrtci, tematska predavanja in uène ure za šolarje ž Potujoèa razstava "Iz trgovine v koš za odpadke" ž Razstava in mobilna stojnica pred nakupovalnimi centri ž Lokalni umetniki in "odgovornost za odpadke", akcija na ekološkem otoku ž Podelitev nagrade za najuspešnejšo mestno èetrt ž Delitev informacijskih listièev, letakov, zloženk ž Plakati ž ... ž Spremljanje uèinkov ž Ugotavljanje medijske pozornosti, dokumentiranje objav, vrednotenje objav (obseg, termini, postavitev, uporaba fotografij, grafiènih dodatkov...) ž Telefonska anketa nakljuènega vzorca prebivalstva o odzivnosti kampanje že na prvi pogled je takšna kampanja celovit projekt, ki naslavlja razliène ciljne javnosti in uporablja razlièna orodja za doseganje doloèenega cilja oz. za spodbuditev prièakovanega odziva lokalnega prebivalstva. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 43 4.6 Spremljanje uèinkov Sestavni element vsakega izobraževanja in informiranja ali dela z javnostmi je spremljanje njihovega uèinka. Za potrebe spremljanja uèinkov doloèenega ukrepa nam je lahko v veliko pomoè tabela s potrebnimi finanènimi sredstvi za izvedbo posameznega projekta. Podatki o finanènih sredstvih so potrebni za podlago odloèanju o prihodnjih podobnih projektih, èe vemo, kakšni so bili njihovi uèinki. Tabela 9: Stroški in koristi Negativni uèinki (stroški) Pozitivni uèinki (koristi) Stroški za informacijski material Izboljšanje obvešèenosti obèanov; Stroški za svetovanje Zmanjšanje kolièine nevarnih Stroški za sistem loèenega zbiranja odpadkov iz gospodinjstev v mešanih odpadkov odpadkih; ... Zmanjšanje kolièine mešanih odpadkov; Poveèanje kolièine loèeno zbranih odpadkov; Izboljšanje kakovosti loèeno zbranih odpadkov; ... V Nemèiji so pripravili in izvedli projekt, s katerim so ugotavljali stopnjo uèinkovitosti posameznih ukrepov za obvešèanje javnosti. Ugotavljali so predvsem stopnjo zaznavnosti posameznega ukrepa in vrednotenje ukrepa pri ciljni skupini. Uèinkovitost ukrepov so preverjali neposredno po njegovi izvedbi ali z razumnim zamikom. Tabela 10: Stopnja uèinkovitosti razliènih ukrepov Ukrep Opis Stroški Uèinek/Dosežek Informacijska Informacijska brošura z 17.500 25.200 ž 18 % vprašanih se je brošura naèrtovanega sistema na izvodov spominjalo brošure podroèju gospodarjenja z odpadki, s podrobno predstavitvijo naèrtovanih ukrepov Èasopis Popularna predstavitev 75.000 19.500 ž 21 % se je spominjalo sistema gospodarjenja izvodov èasopisa z odpadki Sejem V sodelovanju s podjetji 32 stoj- 71.000 ž anketiranih je bilo 350 pripravljen sejem, s nic obiskovalcev, 2/3 spremljajoèim simpozijem anketiranih o konkretnih vprašanjih obiskovalcev ravnanja z odpadki je prireditev in simpozij ocenilo z "zelo dobra" ali "dobro" 44 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Kinooglas 90-sekundni kinooglas Uporaba 50.500 ž Število obiskovalcev zveznega ministrstva za na vseh kino predstav: ca. okolje je bil predvajan predsta- 130.000; 42 % med oglasnimi sporoèili vah v treh anketiranih mesecih obiskovalcev se je spominjalo oglasa Radijski Osem razliènih radijskih 68 33.500 ž Vrednosti so bile zelo oglas oglasov je pripravila oddajanj nizke; le redki radijski skupina profesionalcev, poslušalci so se predvajanje na regionalni spominjali oglasa radijski postaji Zloženka Zloženka (16 str.) 200.000 76.000 ž Anketiranje je in anketa izvodov pokazalo, da je približno 2/3 vseh prebivalcev zloženko tudi prebralo Za celovito ugotavljanje stroškov in koristi izobraževanja in obvešèanja javnosti o ravnanju za odpadki moramo upoštevati še nekatere dodatne postavke. Tabela 11: Stroški in koristi dela z javnostmi na podroèju ravnanja za odpadki Stroški Koristi Bilanca gospodarjenja z odpadki Stroški dela z javnostmi Zmanjšanje kolièin odloženih Stroški dejavnosti odpadkov (ali zmanjšanje stroškov Delovni èas odlaganja, privarèevani odlagalni Stroški najema ali uporabe prostorov prostor); Materialni stroški Poveèanje oziroma izboljšanje zajema loèeno zbranih odpadkov; Zmanjšanje kolièin nevarnih gospodinjskih in drugih odpadkov; Olajšani upravni postopki pridobivanja dovoljenj; Povišana sprejemljivost zahtevnih ukrepov pri prebivalcih; Izboljšanje javne podobe; Obèanu prijazna obèinska uprava. Dodatne postavke (na primeru podjetij) Splošni stroški za varstvo okolja Izboljšanje pravne varnosti podjetij; Varèevalni uèinki zaradi izboljšanega zajema odpadkov in uvajanja sistemov gospodarjenja z odpadki v podjetje; Spreminjanje proizvodnih procesov na podlagi boljšega poznavanja snovnih tokov v podjetju; Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 45 Zajemanje nevarnih odpadkov in njihovo varno odstranjevanje - zmanjšanje skupnih stroškov za odstranjevanje posledic onesnaženosti okolja; Poveèanje kakovosti življenja. 46 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 5. Orodja za delo z javnostmi Pri delu z javnostmi uporabljamo celo vrsto razliènih orodij za posredovanje obvestil in sporoèil. Z mnogimi od njih posredno ciljne javnosti tudi izobražujemo. Pri tem so še posebej pomembni naslednji dejavniki: ž oblikovanje informacijskih materialov; ž delo z novinarji; ž oblikovanje stojnic in razstav. Pri snovanju in oblikovanju orodij za posredovanje željenega sporoèila izbrani ciljni javnosti moramo upoštevati naèela in pristope, ki smo jih predstavili v predhodnem poglavju. Samo na ta naèin lahko dosežemo prièakovan odziv s strani uporabnikov sistemov gospodarjenja z odpadki, to je spremembo njihovega vedenjskega vzorca. V nadaljevanju so opisana pomembna orodja ali instrumenti za prenašanje izbranih sporoèil razliènim ciljnim javnostim. Gotovo to niso vsa, saj je možnosti za prenašanje sporoèil, ki naj bi dosegla prièakovani odziv, zelo veliko - zato poskusite odkriti še dodatne možnosti. Bodite inovativni. Orodja smo uredili po abecedi in ne po pomembnosti. 5.1 Pregled pomembnih orodij Odpadkovni koledar Odpadkovni koledar vsebuje vse pomembne termine in lokacije zbiranja kosovnih in nevarnih gospodinjskih odpadkov ter drugih dogodkov. Odpadkovni koledar uporabimo tudi za posredovanje podrobnejših obvestil o sistemu gospodarjenja z odpadki, na primer, kaj so biološki odpadki in kako jih lahko kompostiramo ali navodila za kakovostno loèevanje odpadkov v gospodinjstvu. Delovne skupine Sodelovanje je ena kljuènih besed gospodarjenja z odpadki. V sodelovanju z razliènimi akterji sistema gospodarjenja z odpadki pripravimo delovne skupine (sestavljene iz predstavnikov nevladnih organizacij, mestnih èetrti, predelovalcev odpadkov, podjetij...), ki pomagajo pri oblikovanju programov in projektov izobraževanja in obvešèanja uporabnikov sistema. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 47 Nalepke Komunalno podjetje ima na razpolago veliko površin, ki jih lahko uporabimo za posredovanje razliènih sporoèil - od vozil do posod za odpadke. Uporabimo jih kot oglaševalno površino za posredovanje informacij o sistemu gospodarjenja z odpadki. Razstave Razstave in (informacijske) stojnice imajo veliko prednost: so premiène. Razstave in info-stojnice postavimo v nakupovalne centre, v mestne èetrti, v park ... Postavimo jih na mesta, kjer se ljudje, uporabniki sistema gospodarjenja z odpadki, zadržujejo. Razstave so lahko splošne ali pripravljene na razliène teme. Poskrbimo za to, da jih spremljajo usposobljeni svetovalci. Svetovalna pisarna Organizirane svetovalne pisarne za gospodarjenje z odpadki so znaèilnost lokalnih skupnosti (obèin) in komunalnih podjetij, ki so podjetjem prijazne. Biti morajo dostopne in opremljene s svetovalnimi in informacijskimi gradivi ter z usposobljenimi svetovalci. Zeleni telefon Zeleni telefon je uveljavljeno orodje za obèane. Usposobljeni svetovalec za gospodarjenje z odpadki posreduje odgovore na vprašanja zainteresiranih obèanov in vodi evidenco o zastavljenih vprašanjih. Ti podatki so uporabni za oblikovanje komunikacijskih, izobraževalnih in obvešèevalnih ukrepov. Sreèanja obèanov, Dejavnosti lokalnih skupnosti v mestnih èetrtih ali vaških predavanja skupnosti in sreèanja obèanov uporabimo za posredovanje informacij o sistemu gospodarjenja z odpadki v obliki predstavitev in predavanj. Sreèanja obèanov so uporabna tudi za identificiranje zavzetih in angažiranih posameznikov, s katerimi oblikujemo informacijske in izobraževalne projekte. Svetovanje podjetjem Lokalna podjetja so delodajalci v pretežni meri lokalnim prebivalcem. S ciljnim svetovanjem podjetjem predstavimo možnosti za uvajanje sistemov gospodarjenja z odpadki (prepreèevanje nastajanja odpadkov, zmanjševanje kolièin odpadkov, loèeno zbiranje, opušèanje uporabe nevarnih snovi v proizvodnji, spreminjanje proizvodnih procesov, preoblikovanje embalaže...). Uspešni programi imajo pozitiven uèinek na vedenjske vzorce zaposlenih, ki jih prenašajo v domaèe okolje. Letak Letak je klasièno in poceni informacijsko orodje za posredovanje najrazliènejših obvestil, podatkov in informacij. So distribucijsko nezahtevni. Sodobne tiskarske tehnologije omogoèajo relativno poceni izdelavo kakovostnih letakov. Ker je prostor na letakih zelo omejen, pazimo na to, da je vsebina predstavljena jasno in razloèno. Letake grafièno opremimo. 48 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Svetovanje Gospodinjstva so bistven "proizvajalec" odpadkov. Pripravimo v gospodinjstvu program svetovanja v gospodinjstvu ali gospodinjstvih po zgledu neposrednega trženja. Pri uvajanju loèenega zbiranja odpadkov organiziramo svetovanje za hišne svete. Strokovne informacije Za zahtevnejše uporabnike sistema gospodarjenja z odpadki pripravimo celovite in poglobljene informacije o delovanju in možnostih sistema. Ponudimo informacije za razliène dejavnosti (na primer za gostilne, papirnice, šole, vrtce, nakupovalne centre...), seveda v sodelovanju s predstavniki teh dejavnosti. Poleg informacij ponudimo še svetovanje in izobraževanje uporabnikov sistema. Vprašalniki Vprašalniki oziroma ankete med prebivalstvom so kakovostno orodje za pridobivanje informacij pred uvajanjem novosti v sistemu gospodarjenja z odpadki in povratnih informacij po njihovi uvedbi. Na podlagi kakovostnih podatkov lahko naèrtujemo kakovostne ukrepe. Hkrati krepimo podobo komunalnega podjetja ali lokalne skupnosti med prebivalci, da dejansko delujeta v smeri zmanjševanja kolièin odpadkov oziroma trajnostnega ravnanja z odpadki. Informacijski avtobus, Stojnice so atraktivno orodje za razliène informacijske dejav-mobilna stojnica nosti. Njihovo kakovost dopolnjuje premiènost, zaradi èesar jih lahko ciljno približamo obèanom v prostorih, kjer se gibljejo ali zadržujejo. Stojnice vodijo usposobljeni svetovalci, ki vodijo evidenco o zastavljenih vprašanjih, komentarjih itd. Uporabimo jih za izvajanje razliènih anket in pridobivanje povratnih informacij. Kino-oglasi Oglaševanje v kinodvoranah uporabljamo za doseganje pretežno mlajše javnosti -upravnika kinematografa prosimo za podatke o strukturi obiskovalcev. Kino-oglas oblikujemo atraktivno, saj bomo tako lažje dosegli prièakovani odziv te ciljne javnosti. Slabost kino-oglasov je lahko v visoki proizvodni ceni. Projektno delo v šolah V osnovnih in srednjih šolah poteka veliko razliènih dejavnosti, vezanih na okolje. Uèenci in dijaki se uèijo uporabljati najrazliènejša izobraževalna orodja. Naravoslovni dan, projektni teden, šola v naravi in podobno predstavljajo možnost za seznanjanje otrok s problematiko odpadkov. Lokalni èasopis V veèini obèin izdajajo razlièna (brezplaèna) glasila - uporabimo jih za posredovanje naših informacij. Seminarji Seminarji so primerni predvsem za izobraževanje razliènih akterjev v sistemu gospodarjenja z odpadki. Tako na seminarjih izobrazimo svetnike mestnih èetrti ali lokalnih skupnosti glede problematike odpadkov in ukrepov za njihovo loèeno zbiranje, Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 49 predelavo in odstranjevanje. Na seminarje povabimo predvsem nosilce odloèanja - iz podjetij, mestnih èetrti ali vaških skupnosti. Zloženke Zloženka je nekaka vmesna oblika med informacijsko brošuro in letakom. Zaradi veèjega prostora, kot ga premore letak, omogoèa posredovanje poglobljenih informacij na razliène teme. Poskrbimo za njihovo grafièno zanimivost. Zloženke so distribucijsko nezahtevne. Informacijske brošure Informacijske brošure so namenjene predvsem celovitemu posredovanju informacij in izobraževalnih vsebin o sistemu gospodarjenja z odpadki. Ponavadi jih pripravimo za distribucijo po gospodinjstvih in podjetjih. Poskrbimo za celovito grafièno podobo brošure. Odpadkovni zemljevid Na zemljevidu mesta ali kraja jasno oznaèimo lokacije in termine odvoza kosovnih odpadkov, nevarnih gospodinjskih odpadkov ali razliènih prireditev. Zemljevide distribuiramo po gospodinjstvih. Pripravimo še poveèane zemljevide, ki jih posredujemo v javne institucije. Za njihovo objavo uporabimo razliène prostore (na primer oglasne deske, avle, èakalnice...). Dnevi odprtih vrat Z dnevi odprtih vrat komunalna podjetja organizirajo oglede in predstavitve svojih dejavnosti, ukrepov in dosežkov. Na ta instrument izboljševanja lastne javne podobe lahko vežemo razliène dejavnosti (na primer organizirane obiske šolarjev ali zainteresiranih obèanov). Ob tem ne smemo pozabiti na ogled odlagališèa. Dnevi odprtih vrat poveèujejo transparentnost delovanja organizatorja in posredno višajo stopnjo sprejemljivosti. Ogled odlagališèa Velikokrat se dnevi odprtih vrat uporabijo za predstavitev postopkov obdelave odpadkov, kompostiranja ali katerega drugega ukrepa, ne da bi obiskovalci videli samo odlagališèe. Kot vemo, imajo podobe veliko moè: ogled odlagališèa odpadkov ima visok mobilizacijski potencial. Video Video prezentacija sistema gospodarjenja z odpadki ali posamiènega ukrepa je sicer organizacijsko in finanèno zahtevno orodje, vendar hkrati zelo uèinkovito za posredovanje informacij in izobraževanje razliènih ciljnih skupin, predvsem šolarjev. Oglaševanje na sredstvih Sredstva javnega prevoza (mestni avtobus, vlak) predstavljajo javnega prevoza kakovosten prostor za posredovanje željenih sporoèil na temo odpadkov. Veliko ljudi vsak delavnik nekaj èasa preživi na vlaku ali avtobusu in so pri tem bolj ali manj nedejavni. Temu primerno oblikujemo sporoèilo obešanke, plakata ali nalepke. Akcije izvedemo v sodelovanju z izvajalcem javnega prevoza. 50 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Delavnice Delavnice so metoda za oblikovanje razliènih dejavnosti obvešèanja in izobraževanja. Udeleženci delavnice aktivno sodelujejo v izobraževalnem procesu. Organiziramo jih za posredovanje praktiènih izkušenj pri ravnanju z odpadki (na primer delavnica na temo kompostiranja na lastnem vrtu, razgradnja bele tehnike itd.). Oglaševanje na Plakati so stalnica našega življenja - sreèujemo jih povsod. plakatnih mestih Plakat je posebno orodje za posredovanje sporoèil, s katerimi izzovemo najrazliènejše odzive ciljnih javnosti. Oglaševanje Za oglaševanje danes lahko uporabimo skoraj vse: od nakupovalnih torbic do vžigalic. Oblikujemo razliène (uporabne in reciklabilne) predmete kot nosilce sporoèil. Ponavljam: ti predmeti morajo biti reciklabilni in ne smejo biti "odpadkotvorni". Vsa ta orodja so tesno povezana z organizacijskimi zahtevami in finanènimi sredstvi. Na tem mestu so podana le v grobem orisu. 5.2 Informacijski material Za posredovanje želenega sporoèila najveèkrat uporabljamo razliène vrste informacijskega materiala. Kaj moramo upoštevati pri oblikovanju takšnega materiala, da dosežemo prièakovani odziv ciljne javnosti? Upoštevati moramo doloèena pravila pri oblikovanju informacijskega materiala. S posredovanjem informacijskega materiala želimo vplivati na posameznika ali ciljno skupino. Zato moramo pri oblikovanju upoštevati, kako posamezniki sporoèila sprejemajo in obdelujejo. Obdelavo prejetega sporoèila lahko razdelimo na veè stopenj. Posameznik mora informacijsko gradivo : ž zaznati, ž èe je le mogoèe pozitivno ovrednotiti, ž razumeti sporoèilo, ž ga ohraniti v spominu. V informacijski dobi, v kateri ne manjka informacij o najrazliènejših stvareh, se kot velika ovira izkaže že prva stopnja - zaznavanje posredovanega materiala. Zato nikakor ne smemo podceniti kolièine informacij, ki ji je posameznik danes izpostavljen. Naše sporoèilo zato oblikujemo tako, da upoštevamo èustveno, miselno in fizièno odzivanje posameznikov ali ciljnih skupin na zaznana sporoèila. Èustveno odzivanje je stalnica èloveškega zaznavanja in pri mnogih deluje na zelo podoben naèin. Znan primer je odzivanje na podobe ali pozive otroške nebogljenosti. Èustva varnosti, ljubezni, svobode in sreèe imajo svoje mesto v vseh nas. Zato je pomembno, kakšno podobo uporabimo, da izzovemo odgovarjajoèi èustveni odziv. Na razliène ciljne skupine lahko uèinkujejo podobe zdravja, radovednosti, samoizpolnjevanja... In na katere podobe Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 51 se lahko upremo na podroèju gospodarjenja z odpadki? Velikokrat se zgodi, da oblikovalci uporabijo otroške risbe ali ilustracije, ki vkljuèujejo prepoznavne like ali podobe iz lokalnega podroèja. Miselno ali kognitivno odzivanje ne poteka tako spontano kot èustveno, vendar z doseganjem miselnega odzivanja posameznika poveèujemo njegovo pozornost do posredovanega sporoèila. Splošno znano podobo ali vsebino predstavimo z nevsakdanjega vidika ali uporabimo kakšno jezikovno igro za doseganje pozornosti glede vsebine in podobno. Tako je skupina Loesje pripravila plakat z vprašanjem: "Zakaj delamo smeti, èe jih meèemo proè?" Ta vsebina, ki postavlja pod vprašaj smiselnost, smotrnost in logiko našega vsakdanjega ravnanja, omogoèi tako pomnjenje sporoèila kot tudi miselni odziv. Na podoben naèin oblikujemo tudi grafiène dodatke, na primer z nevsakdanjo predstavitvijo vsakdanjega predmeta. Fizièni odziv spodbudimo z izbiro oblike, velikosti, barve ter jasnostjo in jedrnatostjo sporoèila. Pri izboru velikosti zloženke ali letaka ni pomembna samo njuna fizièna velikost. Upoštevati moramo razmerja med grafiènimi dodatki in samim sporoèilom. Grafièni dodatki ne smejo biti premajhni, obsegajo naj vsaj 30 % vse razpoložljive površine. Da sporoèilo deluje jasno in jedrnato, morata tako podoba kot tekst izstopati iz ozadja in delovati povezano. Pri izboru oblike pazimo na uporabnosti same oblike, na njeno prijemljivost oziroma priroènost, kako naj bi bila zloženka dejansko zložena in podobno. Pri spodbujanju doloèenega odziva ne smemo pozabiti temeljnega namena: posredovanja sporoèila v prièakovanju doloèenega povratnega impulza. N. pr. èudovito oblikovana brošura z obilico grafiènega materiala lahko pozornost spelje od posredovanega sporoèila k obèudovanju podob. S tem smo si naredili levjo uslugo: porabili smo veliko denarja za napaèen uèinek. Sprejemanje informacij je v prvi vrsti doloèeno z vidom. Oko hitreje zazna optièno vpadljive, kontrastne in barvite elemente. Prav tako hitreje zazna ljudi za razliko od predmetov. Posamiène elemente razporedimo tako, da upoštevamo navade opazovalca ali bralca, to je, z leve proti desni in od zgoraj navzdol. Podobno velja tudi za tekst. Teksti naj bodo kratki. Dobro razumljivi so stavki z najveè petnajstimi besedami, v kratkih odstavkih. Naslovi in mednaslovi naj bodo kratki in zanimivi. Še tako dobra grafièna podoba pa informacijskemu materialu ne bo v veliko pomoè ob nerazumljivi vsebini. Nihèe se ne bo potrudil k veèkratnemu branju, èe je vsebina teksta težko razumljiva. Sporoèilo v tekstu mora biti oblikovano tako, da se ga da razbrati iz posameznega stavka v najveè 2-3 sekundah. Z informacijskim materialom želimo doseèi daljše pomnjenje posredovanega sporoèila. Zato moramo poskrbeti, da se opazovalec ali bralec dlje èasa pomudi pri posredovanem sporoèilu (vsaj 7 sekund). Vsi uporabljeni elementi morajo imeti vsak zase in kot celota skupno poanto, s èimer dosežemo okrepitev posredovanega sporoèila. Na ta naèin tudi dosežemo, da lahko posamiène elemente uporabimo na razliène naèine. Kot smo videli zgoraj, poskušamo na podroèju gospodarjenja z odpadki s pomoèjo razliènih informativnih in izobraževalnih orodij posredovati jasna sporoèila, da bi posameznik spremenil svoj vedenjski vzorec oziroma življenjski slog. Za doseganje takšnih sprememb 52 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov posameznika nista dovolj le kratkotrajno sporoèilo in pomnjenje. