lie©ciwissi©
glasil® m Sl@weii©e
Izhaja vsako soboto, ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za ceio leto 8 K. za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 vin. brez priloge, s prilogo po 16 vinarjev.
Z mesečno prilogo jif
Jji Slovenska Gospodinja ijl
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista* v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravni št vo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. Škrat, za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Ljubljanske občinske volitve. — Reforma osebnih tarif na državnih železnicah. — Politične vesti: —Iz slovenskih dežel. — Kranjsko: Razno. — Raznoterosti.
Podlistek: Judje v Egiptu.
finMjansto občinske oolitoe.
Prihodnji teden se zopet vrše dopolnilne volitve za ljubljanski občinski svet. Bela Ljubljana je od nekdaj najtrdnejša napredna trdnjava, katero so že večkrat zaman naskakovali klerikalci, Nemci in socijalni demokratje. Še vedno je šla Ljubljana bela in napredna iz volilnega boja in tako bode tudi letos, kar trdno pričakujemo.
Tudi letos bodo Ljubljano naskočili klerikalci, toda seveda pod naslovom kot neodvisni kandidati. Poslali bodo v boj menda svoje najhujše peteline Štefeta, Kregarja in Moškerca in vsi ljubljanski nezadovoljneži bodo v teh možeh videli „neodvisne" kandidate 1? In kar je najlepše, klerikalci delajo po tihem, prvi so začeli pobirati pri voliikah pooblastila in čeprav vedo že naprej, da ne morejo prodreti s svojimi kandidati, hočejo vendar zgago delati, kajti nasproti kmečkim volileem, ki mislijo, da so klerikalci zdaj neomejeni gospodarji cele Kranjske, se morajo izkazati, da imajo tudi korajžo naskočiti napredno Ljubljano.
Bodisi že, da pojdejo klerikalci pod svojo zastavo ali pa kot „neodvisni" v boj, dobro je vseeno, ker je napredna stranka prisiljena, da razvije obširno agitacijo. Novoustanovljena politična društva so z vspehom stopila v akcijo in veselje mora navdajati človeka, kako delajo člani organizacij za strankine namene. To je
Judje d ggiptu.
Apokrifične povesti, spisal Ezav ben NaftMi.
1. Nedolžni Jožef.
„Ljubi sinovi," je dejal nekega večera Jakob, „cel dan sem molil za Vas ter rezal kupone, ali ste bili tudi Vi pridni ?“
„ Ko so soglasno potrdili, si je Jakob z roko zasenčil oči, pogledal v daljavo ter svečano rekel:
„Enega vidim, ki je legel v senco skop, da bi spal, in temu je ime Sebulon. Eden se je pozabaval z neverno deklo in če se ne motim, je bil to Juda. Odkod se je pa Ašer prizibal? Ali ne prihaja iz gostilne pri „veselem dromedarju?" O ljubi otroci, ako boste tako delali s časom, bo naše bogastvo tako prešlo kakor dim pod nebom in Vaš oče bo v ubožnici umrl."
Tedaj so rekli bratje: „Naš oče je pravi prorok, njemu ni ničesar skritega.“
Samo Juda si je potihoma zažvižgal ter potem rekel Jožefu:
„Zvit si, toda še davno ne dovolj. Prihodnjič povej očetu tudi še kaj o sebi, saj ni treba, da bi bilo posebno hudega. Torej še niste opazili,“ je nadaljeval obrnjen proti bratom, „da nas Jožef pri očetu toži kot stara klepetulja?11
vežbanje in to vežbanje bo za bodočnost imelo lepe sadove, ako bi res kedaj prišlo do tega, da bi napredna stranka moraia napeti vse sile, da se vzdrži v Ljubljani.
