^f£Ri$k/i Domovi na 10031 AMdUCAM IN SPIRIT #OR€l®N IN LANGUAGE OMIT JEk KO. 231 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 1, 1966 SLOVSNIAN CORNING N€WSPAP€fe ŠTEV. LXIV — VOH LXIV Peiping si je sam kriv Rdeča Kitajska si je s svojo domačo in mednarodno politiko zapravila vrsto podpornikov med članicami ZN. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glasovanje glavne skupščine v torek je končalo za eno leto debato o tem, ali naj pride rdeča Kitajska v Združene narode ali He. Proti sprejemu albanskega predloga, ki je hotel pognati nacionalno Kitajsko iz ZN in postaviti na njeno mesto Ljudsko republiko Kitajsko, je glasovalo 57 članic ZN, za predlog pa 46. Kodoben predlog lani je dobil 47 glasov, prav toliko pa jih je bilo proti njemu. Letos je glasovanje za rdečo Kitajsko torej izpadlo dosti slabše. Vzrok je v kitajski domači in Hiednarodni politiki v zadnjem letu. Doma je skupina okoli Mao-Tsetunga in Lin Piao začela “kulturno revolucijo” in uganja z rdečo gardo stvari, ki odbijajo ves svet, tudi komunističnega v Aziji. Rdeča Kitajska je Poostrila svoj spor s Sovjetsko '■Vezo in grozi povzročiti končen razkol v komunističnem taboru. Kapadi na sedanje rusko vodstvo in postavitev vprašanja rusko=kitajske meje kažejo hu. do narodno nestrpnost Kitajcev In njihovo znano gledanje z viška na ostali svet. Tudi razvoj In preskusi atomske bombe in Vodljivega izstrelka Kitajski ni Pomagal do večjega ugleda. Ta je utrpel hudo izgubo s porazom komunizma v Indoneziji, pa tubi z neuspehi kitajske propagande v Afriki in Latinski Ameriki. K vsemu temu je treba dodati kitajsko izjavo, da Peiping He bo šel v ZN, dokler bo v njih kak zastopnik nacionalne Kitaj-£ke in dokler bodo ti “pod ame-Usko-ruskim nadzorom”. To se Pravi, da bi rdeča Kitajska ostala izven ZN, četudi bi jo ti z ve-nino povabili v svojo družbo. Burgiba obiskal sinagogo TUNIS, Tun. — Tunizijski Predsednik Burgiba je znova P°kazal, kako zelo mu je zopern cgiptovški diktator Naser in Njegova politika, ki je zopet za-0slrila stike med Arabci in mu-slimani. V znak protesta proti *aki politiki je ravno sedaj obi-skal najstarejšo tunizijsko sina-e°go, kjer so ga voditelji tunizijskih Judov slovesno sprejeli primerno počastili. Burgiba v svojem govoru poudaril, da v Tuniziji ni nobene razlike lTleb Arabci in muslimani in da Sedanjemu režimu ne pride niti misel, da bi rušil ravnoprav-Jl0st med verami in mir med rastni. Takih misli pa niso očitno A-^bci v Alžiriji. V alžirski pre-stolici je namreč tolpa mladih ^'abskih zagrizencev vdrla v po-.lQpje jordanskega poslaništva ,}arn uničevala vse, kar ji je . lsl° pod roke, dokler je ni estna policija pregnala. Vremenski prerok pravi: hal ^a^no> vetrovno in mrzlo z ^ 6^avanjem snega. Najvišja Peratura čez dan 30, ponoči »a)r,ižja 12. ’L Novi grobovi Mary Sray Včeraj popoldne je nenadoma umrla na delu v Metal Blast Co. Mrs. Mary Sray (poprej Zevnik) s 1124 E. 78 St., stara 61 let, rojena v vasi Dol, fara Sv. Križ pri Kostanjevici, od koder je prišla kot mladenka pred 60 leti. Tukaj zapušča moža Josepha, otroke Harolda Zevnik, Ralpha Zevnik, Roso Mario Jandrokovic, Georgea Jensko-vic, Josepha Stepic in pastorka Johna Zevnik, Justino Spina pa v Kaliforniji. Bila je članica Društva Lunder Adamic št. 28 SNPJ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 uri iz Zakrajskove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Filipa ob devetih, nato na pokopališče All Souls. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh. Barbados - država Vojska odstavila kralja :i afriškem Burundiju KINŠASA, Kongo. — V Afriki postajajo revolucije in prevrati nekaj vsakdanjega, kot so bili nekdaj v Latinski Ameriki. Zaradi njih se komaj še kdo razburja. V Burundiju, mali državi črne Afrike z okoli dvema in pol milijona prebivalci, je prišlo v komaj pol leta že do drugega prevrata. Posebno pozornost je vzbudilo to, ker je veljal Burundi precej časa za eno glavnih oporišč rdeče Kitajske v črni Afriki. Pretekli ponedeljek je radio Burundi objavil, da je bil 19 let stari kralj Ntare V., ki je komaj 1. julija letos pognal s prestola svojega očeta Mvambutso IV. in tega zasedel sam, odstavljen in država proglašena za republiko. Oblast je s pomočjo vojske prevzel 27 let stari predsednik vlade Michael Micombero, armadni kapetan, ki je pomagal Ntari 1. julija odstaviti njegovega o-četa. V Bruxellesu, ki je do leta 1962 upravljal Burundi in sosednjo Rvando, namigujejo, da so odnosi z rdečo Kitajsko utegnili igrati pri prevratu vsaj delno vlogo. Vsak deseti Japonec ima svoj avtomobil TOKIO, Jap. — Po nedavno zbranih podatkih ima sedaj povprečno vsak deseti Japonec svoj avtomobil. Trdijo, da se bo to število povečalo tako v naslednjih 20 letih, da bo prišel en avtomobil že na vsakih pet Japoncev. Otok Barbados v Malih Antilih s komaj 166 kvadratnimi miljami in 259,000 prebivalci je postal neodvisna država. BRIDGETON, Barb. — Po 341 letih britanske oblasti je postal otok Barbados v Malih Antilih včeraj nova neodvisna država. Dosedanji predse dnik samoupravne vlade Errol Warner Barrow je postal novi predsednik vlade. Dokumente o neodvisnosti mu je v imenu Velike Britanije izročil Vojvoda Kentski, zastopnik kraljice Elizabete II. Združene države je pri tem slavju zastopal vrhovni zvezni sodnik Earl Warren. Nova država je postala 26. član Skupnosti britanskih narodov, pa prijavila tudi vstop v Organizacijo ameriških držav in zaprosila za sprejem v Združene narode. Otok spada med najbolj gosto naseljena ozemlja v Ameriki, saj pride na kvadratno miljo 1,500 oseb. Glavni dohodek ima prebivalstvo od pridelave sladkornega trsa, izdelave ruma in od turizma. Zadnji se je v zadnjih letih začel malo na-gleje razvijati. Tako je otok lani obiskalo 67,000 tujcev, 15% več kot v letu 1965. Največ prihajajo sem obiskovalci iz Združenih držav. Velika večina prebivalcev so črnci, belcev je le okoli 8 odstotkov, imajo pa večji del vsega otoškega bogastva v svoji lasti. Kljub temu so odnosi med obema rasama dosti mirni in ugodni. Predsednik vlade Barrow je črnec, pa zelo razgledan, sposoben in okreten. Njegov položaj olajšuje sorazmerno visoka kulturna raven prebivalstva, saj je 98% pismenih. Komunizem na otoku nima nobene opore, kot je to slučaj v dobrem delu dru- erhard sne poslovil Kancler dr. Ludwig Erhard, stvaritelj nemškega gospodarskega “čudeža”, je včeraj odstopil, nakar je predsednik republike imenoval za njegovega naslednika Kiesingerja, k? se je dogovoril o sestavi nove vlade s socialnimi demokrati. Zvezna nemška republika stopa v novo razdobje svoje zgodovine. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je že pred volitvami obljubil, da bodo upokojenci dobili zvišane pokojnine “takoj po Novem letu”. Pokojnine naj bi se zvišale za povprečno 10%. Republikancem in konservativnim demokratom ni bil ta predlog všeč, zato je bil tudi pokopan. Pač pa so republikanci rekli, da bodo spravili zadevo takoj pred Domov odbor za sredstva in načine in gledali, da pride čim preje do glasovanja. Za to taktiko je tudi predsednik odbora kongresnik Mills. Sedaj je vodilni republikanski kongresnik Laird izjavil, da bo stavil nov predlog, da se namreč višina pokojnine stalno prilagaja življenjskim stroškom. To načelo bi izločilo pokojnine iz politike. Sedaj se namreč višina pokojnin spreminja po političnih vidikih: če so volitve blizu, dobijo upokojenci povišanje, ako jih ni, pa vse skupaj zaspi. Laird je hotel vsaj od strani '■plaziti Johnsonovo politi ko. Dvomimo pa, da bo Kongres to idejo sprejel, ker je preveč dale-kosežna. Japonska dogradila največji tanker na svetu TOKIO, Jap. — Japonske ladjedelnice si štejejo v posebno čast, da gradijo največje tankerje na svetu. Ravno sedaj je dokončan tanker za 210.000 ton nafte. Dolg je 1,026 čevljev, širok pa 150. Vozi s, hitrostjo 17 vozlov. Iz JokohaiiS- bo odplul 12. decembra v Kuwait, kamor bo prišel 6 dni pozneje. Nafte pa ne bo mogel prevažati skozi Sueški kanal, pot ga bo peljala okoli južne Afrike. gih držav Srednje Amerike, kopenske in otoške. D80ŠTVENI mm Veliko posameznih društev ima v našem lislu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu S12, Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases- (( menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega- Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. BONN, Zah. Nem..