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi slike oziroma podobe, saj si jih lažje in hitreje zapomnimo. Teksti ostanejo lažje in dlje v spominu, v kolikor so jasni in jedrnati. Pri tem si lahko pomagamo z oblikovanjem teksta tako, da kljuène besede poudarimo ali kontrastiramo. Besede konkretnih stvari, na primer drevo, hiša, otrok, si lažje zapomnimo kot abstraktne pojme ( sistem, dimenzija, tendenca, trend itd.). Nekaj nasvetov za pripravo oblike informacijskega materiala ž Izogibajte se uporabi širokih stolpcev pri oblikovanju teksta. Oko potuje po njem dlje èasa. ž Na naslovnicah ne obraèajte naslovnega teksta vertikalno (za 90 stopinj navpièno). To storite le v primeru, èe naslov sestavljata najveè dve preprosti in prepoznavni besedi, na primer "Kompostirajmo!" ali "Loèevanje odpadkov". ž Naslovnica je uèinkovita, v kolikor pri bralcu spodbudi zanimanje, hkrati pa mora jasno in razloèno napovedati vsebino materiala. Do ene tretjine razpoložljivega prostora na naslovnici uporabimo za tekst (vkljuèno z naslovom), preostali dve tretjini pa za grafike (ilustracije, slike...). ž Na vsaki strani poskusite uporabiti kakšen grafièen element, ki bo pritegnil bralca in ga "nagovoril", da lista še naprej. To lahko dosežete z ilustracijo, okvirèkom, tabelo ali s spremenjenim razporedom. ž Pazite na uravnoteženost, izogibajte se velikim prazninam. Raje spremenite razpored, kakor da uporabite kakšno odveèno "mašilo". ž Ne pozabite na znak in "vodilo" vaše organizacije ali na hišne barve in uteèeno tipografijo (obliko èrk). želite namreè doseèi prepoznavnost in daljše pomnjenje posredovanega sporoèila. ž Ker naj bi bilo sporoèilo trajno, uporabite razlièna poživila, kot so okenca in okvirèki, v katere postavite tekst z napotili, pojasnili in seznami. Bralec bo prepoznal takšno sporoèilo kot pomoè v prihodnje in informacijsko gradivo spravil za nadaljnjo uporabo. ž Uporabite obliko "vprašanja in odgovori"; vprašanja naj bodo èim bolj kratka in jedrnata, prav takšni naj bodo tudi odgovori. ž Èe se le da, uporabite barve za poživilo, vendar ne pretiravajte. Zadržanost pri barvah naj poudarja posredovano sporoèilo. Nasvete smo povzeli po: Todd Hunt in James E. Grunig, Tehnike odnosov z javnostmi, DZS, Ljubljana, 1995, str. 239 in naprej. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 53 6. Pregled projektov obvešèanja in izobraževanja V tem poglavju predstavljamo razliène praktiène primere in aktivnosti, ukrepe in koncepte obvešèanja in izobraževanja razliènih delov javnosti. Pri tem smo se zgledovali predvsem po izkušnjah od drugod in - kjer se je le dalo - tudi po domaèih izkušnjah. Ta pregled je v prvi vrsti namenjen spoznavanju mavrice možnih dejanj, ukrepanj in vsebin za izobraževanje in obvešèanje ciljnih javnosti. želimo si, da bi vas spodbudile k razmisleku in izvajanju dejavnosti, primernih v vašem okolju. Tabela 12: Projekti obvešèanja in izobraževanja Št. Ciljna skupina Instrument Opis 1. Splošna javnost Informacijski material Pestrost in raznolikost 2. Svetovalci Informacijski listi Informacijski material za svetovalce 3. Vzgojitelji Izobraževanje Izobraževanje otrok in vzgojiteljev v vrtcih 4. Podjetje Brošura Okolju prijazno podjetje ali obrt 5. Podjetje Informacijski listi Odpadkovni diagram 6. Podjetje Osebno svetovanje Vrednotenje odpadkov namesto "kante za smeti" 7. Podjetje Osebno svetovanje Sreèanja pooblašèencev za okolje iz podjetij 8. Podjetje Zbirna mapa Osnovne informacije za podjetja 9. Podjetje, trgovina Nakupovalni vozièek Reklama na nakupovalnih vozièkih 10. Podjetje, trgovina Plakat Košara - okolju prijazno nakupovanje 11. Gospodinjstvo Oglas Lokalna borza rabljenih predmetov 12. Gospodinjstvo Revija Uporaba lastnega èasopisa 13. Gospodinjstvo Osebno svetovanje Popoldanski svetovalec za kompostiranje 14. Gospodinjstvo, podjetje Fotografije Naj govori podoba 54 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 15. Gospodinjstvo Zloženka Podatki o stanju odlagališèa 16. Vrtièkarji Analiza tal Osebna izkaznica kompostarnika 17. Otroci Informacijski listi Obvestila za otroke 18. Otroci Plakat, zloženka Razstavni material za vrtce in osnovne šole 19. Otroci Igra Ravnanje z odpadki v centrih obšolskih dejavnosti 20. Otroci Poskusi Dan poskusov 21. Otroci Igra Pregled vsebine koša za smeti 22. Otroci Igra "Odpadkovni rally" 23. Otroci Izobraževanje Ogled odlagališèa odpadkov 24. Cerkev, pokopališèe Informacijski listi Varstvo okolja na pokopališèu 25. Lokalna skupnost Osebno svetovanje Odpadki v javnih institucijah 26. Lokalna skupnost Razstava Kompostna pot 27. Lokalna skupnost Stojnica Novi ekološki otok 28. Lokalna skupnost Vprašalnik Povprašajmo uporabnike 29. Lokalna skupnost Kampanja Prepreèevanje nastajanja odpadkov 30. Lokalna skupnost Kampanja Zbirni center 31. Lokalna skupnost Kampanja Obmoèje brez ploèevink 32. Splošna javnost Plakat S sliko nad odpadke 33. Splošna javnost Radio oddaja Kratka sporoèila 34. Splošna javnost Vprašalnik Zbirni center v naši skupnosti 35. Lokalni prebivalci Anketa Kompostirajmo doma 36. Lokalni prebivalci Anketa Kompostirajmo skupaj 37. Lokalni prebivalci Kampanja Odpadki v naši èetrti 38. Lokalni prebivalci Kampanja Zmanjšajmo odpadke v našem naselju 39. Lokalni prebivalci Oglasna deska Odpadkovni barometer 40. Novinarji Obisk Predelava odpadkov 41. Podjetja, javna uprava Informacijski listi Prepreèevanje odpadkov v pisarni 42. Bralci Èlanek Kolumna: Kako do manj odpadkov? 6.1 Pestrost in raznolikost Vsak sistem gospodarjenja z odpadki gradi na èim veèjem sodelovanju uporabnikov sistema: na posameznikih, gospodinjstvih, podjetjih, javnih ustanovah, povzroèiteljih in predelovalcih Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 55 odpadkov... Sodelovanje z razliènimi akterji (uporabniki) je kljuèna beseda zagotavljanja uspešnosti sistema gospodarjenja z odpadki. Sodelovanje pa je lažje, v kolikor imamo doloèen skupni interes (varovanje okolja, zmanjševanje kolièin odpadkov, varèevanje z deponijskim prostorom...) in èe uporabljamo govorico,ki jo bolj ali manj razumemo vsi. Za zagotavljanje poznavanja stanja in izobraževanja uporabnikov o možnostih sistema gospodarjenja z odpadki moramo izvajati celovito in trajno kampanjo, v katero vkljuèimo tista orodja, s katerimi, glede na prièakovane stroške in koristi, dosežemo višjo stopnjo sodelovanja in razumevanja z njihove strani. Kot smo videli v zaèetku tega poglavja, je ponudba projektov in orodij zelo pestra. S pripravljenostjo na njihovo uporabo izkazujemo stopnjo svoje zavezanosti k doseganju strateških ciljev lokalne skupnosti. Stopnja uporabe teh projektov in gradiv pa je hkrati pokazatelj pripravljenosti nosilcev sistema gospodarjenja z odpadki na dejansko spreminjanje javne podobe "odpadkov" v smeri trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri. 6.2 Informacijski material za svetovalce Svetovalec na podroèju gospodarjenja z odpadki mora imeti na razpolago celo vrsto informacijskih gradiv, s pomoèjo katerih lahko svetuje vsem povzroèiteljem odpadkov. Svetovalec (komunalnega podjetja ali lokalne uprave) ima nalogo obvešèati in svetovati podjetjem, javnim institucijam in gospodinjstvom glede problematike nastajanja, prepreèevanja, zmanjševanja in loèevanja odpadkov. Sestava informacijskega gradiva je odvisna predvsem od vsebine sistema gospodarjenja z odpadki v lokalni skupnosti ali odpadkovni regiji. Informacijska mapa Informacijska mapa mora vsebovati: ž Kratek opis sistema gospodarjenja z odpadki v lokalni skupnosti; ž Opis možnosti za predelavo ali odstranjevanje: ♦ preostalih ali mešanih odpadkov, ♦ bioloških odpadkov, ♦ nevarnih odpadkov. ♦ loèeno zbranih odpadkov : ž katere vrste odpadkov se loèeno zbirajo, ž na kakšne naèine se loèeno zbrani odpadki zbirajo, ž dodatne možnosti prevzemanja loèeno zbranih odpadkov. ♦ kosovnih odpadkov; ♦ gradbenih odpadkov; ž Informacije o ravnanju z odpadno embalažo; ž Opis in lokacije zbirnih centrov; ž Karto z vrisanimi ekološkimi otoki; ž Karto z vrisanimi "zelenimi kesoni" za kosovne odpadke; 56 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov ž Cenik prevzemanja odpadkov; ž Vzorec naèrta gospodarjenja z odpadki za podjetja in javne institucije; ž Vprašalnik : ♦ Katere vrste odpadkov in kje nastajajo? ♦ Na kakšen naèin se odstranjujejo? ♦ Odgovorna oseba? ♦ Ali imajo opravljen pregled snovnih tokov? ♦ Ali so zainteresirani za izdelavo odpadkovnega pregleda? ♦ Ali že loèeno zbirajo doloèene vrste odpadkov? Katere? ♦ Katero podjetje prevzema ali odstranjuje odpadke? Svetovalec z vprašalnikom pridobi dodatne informacije, s pomoèjo katerih spozna vir oziroma povzroèitelja odpadkov. Na podlagi pridobljenih podatkov pripravi predlog svetovalnih aktivnosti. Dodatno ž Informacije o kolièinah nastalih in odstranjenih odpadkov v lokalni skupnosti; ž Informacije o kolièinah loèeno zbranih odpadkov in njihovi predelavi; ž Informacije o podjetjih za ravnanje z odpadki. Tako opremljen svetovalec bo lahko celovito in izèrpno prispeval k pridobivanju informacij o povzroèiteljih odpadkov, kakor tudi svetoval, spodbujal in obvešèal povzroèitelje o možnih korakih v smeri zmanjševanja in prepreèevanja njihovega nastajanja. 6.3 Izobraževanje otrok in vzgojiteljev v vrtcih Okoljska vzgoja je pomemben dejavnik dela z javnostjo na podroèju gospodarjenja z odpadki. Vzgajati v smeri trajnostnega gospodarjenja z odpadki moramo pri otrocih zaèeti èim bolj zgodaj, najbolje že v vrtcih, vendar moramo pred tem zagotoviti izobraževanje njihovih vzgojiteljev. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 57 Za potrebe izobraževanja vzgojiteljic in vzgojiteljev v vrtcih lahko organiziramo seminar z naslednjo vsebino: ž Predstavitev sistema gospodarjenja z odpadki v lokalni skupnosti; ž Prikaz možnosti ravnanja z odpadki kot vzgojnega momenta dela v vrtcu. Seminar dopolnimo z obiskom centra za ravnanje z odpadki. Posebno pozornost posvetimo možnostim ravnanja z odpadki z vzgajanjem skozi igro - od loèevanja odpadkov do kompostiranja na vrtu, v kolikor ga vrtec ima. Lokalno komunalno podjetje lahko pripravi poseben sklop iger na temo odpadkov, s katerimi seznani vzgojiteljice in vzgojitelje. 6.4 Okolju prijazno podjetje ali obrt Odpadki nastajajo pri vseh poslovnih dejavnostih, tako v podjetjih kot v obrti. V njih nastajajo razliène vrste odpadkov, za katere je potrebno razviti posebne informacijske materiale. Namen teh materialov je v prvi vrsti v tem, da opozorijo na vrste odpadkov, ki nastajajo pri posamièni dejavnosti in nakaže možnosti za ravnanje z njimi. Informacijske materiale pripravimo po enotni shemi in z uporabo razliènih pomožnih informacij: Pregled vsebine informacijskega gradiva: ž kaj je odpadek, ž tipiène vrste odpadkov v dejavnosti, ž predpisi s podroèja odpadkov, ž prevzemanje (odvoz) odpadkov, ž prepreèevanje nastajanja odpadkov, ž loèeno zbiranje odpadkov, ž odstranjevanje odpadkov, ž organiziranje ravnanja z odpadki v podjetju, ž uporabni naslovi, ž dodatna literatura / dodatni viri, ž predelovalci odpadkov. Tovrstno izobraževalno gradivo pripravimo za potrebe razliènih obrtnikov ali podjetij iz naslednjih dejavnosti: ž domovi za starostnike, ž prenoèišèa, ž gostilne, ž gradbeništvo, ž krovstvo, ž elektrièarske delavnice, 58 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov ž frizerstva in èesalnice, ž cvetlièarne, ž fotografska dejavnost, ž inštalaterstva, ž avtomehaniène delavnice, ž predelava kovin, ž èistilni servisi, ž pisarne, ž šole itd. Gradivo lahko pripravimo tudi za razliène vrste nevarnih odpadkov, ki nastajajo ali se z njimi sreèujejo v posamièni gospodarski dejavnosti: ž azbest, ž mineralna olja, ž akumulatorji in baterije, ž barve in laki itd. Gradiva pripravimo v sodelovanju z obrtnimi in podjetniškimi združenji, lokalno skupnostjo in komunalnim podjetjem za ravnanje z odpadki. 6.5 Odpadkovni diagram Le malokrat v javnih medijih vidimo objavljene diagrame ali grafe o kolièinah in sestavi odpadkov, ki nastanejo v doloèeni lokalni skupnosti. Najveèkrat so objavljeni podatki o kolièinah odpadkov na nacionalni ravni. Na ta naèin lokalno prebivalstvo nima predstave, koliko odpadkov samo "ustvari", recimo na leto. Le redka podjetja spremljajo svoje kolièine odpadkov, res pa je tudi, da smo v Sloveniji šele z letom 2000 predpisali obvezno tehtanje odloženih odpadkov. Odpadkovni diagram je orodje, s pomoèjo katerega lahko tako gospodinjstva kot tudi podjetja obvešèamo o kolièinah odpadkov, ki nastajajo bodisi v lokalni skupnosti bodisi v podjetju. Z diagramom prikažemo meseène kolièine odpadkov, trende rasti ali upadanja kolièin, kolièine loèeno zbranih odpadkov in tako naprej. Diagram enkrat (ali veèkrat) letno posredujemo gospodinjstvom in podjetjem skupaj s položnicami za plaèilo stroškov odvoza odpadkov. Opremimo ga s kratkim komentarjem in poudarimo doseženo. V kolikor imamo v lokalni skupnosti doloèen cilj, na primer "zmanjšati kolièino odloženih odpadkov za 50 % do leta 2005", izpostavimo, ali se cilju približujemo. S pomoèjo diagrama lahko povzroèitelje sooèimo s kolièinami odpadkov ali jih obvestimo o (ne)uspešnosti sistema loèenega zbiranja. Hkrati s posredovanjem odpadkovnega diagrama uporabniku sistema gospodarjenja z odpadki posredujemo obvestilo o posledicah njegovega ravnanja. To še posebej velja za podjetja. V primeru uspešnega loèenega zbiranja odpadkov gospodinjstvom posredujemo pozitivno sporoèilo, s èimer še dodatno krepimo pripravljenost prebivalstva na sodelovanje v sistemu. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 59 6.6 Vrednotenje odpadkov namesto "kante za smeti" Ali povzroèitelji odpadkov vedo, na kakšen naèin lahko prepreèijo ali zmanjšajo kolièine svojih odpadkov? V marsikaterem podjetju ali obratu odpadke kratkomalo vržejo v "kanto za smeti" z mislijo, da tako in tako plaèajo za odvoz. Prva spodbuda za spreminjanje razumevanja odpadkov je bila storjena s spremembo sistema obraèunavanja stroškov odvoza, kjer je osnovna enota teža oziroma volumen odpadkov. Manjši volumen odpadkov - nižji stroški. Povzroèitelji odpadkov so tako neposredno spodbujani k ugotavljanju lastnih kolièin odpadkov in ovrednotenju naèinov za zmanjševanje in prepreèevanje njihovega nastajanja. Vendar tovrstna spodbuda še ni dovolj. Podjetja in obrati z manjšimi kolièinami odpadkov imajo sorazmerno nizke stroške odstranjevanja, zato se kaj rado zgodi, da niso pripravljene spreminjati lastnih navad pri ravnanju z njimi. Potrebno jih je še dodatno spodbujati z razliènimi svetovalnimi dejavnostmi. Takšno svetovanje je usmerjeno predvsem na: ž pomoè pri vkljuèevanju okoljske problematike v delo podjetja; ž prispevek k odgovornemu ravnanju z naravnimi viri; ž prikaz možnosti dodatnega zmanjševanja stroškov na podroèju odpadkov. Svetovanje se v konkretnem primeru usmerja na ugotavljanje: ž možnosti za prepreèevanje nastajanja odpadkov; ž možnosti za njihovo ponovno uporabo; ž možnosti za zmanjševanje kolièin odpadkov. 60 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Pri tem je pomembno, da se svetovanje ne omeji zgolj na odpadke v podjetju. Razširiti ga je potrebno tudi na dobavitelje blaga in storitev, s katerimi podjetje sodeluje. Ta razširitev je pomembna, saj s tem povezujemo odgovornost za nastajanje odpadkov vseh v poslovni verigi. Na primer, v podjetju ugotovimo, da bi lahko loèeno zbirali papir in karton. Z odpadkovnim pregledom ugotovimo, da je del blaga dobavljen v plastièni in kartonski embalaži. Loèevanje je oteženo, saj je potrebno plastiko najprej loèiti (odlepiti) od kartonske embalaže. V dogovoru z dobaviteljem poskusimo doseèi, da nam blago dobavlja v takšni embalaži, ki omogoèa enostavnejše loèevanje plastike in kartona. Hkrati se izognemo tudi uporabi lepila na strani dobavitelja. 6.7 Sreèanja pooblašèencev za okolje iz podjetij Pomemben dejavnik okoljevarstvenega delovanja so pooblašèenci za okolje v podjetjih. Èeprav jih v Sloveniji ni prav veliko, lahko lokalna skupnost ali komunalno podjetje spodbujata imenovanje pooblašèencev za varstvo okolja v podjetjih ali javnih institucijah. Na podroèju ravnanja z odpadki predstavljajo pooblašèenci zelo vplivno ciljno javnost, saj njihove dejavnosti znotraj podjetja vplivajo na vedenjske vzorce zaposlenih. Uvajanje loèenega zbiranja odpadkov v podjetju, ukrepov za zmanjševanje in prepreèevanje odpadkov, spreminjanje proizvodnih vzorcev in tako naprej spodbujajo zaposlene, da lažje sprejemajo uvajanje loèenega zbiranja odpadkov in premišljeno ravnajo pri nabavi blaga in storitev tudi v domaèem okolju, gospodinjstvu. Za spodbujanje imenovanja pooblašèencev so primerna oblika seminarji, na katere povabimo predstavnike podjetij, ki pooblašèenca še nimajo. Na seminarju jim predstavimo vsebino sistema gospodarjenja z odpadki in obveznosti, ki izhajajo iz odpadkovne zakonodaje. Poznavanje te vsebine je za podjetja zelo pomembna, saj se lahko bolje in pravoèasno pripravijo na izvajanje tistih ukrepov, s katerimi se lahko odzovejo na novosti v sistemu gospodarjenja z odpadki kakor tudi na lažje izpolnjevanje obveznosti poroèanja o odpadkih Agenciji za okolje. Na seminarju predstavimo še izkušnje iz vzorènega podjetja, kjer so se s tovrstnimi prijemi že sreèali. Hkrati seminar uporabimo za identifikacijo kontaktnih oseb v posameznih podjetjih, s èimer pridobimo kakovostno bazo za posredovanje sporoèil. Pooblašèence spodbujamo k posredovanju svojih izkušenj na predavanjih ali v obliki študij konkretnih primerov. Izkušnje in gospodarnost uvajanja ter informacije o uèinkovitosti ukrepov ravnanja z odpadki so dodatna spodbuda za uvajanje inovacij v smeri prepreèevanja in zmanjševanja kolièin odpadkov. Pri pripravi sreèanj upoštevamo naslednje nasvete: ž Za soorganizatorja zaprosimo podjetje, ki že ima doloèene izkušnje (podjetje se lahko ob tem tudi medijsko predstavi). Seminar pripravimo pri njih. ž Ne vabite velikega števila udeležencev - seminarji so uèinkoviti, èe udeležba ne presega 40 oseb. Na razpolago morajo biti primerni prostori - veèje prostore je potrebno najeti. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 61 ž Seminarje prirejajte redno, vendar ne prepogosto. ž Spodbudite oblikovanje samostojne delovne skupine pooblašèencev za varstvo okolja. Ponudite jim sodelovanje (lokalna skupnost, komunalno podjetje). 6.8 Osnovne informacije za podjetja Komunalna podjetja, odgovorna za prevzemanje, predelavo ali odstranjevanje odpadkov, so dolžna podjetjem posredovati osnovne informacije o delovanju sistema gospodarjenja z odpadki. Ne zato, ker bi to eksplicitno zahtevala zakonodaja, marveè zato, ker to od njih zahteva gospodarnost: samo dobro informirano podjetje se bo lahko celovito sooèilo s problematiko nastajanja z odpadki na lastnem dvorišèu. Za ta namen pripravimo informacijsko gradivo (po možnosti v obliki fascikla, kjer lahko dodajamo dodatne informacije), katerega namen je v prvi vrsti: ž predstaviti storitve komunalnega podjetja; ž podati pregled možnosti predelave in odstranjevanja odpadkov s strani drugih podjetij; ž pomagati podjetjem pri pripravi loèenega zbiranja in ukrepov zmanjševanja in prepreèevanja nastajanja odpadkov. Gradivo mora vsebovati vsaj naslednje informacije: ž predstavitev komunalnega podjetja in njegovih storitev; ž obvestila o možnostih svetovanja; ž možnosti predelave in odstranjevanja odpadkov s strani komunalnega podjetja; ž odstranjevanje mešanih odpadkov; ž odstranjevanje nevarnih odpadkov; ž pregled uporabnih odpadkov (loèeno zbranih frakcij); ž informacije o drugih sekundarnih surovinah; ž informacije o embalaži in možnostih ravnanja z odpadno embalažo; ž organski ali biološki odpadki; ž gradbeni odpadki; ž priprava naèrta gospodarjenja z odpadki v podjetju. K tem informacijam lahko dodamo še: ž definicije pojmov sistema gospodarjenja z odpadki; ž cenik storitev; ž uradne ure podjetja, centra za ravnanje z odpadki in odlagališèa; ž spisek ekoloških otokov in zbirnih centrov; ž pregled strukture cene; ž pregled sistema gospodarjenja z odpadki. 62 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Gradivo ponudimo podjetjem in odgovornim osebam v lokalnih skupnostih. Pri oblikovanju upoštevamo pravila, ki smo jih predstavili v poglavju 5.2. Za komunalno podjetje je pomembno, da obdrži pregled nad interesenti za tovrstno gradivo zaradi lažjega posredovanja novih informacij. 