Ta doba pa ne pride, kajti prebivalci Ljubljane so razsodni in inteligentni ljudje, ki vedo klerikalce ceniti. Ali naj zaupajo ljudem, ki pravijo, da je kmetom treba vse dati in da naj meščan vse plača, od česar ima kmet koristi ? Tako ne gre in razsodni volilei dobro umevajo položaj, ako bi klerikalci tudi po mestih zavladali. Polno vzrokov je, vsled katerih meščan ne more in ne sme voliti klerikalcev, ako noče imeti svojega zatiralca na vratu. Te vzroke je dobro razložil poslanec dr. Tavčar na shodu v Vodmatu, zato mislimo, da storimo najbolj prav, ako povzamemo glavne misli njegovega govora. Rekel je:
„Naše mesto je sedaj v hudih časih. V deželi so prišli do moči naši nasprotniki klerikalci. Komaj dva sta, ki imata nekaj razsodnosti, da je treba živeti in delati po pameti, vse drugo je pa silno ošabno. Gospodariti hočejo s krivičnostjo. Poseben lov pa hočejo napraviti na Ljubljano. Tu v našem mestu je mnogo vo-lilcev, ki pravijo, daje vseeno, pri kateri stranki so. Pokazalo se bo pa, da se s tem izgovorom ne bo dalo živeti. Klerikalci, ki so sedaj pri deželi v večini, imajo silno dolgov, ker so delali mnogo obljub. Sedaj bo pa treba tiste obljube izpolniti. Že sedaj v medenih svojih tednih so napravili mnogo dolga in že sedaj živi dežela čez svoje razmere. Kje pa naj bo stranka jemala denar, da bo tako kakor je začela, živela naprej? Od kmeta ne bo dosti dobiti, zato se bodo pa vrgli na Ljubljano, da iz nje stis-' nejo kolikor več mogoče. Ljubljana pa že sedaj
Od tedaj je imel Jožef slabe dni. Neprestano so ga slučajno suvali, brcali, mu dali najtežje delo in gotovo niso bila laskava imena, s katerimi so ga obkladali.
Zato se je britko pritožil pri očetu. Ta ga je tolažil in rekel:
„Pridobiti si moraš ugled pri njih, kakor sem jaz to storil pri svojem, očetu Izaku, materi Rebeki, stricu Labanu, temu skopemu lisjaku, potem pri surovem, neumnem bratu Ezavu in veliko drugih. Prostovoljno mi ni nihče ničesar dal, toda Gospod je blagoslovil mojo modrost, da je vse njih bogastvo prišlo v moje roke in njim ni nič ostalo. Ali se Ti nikoli nič ne sanja, ljubi sin?"
„Gotovo. Ako pojem zvečer preveč cmokov, se mi navadno sanja, toda kaj? To vedno zjutraj pozabim."
„To nič ne de, Jožef, moj ljubljenec, glavna stvar je, da se povedo prave sanje. Ako bi Ti hotel vse roparske pravljice ponoviti, ki sem jih drugim natvezil na nos, to bi se Ti čudil. Kadar sem hotel kaj doseči, sem vedno imel čudne sanje ali se mi je pa angelj prikazal, in vedno so mi verjeli. Tudi ko me je nevljudni Hetitejc, ki me je našel pri ženi, tako neznansko namlatil, sem jim natvezil, da sem se boril z angelom. In da bodo Tvoji bratje videli, da Te bolj cenim rtogo nje, Ti bom dal
plačuje skoro polovico vseh deželnih doklad in je takorekoč molzna krava za našo deželo. Ti ljudje hočejo Ljubljano samo molsti, pa ji ne dati nič krme. Tistih 10 milijonov, ki so jih klerikalci vzeli na posodo, so jih vzeli zato, da bi kmetu pomagali; vseh 10 milijonov dobi kmet, in Ljubljana bo morala od tega plačati najmanj 4 milijone. Namen imajo, vse iztisniti iz Ljubljane, češ, Ljubljana nam vse, mi Ljubljani nič. Gre se jim za denarnik. Za vsak vodovod in za vsako cesto, ki se napravi, naj plača Ljubljana skoro polovico. Samo ovca bo Ljubljana, ki bi jo strigli, ne dali ji pa ničesar. Povem samo en slučaj. Te dni je samo na en dan prišlo 15 prošenj za občinske ceste. Vi, da naj plačate skoro polovico tega, pa niti ne veste, kje leži tista cesta. Ljubljana za ceste po deželi ni plačevala ničesar, kar je tudi naravno, klerikalci pa hočejo naše mesto pritisniti, da bi tudi ono za to prispevalo. Pobirati nameravajo namreč za ceste posebno cestno naklado okoli 50°/o. Hočejo pa mestu škoditi tudi še drugače. Kakor znano je mesto kupilo od države bivše vojaško oskrbovališče, ki bo stalo okoli 600.000 K. Klerikalci pa hočejo mestu nagajati in skušajo braniti prodajo tega sveta, češ, da je treba za vsak tak slučaj posebnega dež. zakona. Ce bi šlo tako, bi mesto še 20 let ne moglo prodati tistega sveta in bi tako iz klerikalne nagajivosti imelo mesto veliko škodo, čutijo dobro, da če v Ljubljani ne bo odpora, pojde stvar naprej in plačevali bodete, da boste črni kakor so črni oni. Seveda ne pojde drugače, kakor da zvišajo deželno naklado, da pa ne bo treba pritisniti kmeta, bodo skušali vse zvaliti na mesta, češ, kmet je revež, meščan je pa bogat in bodo tako meščanu davek povišali, kmetu pa ne.