— Po dolgi, ostri razpravi so včeraj poslanci socialno-demokratske stranke v zveznem parlamentu odobrili vladno koalicijo s krščanskimi demokrati in predlog nove vlade, kot sta ga sestavila Kiesinger in Brandt. Kancler dr. L. Erhard je odstopil in predsednik republike H. Luebke je imenoval na njegovo mesto krščanskega demokrata Kurta Kiesingerja. Nova vlada ima v parlamentu opozicijo le v liberalni stranki, ki je pretekli mesec stopila iz vlade in s tem sprožila njeno krizo. Nova vlada. v kateri sta povezani obe glavni stranki, je dovolj močna, da popelje Zvezno republiko na nova pota tako v domači kot v mednarodni politiki, če bo za to le našla dovolj poguma in seveda soglasja. ~ iz Clevelanda in okolice Novi kancler je Kurt Kiesinger. dosedanji predsednik vlade v Badenu-Wuertembergu, njegov namestnik je socialni demokrat Willi Brandt, dosedanji župan Zahodnega Berlina. On je v novi vladi tudi zunanji minister. Dosedanji zunanji minister G. Schroeder je prevzel ministrstvo narodne obrambe, F. J. Straussu je Kiesinger ponudil finančno ministrstvo, pa se ta še ni odločil, ali bi ga prevzel ali ne. Menda bi rad prevzel vodstvo krščankih demokratov v parlamentu namesto Barzela. Odstopivši kancler je v kratkem govoru, ki sta ga prenašala radio in televizija, svaril pred skrajnimi desničarji v Nacionalno demokratski stranki, opozarjal na to, da oportunisti izrabijo vsako priložnost za svoje namene, in pozival k skupnemu naporu za obrambo nemške demokracije. Kitajska pripravlja peto atomske eksplozijo WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je objavilo, da pripravlja rdeča Kitajska novo atomsko eksplozijo, peto po vrsti. Zadnja 27. oktobra je bila sorazmerno majhna, le okoli 20,000 kiloton, imela pa je to posebnost, da je bila izstreljena in ponesena proti cilju kakih 400 do 600 milj daleč z raketo. Napovedujejo, da bo nov preskus večji, verjetno v vrsti z o-nim od preteklega maja, ki naj bi imel jačino okoli 240,000 kiloton. Ne pričakujejo, da bi bila rdeča Kitajska že sposobna izdelati in preskusiti vodikovo bombo. ■ TEL AVIV, Izrael. — Ko je Izrael pred par tedni skušal sam obračunati s teroristi, ki so vdrli iz Jordana na izraelsko stran, je sprožil val političnih dogodkov, ki jih ni pričakoval. Najprvo je moral ugotoviti, da ni z vdorom izraelskih čet v Jordan škodoval Jordanu kot državi, ampak kralju Huseinu. Ta pa igra v izraelski politiki posebno vlogo. Razmere ga silijo, da v precejšnji meri vpošte-va vse politične želje izraelske republike. Na jordanski strani živi na stotisoče arabskih beguncev, ki naj bi se po izraelski želji naselili zunaj Izraela, česar pa ne želi politika arabskih držav — z izjemo kralja Huseina. Husein skuša namreč begunce vključiti v svojo državo. Jim je dal potne liste, jim pusti potovati, kamor hočejo, jim skuša dati čim več priložnosti za delo, jih je precej že preselil od izrael-sko-jordanske meje v notra- V škripce je zašla tudi izraelska politika njost dežele. To seveda ni všeč arabskim državam, posebno E-giptu in Siriji, zato sta porabili izraelski vdor v Jordan za na-hujskanje beguncev proti Huseinu. Nobena stvar bi jima ne bila namreč tako neprijetna, kot revolucija v Jordanu. Tega stališča ne odobravajo velesile, ker vidijo v Huseinu vsaj iskrenega prijatelja miru, česar pa Egipt in Sirija nista. Izraelska akcija je torej podminirala kraljev politični položaj, torej indirektno škodovala izraelskim interesom. Veliko izraelskih politikov zato kritizira vladno politiko obračunavanja z Jordanom s silo. Izrael je dalje napravil zelo slabo skušnjo z Varnostnim svetom ZN. Ko se je sam pritožil nanj proti Siriji, je Rusija kot zaveznica sirske vlade vfetirala sklep Varnostnega sveta in Sirija ni bila formalno obsojena za kršitev miru. Ko se je Jordan iz istega razloga pritožil pri Var- nostnem svetu proti Izraelu, je Rusija glasovala za obsodbo iz-raleskega vdora v Jordan. Izrael je bil obsojen. Kar je hujše: Izrael mora računati z verjetnostjo, da bo vsaka njegova oborožena akcija proti arabskim sosedom obsojena od Varnostnega sveta, dočim bodo pritožbe proti arabskim vdorom v Izrael stalno vetirane od Rusije. Izrael je zato prišel z dežja pod kap. To bi bil lahko že preje spoznal, trdijo nasprotniki sedanje vlade in imajo prav. Vse to spretno izrabljajo a-labski nasprotniki izraelske republike. Sirija in Egipt organizirata na primer teroriste in jih potem pošiljata v Jordan, da od tam vpadajo v Izrael. Izrael pa proti temu ne more ukreniti ničesar. Ako hoče obračunati z Jordanom, škoduje kralju Huseinu, sebi pa nakoplje obsodbo Varnostnega sveta ZN. Ako ne ukrene ničesar, razburja domačo javnost. Edini izhod za izraelsko vlado je militiraziranje vse meje: žična ograja, kjerkoli se da uspešno postaviti, močna taborišča obmejnih čet, dobra prometna mreža za hiter premik čet, stalna p r i p r avljenost obmejnega prebivalstva na akcije od nasprotne strani. Ali bi take defenzivne mere zadostovale, bo pokazala bodočnost. Zato si je izraelska vlada na zadnji seji Varnostnega sveta vkljub obsodbi še zmeraj pridržala pravico do ofenzivnih akcij. Idealna za Izrael bi seveda bila močna vojaška kontrola vse meje po četah Združenih narodov. Zato pa ni ne soglasnosti, ker nasprotuje tej ideji Rusija, in ne denarja. Izraelska politika je torej navezana le na lastno moč, pa še to mora rabiti zelo previd.no. Za madžarski partijski kongres zašefe vladat! nenavadne zanikanje BUDIMPEŠTA, Madž. — Sedanji madžarski komunistični kongres je sledil preveč hitro za petami bolgarskemu, zato ni nihče pričakoval od njega kaj posebnega za mednarodno politiko. Generalni tajnik madžarske komunistične stranke je v otvoritvenem govoru, ki ga je imel prvi dan kongresa, govoril tako skrivnostno, da so vsi navzoči časnikarji začeli misliti, da se nekaj pripravlja. Tovariš Kadar je namreč s posebnim poudarkom ponavljal, da je mednarodna konferenca vseh komunističnih strank potrebna, ne morda zato, da prežene kitajske in albanske komuniste, ki se na sedanji kongres niso prikazali, iz komunistične skupnosti, ampak da primerne« oceni vse napade kitajskega komunizma, da se razbije sedanja mednarodna, povezanost komunističnega gibanja. Časnikarji pričakujejo, da se bo do konca tedna položaj na kongresu toliko razjasnil, da bo svet vedel, ali lahko pričakuje že prihodnje poletje mednarodno komunistično konferenco. Drugače se kongresno delo odvija po tradiciji: v dvorani se vrstijo dolgočasni govori voditeljev posameznih delegacij, na hodnikih se rodijo in prenašajo čenče, za kulisami pa stikajo glavni komunistični voditelji svoje glave in nikomur ne povedo, o čem se razgovarjajo. Srebrna poroka— Mr. in Mrs. John Urbancich z 2100 Westburn Avenue v East Clevelandu sta 29. novembra praznovala srebrno poroko. Poročena sta bila 29. novembra 1941 v cerkvi Marije Vnebov-zete na Holmes Avenue. Čestitamo in jima želimo še mnogo veselih in srečnih let! Skupno sv. obhajilo— Društvo sv. Rešnjega telesa pri Sv. Lovrencu ima v nedeljo, 4. decembra, pri sedmi sv. maši skupno sv. obhajilo, ob dveh popoldne uro molitve, nato pa glavno letno sejo v šolski dvorani. Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu imajo v nedeljo pri sv. maši ob 7.45 skupno sv. obha-) jilo. i Letna seja— Podr. št. 47 SŽZ ima v nedeljo popoldne ob 1.30 letno sejo v SDD na Prince Avenue. Zadušnica— Jutri ob 8.15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. cpl. Ed-munda Matjašiča ob 18. obletnici smrti. V nedeljo ob 7.45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ru-dolpha Otoničarja ob 1. obletnici smrti. Za povišanje davkov ni nobene vneme PRINCETON, N.J. — Gallu-oov zavod je povpraševal po vsej deželi, če naj bi bili povišani davki za kritje stroškov? vojskovanja v Vietnamu. Samo 19% povprašanih se je izjavilo za povišanje, 73%, jih je bilo proti povišanju, 8% pa ni imelo nobenega jasnega mnenja o tem vprašanju. Lepotna kraljica sveta ne gre v Vietnam NEW DELHI, Ind. — Letos je bila za kraljico lepote vsega sveta izbrana 23-letna medicinka Reita Faria iz Bombayja, kar ji je seveda takoj zajamčilo simpatije vsega indijskega moškega in ženskega sveta. Nova kraljica je šla takoj na potovanje, u-stavila se je tudi v Londonu. Od tam se je pa raznesel glas, da namerava iti skupaj z znanim komikom Bobom Hope-jem za božične praznike v Južni Vietnam. Indijska javmost je začelo protestirati, ker misli, da bi Miss Faria kršila indijsko nevtralnost. Zato je ta načrt padel v vodo, sam indijski zunanji minister Chagla je pa lepotico pohvalil na svoji tiskovni konferenci in ji čestital, da ima toliko patrijotizma, da ni spravila indijske zunanje politike v zadre- i go. Chagla se je primerno zameril v našem državmem tajništvu in s tem spravil tudi samega sebe v — zadrego. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Enote 1. ameriške pehotne divizije so začele včeraj novo očiščevalno akcijo. — V preteklem tednu so imele ameriške oborožene sile v J. Vietnamu 143 mrtvih in 407 ranjenih. Izgube nasprotnikov so bile štirikrat večje, okoli 2000 rdečih, doslej na j več je število, pa se jc predalo. LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade H. Wilson odleti danes popoldne na razgovor s predsednikom vlade Rodezije I. Smithom na neobjavljenem kraju. Upajo, da bo ta razgovor odprl pot do sporazuma med Londonom in Salisbury-jem in spravil s sveta nevarno rodezijsko krizo. PARIZ, Fr. — Danes je priletel sem predsednik vlade Sovjetske zveze A. Kosygin. Sprejel ga je osebno sam predsednik republike De Gaulle, kar ni običajno, ker Kosygin ni predsednik ZSSR, ampak le njene vlade. Izstrelili so njemu na čast tudi 101 strel iz topa, kar velja redno le za suverene. Rus bo ostal v Franciji 9 dni. CLEVELAND, O. — Včeraj so rešili edinega preživelga mornarja ladje za prevoz rude Daniel J. Morrell, ki se je potopila v torek ob hudem viharju na jezeru Huron. Doslej so našli 12 trupel, 20 članov posadke še vedno pogrešajo. Kapitan potopljene Ladje in več članov posadke so bili iz Clevelanda in okolice, od tu vodi Obalna straža tudi iskanje pogrešanih. Bomwm ■r-r*- ' ‘ 6U7 St. Clair Ave. EtoUenwo i-0624 — Cleveland. Ohio 44103 Natiorial and Intemationaj Circulation Pi^biished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor; Mary Debevec ’ NAROČNINA: fca Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesec« Sta Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto ________________ United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.03 pel year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 231 Thurs., Dec. 1, 1966 Katoliška cerkev v Španiji hoče naglo zajeti zamujeno “The Catholic Universe Bulletin”, glasilo clevelandske škofije, je v svoji številki od 25. novembra prinesel obširen članek D. Fisherja o položaju v Katoliški cerkvi Španije, o vrenju v njej, ki ga je sprožil drugi vatikanski cerkveni zbor. Španija je bila nekdaj slovenskim ljudem na splošno malo znana, od tod izraz “njemu je to španska vas” o človeku, ki o nečem nima pojma. Od komunistične revolucije in državljanske vojske je postala Španija Slovencem veliko bolj znana, saj je časopisje v Sloveniji v letih pred drugo svetovno vojno o njej na široko razpravljalo. Španija je bila vsemu svetu znana kot trdna “katoliška dežela” in čudno se nam je zdelo, da je prav tam prišlo do komunistične revolucije in državljanske vojne. V začetku novega veka, ko se je po skoraj 800 letih bojev rešila islamske nevarnosti in našla s Kolumbom pot v Novi svet, je postala Španija vodilna sila katoliškega sveta. Kralj Filip II. si je nadel nalogo varovati Katoliško cerkev pred protestanti. Do neke mere so skušali to nalogo vršiti še tudi njegovi nasledniki. Najpodjetnejši in najsposobnejši del španskega prebivalstva je po odkritju Amerike odhajal v Novi svet, kjer je upal na naglo obogatitev. Domača dežela je pri tem gospodarsko začela hirati in propadati. Španski vpliv in špansko kulturo je začela izpodrivati francoska, kot je Francija politično in vojaško prerastla propadajočo Španijo. Ta je živela v svoji stari slavi, v tradiciji, zunanjem blišču, ki se je posebno razbohotil v cerkvah. Francoska meščanska revolucija v Španiji ni dobila veliko pristašev, vsa vojaška spretnost Napoleonovih generalov odpora Špancev ni mogla zlomiti. Španija se je držala tudi po Napoleonovih vojnah proč od glavnega toka napredka, zaprla se je še bolj vase, ko je izgubila vso svojo posest v Latinski Ameriki z izjemo Kube in Portorica. Ko je ostala zahodna, južna, srednja in celo vzhodna Evropa izvajala obsežne socialne reforme, brisala zadnje ostanke fevdalizma in prehajala v novo, moderno gospodarstvo, se Španija ni mogla premakniti naprej. Zaostale kulturne, gospodarske in socialne razmere so komunisti temeljito izrabili in preprostim, nepismenim ali komaj pismenim ljudem vbijali v glavo svoje nauke. Katoliška cerkev je bila za boj s to nevarnostjo premalo pripravljena, pa v njem tudi premalo odločna, da bi mogla navezati nase ljudske množice, ki so ji pripadale bolj po izročilu, bolj iz navade kot po prepričanju. Tudi po zmagi nad komunistično revolucijo Katoliška cerkev na Španskem ni začela obsežnejše delati na področju duhovne obnove, poglobitve vere in uveljavljanja socialnih pravic, kot so jih označile papeške socialne okrožnice. Zadnji vatikanski cerkveni zbor je tudi Španijo in njeno cerkev temeljito razgibal. Vrenje sega vedno širše in vedno globlje, razgibalo ni le verne katoličane, ampak je seglo celo v kroge, ki so do cerkve indiferentni ali pa ji celo nasprotni. Nepotrpežljivi španski katoličani bi kar takoj radi skočili v drugo polovico 20. stoletja, svojo cerkev bi radi videli moderno, sredi življenja in zanimanja množic, pa tudi cerkvenega zanimanja za množice. Silijo k naglemu uvajanju vseh sklepov in vseh navodil vatikanskega koncila ter jim skušajo pri tem dajati celo večji obseg, kot ga dejansko imajo. Pri tem je veliko težav, ker zija med starejšim in mlajšim rodom španske katoliške duhovščine velik prepad. Prva ima v svojih rokah skoraj vse ključne položaje, pa je še močno predana konservativnim vplivom, se še vedno upira novemu duhu. Novi rod, ki je študiral v semeniščih in duhovniških učiliščih, ko so bila ia obnovljena po državljanski vojni, pa bi rad vse naglo spremenil v soglasju z novimi gledanji in novimi potrebami. Položaj Katoliške cerkve v Španiji slika D. Fisher v omenjenem članku takole: “Stara podoba o predano pobožnih kmetih, nesprašu-joče pokornih avtokratski in večji del aristokratski hierarhiji ni več veljavna. To ni vidno na prvi pogled. Cerkve so polne in človek od začetka ne spozna, da so izredno majhne. Stara pobožnost še obstoja. Množice še vedno hite poljubljat roko Črne Madone v Montserrat in kleče pobožno pri češčenju Device na Stebru v Saragossi... še vedno gori pred Marijinimi podobami na tisoče svečk v visokih svečnikih po vsej deželi...” Za tem pročeljem stare Španije je različna stvarnost. Novo bogoslužje je bilo sprejeto dobro in brez odpora kot v Britaniji. Franciji in delih ZDA. Duhovniki so skoraj povsod med sv. mašo obrnjeni k ljudstvu. Le v Valle de los Čaidos, kjer je Franco postavil spomenik žrtvam državljanske voine obeh strani, protikomunistične in komunistične, je Fisher videl duhovnika brati sv. mašo s hrbtom proti ljudstvu. Pod temi novimi zunanjimi vtisi se skriva pravi položaj katolicizma v Španiji. Če