6.9 Reklama na nakupovalnih vozièkih V Sloveniji smo v preteklih letih doživeli pravi "razcvet" najrazliènejših nakupovalnih središè in izgradnjo cele vrste novih "potrošniških rajev". V veèini nakupovalnih središè pri nakupovanju uporabljamo nakupovalne vozièke, ki ponujajo zanimivo možnost oglaševanja. Nakupovalni vozièki so mnogokrat opremljeni z oglasno površino za zamenljive oglase. Uporabimo jih za posredovanje sporoèil o sistemu loèenega zbiranja odpadkov ali za splošne informacije o njihovi problematiki. Pri tem se moramo dogovoriti z lastnikom nakupovalnega centra, ali je takšno oglaševanje zanje sprejemljivo, saj ni nujno, da je tovrsten oglaševalski prostor namenjen zunanjim uporabnikom. Hkrati moramo upoštevati tudi dejstvo, da je osnovni smoter nakupovalnih središè "nakupovanje", ki je velikokrat prvi korak v nastajanju odpadkov (zaradi odveène embalaže, nepovratnih steklenic ali plastenk ...) in bi bilo oglaševanje v smeri uporabe povratne embalaže za lastnika nesprejemljivo. To pomanjkljivost pa lahko izkoristimo za vzpostavitev tesnejše povezave z lastniki, saj predpisi o ravnanju z odpadno embalažo predpisujejo, da so jo trgovci dolžni prevzemati, èe je kupljena pri njih. Na ta naèin jih lahko spodbudimo, da priènejo uvajati razliène ukrepe za uvajanje takšne embalaže, ki jo je možno ponovno predelati ali uporabiti. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 63 Gotovo je najpomembnejši dejavnik odloèitve za tovrstno oglaševanje cena oglasnega prostora - pozanimajte se, ali bi bilo mogoèe sodelovanje s trgovcem oziroma lastnikom. 6.10 Košara - okolju prijazno nakupovanje Nakupovanje blaga je prvi korak k nastajanju odpadkov: z izbiro blaga odloèamo o tem, kolikšne kolièine odpadkov bodo po uporabi blaga nastale. Problematièna je predvsem odveèna in za predelavo težje- ali neuporabna embalaža. S promocijo uporabe lastne nakupovalne košare dosežemo pozitivne stranske rezultate. Uporaba lastne košare za prenašanje kupljenega blaga namreè identificira kupca, ki je pripravljen spremeniti svoj življenjski slog. K akciji za promocijo uporabe nakupovalne košare lahko pritegnemo proizvajalce, trgovce in kupce. V sodelovanju s trgovci pripravimo promocijsko orodje: plakat, ki opozarja na možnosti, ki jih ponuja uporaba košare, in zloženko o razlogih za izvedbo akcije. V nakupovalnih centrih in trgovinah omogoèimo kupcem nakup nakupovalnih košar pod okriljem akcije. S trgovci izvedemo izobraževanje za zaposlene v njihovih trgovinah, kako naj predstavijo vsebino akcije zainteresiranim kupcem in kako naj nanjo opozorijo tiste, ki še zmeraj nakupujejo brez košare. Vzporedno z akcijo izvedemo anketo med kupci, kako jo razumejo in sprejemajo. Anketo uporabimo še za zapisovanje zamisli kupcev, kaj bi lahko storili v prihodnje na podroèju obvešèanja kupcev glede trajnostnega ravnanja z odpadki. Pri oblikovanju akcije uporabimo celovito grafièno podobo lokalnega sistema gospodarjenja z odpadki. Uporabimo jasen in razloèen slogan, na primer "S košaro na nabavo". 64 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 6.11 Lokalna borza rabljenih predmetov Kosovni odpadki sestavljajo precejšen odstotek komunalnih odpadkov. Dosedanja praksa se omejuje pretežno na terminsko doloèene akcije zbiranja kosovnih odpadkov ali na postavitev tako imenovanih "zelenih kesonov". Vendar bi se mnoge (iz)rabljene predmete dalo ponovno uporabiti, predelati ali obnoviti, èe bi se le našel interesent za prevzem. Za potrebe posredovanja informacij o uporabnih predmetih organiziramo lokalno borzo rabljenih predmetov. V ta namen izdelamo oglas, ki ga objavimo v lokalnem èasopisu. Del oglasa uporabimo za posredovanje sporoèila o namenu akcije z uèinkovitim sloganom "Malo je za v staro šaro"! Pri oblikovanju akcije upoštevajte naslednje nasvete: ž doloèite datume za redno objavljanje oglasa v lokalnem èasopisu; ž poskrbite za pravoèasno obvešèanje o akciji zbiranja oglasov; ž objavite številko telefona ali internetne strani za oddajanje oglasov; ž doloèite kriterije za objavo oglasa (ni vsak predmet za ponovno uporabo); ž poskrbite za spremljanje odzivnosti na oglase s pomoèjo povratnih klicev ponudnikom. Pri izvedbi borze je potrebno poskrbeti za to, da ne ponujamo neuporabnih predmetov. Pri sprejemanju oglasa zato uporabite kontrolni vprašanji: "Ali bi vi ponujeni predmet še lahko uporabljali? Ali se da ponujeni predmet še uporabljati?" To je pomembno zaradi uèinka, ki ga ima kakovost ponujenih predmetov na sprejemljivost borze. Ljudski glas ima paè svojo moè - èe je ponudba nekakovostna, se to zelo hitro razve. Takšna akcija je lahko uvod v postavitev delavnice za obnavljanje in predelavo rabljenih predmetov, ki bi drugaèe konèali na odlagališèu. Zamisel bi bilo mogoèe razviti v sodelovanju s programi javnih del ali programov samozaposlovanja. 6.12 Uporaba lastnega èasopisa V mnogih regijah in obèinah je medijski prostor zapolnjen z najrazliènejšimi èasopisi, revijami, radijskimi oddajami in lokalno televizijo, toda medijski prostor ni zapolnjen enakomerno. Zato je možno, da si komunalno podjetje ali lokalna skupnost organizirata poseben obèasnik ali meseènik, s katerim lokalnemu prebivalstvu posredujeta razlièna obvestila in sporoèila o sistemu gospodarjenja z odpadki. Meseènik oblikujemo v velikosti A4 in z najveè osmimi stranmi (dvojni preganjeni A3 format). Uporabimo najmanj dve barvi (na primer temno modro in zeleno). Meseènik razdelimo po vseh gospodinjstvih, vkljuèenih v sistem gospodarjenja z odpadki. V vsebino meseènika vkljuèimo naslednje teme: ž uvodna tema (o posamiènih elementih sistema gospodarjenja z odpadki); ž kompostiranje na vrtu; Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 65 ž otroški kotièek; ž nasveti za zmanjševanje in prepreèevanje odpadkov v gospodinjstvu; ž lokalna podjetja in okolje; ž termini odvozov; ž napovednik dogodkov v lokalni skupnosti na temo okolja itd. Meseènik uporabimo za oglaševanje lokalnih podjetij, s èimer znižamo produkcijske stroške èasopisa. 6.13 Popoldanski svetovalec za kompostiranje V mnogih gospodinjstvih že danes lastne biološke odpadke kompostirajo in imajo s tem precej izkušenj, saj je v Sloveniji vrtièkarstvo zelo razširjeno. Za pridobivanje kakovostnega komposta potrebujemo doloèeno znanje in vešèine. Lokalno komunalno podjetje k sodelovanju v delovno skupino za kompostiranje povabi posameznike, ki so to že poèeli. Namen delovne skupine je pripraviti svetovalni program za gospodinjstva, izobraževanje praktikov za svetovalce ter izmenjava izkušenj in informacij med svetovalci. S svetovalci se lahko sklene tudi pogodba o delu. Zainteresirane povabimo k sodelovanju z oglasom ali z vabilom okoljevarstvenim društvom. Svetovalce izobrazimo pri : ž temeljnih znanjih kompostiranja; ž uporabah komposta; ž vsebnosti in uporabnosti hranljivih snovi; ž drugih vprašanjih gospodarjenja z odpadki (mesto kompostiranja v sistemu, prednosti); ž svetovalnih vešèinah; ž ravnanju v konfliktnih situacijah; ž poroèanju; ž pripravi zanimivih informacij za izmenjavo. Delovna skupina se redno (vsaj enkrat meseèno) sestaja zaradi izmenjave izkušenj in informacij. Svetovalci so pomembno orodje za izboljšanje javne podobe podjetja in za doseganje posamiènih ciljnih javnosti. Hkrati prispevajo k razširjanju informacij o pomembnosti sodelovanja posameznikov v sistemu gospodarjenja z odpadki. 6.14 Naj govori podoba Svetovalci se pri predstavljanju problematike in sistema gospodarjenja z odpadki velikokrat sreèajo z opisovanjem razliènih možnosti za loèeno zbiranje, prepreèevanje in zmanjševanje kolièin odpadkov v podjetjih ali gospodinjstvih. Pomembno vlogo pri posredovanju opisov odigrajo razlièni pripomoèki, n.pr. slike ali drugi grafièni prikazi uspešnih rešitev. 66 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Svetovalec se sreèuje z razliènimi tematikami, kot so : ž posredovanje osnovnih informacij o nastajanju, predelavi, odstranjevanju in odlaganju odpadkov; ž prikazovanje možnosti za izvajanje ukrepov loèenega zbiranja, zmanjševanja ali prepreèevanja odpadkov v podjetjih in javnih institucijah; ž vrste in naèela loèevanja odpadkov; ž obstojeèi sistem in ponudba storitev komunalnega podjetja. Pomembno pri uporabi slik ali grafiènih prikazov je, da z njimi dosežemo lažje razumevanje in hitrejše sprejemanje možnih rešitev s strani uporabnikov. Zato morajo biti uporabljene slike jasne, enostavne in po možnosti barvne. Pri oblikovanju gradiva moramo biti zelo pozorni na enoznaènost podob. Slabo razumljiv prikaz lahko privede do slabe rešitve, s èimer se sprejemljivost ukrepa in odzivnost uporabnikov lahko znižata. Zato gradivo še dodatno opremimo s krajšimi razlagami. Ponujene rešitve morajo biti izbrane iz prakse lastnega okolja. 6.15 Podatki o stanju odlagališèa Veliko prebivalcev si še nikoli ni ogledalo odlagališèa odpadkov, zato je njihova podoba ravnanja z odpadki omejena predvsem na odvoz. Posredovanje informacij o stanju, izgledu in kolièinah odpadkov na odlagališèu je akcija, s katero okrepimo odzivnost prebivalstva na potrebo po sodelovanju v sistemu loèenega zbiranja odpadkov. Informacijo posredujemo v obliki zloženke, v kateri objavimo: ž uvodni nagovor (župana); ž tehniène zanimivosti; ž tehnièno opremljenost odlagališèa; ž velikost odlagališèa (površina, volumen); ž ukrepe za varstvo okolja; ž vabilo k vodenemu ogledu (za posameznike in organizirane skupine, n. pr. šole) itd. S kakovostnimi informacijami o odlagališèu odpadkov se lahko izognemo veliko nepotrebnim vprašanjem v primeru njegove širitve. 6.16 Osebna izkaznica kompostarnika V podporo kompostiranju na lastnem vrtu pripravimo akcijo preverjanja kakovosti komposta. Vsakemu udeležencu se izda osebna izkaznica doma pripravljenega komposta. Komunalno podjetje se v ta namen poveže s primernim laboratorijem ali podjetjem za izvajanje kemiènih analiz. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 67 Akcija poteka enkrat letno. Udeleženci na zbirnih mestih v analizo predajo vzorec komposta. V laboratoriju se preveri vsebnost fosfatov in kalija ter pH-vrednosti. Pridobljene vrednosti se primerjajo s potrebnimi vrednostmi za posamezne vrste tal. Vrednosti se zapišejo v osebno izkaznico komposta. Akcija se izvaja na zaèetku sezone vrtnih del (marec, april), analiza pa se za udeležence izvede brezplaèno. Na zaèetku izvajanja akcije komunalno podjetje v sodelovanju z laboratorijem izdela analize tal na vrtovih, kjer se kompost uporablja. Velikokrat se namreè izkaže, da je prst pregnojena in da so vsebnosti fosfatov in kalija previsoke (predvsem na zelenjavnih vrtovih). Pregnojena tla zavirajo rast rastlin in z vnašanjem komposta bi se situacija samo poslabšala. S poznavanjem dejanskih vrednosti tal in komposta uporabnik pridobi dodatne informacije za izboljšanje uèinkovitosti svojih ukrepov. Smoter akcije je, da uporabniki sistema loèenega zbiranja odpadkov priènejo uporabljati tudi posode za biološke odpadke. Vsak organski odpadek namreè ne prispeva neposredno h kakovosti pridobljenega komposta. Akcija prispeva k razumevanju ravnanja z biološkimi oziroma organsko razgradljivimi odpadki: del bioloških odpadkov je potrebno oddajati v posodo za organske odpadke. Tako zbrani odpadki se predelajo v lokalni kompostarni. Ta akcija je uporabna predvsem za tista obmoèja, kjer je uvedeno loèeno zbiranje organskih odpadkov. 6.17 Obvestila za otroke Otroci in mladostniki so zelo pomembna ciljna skupina. Izobraževanje in ozavešèanje otrok ima pomembno vlogo pri posredovanju sporoèil in prièakovanih ravnanj na temo gospodarjenja z odpadki, predvsem loèenega zbiranja odpadkov. Na voljo imamo razlièna orodja za izobraževanje otrok. Pobarvanke Pobarvanke so med otroki zelo popularne. Hkrati so tudi kakovostno orodje za posredovanje razliènih odpadkovnih tem in uèenje zanje. Najbolje je, èe se pobarvanka osredotoèi na eno samo temo. K pobarvanki dodamo še set barvnih svinènikov. Otroški èasopis Otroški èasopis pripravimo v velikosti stripa. Vanj vkljuèimo razliène teme s podroèja gospodarjenja z odpadki. Uporabimo lahko kviz, uganke, iskanje poti ali pobarvanke. Za potrebe èasopisa pripravimo nateèaj na temo "Odpadki v stripu". Izbrane kratke stripe objavimo. Èasopis pripravimo vsaj dvakrat letno (ob koncu prvega in zadnjega trimestra). Koledar Za pripravo koledarja organiziramo likovni nateèaj. Najboljše slike izberemo in jih uporabimo za pripravo koledarja. Sodelujoèe nagradimo. Nateèaj pripravimo vsako leto. Na koledarju oznaèimo pomembne dneve na temo varstva okolja (dan zemlje, dan mokrišè ...). 68 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Varovanje okolja in odpadki v šoli Vsak otrok uporablja šolski urnik. V mnogih šolah na zaèetku leta šolarji dobijo v uporabo celovit šolski urnik ali celo koledar z razporeditvijo naravoslovnih dni in drugih dogodkov, ki se dajo uporabiti za posredovanje razliènih sporoèil na temo ravnanja z odpadki. V nekaterih šolah staršem posredujejo tudi pedagoška sporoèila ali delovne naèrte. Komunalno podjetje ali lokalna skupnost lahko v sodelovanju s šolo te publikacije uporabita za posredovanje sporoèil na temo gospodarjenja z odpadki. Vsekakor se tovrstnih projektov lahko lotijo tudi šole in vrtci sami v sodelovanju z lokalno skupnostjo ali komunalnim podjetjem. Za sponzorstvo produkcije navedenih materialov zaprosimo lokalna podjetja in druge organizacije. 6.18 Razstavni material za vrtce in osnovne šole Za vzgojno - izobraževalne namene v vrtcih in osnovnih šolah pripravimo niz razstavnih plakatov na temo "Odpadki od zibelke do groba". Plakate pripravimo na naslednje tematike: ž vrste odpadkov; ž kako ravnati z odpadki; ž loèeno zbiranje odpadkov v naši lokalni skupnosti; ž kompostiranje; ž odlaganje odpadkov. Ker so plakati v prvi vrsti namenjeni otrokom, za vzgojitelje in uèitelje pripravimo spremno brošuro, v kateri podrobneje opišemo vsebino plakatov. Komunalno podjetje ali lokalna skupnost plakate ponudi šolam in vrtcem v uporabo. 6.19 Ravnanje z odpadki v centrih obšolskih dejavnosti Sistem centrov obšolskih dejavnosti (COŠD) je organiziran z namenom, da uèencem ponudi možnost aktivnega uèenja v naravi in za izvajanje razliènih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti. Za uèence organiziramo razliène dejavnosti, primerne njihovi starosti. Posode za odpadke (6-8 let) Otroci iz kartona izdelajo škatle in jih opremijo s pokrovi. Pokrove pobarvajo z razliènimi barvami (v skladu z namembnostjo, loèeno zbiranje odpadkov se izvaja z raznobarvnimi posodami ). V pokrovih napravijo primerne odprtine za odlaganje odpadkov : ž rdeèi pokrov - papir; ž modri pokrov - vse vrste plastike; ž beli pokrov - steklo; ž sivi ali rjavi pokrov - biološki odpadki; ž zeleni pokrov - za druge odpadke. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 69 Kot dodatek pripravijo še manjšo škatlo za izrabljene baterije. Škatle opremijo tudi s slikami odpadkov, ki vanje sodijo in jih namestijo v svoje bivalne ali uène prostore. Ob koncu bivanja v COŠD skupaj z vzgojitelji opravijo pregled zbranih odpadkov. Posode nato odnesejo s seboj v šolo. V dejavnosti COŠD vpletemo še dodatne okoljevarstvene vsebine na temo vode, alternativnih energij, varstva tal in varstva ogroženih živalskih vrst. 6.20 Dan poskusov Eksperimentiranje v šoli je gotovo lahko zabavno in zanimivo delo, s katerim širimo izkustvena doživetja in bogatimo spoznanja na praktièni ravni. Poskuse povežemo z vsebinami sistema gospodarjenja z odpadki: prepreèevanjem, predelavo, odstranjevanjem in kompostiranjem odpadkov. Delo uèencev organiziramo v skupinah. Vsaka skupina predstavi rezultate. Uèenci razpravljajo o posledicah in uèinkih izvedenih dejavnosti. Poizkus 1 : Recikliranje Naredimo recikliran papir. Izdelava papirja je ena najstarejših dejavnosti in je precej enostavna. Potrebujemo nekaj enostavnih pripomoèkov.34 Na košèke raztrgamo èasopisni papir, ga odložimo v vedro in prelijemo z vrelo vodo. Zmes vode in papirja dobro zmešamo in premeèkamo. Nastalo zmes dodamo v mešalnik (uporabimo starejši mešalnik) in odlijemo vodo. Pripravimo si model - model naredimo iz dveh lesenih okvirjev - kalup in pokrov. Na kalup pritrdimo gosto mrežo. Zmes pretoèimo v veèjo in nizko posodo z vodo, vanjo položimo model in ga obrnemo tako, da del zmesi ostane v kalupu. Nanj položimo pokrov. Nato ga dvignemo, pustimo, da se odcedi in ga odložimo na sušenje. Na dodatni mizi pripravimo debelejšo podlago iz èasopisnega papirja in nanjo položimo kos viskoznega blaga. Model položimo nanj, ga pritisnemo in ga nato pridvignemo tako, da papir ostane na blagu. Na papir spet položimo blago in ta postopek ponovimo do 10-krat. Papir obtežimo in poèakamo, da voda izteèe. Blago loèimo tako, da na vsakem ostane en kos papirja, nato oba posušimo. Na koncu vsak kos blaga s papirjem prekrijemo še z enim kosom blaga in ga likamo, dokler se papir ne loèi od podlage. Uèenci naj svoj kos papirja odnesejo s seboj domov ali ga z razstavo predstavijo drugim razredom. Poizkus 2 : Prepreèevanje Odveèna embalaža? Ne, hvala! Uèenci v šolski kuhinji preverijo, kakšne vrste odpadkov nastajajo in med njimi identificirajo vrste odpadne embalaže. Odpadno embalažo stehtajo in ocenijo, koliko je nastane na teden in na mesec. Doloèijo, katere vrste odpadne embalaže bi bilo mogoèe nadomestiti s ponovno uporabo. 70 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Na koncu doloèijo ukrepe za prepreèevanje nastajanja odpadne embalaže in rezultate ter ukrepe predstavijo na razstavi v šolski avli. Rezultate in predloge ukrepov predstavijo šolskemu parlamentu in vodstvu šole v sprejetje. Poizkus 3 : Prepreèevanje Nepovratna embalaža - plastenke. Uèenci zberejo razliène vrste odvrženih plastenk na šoli. Izraèunajo, koliko plastenk prihranimo, èe uporabljamo povratne steklenice, ki se jih povpreèno polni 35-krat. Na podlagi ugotovitev v šolski avli pripravijo razstavo, na kateri prikažejo steklenico in število prihranjenih plastenk. Poizkus 4 : Odstranjevanje Odlagališèe in voda. Daljšo cev (približno : dolžina 1 meter, premer 10 cm) z zaprtim dnom napolnimo z odpadki iz šolskega zabojnika za mešane odpadke. Pazimo, da med njimi ni stekla ali odpadkov, v katerih bi se lahko zadrževala voda. V pokonèno postavljeno cev poèasi vlijemo en liter èiste vode in zmes pustimo stati 15 minut. V tem èasu uèitelj predstavi odlagališèe mešanih odpadkov. Nato pod cev postavimo stekleno posodo in predremo dno cevi: v stekleno posodo steèe umazana voda. S poskusom prikažemo nastajanje odpadne izcedne vode na odlagališèu odpadkov. Uèitelj uèence povpraša, na kakšen naèin lahko to prepreèimo. Poskusi so v prvi vrsti namenjeni delu v skupinah, lahko pa jih izvajamo tudi posamièno. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 71 6.21 Pregled vsebine koša za smeti Za doloèanje sestave (vrste in kolièine) odpadkov na šoli lahko uporabite dva razlièna pristopa. Prvi pristop je zanimiv za manjše povzroèitelje odpadkov, medtem ko je drugi uporaben predvsem za veèje institucije. S prvim pristopom zberemo, razvrstimo in stehtamo vse odpadke, ki nastanejo v enem dnevu. Z drugim pristopom pa zajamemo vzorce odpadkov, na primer 20 kilogramov iz vsakega zabojnika za odpadke pri instituciji. V kolikor izberete drugi pristop za analizo reprezentativnega vzorca odpadkov, morate biti gotovi, da je vaš vzorec dejansko reprezentativen. Kolièine in sestava odpadkov se namreè spreminja od dneva do dneva, od sezone do sezone, iz leta v leto. Prav tako na kolièine in sestavo odpadkov vplivajo razlièni dogodki v delovanju javne institucije (npr. praznovanje rojstnega dneva ali nabava nove opreme). Za pomoè pri doloèanju reprezentativnega vzorca se lahko obrnete na strokovnjake lokalne javne službe za ravnanje z odpadki. Za doloèitev dejanske sestave odpadkov je izredno pomembno, da so pridobljeni podatki natanèni. Podatke zapišite v zapisnik vzorèenja odpadkov. Pred analizo reprezentativnega vzorca odpadkov ali vseh odpadkov si morate pripaviti ustrezen prostor za izvedbo analize. Za manjše institucije je lahko uporabna že veèja delavnica. V kolikor so prièakovane kolièine veèje, lahko uporabite raven prostor, na primer parkirišèe na dvorišèu šole. Zaradi spremenljivih vremenskih razmer je priporoèljivo, da je prostor pokrit. Pri razvršèanju in tehtanju odpadkov ne pozabite na previdnostne in varnostne ukrepe za izvajalce. Vsi èlani delovne skupine, ki bodo sodelovali pri razvršèanju in tehtanju morajo uporabljati zašèitne rokavice, èevlje, oèala in delovni plašè. Prepreèite tudi eventualne stike med odpadki in hrano. Za razvršèanje boste potrebovali razliène posode oziroma zabojnike, za tehtanje pa zagotovite dovolj zmogljivo tehtnico. Ocenite, kako velike zabojnike potrebujete. Za vodenje zapisnika si pripravite vse potrebno (pisala, nalepke itd.). Tudi prva pomoè ne bo odveè. Predvidite èas, ki ga potrebujete za izvedbo razvršèanja in tehtanja. Pri tem upoštevajte število uèencev, ki se bodo udeležili doloèanja sestave odpadkov. Tabela 13: Prikaz pregleda odpadkov 1. Priènite z razvršèanjem odpadkov a. Zberite vzorec odpadkov za razvršèanje ali celodnevno kolièino odpadkov ali reprezentativne vzorce. b. Stehtajte prazne zabojnike za sortirane vrste odpadkov in težo zapišite na nalepko na vsakem zabojniku. c. Razvrstite vzorec odpadkov na glavne sestavine (papir, plastiko, steklo, kovine, biorazgradljive odpadke in ostalo). d. Èe je potrebno, razvrstite posamièno sestavino v podkategorije (na primer steklo - rjavo, zeleno, belo in drugo). 