pomeriti svilen bonjour po najnovejši modi. Zdaj se pa ne kremži več."
Jožef se je ravnal po Jakobovem nasvetu, toda vspeh mu ni bil nič po volji. Ako je pripovedoval sanje, ki so se morale tako razlagati, da bo čez vse povišan, so rekli: „Dečko postaja vsak dan bolj nesramen," in so se tako norčevali iz njegove pisane obleke, da je izraz Jožefova suknja še danes v navadi. Tudi varovali so se ga, da ni mogel očetu ničesar izdati, in ker je kot dober sin hotel Jakoba vedno z novicami razveseljevati, so ga tako prisilili, da si jih je moral izmišljevati.
Te prijazne razmere v Jakobovi hiši so se pa nenadoma izpremenile. Ko so bili nekega dne vsi starejši sinovi daleč zunaj na polju pri delu, so prišli kupci mimo in vljudno vprašali, če je kaj za prodati. Tedaj je Juda zaklical:
„Seveda, pobiča imamo, še malo je rabljen in poceni ga damo."
Tako je prišel Jožef v Egipt in v Puti-farjevo službo.
Tudi tam se mu ni hotelo posrečiti, da bi prišel do ugleda. Svileno suknjo so mu bratje slekli; njegovi sohlapei so bili tako neizobraženi, da se niso hoteli potruditi razlagati njegove najlepše sanje, in ako je pripovedoval o bogastvu svojega očeta, so ga nazvali za bahača. Zato jim je hotel na drug način imponirati. Ako so
Toda bodite prepričani, da se ljubljanski občinski zastop ne bo nikdar dal gnati v mesnico. Nasprotniki tudi nameravajo spremeniti občinski volilni red in uvesti takoimenovani proporcijo-nalni zistem. Tako bi s pomočjo Nemcev in socijalnih demokratov radi prišli do glavnega vpliva v občinskem svetu. Saj ima res propor-cijonalni zistem nekaj pravice zase, če bi ga pa hoteli uvesti samo za Ljubljano, bi bila to silna krivica, ki si je ne bomo dali dopasti. Zato pa morajo imeti zastopniki ljubljanskega mesta zaslombo v meščanstvu. Te volitve v občinski svet so za Ljubljano velike važnosti in naj se vse združi v boju zoper klerikalno lakomnost. Naša stranka ima voljo se upreti vsaki krivici in se bo tudi uprla. Zato se oklenite te stranke, ako nočete biti samo molzna krava, oklenite se je, ker se bo naša stranka proti vsakemu nasilju od nasprotne strani uprla z vso silo in se ji postavila v bran.“
Tem besedam nimamo ničesar dostaviti, ampak le apeliramo na razsodnost ljubljanskih volilcev, ki sami najbolje vedo, katera stranka je zanje!
Reforma osebnih tarif na državnih železnicah.
Odkar so se vpeljale na državnih železnicah vozne cene za osebni promet po pasih, je precej časa preteklo. Te cene res niso previsoke, a vendar imajo gotove nedostatke, ki se prav lahko opazijo. Cene so namreč odvisne od desetkilometerskih pasov in najnižja pristojbina za prvi pas je 30 vinarjev. Ako pade v isti pas več postaj, je treba do vsake postaje enako plačati.