vzamemo za osnovo presoje obisk nedeljske sv. maše, piše Fisher, Španija ni več katoliška dežela. Le od 25 do 30% krščenih katoličanov izpolnjuje redno svojo nedeljsko dolžnost. Obisk cerkve ob nedeljah je sorazmerno večji v deželi Baskov in v delu Kata-lanije, slabši v ostalih delih Španije. V Madridu jih gre v nedeljo k maši le od 10 do 15%, v Barceloni le 7%. Katoliška vera je pri tem v Španiji še vedno državna vera in je bila do nedavnega edina s polno pravico javnega bogoslužja! CHICAGO NEKDAJ raj. * CE KAJ, SO NAM ZADNJE VOLITVE povedale in pokazale, kaj meni naša javnost o raznih perečih problemih v naših Z.D. Volitve so dale odgovor demokratski administraciji na marsikaj. Vse od leta 1960 naprej so šarili z mnogimi političnimi novotarijami, ki na videz seveda izgledajo idealne, človečanske in še več. Uspehov seveda posebnih ni bilo, ker naša družba, četudi stoji in vozi po dobro tlakovanih cestah in potih demokratičnega življenja, je še vedno na zemlji, na kateri je vse podvrženo stalnim spremembam in človeškim slabostim. Človeška narava je čudna. Upanja seveda ni za izgubiti, se izboljšuje, ampak ne tako hitro, kakor bi včasih radi. bilo na stotine in tisoče. Sam kreg in prepir bi bil in bogato polje za nekatere advokate, ki jim take sitnosti rodijo pšenico. Prav tako ni na mestu prirejati razne demonstracije in pohode po ulicah in cestah za take namene. Ljudje, ki so po raznih mestih že stoletja gradili svoje domove, iste uredili po svojem okusu, plačujejo pošteno od njih davke, dalje davke za šole, ceste in pota, zdaj pa prihajajo po istih cestah demonstrirat, ropotat in razbijat, taki niso za take kraje še nikdar nič storili in doprinesli. Glej in sodi na vse to s kateregakoli stališča že hočeš, taka dejanja niso na mestu, niti ne take postave in zakoni, ki kaj Zdi se, da se je marsikaj v tem oziru spremenilo in da ne bo več toliko naglase vanj a civilnih pravic, kakor ga je bilo doslej. Sitnosti pa zna biti še dosti. Le kaj je bilo treba vsega tega? Tako se premnogi vprašujejo po vsem tem. R. takega dovoljujejo. Take posta-Mladi, ki so prišli na površje ve in ^ih vsiljevanje take raz-1. 1960, so menili, da bo kar čez noč vse izvedeno, kar so zamislili in priporočali. Nadaljujejo razne programe tudi od 1. 1964. Pri nekaterih akcijah je nekaj napredka, pri nekaterih ne in nekateri povzročajo sitnosti in težave, kakršnih javnost ne mara in ne želi. In radi teh je javnost odgovorila potom teh zadnjih volitev, da ni zadovoljna z vsem, kar se od Bele hiše doli oriporoča in svetuje. Najbolj odločno je javnost odgovorila na vsiljevanje “civilnih pravic”, to je takih in takega značaja, kakor so jih priporočali. Pravica mora biti res pravica, če ni prava pravica, potem pravica ni. Pravico se mora prav tolmačiti, pošteno, če ni prav tolmačena, se jo pači in zgubi pravico do svojega imena, ker v takem slučaju postane krivica. V demokratičnih svobodnih deželah, kolikor je takih, ima vsak pošten državljan pravico do posesti, to če jo pošteno in pravično podeduje, pridobi ali kupi ter dokler pošteno plačuje davke in se ravna po predpisih, ki so do-določeni za lastništva. Le, kadar gre za občno korist mest, okrajev ali občin, kadar se gradijo ceste ali druge take skupne naprave, je dolžan se lastnik kloniti v dobro skupnosti. Ne pa v drugih ozirih, kot da bi mu kaka postava ali zakon ukazoval, komu sme prodati in komu ne. Titel, ki so ga dali prizadevanjem za civilne pravice “Free Occupancy” je napačen za ta slučaj. “Proste posesti ali zasedbe”, kakor že kdo hoče to po naše imenovati, sploh ni. Torej drugim, ki za tvoje posestvo ali dom niso nikdar nič storili in naredili, bi bil po pomenu te besede dolžan prodati, ali v najem dati, ne da bi ti imel pravico odločiti, komu boš prodal. Recimo, nekdo bi imel dve hiši. Eno bi zase obdržal, drugo postavil v prodaj. Kak tvoj največji nasprotnik bi to zvedel, bi prišel kupovat, ponudi ti ceno, ki bi jo zahteval, morda ne osebno, potom svojega zastopnika. Ko bi ti zvedel, kdo jo hoče kupiti in bi vedel vnaprej, da boš imel za soseda naj večjega nasprotnika, ki bi ti znal le nagajati in sitnosti povzročati, bi gotovo rekel: Temu pa ne! In če bi imeli tak zakon v veljavi, bi te tak kupec lahko šel tožit in prisilil, da bi Sv. Miklavž v MiiMsscki CLEVELAND, O. — Zopet je advent v deželi. Dnevi so kratki in večeri dolgi. Lepa večerna zarja nas spominja na otroške večere, ko smo s strahom čakali, da bo porožljala veriga pod oknom. Kako smo bili pridni in ubogali! Našim otrokom vse to pripovedujemo. Učimo jih, da je sv. Miklavž prvi praznik v adventu. Otroci vedo za tega svetnika, se ga vesele, saj jih vsako leto obišče. Prihodnja nedelja, 4. decembra, je njegova nedelja. Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu bo podala mali prizorček, ko otroci pišejo pisma svetniku, Angelčki jih prebere in tudi parkeljni sežejo po njih, da vidijo želje svojih porednežev. Pridite ob treh popoldne v šolsko dvorano in pripeljite svoj drobiž s seboj, da se pogovore s svetnikom, sv. Miklavžem. Matere prosimo za pecivo. Zavitke lahko oddaste v nedeljo dopoldne od 11. do 12. ure in eno uro pred pričetkom pod staro cerkvijo. Da ne pozabite: v nedeljo, 4. decembra, ob treh popoldne v šolsko dvorano vas iskreno vabi Šolski odbor Oltarno društva pri Mariji §g zataljnja mere le poslabšujejo. Kdor hoče, to vidi! Zakaj tega ne vidijo razni politikarji? Odgovor je jasen ... lestve do glasov jih o-mamljajo. Zadnje volitve so jim pa po svoje jasno odgovorile in povedale: Za vami in pod vašimi političnimi zastavami ne bomo korakali! Yes, letošnji 8. november je pokazal, da nekateri dosedanji CLEVELAND, O. — Odbor voditelji demokratov bi bili ra. Oltarnega društva fare Marije di nekaki “super-demokrati”. Vnebovzete se prisrčno zahva-Probleme, ki »niso lahki, ampak ljuje vsem, ki so na kakršenkoli zelo sitni in težki, bi radi rešili način pomagali pri našem za-čez noč. Stoletja in desetletja so bavnem večeru 29. oktobra, da že drugi in druge dežele reševa- je tako lepo uspel. Vsem Bog le te probleme. Nekaj so doseg- plačaj! le, a počasi, ker vzame rodove,' Obenem opozarjamo članice, da se preobrazi ljudi, ki do vče- Qa kg prihodnja nedelja prva v raj sn j ega dneva še niso vedeli mesecu, ko imamo pri osmi sv. dosti ali nič o civilizaciji, v ka- maši skupno sv. obhajilo. Ure tero se jih uvaja. Je nekaj iz- molitve in seje v nedeljo ne bo jem, ali zelo malo. Prav je imel zaradi miklavževanja Slovenske starosta republikanskih senator- g0ie. vSe članice ste lepo vab-jev, ko je dejal pred nedolgim: ijene na to, da bomo skupaj z V teh rasnih zadevah prehitro otroci doživljale veselje in se vozite! Počasi, zmerno se bolj spominjale naših otroških let, varno vozi in in dalj pride. j ko smo pričakovale sv. Miklav- Resnici na ljubo je pa treba ■žg Kako goreče smo tedaj mo-seveda priznati, da vsi demo-!iiiei krati niso taki. Na vrhu so le Drug0 nedelj0; n decembra! nekateri nove vrste newdealer- bomo imele popoldne ob L40 31 , pokazali bi radi nekaj nove- rožni venec. natQ pa molitve Po blagoslovu bo seja z volitvijo novega odbora, nato pa božični- ga, nekaj takega kakor “stari” niso znali, ampak poglejte nas, mi bomo vam preorali polja in ustvarili “veliko srečno druž- ‘ bo”, katero vam zadnja leta obljubljamo. Lahko je, da so na svetu taki ljudje, ki v domišljavostih vidijo pri svojih načrtih le svetla sončna obzorja. Kadar vse gladko poteka, so srečni. Toda vsako popoldne sonce ne sije. Na dan letošnjega 8. novembra je deževalo in bil zelo klavern dan za politiko sedanjih “newdealer j e v”. Upali pa so, da bodo presegli Lincolna, Ted Roosevelta in tudi F. D. Roosevelta. Želje se niso izpolnile. Izgubili so tri velike in glavne države: California, Illinois, Ohio, mnogo tudi po drugih državah. V kongresni zbornici bodo imeli republikanci 38 več zastopnikov, kakor do sedaj. Za senat so izgubili senatorje. Več