72 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov e. Razvršèene odpadke spravite v loèene in oznaèene zabojnike. 2. Izraèunajte neto težo sestavin a. Stehtajte vsakega od napolnjenih zabojnikov in odštejte težo zabojnika (iz 1. b), da dobite neto težo. Neto težo sestavine zapišite v obrazec za razvršèanje odpadkov (ORO, glej spodaj). V kolikor se niste odloèili za razvšèanje odpadkov na podkategorije, nadaljujte s korakom 2.c. b. V kolikor ste se odloèili za razvršèanje sestavin na podkategorije, stehtajte njihovo neto težo in jo zapišite v obrazec za razvršèanje odpadkov. c. Seštejte vse neto teže posamiènih sestavin odpadkov in dobili boste neto skupno težo odpadkov. Rezultat zapišite v obrazec za razvršèanje odpadkov. 3. Izraèunajte odstotek od skupne teže vzorca a. Uporabite spodnjo formulo in zapisane rezultate tehtanja za izraèun odstotkov za posamièno sestavino od skupne neto teže odpadkov. Ponovite izraèun za vsako od sestavin in rezultat zapišite v obrazec za razvršèanje odpadkov. V kolikor ste se odloèili za razvršèanje sestavin na podkategorije, lahko izraèunate odstotek tudi zanje. % ÷ ×100 = Neto te ža sestavine Skupna teža vzorca Odstotek skupne od te že vzorca b. Uporabite pridobljene podatke o odstotkih posamezne sestavine v skupni teži odpadkov za izdelavo grafiènega prikaza za lažjo primerjavo vrednosti razliènih sestavin odpadkov. 4. Izraèunajte težo proizvedenih odpadkov v enem letu a. V kolikor ste stehtali kolièino proizvedenih odpadkov v enem dnevu, lahko z uporabo spodnje formule izraèunate letno kolièino proizvedenih odpadkov: × = Neto te ža sestavine Število delovnih dni Teža letno proizveden odpadkov ih b. V kolikor ste razvršèali reprezentativni vzorec, najprej stehtajte ali ocenite celotno težo odpadkov, proizvedenih ta dan. Izraèunajte letno kolièino proizvedenih odpadkov za vsako od sestavin z uporabo naslednjih formul: ÷ = Skupna te ža posamiène Skupna te ža vzorca Multiplika tor sestavine / dnevno (vse sestavine) × × = te Neto ža sestavine Multiplikator Število delovnih dni Teža letno proizveden ih odpadkov c. Ponovite izraèun za vsako posamièno sestavino in jo zapišite v obrazec za razvršèanje odpadkov v stolpec s podatki o teži letno proizvedenih odpadkov. V kolikor ste se odloèili za razvršèanje sestavin na podkategorije, lahko izraèunate težo tudi zanje. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 73 6.22 "Odpadkovni rally" Uèenci se uèijo tudi skozi igro. Z igrico "Odpadkovni rally" uèence uèimo razlikovanja med reciklabilnimi odpadki in ravnanju z njimi. Igro povežemo z dnevom poskusov na temo odpadkov. Udeleženci igre morajo premagati razliène stopnje, ki odgovarjajo sistemu gospodarjenja z odpadki: ž prepreèevanje nastajanja odpadkov, ž zmanjševanje kolièin odpadkov, ž predelava odpadkov, ž recikliranje, ž kompostiranje, ž loèeno zbiranje odpadkov, ž odstranjevanje odpadkov. Za izvedbo igre potrebujemo košaro reciklabilnih materialov, sestavljivi leseni kompostarnik, prazne plastenke ali ploèevinke itd. 1. stopnja: Boj zoper smetišènega zmaja Na poti do naslednje stopnje uèenci premagajo "smetišènega zmaja", ki jim prepreèuje pot k ekološkemu otoku. 2. stopnja: Prepreèevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov Na mizi pripravimo izbor razliènih izdelkov. Uèenci jih morajo razdeliti na okolju prijazne in neprijazne. 3. stopnja: Recikliranje papirja Otroci odgovarjajo na tematska vprašanja recikliranja papirja. 4. stopnja: Gora iz ploèevink Otroci sestavijo stolp iz ploèevink. Merimo èas, ki ga za to potrebujejo. Odgovarjajo na vprašanja o uporabi povratne embalaže. 5. stopnja: Loèeno zbiranje Na tablo narišemo razliène vrste odpadkov. Pod njimi narišemo posode za loèeno zbiranje odpadkov. Otroci morajo povezati posamezne vrste odpadkov s pravilno posodo. To lahko storijo tako, da med njimi vleèejo barvne vrvice (barve odgovarjajo barvi posamezne posode za odpadke). 6. stopnja: Kompostiranje Otroci morajo sestaviti leseni kompostarnik. Odgovarjajo na vprašanja, katere odpadke lahko kompostiramo. 7. stopnja: Zadnja postaja - odlagališèe Na tabli pripravimo shemo prereza odlagališèa: uèenci na listke napišejo imena za posamezne dele odlagališèa in jih nalepijo na shemo. 74 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Ta igra je primerna predvsem za tiste šole, ki so že napredovale na podroèju okoljske vzgoje ali pa sodelujejo v projektu "Eko šola kot naèin življenja". Igro lahko prilagodite znanju uèencev. 6.23 Ogled odlagališèa odpadkov V Sloveniji imamo veè kot 50 odlagališè odpadkov in sedaj že nekaj centrov za ravnanje z odpadki (s sortirnicami in kompostarnami). Ogled odlagališèa ali centra je zelo dobra priložnost za prikaz sistema ravnanja z odpadki in izobraževanje uèencev o trajnostnih naèinih gospodarjenja z odpadki. V sodelovanju s komunalnim podjetjem ali upravljalcem odlagališèa ali centrom za ravnanje z odpadki pripravimo program ogleda odlagališèa. Pri oblikovanju vsebine pazimo, da imamo za vsako ravnanje (sortiranje, razgradnja, kompostiranje ...) na voljo kompetentnega sogovornika, ki v najveè 10 minutah predstavi smoter tega ravnanja. Program ogleda pripravimo za vse razrede. Komunalno podjetje ali upravljalec lahko pripravita poseben predstavitveni material, ki ga uporabijo uèitelji in z njim uèence pripravijo na ogled. 6.24 Varstvo okolja na pokopališèu Tudi na pokopališèih nastajajo velike kolièine odpadkov - predvsem bioloških in plastiènih (sveèe). Problem teh odpadkov je, da so mnogokrat onesnaženi in organsko pomešani (s PVC prevleèeno žico in stiropornimi podstavki, ki jih uporabljajo pri izdelavi vencev...). Takšnih odpadkov ni možno kompostirati. Kaj lahko storimo? V kraju Oberaurach v Nemèiji so se problema lotili na izvoru, v cvetlièarnah in vrtnarijah. V sodelovanju s komunalnim podjetjem (upravljalcem kompostarne), so cvetlièarji in vrtnarji pripravili prostovoljni sporazum o prepreèitvi nastajanja neèistoè. V sporazumu so natanèno navedeni materiali, ki jih cvetlièarji in vrtnarji pri pripravi vencev in drugih aranžmajev ne bodo uporabljali (predvsem plastiènih ali plastificiranih materialov). V zelo kratkem èasu so dosegli, da so biološki odpadki na vseh šestih lokalnih pokopališèih èisti in uporabni za kompostiranje. Na ta naèin so prepreèili nastanek 37 ton odpadkov, kolikor so jih sicer letno odložili na odlagališèu in s tem prihranili veè kot 6.000 ž. 6.25 Odpadki v javnih institucijah V upravi, obèinskih organih, šolah, vrtcih, zdravstvenih ustanovah in drugih javnih institucijah nastajajo razliène vrste odpadkov. Za koristne ali uporabne reèi moramo najprej plaèati in na koncu, ko se koristna ali uporabna stvar spremeni v odpadek, v nekoristno, neuporabno, odveèno stvar - moramo za njeno odstranitev (npr. odvoz na deponijo) ponovno plaèati. Javne institucije pa so vse uporabnice javnih finanènih sredstev. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 75 Program loèenega zbiranja odpadkov v javnih institucijah Z loèenim zbiranjem odpadkov v javnih institucijah izpolnjujemo zahteve mnogih dokumentov, sprejetih na nacionalni ravni (nacionalni program varstva okolja, strateške usmeritve ravnanja z odpadki ...). Z zmanjševanjem kolièin teh odpadkov se bodo posledièno zniževali tudi stroški njihovega odstranjevanja. Prepreèevanje nastajanja odpadkov Èe smo v programu loèenega zbiranja odpadkov ocenili nastajanje in odstranjevanje razliènih vrst odpadkov, v primeru programa za zmanjševanje kolièin odpadkov na izvoru predpostavljamo možnosti za prepreèevanje nepotrebnega spreminjanja doloèenih predmetov ali snovi v odpadke. Program zmanjševanja kolièin odpadkov na izvoru posega v ocenjevanje ravnanje posameznika (ali institucije). Z njim ocenjuje njegovo "odpadkotvornost" ter identificira alternativne postopke, s katerimi zmanjšamo možnost nastajanja odpadkov. Zelena nabava Naslednji korak je logièen: teži k programu za prepreèevanje nastajanja odpadkov, ki se zaène že v samem procesu naèrtovanja materialov, ki jih javna institucija potrebuje pri svojem vsakdanjem delu. Zamislimo si nabavo materialov ob upoštevanju naslednjih vprašanj ali kriterijev: ž Ali proizvod vsebuje reciklirane materiale ? ž Kakšna je njegova energetska uèinkovitost ? ž Ali vsebuje nevarne snovi, ki povzroèajo doloèene negativne okoljske uèinke, n. pr. ozonu škodljive snovi ? ž Ali ima proizvajalec vzpostavljen sistem za ponovno prevzemanje izrabljenih proizvodov (npr. izrabljenih tonerjev za laserske tiskalnike) v reciklažo ali ponovno uporabo? Ta in še mnoga druga vprašanja je potrebno operacionalizirati v sistemu odloèanja o nabavi potrebnega materiala. Naroènik (javna institucija) lahko v fazi javnega naroèila: ž V tehniènih specifikacijah razpisne dokumentacije zahteva doloèene podatke o procesih in proizvodnih metodah, v kolikor lahko na ta naèin doloèi lastnosti proizvoda ali kakovosti storitve. To velja tako za tiste metode, ki fizièno doloèajo konèni proizvod (na primer vsebnost nevarnih snovi) kot tudi za tiste, ki doloèajo samo naravo konènega proizvoda (na primer organsko pridelana hrana ali pohištvo iz trajnostno pridelanega lesa). ž Zahteva doloèen material ali doloèi, kateri materiali ne smejo biti uporabljeni. ž Doloèi razliène inaèice ponujenega blaga (za tehtanje finanène in okoljske dimenzije ponujenega blaga in storitev). 76 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov ž Uporabi kriterije, uporabljene za podelitev okoljskega znaka (vendar v javnem naroèilu ne sme doloèiti, da bo kupil samo takšen proizvod, ki ima doloèen okoljski znak). V fazi izbora ponudnika: ž Zahteva dokazila o tehniènih zmožnostih ponudnika za zagotovitev kakovostne storitve ali proizvoda in med ta dokazila vkljuèi tudi certifikate o okoljskem upravljanju (ISO 14000, EMAS). ž Upošteva stroške, ki bodo nastopili med samo rabo proizvoda (na primer stroški odstranjevanja odpadkov). V fazi priprave pogodbe : ž V sklenjeni pogodbi zahteva doloèeno obliko transporta blaga kot tudi obliko transportiranega blaga (na primer koncentrirana èistila, blago brez odveène embalaže). Vse zgoraj omenjene toèke kažejo na to, da je ozelenitev javnih naroèil oziroma javne nabave že danes pravno možna. Prièakovani rezultati gospodarjenja z odpadki v javnih institucijah Z uspešnim izvajanjem programa je možno doseèi: ž zmanjšanje kolièin odpadkov na izvoru; ž kakovosten vir reciklabilnih materialov; ž prihranek deponijskega prostora; ž veèjo prijaznost javnih institucij do okolja; ž uèinkovitejšo porabo javnih sredstev; ž povišano stopnjo ozavešèenosti obèanov; ž veèjo ter kakovostnejšo odzivnost javnosti na probleme ravnanja z odpadki. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 77 Tabela 14: Primer priprave in izvedbe loèenega zbiranja odpadkov v javni instituciji Prièetek ali zagon projekta ž Zagotovitev organizacijske podpore - podpora upraviteljev ali vodij (top-down), sodelovanje zaposlenih (bottom-up) ž Oblikovanje programske delovne skupine ž Doloèitev vodje delovne skupine ž Priprava temeljne strateške izjave ž Obvešèanje, vkljuèevanje, motiviranje Naloge delovne skupine ž Priprava programa ž Doloèitev vrst odpadkov v javni ustanovi ž Ocena kolièin odpadkov v javni ustanovi ž Postavitev prièakovanih dosežkov ž Priprava programa izobraževanja zaposlenih ž Doloèitev naèinov loèenega zbiranja odpadkov ž Razdelitev nalog ž Doloèitev urnika ž Doloèitev metode za spremljanje napredovanja ž Komunikacijska strategija za informiranje zaposlenih in managementa ž Dodelava temeljne strateške izjave Izvajanje programa ž Vzdrževanje podpore uprave ž Vkljuèitev programa v rutinski obrazec institucije ž Motiviranje in izobraževanje zaposlenih Spremljanje in ocenjevanje programa 6.26 Kompostna pot Komunalno podjetje ali lokalna skupnost, v kateri se loèeno zbirajo odpadki, mora spodbujati uporabnike k lastnemu kompostiranju. V mnogih krajih komunalna podjetja uporabnikom ponujajo razliène vrste kompostarnikov. Komunalno podjetje pripravi "kompostno pot" na obmoèju zbirnega centra ali odlagališèa. Na kompostni poti so predstavljene razliène vrste kompostarnikov, v katerih se dejansko pripravlja kompost, tako da se obiskovalcem lahko pokažejo razlièni pristopi in metode priprave komposta na lastnem vrtu. Za svetovanje prebivalcem se izobrazi osebje, ki dela na zbirnem centru ali odlagališèu. Za potrebe obiskovalcev pripravimo posebno brošuro o kompostiranju. 78 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Za vzdrževanje kompostarnikov se lahko dogovorimo s katero od strokovnih srednjih šol ali katerim od lokalnih vrtnarjev. Pripravimo program obiskov in svetovalnih ur ter možnosti objavimo v lokalnih medijih. Namen akcije je spodbujati lastno kompostiranje na vrtovih, s èimer zmanjšujemo kolièine organskih odpadkov v mešanih odpadkih, namenjenih odlaganju. 6.27 Novi ekološki otok Postavitev novega ekološkega otoka (ali zbiralnika odpadkov) mora biti v vsaki lokalni skupnosti poseben dogodek, h kateremu je potrebno povabiti vse njegove potencialne uporabnike. Ob uvajanju sistema loèenega zbiranja odpadkov moramo zagotoviti celovito obvešèanje in izobraževanje uporabnikov, da so pripravljeni na sodelovanje. Pojasniti je potrebno tudi naèin odvažanja loèeno zbranih odpadkov iz ekoloških otokov. Pogosto komunalna podjetja uporabljajo tovornjake s pregrado, ki jim omogoèa odvoz odpadkov s èim nižjimi stroški, vendar pa uporaba takšnih tovornjakov lahko daje napaèen vtis, da se loèeno zbrani odpadki na tovornjaku spet pomešajo. 6.28 Povprašajmo uporabnike Za ugotavljanje javne podobe sistema gospodarjenja z odpadki in stopnjo informiranosti pripravimo poseben anketni vprašalnik z naslednjo vsebino: ž Ali imate vtis, da v lokalni skupnosti deluje (obstaja) celovit sistem gospodarjenja z odpadki? ž Kako v lokalni skupnosti gospodarimo z odpadki? ž Iz katerih virov pridobivate informacije o sistemu gospodarjenja z odpadki ( spisek )? ž Kako ocenjujete informacijska gradiva lokalne skupnosti ali komunalnega podjetja v zvezi z gospodarjenjem z odpadki (glede na obliko, vsebino, teme ...) ? ž Na kakšen naèin bi po vašem mnenju lahko izboljšali sistem gospodarjenja z odpadki? ž Kako bi lahko izboljšali informiranje in izobraževanje? Vprašalnik posredujemo vsem gospodinjstvom v izbranih lokalnih skupnostih in jih naprosimo, da nam jih posredujejo po pošti ali jih predajo delavcem pri prevzemanju njihovih odpadkov. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 79 Vrnjene izpolnjene vprašalnike statistièno obdelamo in interpretiramo dobljene rezultate. Na podlagi tako zbrani podatkov pripravimo dodatne ukrepe obvešèanja in izobraževanja uporabnikov sistema gospodarjenja z odpadki. 6.29 Prepreèevanje nastajanja odpadkov Prepreèevanje nastajanja odpadkov zahteva celovito in dolgotrajno kampanjo, v kateri uporabimo razlièna orodja. Kampanja za prepreèevanje odpadkov namreè meri na spreminjanje vedenjskih navad in porabniških vzorcev uporabnikov sistema gospodarjenja z odpadki. Prav tako zahteva sodelovanje razliènih akterjev - svetovalcev iz komunalnega podjetja, lokalnih skupnosti, nakupovalnih centrov, uèiteljev in vzgojiteljev. Ker so možnosti za prepreèevanja nastajanja odpadkov zelo razliène, se osredotoèimo predvsem na problematiko (odpadne) embalaže. V Sloveniji se sistem loèenega zbiranja odpadkov uvaja predvsem za zbiranje "drobne" odpadne embalaže, ki nastaja v gospodinjstvih. Za posredovanje sporoèila o nujnosti prepreèevanja nastajanja odpadne embalaže predvidimo tri nivoje: ž splošno o embalaži (odveèni, odpadni); ž embalaža v šoli; ž sobota brez embalaže. Program kampanje razvijemo v sodelovanju z akterji. Izvedbo kampanje prilagodimo glede na izkazan interes (predvsem nakupovalnih centrov in šol) za sodelovanje. 6.30 Zbirni center Izgradnja zbirnih centrov se v Sloveniji marsikje zatika, kar kaže na nizko prepoznavnost in negativno vrednotenje javne podobe (ravnanja in gospodarjenja z odpadki, komunalnega podjetja ali lokalne samouprave na podroèju odpadkov). Zato je potrebno poskrbeti za prepoznavnost zbirnih centrov, kakor tudi zagotoviti odzivnost potencialnih uporabnikov. Za izobraževanje in obvešèanje uporabnikov uporabimo razlièna informacijska orodja: predvsem zloženke in informacijske brošure (na primer "ABC predelave odpadkov" ali "Uporabljam zbirni center - prepreèujem divje odlaganje smeti" in podobno). Sporoèilo gradiva mora vsebovati: ž namen in smoter izgradnje zbirnih centrov; ž opis zbirnih centrov; ž ponudbo in storitve na zbirnem centru; ž cenik in predvideni odpiralni èas. Za posredovanje in senzibiliziranje uporabnikov lahko pripravimo tudi plakatno akcijo, s katero posredujemo povezavo z vsebino zloženk in drugega informacijskega gradiva. Kampanjo povežemo s svetovalnim centrom ali zelenim telefonom za posredovanje dodatnih informacij. 80 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 6.31 Obmoèje brez ploèevink V mnogih državah se velikokrat odvijajo razliène akcije, s katerimi se opozarja in prakticira odrekanje posameznim danostim "potrošniške družbe". Tako se v velikem številu evropskih in slovenskih mest organizira dan brez avtomobila. Na podroèju gospodarjenja z odpadki lahko kot uvod v razglasitev "Obmoèja brez ploèevinke" ali "Obmoèja brez plastenk" pripravimo akcijo z naslovom "Dan brez ploèevinke" ali "Dan brez plastenk". Tovrstna akcija je zanimiva predvsem za otroke in mladostnike, ki so veliki uporabniki obojega. Akcijo pripravimo z namenom, da tej ciljni javnosti posredujemo vsebine o nastajanju odpadkov in možnostih za njihovo prepreèevanje. Vsebino akcije povežemo z možnostmi loèenega zbiranja odpadkov. Z akcijo uporabnike sistema izobražujemo glede prepreèevanja, zmanjševanja in loèevanja odpadkov. Cilj razglasitve "Obmoèja brez ploèevink", na primer na šoli, je senzibilizirati uporabnike - otroke in mladostnike - in okrepiti obèutek odgovornosti posameznika za lastna dejanja : izbira blaga je izbira glede ustvarjanja ali prepreèitve odpadkov. Za promocijo akcije pripravimo informacijsko gradivo za mentorje in šolske skupnosti ter jim ponudimo sodelovanje pri oblikovanju njihovega programa. 6.32 S sliko nad odpadke Slika nadomesti tisoè besed - predvsem pri tistih uporabnikih, ki so bolj dovzetni z sprejemanje sporoèil v obliki podobe. Ljudje namreè na razliène naèine sprejemamo in obdelujemo sprejeta sporoèila, kar moramo upoštevati pri oblikovanju sporoèila. Uporaba podobe za namen obvešèanja in izobraževanja uporabnikov sistema gospodarjenja z odpadki je skoraj neomejena. V Sloveniji le redko - èe sploh - uporabljamo plakate za posredovanje sporoèil o problematiki odpadkov. Plakati uèinkujejo predvsem s podobo in jih ne smemo "preobremeniti" s tekstom. Podobe na plakatu oblikujemo predvsem tako, da posredujejo pozitivno sporoèilo o razliènih vsebinah gospodarjenja z odpadki - prepreèevanje, zmanjševanje, loèevanje in kompostiranje odpadkov. Za izdelavo plakata najamemo specializirano agencijo. Pri tem pazimo na to, da je mogoèe podobo na plakatu uporabiti tudi v drugih oblikah (na primer na manjšem letaku, kjer zadnjo stran dopolnimo s podrobnejšo informacijo). Prièakovani stroški: ž priprava plakata; ž tisk plakatov; ž najem prostora za plakatiranje. V mnogih lokalnih skupnostih javna podjetja, v sestavi katerih delujejo tudi komunalna podjetja, upravljajo s prostorom za plakatiranje, s èimer lahko bistveno znižamo prièakovane stroške. Plakate lahko ponudimo tudi javnim institucijam in ustanovam ( šolam, zdravstvenim domovom ...) ter nakupovalnim centrom in trgovinam. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 81 6.33 Kratka sporoèila Raznolikost lokalnih radijskih postaj bogati podobo medijske pokrajine. Lokalna radijska postaja ponuja zanimive možnosti za posredovanje razliènih sporoèil ciljnim javnostim na temo gospodarjenja z odpadki. Uporabimo lahko: ž kratke oglase, ž kontaktne oddaje, ž glasbene oddaje, ž reportaže, ž okoljska poroèila, ž kratka sporoèila (radijci jih imenujejo "jingle") itd. Pri oblikovanju sporoèil pazimo, katera ciljna populacija posluša doloèeno oddajo. Temu primerno oblikujemo vsebino sporoèila. Kontaktne oddaje posvetimo razliènim temam ravnanja z odpadki, na primer kako kompostirati na lastnem vrtu. Oddajo pripravimo z radijskim novinarjem in gostom, strokovnjakom za kompostiranje, poslušalci lahko zastavljajo vprašanja ali ponujajo svoje rešitve in izkušnje. V glasbeni oddaji premore izkoristimo za razliène oglase na temo odpadkov. V reportaži predstavimo posamezne naèine predelovanja odpadkov (plastike, stekla, bioloških odpadkov) ter ukrepe, dosežke in delo lokalne skupnosti in komunalnega podjetja ali drugih akterjev sistema gospodarjenja z odpadki. Okoljska poroèila pripravimo v obliki tedenskih poroèil s stalnim terminom. V poroèila vkljuèimo najveè tri vsebine, ki naj ne presegajo štirih kratkih odstavkov. Kratka sporoèila so namenjena v prvi vrsti zapolnjevanju premorov in prehodov iz oddaje v oddajo. Koristni in uèinkoviti so lahko prav zaradi svoje kratkosti in jedrnatosti, ker si jih poslušalci lažje zapomnijo. 6.34 Zbirni center v naši skupnosti Novost v sistemu gospodarjenja odpadkov v Sloveniji so zbirni centri. Zbirni centri morajo biti urejeni za vsako naselje z veè kot 8.000 prebivalci, razen v primeru veèjih mest (nad 25.000 prebivalcev vsaj dva zbirna centra in v mestih nad 100.000 prebivalcev zbirno mesto na vsakih 80.000 prebivalcev). V zbirnih centrih se zagotovi odlaganje vseh vrst loèenih frakcij: ž papirja in lepenke vseh vrst in velikosti, vkljuèno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke; ž stekla vseh velikosti in oblik, vkljuèno s odpadno embalažo iz stekla; ž plastike, vkljuèno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov; 82 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov ž odpadkov iz kovin, vkljuèno z odpadno embalažo iz kovin; ž lesa, vkljuèno z odpadno embalažo iz lesa; ž oblaèil; ž tekstila; ž jedilnega olja in mašèob; ž barv, èrnila, lepil in smol, ki ne vsebujejo nevarnih snovi; ž detergentov, ki ne vsebujejo nevarnih snovi; ž baterij in akumulatorjev; ž elektriène in elektronske opreme, ki ne vsebuje nevarnih snovi ; ž kosovnih odpadkov. Namen izgradnje zbirnih centrov ni zgolj izpolnje- vanje predpisov. Komu- nalno podjetje ali lokalna skupnost morata zago- toviti, da prebivalci zbirne centre sprejmejo in jih priènejo uporabljati. Zbirni centri so namreè eden iz- med ukrepov zoper nasta- janje divjih odlagališè. Za ugotavljanje odzivnosti prebivalstva in njegove pripravljenosti na uporabo zbirnega centra pripravimo poseben vprašalnik. Pro- dukcija, distribucija in ob- delava vrnjenih vpra- šalnikov zahtevajo dolo- èene stroške, zato za zagotavljanje odziva prebivalcev akcijo podkrepimo z nagradno igro z žrebanjem ( na primer z nagradami, kot so potovanje z vlakom, kolo ali podobnim). Za distribucijo vprašalnikov uporabimo èakalnice in druge prostore v javnih institucijah, posebej koristna (in ciljno usmerjena) pa je distribucija s pomoèjo šolarjev. Z vprašalnikom ugotavljamo prepoznavnost, sprejemanje in pripravljenost na uporabo zbirnega centra. Del vprašalnika namenimo predlogom za izboljšave. Sam vprašalnik deluje informativno in izobraževalno, s èimer akcija že sama na sebi doseže boljšo prepoznavnost zbirnega centra med prebivalstvom. Kot podporo takšnim akcijam uporabimo dodatno oglaševanje v lokalnih medijih. Vsebina vprašalnika Poleg podatkov o izpolnjevalcu mora vprašalnik vsebovati naslednje vsebine: ž Ali poznate zbirne centre in njihove lokacije? ž Ali poznate njihov odpiralni èas? ž Katere odpadke lahko odložite na zbirnem centru? Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 83 Podamo razèlenjen spisek odpadkov, izpolnjevalec nato obkroži izbrane vrste. ž Kaj menite o recikliranju? Dodamo možne odgovore, na primer "recikliranje se ne izplaèa, saj tako in tako vse konèa na odlagališèu ali v sežigalnici", "recikliranje je prezapleteno" ali "z recikliranjem varèujemo naravne vire". K odgovorom dodamo lestvico vrednotenja, na primer "se zelo strinjam, se strinjam, delno, se ne strinjam, se sploh ne strinjam". ž Ali ste zadovoljni z zbirnim centrom? Dodamo trditve, kot so, "odpiralni èas je prekratek", "zbirni center je neatraktiven", "osebje je neprijazno", "zbirni center je predaleè" in podobno; dodamo tudi lestvico vrednotenja "soglašam" ali "ne soglašam". ž Kako pogosto prinašate odpadke na zbirni center? ž Katere vrste odpadkov najpogosteje prinašate na zbirni center? ž Ali uporabljate ekološki otok? ž Kako pogosto prinašate odpadke na ekološki otok? ž Ali ste dovolj obvešèeni o storitvah komunalnega podjetja? ž Z veseljem se bomo odzvali na vaš predlog za izboljšanje zbirnega centra. Vaš predlog:____ Na zaèetku akcije poskrbimo za njeno medijsko pokritost (tiskovna konferenca, gradiva za novinarje, kontaktne radijske oddaje in podobno). Vrnjene vprašalnike statistièno obdelamo in izvedemo vrednotenje in tolmaèenje dobljenih rezultatov. Na podlagi predlogov pripravimo ukrepe za njihovo uresnièitev. Izboljšanja predstavimo javnosti (lokalni èasopis, oglasi ...). 6.35 Kompostirajmo doma Spodbujanje kompostiranja na lastnem vrtu je sestavni del vsakega celovitega sistema gospodarjenja z odpadki. Še posebej to velja za Slovenijo, predvsem zaradi velikega deleža individualnih hiš in razpršene gradnje. V mnogih mestnih èetrtih, primestnih naseljih in na vasi je kompostiranje možno kot dejavnik zmanjševanja odloženih kolièin odpadkov. Za pripravo spodbujevalnih ukrepov za kompostiranje na domaèem vrtu uporabimo anketni vprašalnik. Namen vprašalnika je: ž vzpostavitev stika s prebivalci, ž doloèanje stopnje obvešèenosti o možnostih gospodarjenja z odpadki, ž pridobivanje informacij o (ne)pripravljenosti na kompostiranje, ž ugotavljanje potreb po svetovanju. K pripravi vprašalnika in programa anketiranja na domu povabimo študente komunikologije ali sociologije. Priprava vprašalnika in izvedba ankete ž Priprava in oblikovanje vprašalnika: 84 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov - doloèitev anketnega obmoèja, - doloèitev obsega raziskave, - priprava celovitega vprašalnika, - oblikovanje vprašalnika. ž Izvedba ankete na izbranem obmoèju; ž Vrednotenje rezultatov; ž Interpretacija rezultatov in priprava predstavitve rezultatov; ž Predstavitev rezultatov na izbranem obmoèju (v prostorih lokalne skupnosti); ž Predstavitev rezultatov lokalnim medijem; Med pripravo in izvajanjem akcije upoštevamo naslednje nasvete: ž Pri pripravi vprašalnika upoštevamo cilje, ki jih želimo z vprašalnikom doseèi; ž Vprašalnik oblikujemo z mislijo na možnosti posredovanja povratnih informacij; ž Izvajalec anketiranja mora biti usposobljen in izobražen na temo kompostiranja, saj med samim izvajanjem anketiranja dejansko že posreduje želeno sporoèilo - uporabnost in uèinkovitost kompostiranja na lastnem vrtu; ž Za izvedbo anketiranja predvidimo daljše èasovno obdobje zaradi razliène dosegljivosti gospodinjstev; ž Po izvedbi ankete, vrednotenju in tolmaèenju rezultatov poskrbimo za javno predstavitev rezultatov. Pridobljene rezultate moramo temeljito ovrednotiti in interpretirati, saj je od njih odvisna vsebina naših nadaljnjih ukrepov. 6.36 Kompostirajmo skupaj Ali si lahko zamislite, da stanovalci veèstanovanjske hiše ali bloka uporabljajo svoj kompostarnik? Pri nas? Težko, pa vendar. Veèstanovanjske zgradbe so poseben problem, ki se izraža kot nižje število sodelujoèih v sistemu loèenega zbiranja odpadkov, neèistoèe v posodah za loèeno zbiranje, veèje kolièine mešanih odpadkov in podobno. Projekt skupnega kompostiranja lahko spodbudi stanovalce k višji udeležbi v sistemu loèenega zbiranja in k veèjemu izloèanju reciklabilnih snovi (papirja, stekla, plastike, bioloških odpadkov ...) iz mešanih odpadkov na ekoloških otokih. Projekt spodbujanja skupnega kompostiranja je primeren predvsem za tiste soseske oziroma podroèja veèstanovanjskih zgradb, kjer imajo na razpolago prostor za kompostarnik (zelenice, nasade, parke ...). V projekt vkljuèimo še šole, domove za starostnike in vrtce. Projekt pripravimo v sodelovanju z upravniki zgradb in hišnimi sveti. Za potrebe projekta pripravimo poseben vprašalnik za upravnike zgradb in za predsednike hišnih svetov. Na podlagi odziva zainteresiranim posredujemo dodatno gradivo in jim ponudimo pomoè ali svetovanje. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 85 Vprašalnik uporabimo za ugotavljanje dodatnih potreb za obvešèanje in izobraževanje na temo kompostiranja ( katere biološke odpadke lahko kompostiramo in katere ne, ali se lastno kompostiranje "izplaèa" itd.). Za dodatne informacije zainteresiranim pripravimo predstavitveno brošuro o kompostiranju z naslednjo vsebino: ž kaj je skupno kompostiranje; ž koristi za stanovanjsko skupnost; ž koristi za stanovalce; ž kdaj se odloèimo za skupno kompostiranje; ž pomembni dejavniki : - prostor za kompostarnik, - izbira kompostarnika, - število udeležencev, - motiviranje stanovalcev, - možni dodatki, - kam z zrelim kompostom. ž kontaktna oseba ali svetovalec. Za uspešnost akcije je uporabno, èe imamo na voljo kakšen primer skupnega kompostiranja (na primer stanovanjske skupnosti, v kateri živi kateri od zaposlenih v komunalnem podjetju ali lokalni upravi). Poskrbimo za spremljanje tistih stanovanjskih skupnosti, ki so se odloèile za kompostiranje. 86 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 6.37 Odpadki v naši èetrti Odkar imamo v Sloveniji obvezno tehtanje odloženih odpadkov in tehtanje loèeno zbranih frakcij reciklabilnih odpadkov, se je na podroèju izobraževanja in obvešèanja odprlo veliko dodatnih možnosti. Do danes se je le redko uporabljalo možnost socialne tekmovalnosti med razliènimi kraji. Z uporabo podatkov o kolièinah nastalih, loèenih ali odloženih odpadkov iz posamezne mestne èetrti, primestnega naselja, zaselka ali vasi, lahko spodbudimo tekmovalnost med njimi za èim boljše doseganje ciljev sistema gospodarjenja z odpadki. Vsekakor brez naše pomoèi in svetovanja ne gre - komunalno podjetje v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in turistiènimi, hortikulturnimi in podobnimi društvi se mora te naloge lotiti premišljeno, z dobro pretehtanimi ukrepi. V nekaterih evropskih mestih so koncept "tekmovalnosti" zelo dobro uporabili za izobraževanje in obvešèanje uporabnikov sistema gospodarjenja z odpadki. Tako so v nemškem mestu Erlangen v devetdesetih letih izvajali akcijo izobraževanja in obvešèanja s ciljem veèje odzivnosti na problematiko odpadkov in višjo udeležbo uporabnikov v sistemu loèenega zbiranja odpadkov. Uporabili so razlièna izobraževalna in informativna orodja. Še posebej so se potrudili na podroèju sodelovanja javnosti v samem projektu. Projekt je skupek veèih ukrepov: ž dela z javnostmi, ž dela z mediji, ž osebnega svetovanja, ž informacijskih prireditev, ž predavanj itd. Pri delu so upoštevali naslednja temeljna pristopa: ž Ukrepi morajo biti prilagojeni tematiki in interesom posameznega kraja - na ta naèin dosegamo veèjo odzivnost uporabnikov sistema; ž Za spodbujanje zanimanja in interesa uporabimo tematike, ki neposredno zadevajo kraj - na primer prometno ureditev, hrup, zelenicem itd. Cilji projekta so jasno postavljeni: ž Spodbujanje zmanjševanja kolièin odpadkov in varovanje okolja; ž Pozitivna javna podoba gospodarjenja z odpadki v kraju; ž Osebno svetovanje za gospodinjstva, podjetja in javne institucije (šole, vrtci ...). Vsebina ukrepov: ž Delo z mediji in javnostmi : - finanène spodbude (kompostiranje na lastnem vrtu, uporaba ekoloških otokov...); - dve številki posebnega èasopisa; - letaki z razliènimi nasveti na temo ravnanja z odpadki; Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 87 - uporaba plakatov (ulièni, v trgovinah in drugih javnih prostorih); - osebna vabila na predavanja in delavnice. ž Osebno svetovanje : - svetovanje, vezano na izpolnjevanje vprašalnika. ž Informacijske prireditve : - informacijska stojnica; - razstava na temo ravnanja z odpadki; - prikaz kompostiranja itd. ž Predavanja : - promet v kraju: varna pot v šolo; - umirjanje prometa; - postavitev ekoloških otokov itd. ž Svetovanje v šolah in vrtcih; ž Svetovanje v podjetjih. Zaradi intenzivnosti projekta je potrebno predvideti daljše obdobje za njegovo pripravo (za vsako mestno èetrt ali primestno naselje). Pripravljalno obdobje zahteva vsaj tri do štiri mesece. Samo akcijo naèrtujemo za obdobje enega leta : ž Doloèimo naselja in mestne èetrti; ž Identificiramo ciljne skupine, na primer šole, vrtce, združenja, društva, politiène predstavnike itd.; ž Naèrtujemo posamezne ukrepe; ž Pripravimo ponudbo predavanj in informacijskih gradiv po potrebi; ž Doloèimo urnik in potek ukrepov. Posebno pozornost so posvetili oblikovanju in naèrtovanju posredovanja sporoèil ter povezavam med posameznimi ukrepi. Pomembno vlogo so odigrali anketni vprašalniki na temo kompostiranja in loèenega zbiranja odpadkov. Ob zakljuèku akcije so ugotovili, da se je odzivnost na sistem gospodarjenja z odpadki glede na posredovane informacije poveèala. Poveèale so se kolièine loèeno zbranih odpadkov, zato so se posledièno zmanjšale kolièine preostalih. 6.38 Zmanjšajmo odpadke v našem naselju Veèstanovanjske hiše oziroma blokovska naselja so v sistemu gospodarjenja z odpadki (predvsem loèenega zbiranja odpadkov) poseben primer. Zanje je velikokrat znaèilno, da imajo: ž nižje povpreèje loèeno zbranih odpadkov; ž veèje kolièine reciklabilnih odpadkov v mešanih odpadkih; ž slabše loèevanje na izvoru; ž veèje kolièine mešanih odpadkov. 88 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Za lokalno skupnost ali komunalno podjetje je zelo pomembno, da še posebej pozorno in celovito pripravijo programe izobraževanja in obvešèanja v blokovskih naseljih. Pri tem morajo upoštevati lastnosti posameznih naselij (socialno in lastniško strukturo, trenutno stopnjo sodelovanja, kakovost in kolièine loèeno zbranih odpadkov, kolièine mešanih odpadkov, možnosti za skupno kompostiranje ...). Cilji projekta so: ž spodbujanje zmanjševanja kolièin odpadkov; ž povišanje odzivnosti uporabnikov na loèevanje odpadkov; ž spodbujanje okoljevarstvenega vedenja. Tabela 15: Akcijski naèrt projekta izobraževanja in obvešèanja veèstanovanjskih hiš Ukrep Nasveti Priprava 1. Doloèitev ciljev Dovolj dolgo pripravljalno obdobje 2. Doloèitev obmoèja raziskave (najmanj tri mesece); 3. Doloèitev socialne strukture Vzpostavitev stikov z dejavniki in stanovalcev in možnosti multiplikatorji (upravitelji zgradb, komuniciranja združenja, društva, mestne èetrti, cerkev, 4. Izdelava predlogov mladinske organizacije, šolske posameznih ukrepov skupnosti, vrtci...); Ugotavljanje nakupovalnih navad in preživljanja prostega èasa; Priprava adresarja za ciljno obvešèanje; Pridobivanje 5. Zbiranje podatkov o Kolièine odpadkov, sestava odpadkov; podatkov in kakovosti loèevanja v Opazovanje in spremljanje polnjenja informacij naselju in kolièin mešanih posod za odpadke; (preostalih odpadkov) Doloèitev stopnje napaènega odlaganja loèenih odpadkov; Sprotno opazovanje in spremljanje; Izvedba 6. Obvešèanje gospodinjstev Pomembno: èe je le možno soèasno in ciljnih javnosti uporabimo razliène medije za 7. Intenzivno svetovanje posredovanje sporoèila o vsebini akcije; z uporabo vprašalnika Pred prièetkom akcije vsem 8. Informacijske stojnice multiplikatorjem predstavimo vsebine 9. Drugi ukrepi razliènih ukrepov in jim ponudimo 10. Obvešèanje po izvedbi sodelovanje; akcije - povratne informacije Posebno pozornost posvetimo grafiènim dodatkom in grafièni opremi; Informacijske stojnice pred vhodi v veèstanovanjske zgradbe; Organizirajte kakšno darilo stanovalcem (vreèke komposta, "give away", primule v lonèku...); Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 89 Zakljuèek 11. Analiza vprašalnikov S povratnimi informacijah o pozitivnih 12. Vrednotenje podatkov dosežkih projekta krepimo odgovornost o loèeno zbranih odpadkih stanovalcev; 13. Zahvala sodelujoèim Doseženo celovito predstavimo in posredujemo stanovalcem. Prièakovani uèinki projekta temeljijo predvsem na povezavi razliènih ukrepov za krepitev prièakovanega odziva stanovalcev (uporabnikov): ž intenzivno posredovanje sporoèil in znanj s pomoèjo osebnega svetovanja; ž vizualizacija okoljskega vedenja z rednim nadzorom in povratnimi informacijami; ž dolgoroèno in intenzivno spremljanje gospodinjstev in stanovanjskih skupnosti; ž oblikovanje na ciljne skupine usmerjenih ukrepov. Pri motiviranju stanovalcev moramo upoštevati tudi dejstvo, kolikšna je stopnja socialne povezanosti med njimi. 6.39 Odpadkovni barometer Odpadkovni barometer je orodje za prikaz kolièin odpadkov: od loèeno zbranih do odloženih. Odpadkovni barometer je narejen v obliki stojala, na katerem s premièno skalo prikažemo stanje na podroèju odpadkov. Barometer omogoèa, da na javnih mestih prikažemo trende (tedenske ali meseène) narašèanja ali padanja nastalih kolièin odpadkov v lokalni skupnosti ali naselju. Namen barometra je, da v vizualno atraktivni obliki uporabnikom sistema gospodarjenja z odpadki predstavimo podatke o kolièinah odpadkov, ki v njihovem okolju nastajajo. Izdelamo ga v obliki stojala, ki se ga da enostavno postaviti na zanimivih krajih ( ob lokalnem nakupovalnem centru , na frekventnih toèkah v naselju, v šoli, na ekoloških otokih, ob zbirnih centrih ...). Na predstavitveni ploskvi prikažemo kolièinsko skalo (v tonah ali kilogramih). Ob strani vstavimo drsnike za prikaz meseènih ali tedenskih kolièin odpadkov. Ob vznožju barometra predvidimo predalèek za informacijsko gradivo (letake, zloženke, brošure...). Odpadkovni barometer lahko uporabimo še za dodatno oglaševanje razliènih sporoèil na temo ravnanja z odpadki v lokalni skupnosti. 6.40 Predelava odpadkov Postopki predelovanja odpadkov v veèini primerov potekajo daleè od oèi uporabnikov sistema gospodarjenja z odpadki. V Sloveniji so se (upravièeno ali ne) v mnogih lokalnih skupnosti razširile govorice o tem, da lokalno komunalno podjetje loèeno zbrane odpadke (od plastike do bioloških odpadkov) odvaža z enim prevzemnim vozilom in jih kot mešane odlaga na lokalnem odlagališèu. Zelo redko, èe sploh, se posredujejo informacije na temo 90 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov predelave, ponovne uporabe ali reciklaže odpadkov. V veèini primerov smo lahko v slovenskih medijih brali o obiskih obèinskih svetnikov in novinarjev v razliènih sežigalnicah v srednji Evropi (s poudarkom na dunajskem Spittelauu). Loèeno zbrane odpadke komunalna podjetja posredujejo v predelavo s pomoèjo trga odpadnih ali sekundarnih surovin. Predelovalnih zmogljivosti je malo, vendar nismo v celoti brez njih - papirnic, predelovalnic plastike in stekla ter obratov za razgradnjo avtomobilov. Zelo pomembno je posredovanje sporoèila - predvsem za medije - da se veèino loèeno zbranih frakcij da predelati. Še bolj pomembno je, da se lahko na svoje oèi preprièajo o tem, da je predelava odpadkov možna. S ciljanim projektom predstavljanja konkretnih predelovalnih zmogljivosti (seveda v sodelovanju z izvajalci predelave odpadkov) predvsem multiplikatorjem (na primer novinarjem lokalnih medijev) dosežemo prikaz dejanskega stanja - da se loèevanje izplaèa, da z njim varèujemo z naravnimi viri, zmanjšujemo onesnaževanje okolja in ustvarjamo nova delovna mesta. V sodelovanju z izvajalci predelave odpadkov razvijemo program in vsebino predstavitve njihovih dejavnosti. Za medije pripravimo slikovno gradivo (predelovalni krog od "zibelke do groba" ali še bolje, od "zibelke do zibelke"). 