Za primer vzemimo državno železrfico Ljubljana-Trbiž. Iz Ljubljane do prve postaje Viž-marje ni 5 kilometrov, a plača se vseeno 30 v, ko bi gotovo zadostovalo 20 vinarjev, ako bi bila najnižja pristojbina tako določena. Do Medvod in do Škofjeloke, ki sta obe postaji v drugem lOkilometrskem pasu, je plačati enak znesek po 60 v. Istotako je recimo do Javornika, Jesenic in Hrušice plačati enak znesek 2 K, ker leže vse tri postaje v enem pasu v razdalji 10 kilometrov.
Drugi nedostatek je tudi v razmerju neprimerno draga pristojbina za drugi in prvi razred. Za' drugi razred je treba plačati še enkrat toliko, in za prvi razred dvakrat toliko nego za tretji razred. Zato se pa 85 odstotkov ljudi vozi v tretjem razredu, ravno ker sta jim drugi in prvi razred v razmerju s tretjim predraga. Druge železnice, recimo južna, nimajo takega razmerja za višje razrede in zato se odstotno na teh železnicah tudi več ljudi vozi v višjih razredih.
se ostali hlapci pogovarjali o svojih ljubezenskih dogodkih, se je Jožef zaničljivo namrdnil ter dejal, da ni nikaka slava pri deklah ljubezen doseči, on bi lahko imel vse drugačno razmerje, če bi le hotel. Hlapci so se dregali s komolci, si migali ter ga nagovarjali, naj vendar več pove, ali morda hodi vasovat k Faraonovi hčeri, ali kaj drugega.
Toda Jožef je le nerazločno namigaval, dokler ga niso neki večer opijanili ter ga obenem dražili, da je njegova ljubezen kruljava kravja dekla, s katero se noče nihče drugi pečati. Tedaj je začel pripovedovati, da ga- Putifarjeva žena že dolgo časa zaljubljeno gleda in da ga je poslednjikrat naravnost nagovarjala. Vprašali so ga, zakaj pusti visoko gospo zdihovati, in ponosno je odgovoril, ker je kreposten in ker mu ni dovolj lepa.
To je povedal neki hlapec svoji ljubici, ta je naglo prenesla to vest prijateljici, ki je stregla Putifarjevi ženi in drugi dan je ta že vedela, s čim se je tuji hlapec bahal.
Gospa je bila ogorčena od tega obrekovanja in da se je celo o njeni lepoti tako grdo izrazil, ji je pa bilo že odveč. Odslej je nalašč hodila v njegovo bližino, se mu večkrat nasmehnila ter rekla svoji zaupnici, ako je šel Jožef mimo: „Kdo je ta lepi mladenič?"
Železniški svet je izmed sebe izvolil specijalni odbor devetnajstih članov, katerim je poveril, da sestavijo mnenje o reformi osebnih in prtljažnih tarif avstrijskih državnih železnic. Ta odbor je imel začetkom tega meseca prvo sejo, v kateri je vlada predložila elaborat, kako misli izvesti to reformo. Ker je stvar precejšnje važnosti in se slovenski listi skoro dotaknili niso tega vprašanja, se nam zdi umestno, da si malo pobližje ogledamo načrt vladne reforme.
Zastopnik železniškega ministrstva je najprej pojasnil načela, ki so vodila upravo državnih železnic pri nameravani reformi osebnih tarif. V elaboratu je dokazano, da so današnje vozne cene avstrijskih držav, železnic znatno nižje nego večine tu- in inozemskih železnic. Zlasti pristojbine za tretji razred, v katerem se vozi 85 odstotkov vseh potujočih oseb, so skoro enake cenam četrtega razreda nemških železnic in v večjih razdaljah celo nižje. Obenem je treba tudi vpoštevati, da bi, ako se sedanja osebna tarifa državnih železnic uveljavi tudi za železnice, ki so se pred kratkim podržavile, pomenilo to znaten izpad dohodkov. Vlada je uvidela potrebo, da se morajo podlage sedanje tarife zvišati in sicer le primerno, toda obenem bo pa porabila ta povod tudi v to, da odstrani gotove nedostatke in neprimernosti sedanje tarife, ki so pri vsaki dosedanji regulaciji ostale neizpremenjene.