republikanskih guvernerjev je bilo izvoljenih, ki bodo imeli močan vpliv v pribodnjosti na politično življenje v njihovih državah. Po vsem tem “backlash” (u-daru nazaj.), katerega so nekateri napovedovali v naprej,, menda vodilni demokrati sedaj bolje poznajo mnenje javnosti o ca. Vse članice ste vljudno vabljene! Ne jmzabite: pridite to nedeljo k skupnemu obhajilu in popoldne na miklavževanje slovenske šole, prihodnjo nedeljo, 11. decembra, pa na letno sejo in božičnico! Na svidenje! Tajnica L K. Slevaimv tesar! CLEVELAND, O. — V nedeljo, 4. decembra, popoldne ob štirih je v SDD na Recher A ve. Slovanov jesenski koncert. Vsi ste prisrčno vabljepi., Slovan praznuje' s tem koncertom 30-letnico svojega delovanja, kot sem že zadnjič obširnejše pisal. Pri tem 'sem pozabil med. pevci omeniti Jožefa Udoviča, Jožefa Vičiča, Jožefa Hei’-vatina in Loj za Mod,ica, ki se je priselil k nam z Zahoda. Naj mi prizadeti oproste. V 30 letih obstoja zbora je umrlo 22 njegovih članov. Na svidenje v nedeljo popof- Slomškova akademija CLEVELAND, O. — Bilo je lepo in posrečeno, da se je vršila skoraj na dan obletnice rojstva velikega škofa in svetniškega kandidata. Rojen je bil Slomšek 26. novembra leta 1800, akademija pa se je vršila v nedeljo, 27. novembra. Točno 166 let je torej vmes. Akademijo so pod pokroviteljstvom Štajerskega kluba priredili Slovenski šoli in društva. Vsebinsko so vsi pobirali iz Slomška in tako lahko rečemo, da je bila akademija celotna in dovolj zaokrožena. Po pozdravu predsednika štajerskega kluba g. Savernika je Lira zapela Slomškovo himno in Lahko noč. Posebno v drugi se je zbor lepo ujel. Za tem je nastopila Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti z zborno deklamacijo Kdo je vse ustvaril. Lepo so deklamirali, le škoda, da je bil mikrofon malce previsok za otroke. Govor o Antonu Martinu Slomšku je imel Rev. Jože Varga. Razdelil ga je bil v dva dela. V prvem delu se dotaknil Slomška kot narodnega in kulturnega delavca, v drugem delu pa njegove svetosti in dela, ki ga moramo opraviti za njegovo beatifikacijo. Prvi del so zaključili Mladi harmonikarji pod vodstvom g. Rudija Kneza, ki so zaigrali dve pesmi — Sijaj, sijaj sončece in Navzgor se širi rožmarin. Po odmoru je nastopila plesna skupina Kres z venčkom veselih polk in valčkov pod vodstvom gospe Brede Lončar, takoj za njo pa Slovenska šola s petjem treh pesmi pod vodstvom g. Ušaja. Za ljubkim nastopom otrok je Božo Pust od a-kademskega društva SAVA recitiral Slomškove besede o slovenskem jeziku, ki so gotovo med najlepšimi, kar jih je kdo Hrušk® s¥a Harije iag- o naši domači besedi povedal. Zaključil je akademijo pevski zbor Korotan pod vodstvom g. Ing. Frančka Gorenška s prelepo Slomškovo pesmijo Glejte, že sonce zahaja. Podajanje je bilo zelo lepo. Iz razporeda razberem, da je opremo odra preskrbelo dramat-sko društvo Lilija, za luči pa sta skrbela Jože Likozar in Miro Odar. Po 166 letih škof Slomšek še vedno živi. Že to samo je znamenje, da so brazde, ki jih je oral, bile globoke. Po poldrugem stoletju pa se tudi jasnejše in jasnejše kaže, da svetost more premostiti stoletja in da prihaja čas, ko Slomšek dozoreva v svetnika. Čas je prišel, da storimo tudi mi svojo dolžnost in po svojih močeh pomagamo, da bo proces za njegovo beatifikacijo napredoval. Gotovo je bila akademija med nami lep začetek. Polna dvorana pa je tudi dokaz, da je svetniški škof Slomšek med nami bolj poznan, kakor smo mislili. Naj bi ta začetek Slomškovi Zvezi dal novo upanje in novo voljo, da bi z delom nadaljevala načrtno in trdno. Karel Mauser Vesli 'm Slovenije Samo za devize Pod tem naslovom je nedavno ljubljanski list “Delo” prinesel sledeč sestavek: Odločitev nekaterih trgovskih podjetij o prodaji iskanih artiklov zgolj za devize je ludi v Pomurju prizadela mnogo ljudi, ki jih take razmere na trgu dobesedno silijo v nezakonito prekupčevanje s tujim denarjem. Gre predvsem za gradbene pripomočke, ki so zvečine dostopni samo za konvertibilno valuto. Čeprav načelno ne gre zavračati take prakse, saj je razumljiva težnja našega gospodarstva, da bi ostale devize doma, vendar pri tem odgovorni faktorji pozabljajo na nevzdržen položaj takih ljudi, ki imajo samo naš denar. Med drastičnimi primeri, ki dalene ši. !82 MIK vafcis" j? tevai° T6™?"'6" °d: „ * , ViV . nos do kupcev z domačo valuto, I1JI iSIil® SS|® SIS SHlSŽBSefSi®©; nai navedem le prvoborca P ---- j Dolnje Bistrice v lendavski ob- CLEVELAND, O. — Tudi le-1 čini, ki si s prihranki pokojnine tos se bo vršila božičnica za o-' zaman poskuša dograditi hišico, troke vpisane v našem mladin- Pa enostavno ne dobi salonitnih skem oddelku in to Ijek, 5. decembra. v ponede-Odbor je plošč za streho. V poslovalnici “Kurivo” soboškega trgovskega pridno na delu, da pripravi vse;podjetja “Potrošnik”, kjer imajo potrebno. Santa Claus je tudi j dovolj salonitnih plošč, namreč obljubil, da pride malo povaso-vat in da obdari našo mladež. Starše prosimo, da pripeljejo o-troke v dvorano ob 6. uri zvečer — to je v novo dvorano, Social Room, da bodo deležni vsega, kar zanje pripravljamo. Za tem, to je ob 7.15 zvečer, pa se vrši zelo važna glavna seja, pri kateri se bodo reševale razne točke, ki bodo v veljavi vse kupce zavračajo, če teh iz' delkov ne morejo plačati z devizami. Čeprav je Narodna banka izdala temu podjetju dovoljenj6 za prodajo salonitnih plošč za devize, je vendarle znano tudi načelo, da je vse izdelke, ki s° v prodaji za devize, moči kupici tudi z dinarji. Povsem nevzdržna je tudi ph3' ksa nekaterih trgovin, ki ozna- letu udeleži vsaj glavne ali letne seje in s svojo navzočnostjo pomaga do večjega uspeha. Pomeniti se bo treba o praznova- skozi celo leto 1967. Članstvo jejčujejo cene za nekatere predme-vljudno vabljeno, da se v celem j te samo v tujih valutah —■ v aV' strijskih šilingih, nemških mamkah in ameriških dolarjih, hh treba posebej tolmačiti nejev0 Ije ljudi, ki taki brezglavi dirf*1 nju 50. obletnice, ki se ima vršiti iza devizami odločno nasproL1 16. aprila 1967. !jejo. Umik iz Vietnama, Bog ve kdaj . • • Na dnevnem redu bo seveda | tudi volitev odbora, ki bo imel | nalogo voditi društvene posle v I letu 1967. Zato pa pridite v veli- j kem številu. Več kot nas bo, več! bo misli, in ukrenili bomo lahko 1 ?o toliko več dobrega za društveno, uerala iz Pentagona, delovanje. Po seji bo zamenjava daril v dne v SDD na Recher Avenue moral pristati na prodajo nje- vseh problemih, v katerih so se na koncertu! mu. Takih sitnosti in težav bi voditelji n a v d ušeno oglašali. Frank Rupert WASHINGTON, D. C. — xv_ vprašali nekega znanega ge __ ____l če je reS_ mogoče tako naglo umakniti meriške oborožene sile, kot J vsoti $1.00, prigrizek in domača i hilo napovedano v Manili, tf£ zabava. J ni zanikal, opozoril pa je na Asesment bom pobirala 5. de- j stvo, da so ameriške čete cembra od 5. ure popoldne na- j hot 25 let po drugi svetovni ^ prej. V upanju, da se vidimo v mi še vedno v Evropi in na velikem številu na letni seji! ponskem in da tudi ni veh- 0 5. decembra v Social Room no-; gleda, da bi mogle skoio za ve dvorane Sv. Vida, — — 1' srčno pozdravlja v vas vse stiti Južno Korejo. Marija Hochevar, tajnica Velja še vedno: Eno je nost, drugo je verjetnost! xnoz' AMERIŠKA DOMOVINA, JANEZ JALEN: Ovčar Marko POVEST <**& Proti jutru se je napol zave-H Mama in Ančka sta bili objokani: “Zakaj pa vekata? Mo-rajši, da ne bo ata povozilo, je tako ledena. Mi smo zvr-in lisec se je ubil. Pa tako ^ro je peljal.” Ančka, je naglas zajokala, ma-d10 pa je kar sunilo v srce, ker Se je spomnila, da Cena noro in se prav lahko povozi, jj^šla je v vežo in ukazala: d°ža! Naprezi in koj po pa-dorja v Tržič.” (, Cenek je slišal in se zavedel: Ančka! Jaz sem bolan.” (i Ančka se je sklonila k njemu: Cenek. Pa ozdraviš. Moraš praviti.” “Saj bi rad. Da ne bodo ata ‘ubi! Kje pa so?” “Kmalu bodo prišli, Cenek, ^alu,” ga je mirila Ančka. “Samo tako prdviš. Že vem. Trst so šli. Oh, da jih ni do-Potegnil si je odejo čez °braz in zaihtel. , Pa Ančka ga je spet odgrnila videla, da joka. Tako hudo je bilo. K njemu na blazino Ital položila glavo in sta oba jo- in, bratec in sestra. Prišli so Primoževi trije. Ma- , ;e Marko ni pustil preblizu d°inika, da bi kaj ne nalezla. pa je sedel k postelji in je ‘Aušal Ceneka razvedriti: 'Ozdraviš, Cenek, kajpak, da praviš. In drugo leto bom ve-5 zvonec obesil eni izmed tvo-^ ovca.” 2e mogoče. Pa boš vendarle lflčko rajši imel kakor mene.” . ^larko je bil v zadregi: “Saj /Min tudi tebe rad. Cenek, tudi He.” ‘Ul 'Kem, da me imaš. Pa le ej Ančko bolj rad.” , ^arko je ponudil Podlipnici: Hj ostane Rozalka kar pri vas, .