6.41 Prepreèevanje odpadkov v pisarni Prepreèevanje nastajanja in zmanjševanje (minimizacija) kolièin odpadkov na izvoru je pomemben dejavnik v sistemu gospodarjenja z njimi. V veèini primerov ga spodbujamo s pomoèjo razliènih orodij: s predpisi, finanènimi spodbudami, ozavešèevalnimi akcijami ... Zagotovo je potrebno pri tem opozoriti še na izobraževalni in multiplikacijski potencial teh spodbud. Zato je potrebno spodbujati razliène vire odpadkov, od podjetij do gospodinjstev, k njihovemu prepreèevanju in zmanjševanju. Prepreèevanje odpadkov zahteva poznavanje snovnih ali materialnih tokov na izvoru (vrst, sestave, kolièin). Na podlagi poznavanja stanja lahko ugotovimo, s kakšnimi orodji se lahko problema - nastajanja - lotimo. Koncept prepreèevanja namreè zahteva od nas, da doloèimo toèke nastajanja odpadkov in premislimo naèine za prepreèitev, da se neko (kupljeno!) blago spremeni v odpadek. Se pravi, da spremenimo postopke v samem delovnem procesu tako, da se nastajanju odpadkov v èim veèji meri izognemu. Zmanjševanje ali minimizacija nastajanja odpadkov je koncept, ki oznaèuje dejavnosti, s pomoèjo katerih se lotimo tistih odpadkov, katerih nastanku se ne moremo (zaradi vsebine delovnega procesa) izogniti. Torej, èe odpadek že nastane, ukrepajmo tako, da ga bo èim manj. V nadaljevanju kot primer služi program zmanjševanja porabe papirja v pisarni. Ta program vsebuje oba koncepta. Tabela 16: Primer programa zmanjševanja porabe papirja v pisarnah Korak 1: Postavite izhodišèno porabo pisarniškega papirja : ž kvantificirajte in ovrednotite porabo papirja (po možnosti po lokacijah); ž ocenite razmerje med enostranskim in dvostranskim tiskanjem in fotokopiranjem; Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 91 ž vzpostavite proces za spremljanje in oceno napredovanja; ž kvantificirajte zmanjšanje stroškov. Korak 2: Identificirajte prostovoljce, ki bodo sodelovali v izobraževanju in delu z zaposlenimi. Korak 3: Pripravite tekmovanje med posameznimi deli uprave za zagotovitev zmanjšanja porabe papirja: ž priprava tekmovanja; ž zaèetek tekmovanja; ž preverite porabo papirja po zakljuèku tekmovanja; ž podelite nagrade. Korak 4: Zagotovite trajno podporo za dvostransko tiskanje: ž pripravite e-mail navodila za dvostransko tiskanje; ž pripravite prostovoljce za izobraževanje zaposlenih; ž nalepite navodila za dvostransko tiskanje pri tiskalnikih (samo pri tistih, ki to omogoèajo); ž identificirajte tiskalnike, ki ne omogoèajo dvostranskega tiskanja; ž pripravite naèrt za njihovo zamenjavo. Korak 5: Zagotovite trajno podporo za obojestransko fotokopiranje: ž nalepite navodila za obojestransko fotokopiranje k napravam (samo pri tistih, ki to omogoèajo); ž pripravite prostovoljce za izobraževanje zaposlenih; ž identificirajte naprave, ki ne omogoèajo obojestranskega fotokopiranja (nimajo duplex enote); ž pripravite naèrt za njihovo zamenjavo. Korak 6: Vzpodbujajte uporabo enostransko potiskanega papirja: ž spodbujajte zaposlene k zbiranju enostransko potiskanega papirja na njihovih delovnih mestih in uporabo takega papirja za zapiske in koncepte; ž postavite zbiralnike za enostransko potiskan papir k tiskalnikom in fotokopirnim napravam; ž vzpostavite sistem za ponovno uporabo takšnega papirja; ž razišèite, ali lahko doloèite osebo (ali osebe), ki bi iz tako zbranega papirja lahko proizvedle pomožne papirje za zapiske, sporoèila, koncepte in interna obvestila; ž doloèite naprave (tiskalnike ali fotokopirne naprave) za uporabo že uporabljenega pisarniškega papirja. Korak 7: Zmanjšajte potrebno po tiskanju in fotokopiranju: ž doloèite in implementirajte procedure za ohranjanje papirja, kot so pregledovanje dokumentov na raèunalniku še pred tiskanjem, preverjanje števila potrebnih kopij, doloèanje oblik dokumentov za izogibanje praznemu prostoru in praznim stranem. Korak 8: Spodbujanje zmanjševanja porabe papirja s pomoèjo elektronske pošte: ž oblikovanje elektronskih list obvešèanja (uporaba interneta za zunanje uporabnike); ž posredovanje dokumentov v elektronski obliki. Korak 9: Vzpostavite sistem za sprejemanje novih idej in inovacij za ohranjanje papirja. 92 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Korak 10: Ocenite napredek v primerjavi z izhodišèem. Korak 11: Publicirajte rezultate. 6.42 Kolumna: kako do manj odpadkov? Kot smo že ugotavljali, je uporaba multiplikatorjev za posredovanje sporoèil razliènim javnostim pomembna zaradi dejstva, da pomnožujejo uèinke naših sporoèil na temo gospodarjenja z odpadki. Lokalni èasopisi so pravo mesto za posredovanje takšnih ciljanih obvestil in sporoèil. Lokalna skupnost ali komunalno podjetje (mogoèe tudi skupaj) lokalnim medijem predstavita možnosti in vsebine na tematiko loèenega zbiranja, predelave in odstranjevanja odpadkov v obliki rednih radijskih oddaj ali redne kolumne v tiskanih medijih. Urednikom (oz. lastnikom) ponudite teme, sodelovanje in podporo novinarjem pri pripravi rednih vsebin. Redno radijsko oddajo ali kolumno v tiskanih medijih uporabimo predvsem za posredovanje informacij o delovanju sistema in za dodatno motiviranje uporabnikov sistema gospodarjenja z odpadki. Pri oblikovanju vsebine pazimo na nekatera pravila: ž iskanje zgovornih ali grafièno uèinkovitih momentov; ž uporabo "vsakdanjega jezika" z minimalno uporabo "strokovne latovšèine"; ž razumljivost in natanènost vsebine; ž krajše stavke; ž zgovoren naslov (v skladu z reklom kratko in jedrnato); ž povzetek vsebine ob koncu. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 93 7. Dodatek V tem poglavju je povzet bistveni del zakonodaje o ravnanju z odpadki v Republiki Sloveniji, ki se tièe komunalnih odpadkov in njim podobnih odpadkov iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vkljuèno z loèeno zbranimi frakcijami. Kolièine teh odpadkov predstavljajo skoraj 60-70 % vseh odloženih odpadkov na odlagališèa odpadkov ali med 600.000 in 700.000 ton. 7.1 Pravilnik o ravnanju z odpadki Pravilnik o ravnanju z odpadki je temeljni predpis, ki doloèa obvezna ravnanja s posameznimi vrstami nenevarnih in nevarnih odpadkov ter klasifikacijski seznam odpadkov za razvršèanje posameznih vrst odpadkov. Je tudi najpomembnejši predpis, saj doloèa vsebino upravnega nadzora nad ravnanjem z odpadki in s tem posredno zagotavlja pravno varstvo državljanom pred onesnaževanjem njihovega življenjskega okolja. Vsebina S sprejemom pravilnika o ravnanju z odpadki (december 1998) smo v Sloveniji dobili prvi pravno zavezujoèi splošni predpis s podroèja odpadkov. Pravilnik, med drugim, doloèa: ž obveznosti posameznih akterjev ravnanja z odpadki, ž klasifikacijski seznam vseh odpadkov, ž obveznost gospodarjenja z odpadki, ž prepoved mešanja odpadkov, ž naèine ravnanja z odpadki in ž obveznosti poroèanja. Ravnanje z odpadki (zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje) mora biti izvedeno tako, da ne povzroèa: ž èezmerne obremenitve voda, zraka, tal, ž èezmernega obremenjevanja s hrupom ali vonjavami, ž bistvenega poslabšanja življenjskih pogojev živali in rastlin, ali ž škodljivih vplivov na krajino ali obmoèja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dedišèine. 94 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Cilji Temeljni cilji pravilnika o ravnanju z odpadki so: ž s sistemom dovoljenj vzpostaviti upravni in inšpekcijski nadzor nad akterji ravnanja z odpadki, ž vzpodbuditi naèrtovanje in izvajanje ukrepov za prepreèevanje in zmanjševanja nastajanja odpadkov na izvoru, ž zagotoviti sledljivost tokov odpadkov od nastanka do odstranjevanja z uvedbo sistema razvršèanja odpadkov in evidenènih listov ter ž na podlagi obveznega poroèanja akterjev ravnanja z odpadki vzpostaviti celovit informacijski sistem spremljanja kolièin nastalih, predelanih in odstranjenih odpadkov kot podlago za kakovostno naèrtovanje ukrepov za njihovo zmanjševanje. Zahteve Odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreèi. Jasnost definicije koncepta "odpadka" je izredno pomembna za oblikovanje politike gospodarjenja z odpadki. Gospodarjenje z odpadki zajema: ž prepreèevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov ž prepreèevanje in zmanjševanje njihovih škodljivih vplivov na okolje in ž samo ravnanje z odpadki. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vkljuèno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaprtju odlagališèa odpadkov. Za oblikovanje politike gospodarjenja z odpadki je izredno pomemben koncept "predelave odpadkov". Po definiciji je predelava odpadkov namenjena "koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peèi ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva." Pripravljalec pravilnika o ravnanju z odpadki je še posebej doloèil, da "sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov." S pravilnikom o ravnanju z odpadki je doloèena obveznost pridobivanja dovoljenj za posamezno vrsto ravnanja z odpadki. Tako morajo pravne ali fiziène osebe od pristojnega upravnega organa za posamièno vrsto ravnanja (zbiranje, prevoz, posredovanje, predelavo, odstranjevanje) pridobiti posebno dovoljenje ali potrdilo o vpisu v evidenco, katero vodi Agencija RS za okolje. Osnovni smoter teh doloèil je, zagotoviti upravni nadzor nad posameznim akterjem. Sistem je podkrepljen z obveznostjo izmenjave evidenènih listin o izvoru odpadkov, vodenjem evidenc in obveznem poroèanju posameznega akterja o kolièinah zbranih, prevoženih, predelanih ali odstranjenih odpadkov. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 95 Tabela 17: Posamezni akterji ravnanja z odpadki Akter Definicija Povzroèitelj je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroèa nastajanje odpadkov (izvirni povzroèitelj odpadkov), in vsaka oseba, ki opravlja mešanje odpadkov ali druge predhodne postopke, ki spreminjajo lastnosti ali sestavo teh odpadkov. Imetnik je povzroèitelj odpadkov ali oseba, ki ima odpadke v posesti. Predelovalec je oseba, ki predeluje odpadke, ne glede na to ali je njihov povzroèitelj ali pa predeluje odpadke drugih imetnikov. Odstranjevalec je oseba, ki odstranjuje odpadke, ne glede na to ali je njihov povzroèitelj ali pa odstranjuje odpadke za druge imetnike. Zbiralec je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja zbiranje doloèene vrste odpadkov. Prevoznik je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja prevažanje odpadkov drugih imetnikov. Posrednik je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja posredništvo pri zagotavljanju predelave ali odstranjevanja odpadkov drugih imetnikov. Pravilnik je prepovedal mešanje odpadkov - noben akter ravnanja z odpadki ne sme med seboj mešati razliènih vrst odpadkov. Razen v primeru, ko je za to pridobil posebno dovoljenje. V nasprotnem primeru bi se lahko mešalo nevarne in nenevarne odpadke s ciljem, da se omogoèi zanje neprimerno odstranjevanje, kar je v nepoosredni zvezi s stroški samega odstranjevanja. Ukrepi Pravilnik doloèa, da je odpadke treba predelati, èe za predelavo obstajajo tehniène možnosti in možnosti nadaljnje uporabe predelanih odpadkov ali njihovih sestavin. Odpadkov ni potrebno predelati, èe njihovo odstranjevanje manj obremenjuje okolje kot njihova predelava, predvsem glede na: ž emisije snovi in energije v zrak, vode in tla, ž porabo naravnih virov, ž energijo, ki jo je treba uporabiti ali jo je moè pridobiti, in ž vsebnost nevarnih snovi v odpadkih, ki nastanejo pri predelavi odpadkov, ali v ostankih odpadkov po njihovem odstranjevanju. Tabela 18: Dopušèeni postopki predelave odpadkov Šifra Postopki predelave R1 uporaba odpadkov kot gorivo ali za druge naèine za proizvodnjo energije; R2 pridobivanje topil z regeneracijo odpadkov; 96 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov R3 pridobivanje organskih snovi z regeneracijo odpadkov (vkljuèno s kompostiranjem ali z drugimi procesi, v katerih se odpadki biološko preoblikujejo) razen snovi, ki se uporabljajo kot topila; R4 pridobivanje kovin in njihovih spojin z recikliranjem odpadkov; R5 pridobivanje anorganskih materialov razen kovin in njihovih spojin z recikliranjem odpadkov; R6 regeneracija kislin ali baz; R7 predelava sestavin, ki se uporabljajo za zmanjševanje onesnaževanja; R8 predelava sestavin iz katalizatorjev; R9 rafinacija odpadnega rabljenega olja ali druge ponovne uporabe odpadnega olja; R10 vnašanje odpadkov v ali na tla z namenom, da se poveèa pridelek ali izboljša ekološko stanje zemljine, kakor tudi kompostiranje odpadkov ali drugi procesi, v katerih se odpadki biološko preoblikujejo; R11 uporaba odpadkov, ki se jih pridobi v kateremkoli postopku iz toèk od R1 do R10; R12 izmenjava odpadkov za predajo odpadka v enega od postopkov predelave odpadkov iz toèk od R1 do R11; R13 skladišèenje odpadkov, ki so namenjeni oddaji v enega od postopkov predelave iz te priloge razen zaèasnega skladišèenja. Odstranjevanje odpadkov Odstranjevanje odpadkov je namenjeno konèni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoèe predelati, in zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termiènimi ali kemièno-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov. Tabela 19: Postopki odstranjevanja odpadkov Šifra Postopki odstranjevanja D1 odlaganje odpadkov v zemljo in na zemljo; D2 obdelava odpadkov v zemlji (na primer biološka razgradnja tekoèih ali blatnih izloèkov v zemlji); D3 globinsko injeciranje odpadkov (injeciranje odpadkov s èrpalkami v vrtine, solne jaške ali naravno nastala odlagališèa); D4 površinska zajezitev tekoèih odpadkov (na primer izlivanje tekoèih ali muljastih odpadkov v jame, ribnike ali lagune); D5 odlaganje odpadkov v posebej prirejena odlagališèa (na primer odlaganje v loèene enote, ki so zaprte in izolirane ena od druge in od okolja); D6 izpušèanje odpadkov v celinske vode; D7 izpušèanje odpadkov v morje vkljuèno z odlaganjem na morsko dno; D8 biološka obdelava odpadkov, ki ni navedena v drugih toèkah in pri kateri nastajajo konène spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo z enim od postopkov oznaèenih z D1 do D12; Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 97 D9 fizikalno-kemièna obdelava odpadkov, ki ni navedena v drugih toèkah postopkov odstranjevanja in pri kateri nastajajo spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo z enim od postopkov odstranjevanja oznaèenih z D1 do D12 (na primer izparevanje, sušenje, kalcinacija, nevtralizacija, usedanje, itd); D10 sežiganje odpadkov na kopnem; D11 sežiganje odpadkov na morju; D12 trajno skladišèenje odpadkov (na primer namešèanje zabojnikov v rudnik); D13 spajanje ali mešanje odpadkov pred oddajo v enega od postopkov odstranjevanja, navedenih od D1 do D12; D14 ponovno pakiranje odpadkov pred oddajo v enega od postopkov odstranjevanja, navedenih od D1 do D12; D15 skladišèenje odpadkov, ki so namenjeni oddaji v enega od postopkov odstranjevanja, razen zaèasnega skladišèenja. Naèrti gospodarjenja z odpadki Pravilnik doloèa, da mora povzroèitelj odpadkov, pri katerem v enem koledarskem letu nastane najmanj 150 ton odpadkov ali najmanj 200 kilogramov nevarnih odpadkov, imeti naèrt gospodarjenja z odpadki. Naèrt gospodarjenja z odpadki povzroèitelja odpadkov mora glede na vrsto, kolièino in vire nastajanja odpadkov vsebovati najmanj podatke o: ž nastajanju odpadkov in predvidenih trendih njihovega nastajanja, ž obstojeèih in predvidenih tehniènih, organizacijskih ali drugih ukrepih za prepreèevanje in zmanjševanja nastajanja odpadkov in njihove škodljivosti, ž obstojeèih in predvidenih naèinih ravnanja s proizvedenimi odpadki, ž predelavi ali odstranjevanju proizvedenih odpadkov, ki ga izvaja ali namerava izvajati sam, ž svojih obstojeèih in naèrtovanih objektih in napravah za odstranjevanje odpadkov. Tabela 20: Vrste naèrtov Naèrt Zavezanec naèrt gospodarjenja z odpadki povzroèitelji odpadkov (veè kot 150 ton odpadkov in najmanj 200 kilogramov nevarnih odpadkov) naèrt ravnanja z odpadki predelovalci in odstranjevalci odpadkov Naèrt gospodarjenja z odpadki se izdela za obdobje štirih let. Naèrt mora v zvezi z odstranjevanjem odpadkov upoštevati usmeritve iz operativnih programov varstva okolja na podroèju ravnanja z odpadki. Republika Slovenija tega operativnega programa še ni pripravila, zato pravilnik daje možnost, da se uporabi "Strategija ravnanja z odpadki v Sloveniji". Ker dokumenta s takšnim naslovom v Sloveniji nimamo, gre najverjetneje v tem primeru za "Strateške usmeritve ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji" iz leta 1996. 98 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Kot pogoj za pridobitev dovoljenja za predelovanje ali odstranjevanje odpadkov pravilnik doloèa obveznost, da je sestavni del vloge za izdajo dovoljenja za predelavo ali odstranjevanje tudi naèrt ravnanja z odpadki. Ta naèrt ravnanja z odpadki vsebovati podatke o: ž vrsti in kolièini odpadkov, ki so predmet predelave ali odstranjevanja, ž predvidenih postopkih predelave ali odstranjevanja, ž vrsti in zmogljivosti objektov in naprav in o tehnoloških postopkih in metodah, ž naèinu obratovanja in izvajanju predpisanega obratovalnega monitoringa ter drugih oblik nadzora nad obremenjevanjem okolja, ž destinaciji predelanih odpadkov, ž ravnanju s preostanki odpadkov po izvedeni predelavi ali odstranjevanju in ž okoljevarstvenih ukrepih za prepreèitev nenadzorovanih vplivov na okolje. Evidence Pravilnik je vpeljal tri vrste evidenc: ž sistem evidenènih listov odpadkov, ž evidence ravnanja z odpadki in ž vodenje javnih evidenc o akterjih ravnanja z odpadki. Sistem evidenènih listov omogoèa spremljanje ravnanja s posameznimi vrstami in kolièinami odpadkov. Sistem je enostaven. Vsaka oddaja in prevzem odpadkov sta evidentirana. Evidenèni list se priloži v dveh izvodih. En izvod zadrži prevzemnik odpadkov, drugega pa potrjenega prevzemnik vrne oddajniku odpadkov. Poroèanje Pravilnik je doloèil obveznost rednega letnega poroèanja za posamiène akterje ravnanja z odpadki. Poroèati morajo povzroèitelji, zbiralci, predelovalci in odstranjevalci. Tabela 21: Vrste obveznega letnega poroèanja Kdo Poroèilo Rok Povzroèitelj poroèilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju odpadkov z njimi za preteklo leto 31. marec Zbiralec poroèilo o zbranih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo leto 31. marec Predelovalec poroèilo o izvedeni predelavi odpadkov za preteklo leto 31. marec Odstranjevalec poroèilo o odstranjevanju odpadkov 31. marec Poroèati morajo: ž povzroèitelji odpadkov, pri katerih v posameznem koledarskem letu nastane najmanj 80 ton odpadkov ali najmanj 20 kg nevarnih odpadkov, ž zbiralec, ki zbrane odpadke oddaja odstranjevalcu ali zbira nevarne odpadke in jih oddaja predelovalcu, Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 99 ž predelovalec, ki v posameznem koledarskem letu predela najmanj 20 ton odpadkov drugih imetnikov ali predeluje nevarne odpadke drugih imetnikov, ž odstranjevalci odpadkov. Oblika in vsebina poroèil sta doloèeni s predpisanimi obrazci. Za odstranjevalce (upravitelje odlagališè) komunalnih odpadkov ne veljajo obveznosti vodenja evidenc in poroèanja izhajajoèe iz pravilnika o ravnanju z odpadki marveè iz pravilnika o odlaganju odpadkov. 7.2 Odredba o ravnanju z loèeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki Odredba o ravnanju z loèeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki doloèa minimalni obseg in vsebino ravnanja z loèeno zbranimi frakcijami, ki jih mora zagotoviti lokalna javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki. Namen odredbe je, da se na lokalni ravni vzpostavi potrebna infrastruktura za loèeno zbiranje odpadkov, kot so papir, steklo, plastika in odpadna embalaža ter zbiranje nevarnih in kosovnih odpadkov. Vsebina Odredba natanèno doloèa obveznosti lokalnih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki za vzpostavitev infrastrukture za loèeno zbiranje izbranih vrst komunalnih (nenevarnih, nevarnih in kosovnih) odpadkov ter embalaže. Zahteve odredbe o loèenem zbiranju nenevarnih odpadkov morajo biti izpolnjene najkasneje do 31. decembra 2003. Z zaèetkom leta 2002 bi moral v Sloveniji že delovati sistem izloèanja nevarnih odpadkov. Odreba doloèa minimalno infrastrukturo za loèen zajem dela snovnega toka komunalnih odpadkov. Tako bodo morale javne komunalne službe ravnanja z odpadki (komunalna podjetja) zagotoviti doloèeno število zbiralnic loèenih frakcij (ekoloških otokov), zbirnih centrov (za vse vrste loèenih frakcij), premiènih zbiralnic nevarnih odpadkov in prevzemnih mest za kosovne odpadke. Cilji Z izvedbo predvidenih ukrepov v okviru opravljanja javne službe naj bi se zagotovilo izloèanje posameznih vrst ali frakcij gospodinjskih in nevarnih odpadkov iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov. Vendar odredba ne postavlja nobenih konkretnih ciljev za kolièine loèeno zbranih odpadkov. Konkretnejši cilji so za odpadno embalažo postavljeni v pravilniku o ravnanju z embalažo. K temu je potrebno dodati še obveznost zmanjševanja kolièin odloženih biorazgradljivih odpadkov iz pravilnika o odlaganju odpadkov (biorazgradljivi odpadki so tudi papir, lepenka, karton in les). To je tudi ena izmed pomanjkljivosti odredbe, saj pušèa vprašanje izloèanja bioloških odpadkov odprto. 