Po vladni predlogi bi se torej dosedanje za osebne vlake obstoječe enotne postavke za osebo in kilometer:
		III. razr.	II. razr.	I. razr.
1 do 150 kilometrov 2'80 v			5-04 v	8'40 v
151 „ 300		2-57 „	4-81 „	8-17 „
301 „ 600		2-24 „	4-48 „	7'84 „
čez 600		1-79 „	4'03 „	7-39 „
zvišale na		III. razr.	II. razr.	I. razr.
1 do 400	kilometrov 3‘3 v		5'5 v	8-8 v
401 „ 600		2'8 „	5-0 „	8-3 „
čez 600		2-3 „	50 „	83 „
Kljub temu zvišanju je celo v prvi izmeri temeljna taksa tretjega razreda cenejša kot temeljna taksa tretjega razreda nemških železnic.
V soglasju z regulacijo pristojbin za navadno vožnjo se nameravajo zvišati tudi cene časovnih kart, ker so po vladnem mnenju dosedanje cene neprimerno nizke.
Glede ugodnosti, ki bi jih imela nova tarifa, je omeniti znatno zboljšanje v ožjem lokalnem prometu v razdalji do 50 kilometrov. Občinstvo želi že leta in leta zboljšanje v tem oziru, zato se bo v razdaljah do 50 kilometrov uvedel petkilometerski pas, da se bodo pri tem precej nižje cene pri preračunanju teh pasov izdale. Tudi se bo v teh razdaljah najmanjša pristojbina od 30 v na 20 v v tretjem raz-
Ej, si je mislil Jožef, torej sem bil res prorok, ne da bi vedel. In skrbnejše se je fri-ziral, si na egiptovski način barval obrvi ter začel gosposko stopicati.
Nekega dne je stala Putifarka na pragu svoje sobe, ko je ravno Jožef moral mimo. Bilo je zelo vroče, fina obleka je le ohlapno pokrivala njene ude in njene oči so ga kaj zaljubljeno gledale. Poklicala ga je, ga vprašala po imenu, kje je doma in kaj je že vse doživel. In ker je v svoji bahavosti začel obširno razlagati, kaj so vse doživeli njegovi predniki, mu je rekla:
„Pojdi vendar noter, tukaj je bolj hladno in mi torej lažje poveš!"
Ko je videl, da ni nikogar v sobi in se je ona ležerno zleknila po blazini, glavo naslonila na roko, da je videl razgaljene rame in prsi, kar je poželjivo gledal, — tedaj se mu je zdelo, da mora čas za kaj koristnejšega porabiti nego s pripovedovanjem. Padel je pred njo na tla ter jecljal zaljubljene besede.
„Ali se Ti res zdim tako lepa?" je zvito vprašala ter ga kakor igraje prijela za suknjo.
Jožef je sveto in navdušeno zatrjeval, da še ni videl lepše boginje in v svoji strasti ji je položil roke okrog pasu. Trdnejše je čutil njeno roko na rami; obenem je pa tiho poklicala svojo udano deklo, ki je za zagrinjalom vse poslušala.
redu, od 50 na 30 v v drugem in od 90 na 50 v v prvem razredu znižala.
Dalje se bo razmerje cen za posamezne razrede bolj primerno uredilo in sicer od sedanjega razmerja 1:2:3 v 3:5:8, vsled česar se bodo razlike cen posameznih razredov v medsebojnem razmerju znižale. To razmerje se bo preneslo tudi na pribitek pri brzovlakih, ki ostane za tretji razred neizpremenjen.
Dosedanja olajšava za delavce (50 odstotkov) za vožnje od bivališča do delavnice in pri skupnih vožnjah tudi za večje razdalje bo tudi še nadalje ostala, da se bodo delavci tudi v bodoče precej cenejše vozili pri nas v tretjem razredu kakor v četrtem razredu na nemških železnicah.
Važna novost, ki se je že precejkrat želela in prosila, nastopi pri naročniških legitimacijah (legitimacije za vožnjo proti plačilu polovične cene) in sicer tako, da se ne bodo izdale za vso železniško mrežo državnih železnic, ampak na enak način kakor letne karte kombinirano za gotove železniške ravnateljstvene okraje, za katere se bo plačala najmanjša pristojbina 100 K za tretji, 170 za drugi in 270 K za prvi razred.
Končno se bodo obstoječe olajšave za skupna potovanja večjih družb deloma izpremenile, deloma preuredile in zboljšale.