°kler Cenek ne ozdravi, bom 6 snrn doma kuhal.” ; Kud0 je ustregel Podlipnici 1:1 Ančki. j- H se mu je tisto opoldne ka-3 Prismodila. Kako bi se mu Ha Slutil je težke dneve in po- se je, kakor bi nekdo hodil Hog ognjišča in se mu škodo-6jtio smejal. čisto premočenim žrebcem ^.Pripeljal Joža padarja Ven-iz Tržiča. Precej trebuha . itnel možakar, bil je plešast i(°brit in rdeč v obraz, j Kobgj. mama!” je poz- ' kako naJ otroka liitavii°: “Pa po gospoda poš- h ' " “ ^ s—j,— r— ' -^a pazite, da še drugi ne le2ete.” Vs a objokana je Anca vabila klo^Kna na južino, pa je od-in Joža je moral takoj sty vpreči, potem pa je tri in ure « kobilo v. Poljčah pred Jer-da se je dedec najedel ;|^aPil in mu spet sedel na voz: p’ *ak. Pa poženi.” v blodnjah ni več vo-^.^bgral se je z Manico, klical Z 0 in mamo in se sporekal govQ111' polzavesti je ujel po-Sty r’ ko so ugibali, ali bo pre-pjak ne bo. Md,011 intru je bilo. Cenek je C'"1«, 'Steijj k Anca pa je sedela pri tkek"1,11. in jokala. Cenek se je in videl mamo, kako si je zakrivala obraz, in slišal, kako je ihtela. “Mama!” Šepetaj e jo je poklical. Podlipnica si je z dlanmi obrisala solze: “Kaj bi rad, Cenek?” “Vode.” Omočila mu je razsušene ustnice in z žlico napajala razžeja-nega otroka. “Mama!” Tako ljubeče jo je pogledal. “Cenek!” Sklonila se je k njemu in ga poljubila. Cenek se je začudil. Da bi ji vrnil poljub, se ni domislil. Kako bi se? Nikoli ga še ni mama poljubila in nihče ne. Pa sta ga poljubovala mama in ata, ko je bil še tako majhen, da ni mogel pomniti tega. In zavedel se je, da ga ima mama hudo rada in ata tudi, čeprav mu tega nista nikoli kazala: “In Ančka me ima tudi rada.” Premišljal je, kaj naj pomeni, da ga mama poljublja: “Že vem.” “Mama!” Spet jo je poklical in dolgo gledal z ugašajočimi očmi. Mama ga je božala: “No, le povej, Cenek!” “Umrl bom,” je dahnil. Anca ni nič odgovorila. Spet je poljubila Ceneka. Začutila je krivico, ki jo dela materam Gorenjski kot, ker jim ne pusti več poljubljati svojih rodnih otrok, kadar toliko dorastejo, da shodijo; in včasih, še v plenicah otroke, smejo samo na skrivnem, da nihče ne vidi, ljubeče pritisniti k sebi: “Če bi dorastel in se v gorah pretegoval ali konje krotil, bi še razumela. Tako pa—? Ali naj sedaj med angelci robanti!” “Mama!” Pritisnila je glavo na njegovo blazino, ga poljubovala in jokala, da je Cenek začutil na licu njene solze. “Mama! Nikar ne vekajte. Saj bom šel v nebesa in bom prosil Boga za vse: za vas, mama, in za ata in za Ančko in za—” Obmolknil je in vprašaj oče gledal mamo. Podlipnica je videla fantkovo zadrego: “In za koga še, Cenek?” “Za Marka, če smem, če ne oodo ata hudi?” “Nič ne bodo hudi. Le spomni se tudi na Marka in Ančko.” Tedaj se je zavedela, da mu je priznala, da tudi ona, njegova mama, nič več ne upa v njegovo ozdravljenje. Hotela je popraviti: “Pa kaj govoriva o tem, Cenek. Ti ne boš umrl. Ti ne smeš umreti. Zavoljo mene in ata ne smeš. Pa zavoljo Ančke in Marka tudi ne.” In Cenek je vedel, da bi mama rada umrla namesto njega. “Maaama!” Od takrat se ni več zavedel. Ponoči mh je mama zatisnila oči, v katerih je ugasnil ogenj Podlipnikovih rodov. Glasen jok se je razlegel pri Podlipniku. Vas se je zgrozila. Odraslim se je zasmilil Podlipnik: “Bog ve, kje vozi?” Le Rotijin Tevž je škodoželjno pošepetal Podrobarju, ko ga je srečal: “Pa mu je prišlo za grinte. Bahaču, bahavemu.” Podrobar pa ga je posvaril: “Tiho bodi! Tako nisem mislil.” Otrokom je bilo žal Ceneka in Manica je jokala in jokala. Pogreb je odložila Podlipnica, kar se je najdlje dalo: Mora, mora ga se enkrat videti, čeprav mrtvega. Cena, svojega Ceneka. In pri pogrebu mora, mora biti. Le kdo naj ga gre poiskat, Cena, na cesto med Trstom in Tržičem?” Spomnila se je: “Marko! ’ (Dalje prihodnjič) ------o------ Hranite denar ra deževne dneve -kupujte U, S. Savins* b'.ndr Franco izbira lahko kar med 4 nasledniki Francova nova ustava ohranja monarhijo, ne določa pa, kdo naj bo kralj. MADRID, šp. — Najnovejša izdaja Francovega osnovnega zakona o španski ustavi je razburila špansko politično javnost ne samo po svoji vsebini, ampak tudi po prilikah, ki jih daje raznim vladarskim kandidatom, da se potegujejo za španski prestol. O teh kandidatih govori danes španska politična javnost več kot o vseh drugih političnih problemih. Pravzaprav bi bila morala biti zadeva jasna. Zadnji španski kralj Alfonz XIII. je pustil za seboj sina Don Juana, ki je sedaj star 54 let, torej kar goden za španskega kralja, čeprav ima nekaj lastnosti, ki niso po volji španskim konservativnim krogom. Mož se menda nagiba na liberalno stran in mu sedanja španska družba ni ravno preveč pri srcu. Zato pa ima na svoji strani vso levičarsko plat, menda celo komuniste. Vse to vedo sedanji vodilni politični krogi, ki se zbirajo o. koli generala Franca. Zato se bolj vnemajo za sina Don Juana princa Don Carlosa, ki je 29 let star, pa po značaju ne preveč inicijativen in k o n s e rvativno vzgojen. Njegovo vzgojo je namreč nadzoroval sam general Franco in ne Don Juan. Don Juan ne da dosti na sinove sposobnosti in baje trdi, da bi bil Don Carlos najbrže plen dvorne kamarile, ako bi prišel na prestol. General Franco bi bil pa kar zadovoljen z njim- Na prestol bi pa rad prišel tudi princ Alfonz, ki je ljubljenec vdove po pokojnem kralju Alfonzu kraljice Evgenije, ki ži- vi v Švici in je visoko v letih. Posebna veja burbonske dinastije pa sili v ospredje princa Hugona Carlosa. Oba kandidata na nimata dosti upanja, da prideta na vrsto. Dva kandidata sta se pa iz previdnosti že oskrbela primerno zaledje: Don Hugo Carlos se je poročil s hčerjo nizozemske kraljice Ireno, Don Juan Carlos je pa poročen s sestro grškega kralja Sofijo. Na kronanje bi lahko povabila dosti sorodnikov. -----o------ Zadnje lokalne volitve v Italiji niso spremenile ravnovesja sil RIM, It. — Poldrag milijon italijanskih volivcev je šlo preteklo nedeljo na volišča, da izvolijo 309 občinskih odborov in dva pokrajinska zbora. Volivni izid je potrdil pričakovanje, da je ostalo razmerje političnih sil nespremenjeno. Združena soci-jalistična stranka sicer ni pritegnila volivcev, toda veliko tudi ni zgubila. Komunisti niso napredovali, krščanski demokrat j e so pa obdržali svoje pozicije. Med 200 malimi podeželskimi občinami pod 5,000 prebivalci so krščanski demokrat j e zmagali v 122, ostanek so si razdelile večje, parlamentarne stranke. V komunistični trdnjavi Ravenni so komunisti zgubili absolutno večino, imajo le 22 mandatov med 50, toda z njimi navadno potegnejo še trije sopotniki, do-čim ima protikomunistična skupina tudi 25 mestnih svetnikov. Komunisti so dalje nekaj mandatov zgubili v južni Italiji, na Siciliji in pri pokrajinskih volitvah v Trstu. Krščanska demokracija se ni preveč dobro odrezala v južni Italiji. -----o----__ — Poznajo preko poldrag tisoč vrst kresnic. ZAHODNI VPLIV — Slika je bila posneta na modni razstavi v Moskvi. Tudi tam je začel ženski svet stremeti po večji eleganci in prikupnejših oblačilih. Novo merilo za nabornike'’^ prograf"ob s°de!