100 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov Zahteve Izvajalec javne službe mora za izloèanje loèenih frakcij zagotoviti: ž loèeno zbiranje in prevzemanje v zbiralnicah loèenih frakcij, ž loèeno zbiranje in prevzemanje v zbirnih centrih, ž prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov in ž razvršèanje zbranih komunalnih odpadkov v sortirnici. Podobno velja tudi za nevarne odpadke. Lokalne službe morajo državljane in druge povzroèitelje odpadkov redno obvešèati in seznanjati o tem, kako naj že na izvoru loèijo razliène vrste odpadkov in kje jih lahko oddajo. Prav tako morajo pripraviti program ravnanja z loèeno zbranimi frakcijami. Program mora med drugim vsebovati podatke o: ž naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe, ž celotni kolièini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na obmoèju izvajanja javne službe, in kolièinah posameznih loèenih in nevarnih frakcij, ž zbiralnicah loèenih in nevarnih frakcij in zbirnih centrih v posameznih naseljih, ž prevzemanju nevarnih frakcij s premièno zbiralnico, ž tipu in oznakah zabojnikov za posamezne loèene ali nevarne frakcije ter oznaèbi zbiralnic in zbirnih centrov, ž pogostosti prevzemanja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih, ž prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih, ž vzdrževanju in èišèenju zabojnikov in ukrepih za prepreèevanje onesnaževanja okolja v zbiralnicah in zbirnih centrih, ž rednem obvešèanju in drugih naèinih seznanjanja povzroèiteljev komunalnih odpadkov o naèinu zbiranja loèenih in nevarnih frakcij, ž razvršèanju komunalnih odpadkov v sortirnicah za izloèanje loèenih in nevarnih frakcij, predvideni predelavi ali odstranjevanju loèenih ali nevarnih frakcij in ž naèinu oddajanja loèenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža, družbi za ravnanje z odpadno embalažo in kolièini te embalaže. Lokalna javna služba mora voditi evidence o: ž naseljih, kjer zagotavlja stalno ali obèasno loèeno zbiranje loèenih in nevarnih frakcij ter kosovnih odpadkov, ž celotni kolièini zbranih komunalnih odpadkov, ž kolièinah izloèenih loèenih ali nevarnih frakcij, ž kolièini in vrstah loèenih frakcij, oddanih predelovalcem, Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 101 ž kolièini in vrstah nevarnih frakcij, oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem, in ž kolièini in vrstah loèenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža, oddanih družbi za ravnanje z odpadno embalažo. O kolièinah in vrstah zbranih odpadkov mora vsako leto poroèati ministrstvu za okolje in prostor. Posebna pozornost je namenjena embalažnim odpadkom, ki jih morajo lokalne službe loèeno zbirati in sortirati ter brezplaèno predajati posebnemu podjetju (gospodarski družbi) za ravnanje z odpadno embalažo (ustanovljeni po pravilniku o ravnanju z odpadno embalažo). Z drugimi besedami, vso loèeno zbrano odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, morajo lokalne družbe ravnanja z odpadki na lastne stroške zbrati, presortirati in predati brez plaèila, zastonj - stroške za to bodo tako dejansko plaèala gospodinjstva in delno tudi gospodarstvo. Ukrepi Lokalna služba ravnanja z odpadki mora v naseljih urediti zbiralnice loèenih frakcij (ekološke otoke), opremljene za loèeno zbiranje: ž papirja in drobne lepenke, vkljuèno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke, ž drobne odpadne embalaže iz stekla, ž drobne odpadne embalaže iz plastike ali sestavljenih materialov in ž drobne odpadne embalaže iz kovine. V kolikor ima lokalna služba sortirnico komunalnih odpadkov, v kateri z razvršèanjem zagotavlja izloèanje drobne odpadne embalaže iz plastike in iz kovine, so lahko ekološki otoki opremljeni le za loèeno zbiranje papirja in drobne lepenke, vkljuèno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke in drobne odpadne embalaže iz stekla. Zbiralnice morajo biti postavljene tudi ob veèjih gostinskih in turistiènih objektih. Zbiralnice morajo biti zagotovljene v stanovanjskih obmoèjih, pa tudi ob veèjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih ustanovah, vzgojnih in izobraževalnih institucij. V mestih (mestnih jedrih ali veèjih stanovanjskih naseljih) mora lokalna služba zagotoviti en ekološki otok na vsakih 500 prebivalcev. V podroèjih redke poseljenosti (manj kot 300 prebivalcev na km2) ekološki otoki niso potrebni, èe ima lokalna služba na voljo sortirnico odpadkov za izloèanje loèenih frakcij. V zbirnih centrih se zagotovi odlaganje vseh vrst loèenih frakcij: ž papirja in lepenke vseh vrst in velikosti, vkljuèno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke, ž stekla vseh velikosti in oblik, vkljuèno s odpadno embalažo iz stekla, ž plastike, vkljuèno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov, ž odpadkov iz kovin, vkljuèno z odpadno embalažo iz kovin, ž lesa, vkljuèno z odpadno embalažo iz lesa, ž oblaèil, 102 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov ž tekstila, ž jedilnega olja in mašèob, ž barv, èrnila, lepil in smol, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, ž detergentov, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, ž baterij in akumulatorjev, ki niso razvršèene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, doloèenem v predpisu o ravnanju z odpadki, ž elektriène in elektronske opreme, ki ne vsebuje nevarnih snovi, in ž kosovnih odpadkov. Zbirni centri morajo biti urejeni za vsako naselje z veè kot 8.000 prebivalci, razen v primeru veèjih mest (nad 25.000 prebivalcev vsaj dva zbirna centra in v mestih nad 100.000 prebivalcev zbirno mesto na vsakih 80.000 prebivalcev). 7.3 Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo doloèa pravila za ravnanja v proizvodnji, prometu ter porabi embalaže in pravila za zbiranje, ponovno uporabo, predelavo in odstranjevanje odpadne embalaže. Vsebina Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ureja vsebinsko zelo široko podroèje. Zato smo se v tej predstavitvi omejili predvsem na tisti del, ki se tièe državljana kot potrošnika in povzroèitelja embalažnih odpadkov. Torej tistega dela odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek. Odpadna embalaža nastaja namreè tudi v vseh proizvodnih in storitvenih dejavnostih in jo tvorijo odpad prodajna, skupinska ali transportna embalaža, ki jo morajo povzroèitelji (trgovine, podjetja) zajeti že na izvoru in oddati posebnemu podjetju, Družbi za ravnanje z odpadno embalažo. Te embalaže ni možno razvrstiti kot komunalni odpadek. Pravilnik doloèa obveznosti za proizvajalce, uvoznike, embalerje, trgovce in konène uporabnike embalaže. Potrošniki moramo odpadno embalažo oddajati lokalni službi ravnanja z odpadki, za kar morajo biti zagotovljene zbiralnice odpadkov (ekološki otoki). Osnovni nameni pravilnika so: ž zmanjševanje kolièin odpadne embalaže, ž prepreèevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje zaradi materialov in snovi, ki jih embalaža ali odpadna embalaža vsebuje, in ž prepreèevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje pri proizvodnji, prometu, razdeljevanju in uporabi embalaže ter pri predelavi ali odstranjevanju odpadne embalaže. Letno v Sloveniji po podatkih iz leta 1998 proizvedemo veè kot 170.000 ton odpadne embalaže, od katere manj kot tretjino recikliramo ali sežgemo. O naèinih predelave ni natanènejših podatkov. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 103 Cilji Do konca leta 2007 mora biti pri ravnanju z odpadno embalažo, ki nastane z dajanjem embalaže v promet, zagotovljeno, da se: ž predela najmanj 50% ali najveè 65% skupne mase odpadne embalaže in ž reciklira najmanj 25% in najveè 45% skupne mase odpadne embalaže (papirja, lepenke, plastike, lesa, kovin, stekla), od tega najmanj 15% mase posamezne snovi. Operativni program ravnanja z odpadno embalažo je doloèil natanènejše cilje za posamezno vrsto odpadne embalaže, ki jih želimo doseèi do leta 2007 (glej poglavje o ciljih). Zahteve Pravilnik doloèa, da morajo proizvajalci, uvozniki in embalerji za embalažo, ki so jo dali v promet, na svoje stroške zagotoviti redno prevzemanje odpadne embalaže od konènih uporabnikov in izvajalcev javnih služb ravnanja z odpadki. Za ta namen morajo skleniti pogodbo s posebno Družbo za ravnanje z odpadno embalažo, ki bo zagotovila: ž prevzemanje odpadne embalaže zbrane v zbirnih centrih, ž prevzemanje odpadne embalaže pri konènih uporabnikih ter ž zagotovila ponovno uporabo, predelavo in odstranjevanje odpadne embalaže. Družba za ravnanje z odpadno embalažo mora zagotoviti doseganje zastavljenih ciljev iz operativnega programa. Ukrepi Roki za izvedbo veèine ukrepov zapadejo v zaèetku leta 2003 in leta 2004 Do takrat je potrebno: ž uveljaviti standarde s podroèja sestave in izdelave embalaže ter njene primernosti za ponovno uporabo in predelavo, vkljuèno z reciklažo, ž zagotoviti brezplaèno prevzemanje odpadne embalaže s strani proizvajalcev, uvoznikov, embalerjev in trgovcev, ki morajo še zagotoviti poseben prostor za prevzeto odpadno embalažo, ž zagotoviti zbiranje, ponovno uporabo, predelavo in odstranjevanje loèeno zbrane odpadne embalaže v skladu s pravilnikom, ž zagotoviti predpogoje za podpis pogodbe z družbo za ravnanje z odpadno embalažo s strani proizvajalcev, uvoznikov, embalerjev in trgovcev in ž zagotoviti informiranje konènega uporabnika s strani proizvajalcev, uvoznikov, embalerjev in trgovcev o možnosti brezplaène oddaje odpadne embalaže zadnjemu dobavitelju s primernim obvešèanjem ali obvestilom na embalaži. Družba za ravnanje z odpadno embalažo bo morala pred prièetkom delovanja pridobiti dovoljenje ministrstva za okolje in prostor. Za pridobitev tega dovoljenja bo morala med drugim pripraviti: 104 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov ž naèrt ravnanja z odpadno embalažo, ž prikaz osnov za tarifo obraèunavanja storitev udeležencem v sistemu ravnanja z odpadno embalažo kot so cenovni faktorji zbiranja, razvršèanja, recikliranja, energetske predelave ter druge predelave ali odstranjevanja odpadne embalaže ter upravljanja sistema, ž predstavitev oznake na embalaži, èe namerava z njo udeležencem v sistemu ravnanja z odpadno embalažo jamèiti ravnanje z embalažo skladno s tem pravilnikom. Pravilnik še uvaja obveznost poroèanja o celotni kolièini in vrstah odpadne embalaže, prevzete v zbirnih centrih izvajalcev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki ali pri konènih uporabnikih, ter o kolièini in vrsti posameznih materialov v prevzeti in zbrani odpadni embalaži in masnih deležih teh materialov po vrstah v njej, o kolièini in masnem deležu odpadne embalaže, ki je bila predelana, loèeno po naèinu predelave, o kolièinah in masnih deležih materialov, ki so bili reciklirani, in o kolièini in vrsti odpadne embalaže, ki je bila odstranjena, loèeno po naèinu odstranjevanja. 7.4 Pravilnik o odlaganju odpadkov Pravilnik o odlaganju odpadkov doloèa obvezna ravnanja in druge pogoje za odlaganje odpadkov ter pogoje in ukrepe v zvezi z naèrtovanjem, gradnjo, obratovanjem in zapiranjem odlagališè odpadkov ter upravljanje z odlagališèi po njihovem zaprtju. Velika veèina doloèil tega pravilnika je prièela veljati po 31. decembru 2001. Vsebina Pravilnik o odlaganju odpadkov je bil objavljen v zaèetku leta 2000. Pravilnik je bil oblikovan kot transpozicijski pravni akt za evropsko direktivo o odlaganju odpadkov iz leta 1999. Pravilnik je doloèil obveznosti upraviteljev odlagališè in njihovih lastnikov, kako upravljati z odlagališèem s stališèa varstva okolja. Cilji Osnovni cilji pravilnika so: ž vzpostaviti pravno stanje na podroèju odlaganja odpadkov v Sloveniji, ž vzpostaviti nadzor nad odpadki, namenjenih odlaganju in onemogoèiti nenadzorovano odlaganje odpadkov, ž onemogoèiti odlaganje odpadkov na obstojeèih odlagališèih, katera v zaèetku leta 2004 ne bodo zadovoljevala standarde, ž zagotoviti nadzor nad emisijami nevarnih snovi iz odlagališèa v vode in zrak, ž zagotoviti zmanjševanje kolièin odloženih biorazgradljivih odpadkov na odlagališèih, in ž zagotoviti kakovostno upravljanje z odlagališèem po njegovem zaprtju. Zahteve V tem poglavju se osredotoèamo na tiste obveznosti, ki so postale zavezujoèe do vkljuèno 1. januarja 2002. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 105 Pravilnik je doloèil tri vrste odlagališè: ž za nevarne odpadke ž za nenevarne odpadki ž za inertne odpadke. Upravljalci odlagališè, ki bodo prenehala obratovati do 31. decembra 2003, so bili zavezani, da to do 31. decembra 2000 sporoèijo Upravi RS za varstvo narave (danes Agencija RS za okolje - ARSO). Od 1. januarja 2002 se na odlagališèih lahko odlagajo le obdelani odpadki. Pravilnik "obdelavo odpadkov" definira kot "vsak fizikalni, termièni, kemièni ali biološki proces vkljuèno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja njihove prostornine ali nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali poveèanja možnosti za njihovo predelavo." Ta definicija je zelo široka, saj natanèno ne doloèa, kaj dejansko obdelava je. Ali lahko k temu prištejemo tudi kompaktiranje odpadkov (teptanje s posebnim težkim delovnim strojem, kompaktorjem), saj gre v tem primeru za fizikalni proces z namenom zmanjšanja prostornine odpadkov? Pravilnik je doloèil obveznost preverjanje odpadkov - imetnik odpadkov mora zagotoviti oceno odpadkov, s katero se ugotavljajo lastnosti odpadkov, pomembne za odlaganje. Namen ocenjevanja odpadkov je prepreèiti vnos odpadkov, onesnaženih z nevarnimi snovmi. Ocena mora temeljiti na kemièni analizi odpadkov. Ocena ni potrebna za: 1. odpadke istega imetnika, èe njihova skupna odložena kolièina v obdobju zaporednih štirih mesecev ne presega 500 kg in je na podlagi razpoložljivih podatkov o odpadkih in njihovega vizualnega pregleda mogoèe izkljuèiti njihovo onesnaženost z nevarnimi snovmi; 2. odpadke istega imetnika, èe njihova skupna odložena kolièina v obdobju enega leta ne presega 15 ton in imetnik pred prièetkom dostavljanja odpadkov pisno potrdi, da ta kolièina v dovoljenem obdobju ne bo prekoraèena in da odpadki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi, pri èemer morajo biti vrsta, izvor in kraj nastanka vsake pošiljke v celoti znani, in 3. obdelane komunalne odpadke. Odlaganje odpadkov, za katere je ocena obvezna, je od 1. januarja 2001 dovoljeno le, èe je ta ocena predhodno tudi izdelana in podana v obliki predpisanega formularja. Pravilnik je doloèil, da lahko ocene odpadkov izvajajo le osebe, ki so pridobila pooblastilo Agencije RS za okolje. Pri tem so bile velike težave, saj je tovrstnih "oseb" oziroma institucij, ki bi imele na voljo potrebno opremo, znanje in druge vire v skladu s pogoji za pridobitev pooblastila, v Sloveniji malo. To je razvidno tudi iz pravilnika, ki dopušèa izdajo pooblastila z veljavnostjo do 31. decembra 2003. Po 1. januarju 2004 bodo veljali strožji pogoji. Pravilnik še doloèa obveznosti upravitelja v primeru zaprtja odlagališèa. Ukrepi Pravilnik je od 1. julija 2000 doloèil upravljalcu obveznost, da še pred odložitvijo zagotovi pregled predpisane dokumentacije o odpadkih in zagotovi ugotavljanje istovetnosti odpadkov glede na vrsto, kolièino in njihove lastnosti. Dokumentacijo - evidenèni list o ravnanju z 106 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov odpadki, doloèa pravilnik o ravnanju z odpadki, ki omogoèa sledljivost odpadkov v sistemu ravnanja z odpadki. Ena od najpomembnejših novosti pravilnika je - obvezno tehtanje odpadkov pred prevzemom na odlagališèu. Upravitelji odlagališè so morali tehtanje zagotoviti do 1. julija 2001. V Sloveniji so pred letom 2000 tehtali odpadke le na petih (5) odlagališèih od skoraj 60-tih. Brez tehtanja je bilo nemogoèe zagotoviti realne podatke o kolièinah odpadkov. Upravitelj mora zagotoviti tudi vizuelno preverjanje odpadkov od imetnikov iz 1. in 2. toèke zgoraj - ogled odpadkov in primerjava s prièakovano vsebino; v primeru nejasnosti se lahko tako prepreèi odložitev potencialno z nevarnimi snovmi onesnaženih odpadkov. Od 31. 12. 2000 morajo vsi upravljalci voditi poslovnik za obratovanje odlagališèa. Najkasneje do 31. decembra 2001 morajo zagotoviti vzpostavitev obratovalnega dnevnika, v katerega se dnevno vpisujejo podatki o: ž kolièini, vrsti in imetniku prevzetih odpadkov, ž izvajanju postopkov preverjanja odpadkov iz prvega odstavka 18. èlena tega pravilnika, ž kraju odložitve prevzetih odpadkov na obmoèju telesa odlagališèa, ž ugotovitvah o pomanjkljivi ali napaèni dokumentaciji ali dvomljivi istovetnosti odpadkov, ž o zaèasnem skladišèenju ali zavrnitvi doloèenih odpadkov, ž opravljenih vzdrževalnih delih na odlagališèu, ž rednih pregledih telesa odlagališèa ter objektov in naprav odlagališèa, in ž izrednih in drugih pomembnih dogodkih v zvezi z obratovanjem odlagališèa. Prav tako od 31. decembra 2001 morajo upravljalci zagotavljati izvajanje obratovalnega monitoringa, ki obsega: ž meritve meteoroloških parametrov, ž meritve in izraèunavanje emisije snovi v zrak iz odlagališèa, ž meritve emisije snovi pri odvajanju izcedne vode in onesnažene padavinske vode s površin odlagališèa, in ž meritve parametrov onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi, èe so v vplivnem obmoèju odlagališèa. Meritve emisij snovi pri odvajanju izcedne in onesnažene padavinske vode se opravljajo v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališè odpadkov (UL RS 7/00). Na vseh odlagališèih so do 1. januarja 2002 morale biti izpolnjene še naslednje zahteve: ž ograjenost z 2-metrsko ograjo, razen v primerih, ko so naravne danosti takšne, da ni možen pristop ljudi in divjadi; ž dovolj velike površine za izvajanje postopka prevzema in preverjanja odpadkov ter parkirni in obraèalni prostor; ž oprema za prepreèevanje prenašanja prahu in blata s transportnimi vozili z odlagališèa na javne ceste; Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 107 ž skladišèni prostor za zaèasno odlaganje odpadkov, pri katerih se je pojavil dvom o njihovi primernosti za odlaganje. Nenazadnje so morali vsi upravitelji do 1. julija 2000 namestiti tablo z navedbo svojega imena, vrsti odlagališèa in obratovalnem èasu ter do 31. decembra 2000 doloèiti in Agenciji RS za okolje sporoèiti imena odgovornih oseb za prevzemanje in preverjanje odpadkov. 7.5 Pravilnik o sežiganju odpadkov Pravilnik o sežiganju odpadkov doloèa obvezna ravnanja za sežiganje odpadkov in velja za sežigalnice komunalnih in sežigalnice nevarnih odpadkov. Upravljalec sežigalnice mora preverjati in tehtati dostavljene odpadke, spoštovati emisijske standarde ter zagotoviti predelavo ostankov sežiganja odpadkov. Vsebina Ministrstvo za okolje in prostor je s pravilnikom uredilo podroèje sežiganja in sosežiganja komunalnih in nevarnih odpadkov v sežigalnicah. Ureja tudi pogoje in ukrepe za njihovo naèrtovanje, gradnjo in obratovanje. Sežigalnice odpadkov se velik vir onesnaževanja odpadkov zato pravilnik doloèa razliène obveznosti, ki jih mora upravljalec izpolnjevati še preden pridobi dovoljenje za sežiganje odpadkov ter v èasu obratovanja sežigalnice. Po drugi strani so sežigalnice odpadkov, predvsem zaradi emisij nevarnih snovi v okolje, vir velikih strokovnih, družbenih in politiènih sporov. Zaradi lastnosti mešanih komunalnih odpadkov, vsebnosti nevarnih snovi v njih predstavljajo velikanski problem za dejansko spoštovanje emisijskih zahtev. Cilji Cilji pravilnika so predvsem zagotoviti nadzor nad: ž odpadki, namenjenih sežiganju, ž obratovanjem sežigalnice odpadkov, ž emisijami snovi v zrak in vode in ž odstranjevanjem ostankov sežiganja odpadkov. Zahteve Upravljalec sežigalnice odpadkov mora zagotoviti takšno obratovanje sežigalnice, da izpolnjuje naslednje pogoje: ž emisija snovi in energije v vode, zrak in tla ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti, ž postopki in metode sežiganja odpadkov ne smejo povzroèati èezmernih obremenitev okolja in negativnih vplivov na krajino, ž izpolnjene morajo biti predpisane gradbene in druge tehniène zahteve, ž s sežiganjem odpadkov pridobljena toplota mora biti uèinkovito uporabljena znotraj sežigalnice ali izven nje, èe je poraba te toplote ekonomsko upravièena, ž zagotovljeni morajo biti ukrepi za zmanjšanje kolièine ostankov sežiganja odpadkov in njihove škodljivosti in 108 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov ž zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred nenadzorovanimi dogodki in za primer ekološke nesreèe. Ukrepi Za zagotovitev nadzora nad obratovanjem sežigalnice in emisijami snovi v zrak, vode in tla je pravilnik doloèil administrativni postopek izdaje dovoljenja za sežiganje. Zanj mora upravljalec pripraviti poseben naèrt za ravnanje z odpadki. Z dovoljenjem se doloèi: ž vrste odpadkov, ki se lahko sežigajo, skladno s klasifikacijskim seznamom odpadkov ali nevarnih odpadkov, ž celotna kolièina sežiganih odpadkov in skupna zmogljivost sežigalnice, ž vsebina in obseg programa obratovalnega monitoringa emisij iz sežigalnice, ž naèin preverjanja istovetnosti odpadkov ob prevzemu ter druge pogoje obratovanja, ž naèin predhodne obdelave ostankov sežiganja odpadkov pred njihovo predelavo ali odstranjevanjem, èe je potrebna, in ž naèin predelave ali odstranjevanja ostankov sežiganja odpadkov. Èe gre za sežiganje nevarnih odpadkov, se z dovoljenjem doloèi tudi: ž kolièina nevarnih odpadkov po posameznih vrstah, ki se lahko sežiga, skladno s klasifikacijskim seznamom nevarnih odpadkov, ž najmanjši in najveèji masni pretok nevarnih odpadkov skozi napravo za sežig, ž spodnja in zgornja kurilna vrednost odpadkov, in ž dovoljena onesnaženost odpadkov s PCB, PCP, kloridi, fluoridi, žveplom, težkimi kovinami ali drugimi snovmi. Za doseganje zahtev pravilnika mora upravljalec zagotoviti preverjanje, ocenjevanje, pregledovanje in obèasno vzorèenje dostavljenih odpadkov, èišèenje odpadnih sežignih plinov in odpadnih voda, uporabljenih v napravah za njihovo èišèenje, zašèito podtalnice, nadzorovano loèeno odlaganje predelanih ostankov sežiga odpadkov, vodenje obratovalnega dnevnika, vodenje evidenc. 