Tarife za prtljago vlada ne namerava izpremeniti.
Ta reforma tarif se bo uveljavila za vse proge državnih železnic vštevši pred kratkim podržavljene železnice.
Člani specijalnega odbora so v kratki splošni debati vsestransko priznali potrebo primerne regulacije osebnih tarif na avstrijskih železnicah in je torej takorekoč gotovo, da bo železniški svet sprejel od vlade nameravane in predlagane izpremembe.
Specijalni odbor bo imel zadnje dni tega meseca še eno sejo in se bo v tej seji dokončno sestavilo mnenje in izvid o vladni predlogi reforme, ki smo jo v kratkih potezah označili.
iolilione
Nemci proti parlamentu. „Slowo Polskie" piše v članku: „Žalostne nade avstrijskega parlamenta", da nameravajo Nemci iz liberalno-centralistiškega tabora razbiti parlament, katerega ne morejo pripustiti k mirnemu delu. Bojijo se, da bi se parlament splošne in enake volilne pravice ne odvrnil od centralizma in naklonil k avtonomizmu, kar bi bilo seveda nemškim centralistiškim liberalcem, ki se dičijo s svobodomiselnim perjem, zelo proti misli. Mirno pred-velikonočno delovanje jim je nagnalo toliko strahu, da nameravajo ponoviti manever, ka-
Jožef je poskočil, hotela ga je obdržati, toda le njegova suknja ji je ostala v rokah.
Jožef sam je pozneje ta dogodek drugače povedal, toda tako se je res zgodilo.
Bilo je res grenko zanj, da so ga sramotno vrgli v ječo, toda ravno tam se mu je obrnila osoda na boljše. S svojim talentom za denunciranje si je pridobil naklonjenost jetni-škega nadzornika in iz dolgega časa so drugi jetniki poslušali njegove sanjske razlage. Komu je enkrat ječar povedal, da se bo Faraonov rojstni dan proslavil s tem, da se bo enega jetnika izpustilo in enega svečano obesilo, je Jožef hitro porabil priliko za jako pomembne sanje ter je tema jetnikoma že naprej povedal, kaj ju čaka.
Kako je potem njegova slava prišla do egiptovskega kralja in je res postal njegov tajni razlagalec sanj, potem še finančni, trgovinski in obrtni minister; kako je napravil veliko lakoto v Egiptu, ker je vse žito pobral in sploh Egipčanom vse njih premoženje, premično in nepremično v času sile izprešal, da je postala vsa imovina kraljeva in njegova; kako je potem vso svojo žlahto povabil v deželo ter ji prepustil najrodovitnejše kraje, — to vse je jako dobro znano.
Oče Jakob je imel veliko veselja na tem sinu. In ko je umrl, je ukazal vsakemu sinu,
V
1
Priloga „Našemu Listu“ št. 14 z dne 17. aprila 1909.
koršnega so izvedli februarja vkljub kompromisnemu predlogu predsednika poljskega Kola, katerega je baron Chiari odklonil. Stvar nameravajo izvesti tako, da bi vsa odgovornost za razbitje parlamenta padla na Cehe. Iz teh razlogov bodo silili na to, da vlada poda predlog v sodni in upravni razdelitvi Češkega in da bi se prekršile pravice češkega deželnega zbora. Da bi pa Čehe še bolj razdražili in nagnali v kar najostrejšo opozicijo, ne bodo dovolili mirnega zasedanja češkega deželnega zbora, članek pravi dobesedno; Kri mora šiniti vsakemu in tudi naj mirnejšemu čehu v glavo, ko bo čital, da bo parlament, v katerem sede zastopniki Tirolskega. Galicije, Bukovine, Dalmacije, Istre, Trsta itd. odločeval o razdelitvi Češkega na dve provinci, ki bodeta v bodoče skoro popolnoma ločeni, dočim pravemu zastopstvu češkega svobodomiselni Nemci delajo teoretične in praktične zapreke, da bi samo o svoji stvari ne moglo ni besede izpre-govoriti. Bi li bilo to kaj čudnega, ako bi Čehi razbili parlament — kar si Nemci kar najbolj žele. Zato morajo biti Cehi modri, potrpežljivi in združljivi ter se smejo nato zanašati, da jim pridejo Poljaki na pomoč, da zavarujejo pravice češkega deželnega zbora, ako se ne bodo dali zmamiti po nemških provokacijah, kajti Poljskemu „Kolu" je mnogo na tem ležeče, da se parlament vzdrži in paralizirajo centralistiške nakane Nemcev. Tako piše „Slowo Polskie".