°™y s Compagme francaise de televi-WASHINGTON, D.C. — 0-|sion. brambno tajništvo je objavilo ta | Na redni barvni televizijski teden nova merila za ocenjeva-1program bo morala Slovenija še nje vojnih obveznikov pri naborih. To je tekom letošnjega leta že tretja sprememba. Zahteve za sposobnost vedno bolj znižujejo, v kolikor se povečuje potreba po nabornikih. Tako bodo po novem sposobni za reden vpoklic vsi tisti, ki so bili doslej predvideni za vpoklic samo v slučaju, splošne vojne nevarnosti, oziroma vojne same. Vse te nabornike bodo razporedili na novo. V tem razredu 1-Y je menda okoli 2.4 milijone vojnih obveznikov. Vendar bo le sorazmerno malo od teh prizadetih. Računajo, da bo vpoklicanih le okoli 40,000. Med njimi so taki, ki imajo razne telesne hibe, ki pa jih ni mogoče tekom 6 tednov popraviti ali celo popolnoma odstraniti. Obrambno tajništvo je še pred časom izjavilo, da bo prihodnje leto poklicalo v službo 100,000 takih fantov, jih izvežbalo in usposobilo za vojaško službo, pa jim tudi odprlo pot k napredku, ko bodo vojaški rok odslužili. V Indoneziji imajo nov političen proces DJAKARTA, Indonez. — Preteklo sredo se je v indonezijski prestolici Djakarti začel proces proti bivšemu poveljniku indonezijskega vojnega letalstva O-marju Dhani. Generali ga dolžijo, da je sodeloval pri znanem komunističnem puču, kjer so komunisti zverinsko poklali šest vodilnih generalov. Dhani je bil v tistih usodnih urah, ko se je puč začel, stalno v neposredni bližini predsednika Sukarna in z njim vred igral zagonetno vlogo, ki še do danes ni pojasnjena. Generali upajo, da bo proces dognal, koliko sta Sukamo in Dhani vedela za puč in koliko sta bila udeležena na njem. Proces bo trajal nekaj tednov, zaslišanih bo 44 prič, Sukamo sam bo pa verjetno dal le pismeno izjavo. IZ SLOVENIJE Prvič barvni TV v Ljubljani Podjetje “Elrad” iz Radgone je na sejmu sodobne elektrotehnike v Ljubljani v začetku prejšnjega meseca prvič prenašalo v Ljubljani barvne slike. Inž. Fedor Gabrovšek od omenjenega podjetja je priznal, da trenutno v Sloveniji za barvno televizijo še ni možnosti, saj tudi v sosednjih deželah delajo šele poskuse z barvnimi oddajami, pa poudaril potrebo za bodočnost. Evropska televizija bo šele sedaj dala na trg prve sprejemnike za barvne programe. Elrad misli na nove potrebe in se na nje pripravlja. Ljubljanski RTV studio je pripravil poskusni barvni televi- čakati, saj ga trenutno nimajo še niti industrijsko razvite države svobodne Evrope. Slovenska inteligenca in delovni razred Kot kaže, bodo gospodarsko reformo v Jugoslaviji kmalu občutili tudi absolventi vseh stopenj. V preteklosti, ko je veljalo še takozvano ekstenzivno gospodarstvo, so se mladi ljudje zaposlili večinoma takoj po končani šoli. V procesu gospodarjenja, ko skušajo proizvodnjo povečati z intenzivnim delom in zaposlitvijo čim manj delavcev, pa čakajo mlade študente nove težave. Med 22,000 absolventi bo letos iskalo zaposlitev predvidoma 4.500 absolventov srednjih, višjih in visokih šol ter približno 6.500 absolventov poklicnih šol. Pravijo, da konkretne možnosti za njihovo zaposlitev niso preveč otrpljive. Dejstvo je namreč, da odstotek kvalificiranih delavcev in strokovnjakov med brezposelnimi delavci narašča. Medtem ko je bilo med 8,392 brezposelnimi avgusta lani v Sloveniji samo 1607 kvalificiranih ljudi, jih je bilo aprila letos med 13,046 brezposelnimi že 3456 (ena četrtina v primeru z eno petino). Število brezposelnih strokovnjakov bi bilo še večje, če jih ne bi vedno več odhajalo na delo v tujino, v kapitalistične dežele zahodne Evrope, zlasti pa seveda v “re-vanšistično” Nemčijo. Kaj naj sedaj naredi mladina? Naj bere predvojna in medvojna dela SKOJevcev o novi socialistični družbi, ki jo bodo zgradili? Naj hodi na sestanke in išče krivce v “nesocialističnih ele- Moški dobijo delo HELP WANTED — MALE MACHINISTS THE CLEVELAND PKEUmriO Tod go. 37S4 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYSRQTEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING iSLLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHIS HILLING MAORINES RADIAL DRILLS NUMERICAL 00NTR0LL10 iAGRSIES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka NAGRADA — Opica v živalskem vrhi v Mexico City je zabavala obiskovalce, zato je dobila od enega izmed njih hladilno pijačo. An Equal Opportunity Employer (231) T mentih”, “preostanku starega” in v imaginarni “družbi”? Ali pa naj reče bivšim kopitarjem in opankarjem, ki sedaj “upravljajo” državo, naj gredo v pokoj? Težave na poklicni šoli za kovinsko in elektro stroko v Kranju nazorno ilustrirajo položaj šolskih zavodov v Sloveniji. Denarna stiska se je začutila prvič lani, ko je šola, ki je za nekatere poklice edina te vrste na Gorenjskem, iz medobčinskega sklada za financiranje šol druge stopnje v Ljubljani dobila namesto 29.5 le 22.6 milijonov S(tarih) dinarjev. Letos, ko bi morala šola po merilih sklada imeti 2 milijona 660 tisoč Sdin dohodka na mesec, pa ji je bila ta vsota v prvih petih mesecih letošnjega leta — čeprav se je zvečalo število učencev — znižana skoraj za tretjino, na 1.7 milijonov Sdinarjev. Posledica je bila ta, da je šola odpovedala skoraj ves tisk, odklopila en telefon, črtala s programa poučne ekskurzije in močno skrčila praktično delo v delavnicah. Po dveh letih šolanja morajo sedaj učenci sami plačati stroške za izpite. Tudi honorarji so baje najnižji v Kranju — 600 Sdinarjev na uro — čeprav ima večina predavateljev fakultetno izobrazbo. DELO DOBIJO Kuharji — kuharice Iščemo moške ali ženske za poln čas ali delni čas. Plača od ure. Pridružite se Clevelandskemu vodilnemu oskrbovalcu. Oglasite se od ponedeljka do petka od 10. zj. do 3. pop. HOUGH CATERERS, INC. HOUGH BAKERIES, INC. 1519 Lakeview Rd. SW 5-0800 (232) Delo za fanta Išče se fanta nad 14 let starega, da bi pomagal pri čiščenju snega, v okolici E. 71 in St. Clair. Kličite 391-6074. Ženske dobijo delo FACTORY WORK Production Machine Operators No experience necessary DIE CAST FINISHING CO. 4150 Commerce Ave. HE 1-2340 (229) Čistilke Iščemo ženske za čiščenje uradov v St. Clairski okolici; poln čas, delni čas, unijska plača. CONTRACT CLEANING CO. Pišite na: Ameriška Domovina, Box 234 (231) ~~lMT6GLAŠf~ Posestvo za dohodek Zidano poslopje, 4 stanovanj, blizu St. Ciair Ave., garaže, posamezne udobnosti. $26,900. Beverly Hills okolica Zidan bungalow, priključena garaža za 2 kare, 3 spalnice, družinska soba, velik lot, samo 10 let star. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. (233) Naprodaj 6-sobna hiša na Bonna Ave., v dobrem stanju, cena zmerna. Kličite EN 1-6428. (231) V najem Oddajo se štiri lepe, čiste sobe, kopalnica, plinski furnez, na 907 E. 70 cesti, v drugem nadstropju, odrasli, mirni in čisti družini. Najemnina $38.00 na mesec. Kličite 361-3716. —(232) V najem v Euclidu Lep trgovski prostor, za brivnico, pisarno, popravljalnico ali kaj podobnega, se odda v najem na 20391 Miller Ave. telefon KE 1-2376. (232) Car st Memorials Iraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 RMER1SKA DOMOVINA, “No, kar premišljuj! Spomni se gmotne stiske, v katero te je pahnil spoštovani gospod soprog. Vse, kar je bilo, je malo proti temu, kar te zdaj čaka.” Zala je globoko vzdihnila ob misli na težka bremena, ki jih je že prenesla. “Ne morem, ne morem!” je zaječala. “Kaj se upiraš, ali imaš otroke?” je vi-gel vrag močno karto. “Resnično; čemu neki? Zlo je zaukalo v njej. “Res, če bi imela otroke, bi imela tudi dolžnosti do njihovega očeta. Nimam jih in nič me ne veže!” “Jasno! čemu pa ti bo nespodoben človek, ki je zapravil svoje telesno in duševno zdravje? Da mu boš za strežnico? Preneumno!” “A. prav taki so potrebni naše pomoči”, je podvomila. “Beži, norica! Tudi če bi tebe ne bilo, bi šel Vran svojo pogubno pot; le prej in hitreje bi se zgodilo.” “Ali jaz sem tu!” je kriknila Zala v gluho tišino svoje Bobe. “Si!” je siknilo jezno iz mraka. “Zato pa se malo oglej! še si mlada in lepa. Spomni se, koliko jih je koprnelo ob pogledu na tvoje telo”, je igral vrag. -J ii.ls.ii “Samo za moje telo je šlo; nihče ni ugledal v meni človeka”, je užaljeno odgovorila. “Misliš kakor mlada gimnazijka”, se je posmehnilo v njej. “Poslušaj!” je zdaj zašume-lo v njeni krvi. “Le eno življenje nam je dano. Kratek je cvet naše mladosti. Pred teboj stoje še polne čaše življenjskih slasti. Kakor večni ognji gore neutešna hrepenenja tistih, ki si jih priklenila nase s svojo lepo mladostjo, a ne samo telesno—! Zgrabi in pij, do dna! Na izbiro sc ti; ali naj jih naštejem?” “Ni treba, a le eden edini je bil, kateremu je veljala moja ljubezen, pa še ta je ni smel sprejeti.” “Ha, ha! Ti in tvoj umetnik! Nalepotičila si se z osatom lažnive čednosti. Če vam potrkam na srce ob pravi uri, mi odgovori moj lastni glas. ‘Tu sem.’ Vsi vi ste moji, moji!” je objestno zavriskalo v Zalini krvi. “Nočem!” se je uprla. “O, šla boš za menoj! To je zakon življenja, močnejši od vseh lažnivih spon, ki ste jih skovali ti in tebi enaki.” “Ne, ne morem! Moj Bog, moj Bog!” se je izmučena vrgla na posteljo. Za čas je vse utihnilo v njej, le kri ji je gluho kovala v sencih. “Miru, le malo miru!” je zah-lepela vsa njena izmučena duša. Stiskala je sence in odga- CHICAGO, ILL HELP WANTED $ $ $ CHICAGO, ILL. HELP WANTED MEED EXTRA CHRISTMAS MOISEY? We are now hiring applicants for Christmas employment. HOURS TO SUIT. FULL AND PART TIME SALES STOCK CASHIERING CHRISTMAS POSITIONS America’s leader in promotional retailing is now interviewing applicants for temporary Christmas positions. No experience necessary as we will train you. We also have positions open for permanent full lime help. njala misli, ki so bile čimdalje bolj trpke, naravnost boleče. “Pa dobro, sprejmi ga; če ne moreš drugače”, se je spet oglasilo iz njenih globin. ‘K sebi ga vzemi! Veliko žrtev boš doprinesla, velike hvale in časti vredno. V zvezde bodo kovali tvojo krepost. Pa ga pusti, naj dela po svoji volji. Denarja mu daj in skrbi za pijačo. Jaz pa bom kmalu prišel po svoje”, se je hehetalo nekje v mraku. ‘Kdo bo videl, kdo bo vedel? — A on, tvoj mož, bo presrečen — ha, zlata vredna misel!” “Zločin!” je planila pokonci Zala in njene oči so se razširile v strašni grozi. Pametna misel je vendarle, neumnica!” Omahnila je nazaj in krčevito objela vzglavje. Nekaj časa je bilo slišati le njeno pritajeno ječanje. Mama!” je poklicalo njeno srce edino bitje, ki človeka nikoli ne prevari. “Hči moja! Jaz, tvoja mati, in moja mati ter njena mati, vse tako do sivih davnin. Vse smo hodile po poti trpljenja in žrtev. Kaj sem zagrešila, da hočeš zdaj ti, ti prva iz naše vrste, na prekleto pot? Spomni se, da imaš sestre; naj ne da Bog, da pade tvoj greh nanje!” Kakor živa je stala mati preo svojo hčerjo. Njen, čez in čez drobno nagubani obraz je pokrivala smrtna žalost. “Strašen pekel je v moji duši, mati!” je stegnila Zala roke k bledi prikazni. ‘Hči moja, za trpljenje smo rojeni!” je odzvanjalo nežno iz svetlobe. “Življenje zahteva od mene strašno žrtev.” ‘Bog-človek jo je radovoljno prenesel!” ‘A jaz, jaz sem le človek, iz zemlje in kamenja ustvarjen.” Materin obraz se je nagnil in Zala je videla, da so zadrhtele njene ustnice v obupnem joku. 'Kaj sem zagrešila, moj Bog?” je govoril tihi, grenki jok materinega trpljenja. Zalo je pretreslo do dna. “Mati, saj nočem, nočem!” je kriknila, da se je stresla noč pod okni. Stala je sredi sobe in z žarečimi očmi lovila materin privid. Slaba svetloba je lila izpod zvezdnatega neba. APPLY PERSONNEL OFFICE Monday Thru Saturday 9:30 A.M. To 5:30 P.M. E. J. KORYETTE Excellent working conditions and rate of pay. Permanent positions also available in management, training, sales, stock and cashiering. Full Company Benefits Interviewing Mon.-Sat. 9:30 a.m. to 5:30 p.m. APPLY MR. BANKS E. J. KORYETTE Waukegan Rd. & Dempster MORTON GROVE, ILLINOIS (233) SOUTH 4200 Lincoln Hwy. Matteson, Illinois 87th and Cicero Oak Lawn, Illinois NORTH Waukegan And Dempster Morton Grove, Illinois WEST 575 W. St. Charles Elmhurst, Illinois Cermak and Harlem North Riverside, Illinois (233) MALE HELP STOCK MEN Due to expansion, we have openings in our store for permanent, full time stockmen. Good starting salary and company benefits. “Sama sem!” so dahnile njene ustne. Iztegnila je roke predse ter se zgrudila na kolena ob svoji postelji. “Bodi Bog zahvaljen! Mati, odpustite mi! Zastran vas bo najvišji Sodnik milosten z mojo dušo ...” se je prelomila njena borba in tiho ihtenje je napolnilo mrak. “Potolaži se, mati! Tvoja hči ni zatajila Boga. Bila je kakor goreča plamenica; čimbolj se zaletavajo vanjo sovražne sape, tem svetleje gori; in če jo v tla obrneš, bo njen plamen še plapolal kvišku.” Visoko je že stala danica. Svitalo se je. Zala se je dvignila, mir je sijal z njenega bledega obraza. Stopila je k mizi, vzela pismo, ki je skrbno vprašala Julija, brž ko jo je ugledala. “Bila sem, pa sem čez noč ozdravela”, je mirno odgovorila Zala. Ker jo je Julija še dalje vprašujoče in uporno gledala, je bilo namenjeno, doktorju Zala povedala mimogrede: “Moj Beliču, in ga raztrgala na drobne kosce. Z mirno roko je potem napisala možu: “Pridi, čakam te!” Izmučena, toda vedrega duha je šla Zala tisti dan v pisarno. “Kaj se vam je zgodilo, da ste taki? Ali ste bolni?” jo je mož je hudo bolan, tako hudo, da je ob službo. Nič zato, pri meni bo ozdravel. Tako hočem!” je odločno zaključila svoje misli. “Zala?” “Da, Julija. Ozdravel bo! Mlad je še in to je porok, da ne vse. Nobena stvar pa ni večn3' JOS. ŽELE IN SINOVI V BLAG SPOMIN OB DEVETI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA Anton Grdina Id je zaspal v Gospodu 1. decembra 1957. Leto za letom se v večnost izliva, težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori. Žalujoči ostali: SINOVI in HČERE SNAHE, ZET, VNUKI Cleveland, Ohio, 1. decembra 1966. CHICAGO, ILL. FEMALE HELP CASHIER Experienced or will train. Fast with figures and handling money. Call VA 6-7371 (231) HELP WANTED $ ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 bo zastonj moj trud.” “Ti—!” se ji je začudila Ju' lija, ki je iz skopih Zalinih be' sed zaslutila pekel, skozi k£te' rega je šla prijateljica. “Kaj pa je tako hudega? OL beži, saj ni vredno govoriti. Veš, človek v sebičnosti in strahu vsako stvar tako napihne in p0" veča, da ga je kar groza. Živel3 bova pač; ali je malo družin, hi životarijo s tako plačo, kakor je moja? Bolj skromni bomo, to je ZAVOD Tel.: ENdlcott 1-0583 ■ POGREBNI j 6502 ST. CLAIR AVENUE : COLLINWOODSKI URAD : 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 ; : Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago S Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 5 m PREHUDA SKUŠNJAVA — Dekletce s punčko v svojem vozičku se je ustavilo pred izložbenim oknom s punčkami v Oslu na Norveškem. Le kdo bi mogel kar tako mimo vsega tega? V ZNAMENJU BAROKA — Švicarski dekorater Fritz Schmutz je olepšal svoj Volksioagen na način, kot ga kaže slika. KIHATE OPENINGS Experienced AG'CGlilTK 0LERK Above positions offer good starting salary and company benefits. Hours — 8:15 to 4:45 Apply in Person or Call Personnel Dept. 678-8600 EKC0 HOUSEWARES COMPANY APPLY PERSONNEL DEPARTMENT TEL. — 965-4040 E. I KORYETTE Waukegan Road & Dempster Morton Grove, Illinois 9234 W. Belmont Ave. Franklin Park An Equal Opportunity Employer (232) MALE HELP ROOFING SHINGLERS I Old firm. Plenty of work. Must be | experienced. CONSUMERS ROOFING CO., 5419 W. Division, CO 1-7741. (233) CORRUGATED CONTAINER j Slitter, Blotter, Printer, Press I Opers., Die Cutter, Paper and * Bundler Opers. { MERCO CONTAINER CORP. 1900 W. Kinzie Call J.L. at 733-5533 (235) YZtYSs'/A__________________________________^ MESTO SMREČICE ZASTAVA — Namesto smrečice na vrhu najvišje stanovanjske stolpnice v New Yorku so pritrdili zastavo. Stavba ima 47 nadstropij in je visoka 4831 čevljev. Stoji na oglu E. 57 St. in Second Avenue. S 13 h s: j< V S1 f? f: s 1 \ 3 \ t 1 t