7.6 Drugi predpisi o ravnanju z odpadki V nadaljevanju na kratko predstavljamo predpise, ki se nanašajo na (1) nekatere posebne vrste odpadkov in na spremljanje (2) emisij v okolje kot posledice odstranjevanja odpadkov. 7.6.1 Uredba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov Taksa se od leta 2002 naprej obraèunava za obremenjevanje okolja zaradi odloženih odpadkov na odlagališèa. Zavezanec za takso je upravljalec odlagališèa. V veèini primerov v Sloveniji je upravljalec odlagališèa lokalna javna služba ravnanja z odpadki. Ker je zanje taksa strošek, so takso prenesli v ceno storitve odvoza odpadkov, katero plaèujejo odlagališèa. Taksa znaša okoli 5 SIT/kilogram odpadka. Uredba še doloèa, da se lahko taksa zavezancu zniža ali oprosti, èe: Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 109 ž izvaja sanacijski ali drug program za prilagoditev obstojeèega odlagališèa predpisanim zahtevam iz pravilnika o odlaganju odpadkov, ž izvaja sam ali sodeluje pri izvajanju programov ali projektov, namenjenih obdelavi odpadkov z namenom zmanjšanja obremenjevanja tal ali zraka zaradi odlaganja odpadkov na odlagališèu. Ni jasno ali se lahko sredstva zbrana iz takse porabi tudi za uvajanje loèenega zbiranja, kompostiranja ali snovne izrabe odpadkov. 7.6.2 Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji Pravilnik doloèa obvezna ravnanja z odpadnimi olji ter pogoje za njihovo zbiranje, ponovno uporabo ali odstranjevanje. Ker so odpadna (mineralna in sintetièna) olja skoraj vsa potencialna onesnaževala (polutanti), se jih ne sme odlagati med komunalne odpadke in zlivati v kanalizacijo ali kamorkoli drugam. Odpadna olja prevzema trgovec. Zajema, hrani in zbira se jih loèeno, saj mnoga olja vsebujejo zelo nevarne dodatke, kar bi z mešanjem otežilo ravnanje z njimi. Zbrana odpadna olja se lahko regenerira, uporablja kot gorivo, sosežiga ali nadzorovano odstranjuje (v skladu s pravilnikom o ravnanju z odpadki). 7.6.3 Pravilnik o odstranjevanju PCB in PCT PCB je oznaka za poliklorirane bifenile in PCT za poliklorirane terfenile. Obe družini polikloriranih ogljikovodikov veljata za izredno nevarne, obstojne in bioakumulativne snovi. Pravilnik ne samo da doloèa naèine zbiranja, ravnanja in odstranjevanja marveè doloèa tudi dekontaminacijo naprav, ki so vsebovale PCB/PCT. Uporaba PCB/PCT je danes dejansko izredno omejene in je bliže prepovedi. Vse naprave, ki vsebujejo PCB/PCT morajo biti posebej oznaèene in vpisane v posebno evidenco pri ministrstvu za okolje in prostor. 7.6.4 Pravilnik o ravnanju z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi Pravilnik je bil sprejet predvsem z namenom, da bi proizvajalce vzpodbudil k zmanjševanju vsebnosti težkih kovin v baterijah in akumulatorjih. Hkrati je doloèil ukrepe za vzpostavitev sistema njihovega recikliranja ter loèenega odlaganja. Velja za baterije in akumulatorje, ki vsebujejo doloèene kolièine živega srebra, kadmija ali svinca. Doloèil je tudi minimalne standarde za dovoljevanje dajanja v promet. Dobavitelji baterij in akumulatorjev morajo prevzeti odpadne baterije ter zagotoviti njihovo zbiranje, predelavo ali odstranjevanje. O tem mora zbiralec poroèati ministrstvu za okolje in prostor. 7.6.5 Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest Azbestna vlakna dokazano povzroèajo nekatere oblike pljuènega raka. Ker najdemo izdelke, ki vsebujejo azbest na mnogih mestih in bi njihovo nenadzorovano odstranjevanje lahko ogrozilo zdravje ljudi, je pravilnik doloèil naèine ravnanja, zbiranja in odstranjevanja. Odstranjevalci teh odpadkov morajo zanje poskrbeti na še posebej skrben naèin in z uporabo posebnih metod, ki prepreèujejo sprošèanje azbestnih vlaken v okolje. Pravilnik za celo vrsto naprav doloèa obvezno razstavljanje in odstranitev azbestnih oblog. Odlagajo se lahko le na posebnih mestih na odlagališèih nenevarnih (za šibko vezani azbest) in inertnih (za trdno vezani azbest) odpadkov. 110 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 7.6.6 Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov Sežigalnice so pomemben vir onesnaževanja okolja zaradi èesar so izpostavljene nenehnemu zaostrovanju emisijskih standardov. Uredba doloèa mejne vrednosti emisije snovi v zrak in ukrepe za zmanjševanje emisije snovi v zrak. Uredba tudi doloèa doloèene obratovalne pogoje (npr. temperaturo sežiganja odpadkov). Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za èišèenje odpadnih plinov sežigalnice odpadkov in pri sosežigu odpadkov Uredba doloèa mejne vrednosti emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, uporabljene v napravah za èišèenje odpadnih plinov. Izpusti snovi z odvajanjem odpadne vode mora biti èim manjši, kolikor to omogoèa uporaba najboljših, v praksi uspešno preizkušenih in na trgu dostopnih tehnologij in postopkov ob razumno višjih stroških. Odpadno vodo je treba pred odvajanjem oèistiti tako, da je emisija snovi z odvajanjem v vode skladna s predpisi. 7.6.7 Uredba o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališè odpadkov Uredba doloèa mejne vrednosti parametrov izcedne vode in posebne ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi iz odlagališè odpadkov. Izcedna voda je v telesu odlagališèa odpadkov nastajajoèa voda, ki nastane zlasti iz padavinske vode, ki prodira v telo odlagališèa in se tu onesnaži zaradi izluževanja, in iz onesnažene presežne vode, ki se izceja iz odpadkov z visoko vsebnostjo vode, ter iz vode, ki nastaja zaradi razgrajevanja odpadkov. Odlagališèa se morajo zahtevam te uredbe prilagoditi do konca leta 2004. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 111 8. Opombe 1 Michael Keating, Agenda za spremembo, s sreèanja na vrhu, Agenda 21 in drugi dokumenti s Konference Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Janeiru - v razumljivem jeziku, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Ljubljana 1995 2 "Promocija trajnostnega naèina ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih". 3 Rethinking Rubbish - Towards a New Campaign, Research into the Most Effective and Ap-propriate Way of Communicating National Messages to Encourage Attitude Change and Actions on Waste, ESART & The National Waste Awareness Initiative, Prescient Ltd., London, 2000 4 Handbuch für Öffentlichkeitsarbeit in der Abfallberatung, Bayerisches Landesamt für Umweltschutz, München, 1997 5 Decision-Maker's Guide To Solid Waste Management, United States Environmental Protection Agency, EPA530-R-95-023, Washington, 1995 6 Strateške usmeritve Republike Slovenije za ravnanje z odpadki, Poroèevalec Državnega zbora RS, 3.10.1996, št. XXII/36, dosegljive na domaèi strani Ministrstva za okolje in prostor, http:/ /www.gov.si/mop/ 7 Èeprav se administracija rada pohvali, da je bilo v tem letu veliko narejeno, kar pravi celo Evropska komisija. Cf. ZTI, Varstvo okolja v Sloveniji, zbornik predavanj, 17.-19. november 1999, Celje, str. 59. 8 Strateške usmeritve Republike Slovenije za ravnanje z odpadki, Poroèevalec Državnega zbora RS, 1996 9 ZTI, Varstvo okolja v Sloveniji, zbornik predavanj, 17.-19. november 1999, Celje, str. 101. 10 Cf. Reiner Keller, Müll - Die gesellschaftliche Konstruktion des Wertvollen, Westdeutscher Verlag, Opladen/Wiesbaden, 1998, str. 201-239 11 ZTI, Varstvo okolja v Sloveniji, zbornik predavanj, 17.-19. november 1999, Celje, str. 54-55. 12 Osnove raziskovanja javnega mnenja si lahko preberete v Michael Haralambos, Sociologija, Teme in pogledi, DZS, Ljubljana 1999, str. 815-871 13 Ministrstvo za okolje in prostor, Komunikacijska kampanja o ravnanju s komunalnuimi odpadki in objektih za ravnanje z odpadki, Gospodarjenje z odpadki, december 1998, str. 6-9 14 Kristijan Mlinar, Odnos javnosti do loèenega zbiranja odpadkov v celjski regiji, Gospodarjenje z odpadki, maj 2001, str. 15-21 15 ibid., str. 17 16 Rethinking Rubbish - Towards a New Campaign, Research into the Most Effective and Ap-propriate Way of Communicating National Messages to Encourage Attitude Change and Actions on Waste, ESART & The National Waste Awareness Initiative, Prescient Ltd., London, 2000 17 Donella H. Meadows in ostali, Meje Rasti, Poroèilo za raziskavo Rimskega kluba o težavnem položaju èloveštva, Cankarjeva založba, Ljubljana 1974 18 ibid., str. 198 19 Naèelo prestrezanja v anglešèini imenujejo tudi “end-of-pipe principle”. Osnovni proizvodni vzorec ostaja nespremenjen, medtem ko problem onesnaževanja, vir katerega je, rešujemo 112 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov na toèkah izpustov v vodo, zrak, zemljo ali v obliki odpadkov. S tem problem ni odpravljen, marveè le prestrežen. Tako moramo blata iz èistilnih naprav obravnavati kot poseben odpadek ali ostanke v filtrih kot nevaren odpadek. Z drugimi besedami: prestrezanje ni rešitev, marveè le izboljšani nadzor nad izpusti (emisijami) in prenosi nevarnih snovi. Naj omenimo še to, da je (gledano ekonomsko) vsaka emisija - tudi odpadek - izkaz ekonomske uèinkovitosti doloèenega proizvodnega procesa. 20 OECD, Proceedings of the OECD joint Workshop on Extended Producer Responsibility and Waste Minimisation Policy, Part 1, Introductory Speech, Paris, Marec 2000 21 Waste management in Ireland, Friends of the Earth Ireland, Dublin, 2002, str. 3 22 Strateške usmeritve Republike Slovenije za ravnanje z odpadki, Poroèevalec Državnega zbora RS, 1996, 3.10.1996, št. XXII/36 23 Nacionalni program varstva okolja, MOP, Ljubljana, 1999, str. 40 (glej tudi Uradni list RS, št. 83/99). 24 Ibid., str. 16. 25 Ibid., str. 38. 26 European Commission, Towards Sustainability, The European Commission's progress report and the action plan on the fifth programme of policy and action in relation to the environment and sustainable development, European Communities, 1997. 27 Charter of European Cities and Towns towards Susatainability, The Aalborg Charter, dosegljiva na domaèi strani http://www.iclei.org/. Do leta 1999 je bilo v tej iniciativi evropskih mest sprejetih še nekaj pomembnih dokumentov: The Lisboa Action Plan: from Charter to Action, Towards Local Sustainability in Central and Eastern Europe (The Sofia Statement), Declaration of Seville, Strategies for Sustainable Cities (The Den Haag Statement). Vsi navedeni dokumenti so dosegljivi na navedeni domaèi strani. 28 Bogdan Kavèiè, Sodobna teorija organizacije, DZS, Ljubljana, 1991, str. 110 29 Cirila Toplak et al., Priroènik za moderatorje, Moderiranje skupinskih procesov, Moderatorska akademija, Umanotera, Ljubljana 2002, str. 92 30 Glej Philip Kotler, Marketing Management (Trženjsko upravljanje), Slovenska knjiga, Ljubljana, 1998, str. 599 in naprej 31 ibid., str. 601-2 32 ibid., str. 602 33 ibid. 34 Celoten postopek je temeljito opisan v publikaciji Smeti in odpadki, Priroènik za pridobivanje znanja o ravnanju z odpadki in razvijanje okoljevarstvenih navad, SEG in PEC, Ljubljana, Murska Sobota, 1999, str. 31 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 113 9. Literatura “Towards Sustainability”, the European Community Programme of policy and action in relation to the environment and sustainable development (The Fifth EC Environmental Action Programme), OJ No C 138, 17.5.1993, str. 5TowardsSustainability, the European Community Programme of policy and action in relation to the environment and sustainable development (The Fifth EC Environmental Action Programme), OJ No C 138, 17.5.1993. Adrijana Viler Kovaèiè, Ravnanje z odpadki, Založba GV, Ljubljana 2001. Adult Learning: A Handbook for Trainers of Local Officials, The National Environmental Training Center for Local Officials, The Ohio State University Extension, 1995. Bogdan Kavèiè, Sodobna teorija organizacije, DZS, Ljubljana, 1993. Charter of European Cities and Towns towards Susatainability, The Aalborg Charter, http:// www.iclei.org/. Cirila Toplak et al., Priroènik za moderatorje, Moderiranje skupinskih procesov, Moderatorska akademija, Umanotera, Ljubljana 2002. CIWMB’s Business Resource Efficiency Section, Outline of an Office Paper Reduction Campaign, http://www.ciwmb.ca.gov/BizWaste/. Communication from the Commission to the Council and to Parliament, A Community Strategy for Waste Management, dokument je bil podprt z odloèitvijo Sveta v Resolution of 7 May 1990, on waste policy (OJ C 122, 18.05.1990, str. 2). Tekst strategije je dosegljiv v publikaciji Community Legislation concerning the Environment, Volume 6, Waste, 1st edition, str. 161-176 Commission of the European Communities, Directorate-General XI, Environment, Nu-clear Safety and Civil Protection, Bruselj 1992. Decision-Maker’s Guide To Solid Waste Management, United States Environmental Protection Agency, EPA530-R-95-023, Washington, 1995. DETR’s Green Guide for Suppliers. Donella H. Meadows in ostali, Meje Rasti, Poroèilo za raziskavo Rimskega kluba o težavnem položaju èloveštva, Cankarjeva založba, Ljubljana 1974. Environment 2010: Our future, our choice, The sixth EU environment action programme 2001-10, European Commission communication - Full text, European Communities, 2001. Establishing a Waste Reduction Programe at Work, Participant’s Manual, in Establishing a Waste Reduction Programe at Work, Trainer’s Manual, A Training Program of the California Integrated Waste Management Board (CIWMB), developed by: GAINER & ASSOCIATES, C2:Alternative Services, Eugene Tseng and Associates, CR Communications & Graphic Design/TS Graphics, januar 1996. European Commission, Communication from the Commission: “A Sustainable Europe for a Better World: A European Union Strategy for Sustainable Development”. Commission’s proposal to the Gothenburg European Council, COM(2001)264 final. 114 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov European Commission, Communication from the Commission: “Integrated Product Policy”, COM(2001)68 final. European Commission, Towards Sustainability, The European Commission’s progress report and the action plan on the fifth programme of policy and action in relation to the environment and sustainable development, European Communities, 1997. European Parliament And Council Directive 97/52/EC of 13 October 1997 amending Directives 92/50/EEC, 93/36/EEC and 93/37/EEC concerning the coordination of procedures for the award of public service contracts, public supply contracts and public works contracts respectively. Green Business Network, Going Green... Upstream, The Promise of supplier Environmental Management, The National Environmental Education & Training Foundation, oktober 2001. Green Paper, Public Procurement in the European Union: Exploring the Way Forward, Communication adopted by the Commission on 27th November 1996. Handbuch für die Öffentlichkeitsarbeit in der Abfallberatung, Bayerisches Landesamt für Umweltschutz, München, 1997. ICLEI, EcoProcura(r) Europa 99 Bilbao, Abstract Compendium, ICLEI’s International Training Centre, 1999, http://www.iclei.org/. ICLEI, Green Purchasing Good Practice Guide, An ICLEI “Policy & Practice Publication”, Freiburg, 2000 K. Wortmann, Kommunikative Instrumente im kommunalen Klimaschutz, v: Kommunaler Klimaschutz in der BRD, BMU-Forschungsvorhaben 104 07 408. Kristijan Mlinar, Odnos javnosti do loèenega zbiranja odpadkov v celjski regiji, Gospodarjenje z odpadki, maj 2001, str. 15-21 Ludwig Krämer, E. C. Treaty and Environmental Law, Sweet&Maxwell, London 1998 Michael Haralambos, Sociologija, Teme in pogledi, DZS, Ljubljana 1999 Michael Keating, Agenda za spremembo, s sreèanja na vrhu, Agenda 21 in drugi dokumenti s Konference Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Janeiru - v razumljivem jeziku, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Ljubljana 1995 Ministrstvo za okolje in prostor, Komunikacijska kampanja o ravnanju s komunalnuimi odpadki in objektih za ravnanje z odpadki, Gospodarjenje z odpadki, december 1998, str. 6-9 Nacionalni program varstva okolja, Uradni list RS, št. 83/99, v knjižni izdaji MOP. Navodilo o metodologiji za oblikovanje cen obveznih lokalnih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, Uradni list RS, št. 27/98; Popravek navodila, Uradni list RS, št. 34/98. OECD, Proceedings of the OECD joint Workshop on Extended Producer Responsibility and Waste Minimisation Policy, Part 1, Introductory Speech, Paris, Marec 2000 Operativni program ravnanja z embalažo in odpadno embalažo za obdobje od 2002 do konca 2007, Uradni list RS, št. 29, 4. april 2002, Ljubljana Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 115 Philip Kotler, Marketing Management (Trženjsko upravljanje), Slovenska knjiga, Ljubljana, 1998, str. 599 in naprej Povzetek predinvesticijskih študij, Komunalna direkcija, MOM, 354-35-22/95-1800-10, april 1996. Pravilnik o odlaganju odpadkov, Uradni list RS, št. 01/00. Progress Report on implementation of the European Community Programme of Policy and Action in relation to the environment and sustainable development “Towards Sustainability”, Communication From The Commission, COM(95) 624, Bruselj 1996 Public procurement: Commission proposes to simplify and modernise the legal framework, Evropska Komisija, sporoèilo za tisk, 10. maj 2000 Reiner Keller, Müll - Die gesellschaftliche Konstruktion des Wertvollen, Westdeutscher Verlag, Opladen/Wiesbaden, 1998. Resolution 93/C 138/01 of the Council and the representatives of the governments of the member states, meeting within the Council of 1 February 1993 on a Community programme of policy and action in relation to the environment and sustainable development, OJ No C 138, 17.5.1993. Rethinking Rubbish - Towards a New Campaign, Research into the Most Effective and Ap-propriate Way of Communicating National Messages to Encourage Attitude Change and Actions on Waste, ESART & The National Waste Awareness Initiative, Prescient Ltd., London, 2000. Smeti in odpadki, Priroènik za pridobivanje znanja o ravnanju z odpadki in razvijanje okoljevarstvenih navad, SEG in PEC, Ljubljana, Murska Sobota, 1999 Strateške usmeritve Republike Slovenije za ravnanje z odpadki, Poroèevalec Državnega zbora RS, 3.10.1996, št. XXII/36, dosegljive na domaèi strani Ministrstva za okolje in prostor, http://www.gov.si/mop/ Strateške usmeritve Republike Slovenije za ravnanje z odpadki, Poroèevalec DZ RS, XXII/ 36, Ljubljana, oktober 1996. Študija termiène obdelave trdnih odpadkov iz naselij za severovzhodno Slovenijo in deponiranja preostankov odpadkov po sežigu, TALUM, oktober 1999. The Act on Public Procurement, Swedish Code of Statutes, SFS 1992:1528. Towards Sustainability, A European Community programme of policy and action in relation to the environment and sustainable development, OJ No C 138, 17.5.1993. US EPA, Bussines Guide for Reducing Solid Waste, OSWER, EPA530-K-92-004, november 1993. US EPA, Decision-Maker’s Guide To Solid Waste Management, druga izdaja, OSWER, EPA530-R-95-023, avgust 1995. US EPA, Office Paper Recycling, An Implementation Manual, OSWER, EPA530-SW-90-001, januar 1990. 116 Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov US EPA, Source Reduction Program Potential Manual, A Planning Tool, EPA530-R-97-002, september 1997. Waste management in Ireland, Friends of the Earth Ireland, Dublin, 2002. Zakon o javnih naroèilih, Uradni list RS, št. 36/00 Zakon o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 32/93 ZTI, Varstvo okolja v Sloveniji, zbornik predavanj, 17.-19. november 1999, Celje. Odpadki - izobraževanje in obvešèanje državljanov 117