Poljski glas o nemškem zavezništvu, „Gazeta Narodowa" piše: „Do vojske s Srbijo na srečo ni prišlo. Avstrija bo pa morala sedaj skazo-vati svojo hvaležnost proti Nemčiji in Nemčija bo Avstrijo gotovo iz hvaležnosti izkoristila. To bo pa moglo imeti samo neugoden upliv na naše notranje razmere. Treba bo velike politične modrosti slov. strank v Avstriji, da bi omogočile, da bi avstrijski vojaški in birokratski krogi ne šli Berolinu preveč naproti." — Se li probuja poljska vest? V prvi vrsti bode pač Poljsko „Kolo“, ki se bo moralo ravnati po tem svetu „Gazete Narodowe" v bodočem zasedanju.
Pravda brez namena. Pod tem naslovom je priobčila celo „Zeit" zelo oster protest proti vnebovpijočemu „veleizdajskemu" procesu v Zagrebu. „Zeit piše: „Mislilo se je, da ima vlada v rokah uničujoče dokazno gradivo in da bo pred vsem svetom dokazala, s kako zakletimi sovražniki je bila cela monarhija obdana in kako neobhodno potrebno je bilo jim njih naklepe skvariti. Samo s tega stališča je mogla že politična javnost, katera ni drugače političnim pravdam prav nič naklonjena, še posebno v narodno mešani Avstriji gledati na zagrebški proces s početka čisto hladno, nepristransko. Toda pokazalo se je, da gre le za malenkostne politične kvante, za nedokazane ovadbe in policijske historijee o strahovih. Dr-
da ustanovi svoj rod, Jožef pa je postal praded dveh rodov. Kajti ta, je rekel Jakob, je tako moder, da bi bila njegova modrost prevelika samo za en rod.
2. Izhod iz Egipta.
Anaam Levi in žena mu Johebed sta skupaj sedela ter polna skrbi govorila o slabih časih.
„No, Jožef mi je bil tudi fin človek,“ je rekel Anaam, „da nas je spravil v deželo, kjer ljudje ne znajo drugega nego delati."
„To bi jim še privoščila,“ je pripomnila žena, „toda k temu silijo tudi druge, ki o delu ničesar slišati nočejo."
„Da, in kar je najsramotnejše, ker mislijo, da nas itak ne spravijo več k delu, nam vzamejo sinove ter jih že od mladosti priuče takim slabim navadam. To se vendar pravi mladino pokvariti."	v
„Pokvariti, jaz zovem to ubijati."
„Da, ubijajo naše sinove, ti kruti Egipčani!"
„Ako pomislim," je z vzdihom rekla žena, „da je mojemu Mojzesu tudi to namenjeno, da bo moral delati ... Saj bi ga odložila, toda v tej barbarski deželi ni niti najdenišnice.“
„Veš kaj,“ se je oglasil mož, „položi ga v staro škatljo za klobuke in jo spusti po Nilu. Ako je božja volja, bo lahko splaval do morja
žavni pravdnik in predsednik sta pri tem postopala na nezaslišan način in proces je škandal za celo monarhijo ter ji je na sramoto pred tujino". „Zeit" se potem obrača na bar. Aehren-thala, naj bi tej komediji napravil konec in naj ne dovoli, da bi se z njo dražili Jugoslovani, ki so sedaj vendar važen činitelj. — Budimpeštanski listi priobčujejo zdaj vest, da bo v kratkem izšel cesarski ukaz, s katerim se ima abolirati zagrebški „veleizdajniški" proces. Dosedanja razprava je namreč pokazala, da se o kakšnem dokazu za izvršeno veleizdajo ne da niti govoriti. Predvsem pa ta proces ni bil zadostno pripravljen, pač pa se izrablja v svrho, ki z mednarodnim položajem ni prav v nobeni zvezi. Časopisje izraža željo, da bi bil proces aboliran, predno nastane kakšna blamaža za Ogrsko. Torej se bo vsa „veleizdaja" potlačila in nedolžni Srbi izpustili, kar je edino prav. Mi smo to stališče vedno zagovarjali.
Revolucija v Turčiji. V Carigradu je položaj zelo nevaren, kei so nastali vojaški upori. Uporni vojaki so zasedli parlament, ustrelili častnike, ki se jim niso hoteli pridružiti ter zahtevali odstop ministrstva. Po ulicah se je vršilo krvavo klanje. Uporniki so umorili justi-čnega ministra, ranili mornariškega ministra in v jeli vojnega ministra. Padlo je čez 100 ljudi.' Uporniki zahtevajo, da se razpusti mladoturški odbor, da vsi ministri odstopijo in da se upornikom zajamči, da ne bodo kaznovani. Ministrstvo je odstopilo in sultan je odstop sprejel ter takoj imenoval nove ministre in sicer za velikega vezirja zopet Kiamil pašo. Upor se je pričel v prilog Staroturkom in kakor pravijo je sultan vedel zanj. Mladoturkom udano vojaštvo v Drinopolju se je napotilo proti Carigradu in pričakovati je, da pride med uporniki in temi četami do krvavih spopadov. Vse kaže nato, da se bo na Turškem vnela krvava državljanska vojna. Listi poročajo, da bo Bolgarska izrabila položaj ter je v ta namen že mobilizirala vojsko. Ugoden trenotek hoče porabiti, da si izvojuje popolno neodvisnost brez Turčije, da ji ne bo treba plačati nikake odškodnine. Zato lahko v najkrajšem času izbruhne vojna med Bolgarsko in Turčijo. Na drugi strani stoji zopet Srbija, ki bo najbrž skušala zasesti Novi pazar, ker so Srbi tam že pridobljeni zato in so celo nekaj albanskih voditeljev pridobili. Stara Srbija se bo tudi dvignila in ljudstvo že beži v mesta in čez mejo. Kdo je povzročil revolucijo, se ne. ve, nekateri dolže Anglijo, ruski časopisi pa pravijo, da imata ali Avstrija ali Nemčija svoje prste vmes.
in postane admiral; ako je božja volja, ga bo požrl kak krokodil in tedaj mu bo bolje, kakor da mora opeko delati in piramide graditi, da bodo stoletja enkrat imela kraj, odkoder bodo lahko doli gledala. “
Žalostna sta šla k reki ter učila svojega prvorojenca plavati. Ta pa je bil previden in je plaval naravnost v naročje Faraonove hčere, ki se je v Nilu kopala. Ta je z veščim pogledom promotrila dečka ter rekla;
„Hebrejski otrok je. Skuhajte mu juho iz otročje moke."
Tako je bil Mojzes rešen in mogel postati prorok.
Kdor pa hoče prorok postati, mora iti v puščavo in tam prerokovanje studirati. Tako je tudi Mojzes storil, vzel tako po strani eno ženo ter čuval črede svojega svaka.
In ko je dokončal študije, je šel k najstarejšim svojega naroda ter rekel:
„Vsi smo siti te nadloge in reve, peljati Vas hočem proč iz Egipta v deželo, kjer teče mleko in med.“
Toda starejši so ga zaničljivo pogledali ter odgovorili:
„Ali ni to mali Mojzes, Levijev sin ? Ta nam hoče povedati, kaj je dobro?"
Zato se je še do današnjega časa ohranil izrek: Nemo propheta in patria.
Jz slovenskih dežel.
Deželnozborske volitve na Štajerskem. Ker so štajerski klerikalci v svoji ošabnosti in nadutosti — vrgli so se po kranjskih — odklonili vsak kompromis slovenskih strank, je že zabučala bojna tromba po štajerskih vaseh in trgih. Volitve v splošni skupini se vrše že 7. maja, ožje volitve pa že 14. maja, v kmečkih skupinah pa 17. maja. Vse stranke prirejo shode in so postavili tudi že kandidate. — V splošni skupini Celje, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slovenjgradec, Marenberg, Laško, Šmarje, Sevnica, Brežice, Kozje je postavila narodna stranka za kandidata nadučitelja Frana Brinarja iz Gotovelj. V kmečki skupini Celje, Laško, Vransko, Gornjigrad pa zdravnika na Vranskem dr. Rih. K a r b a in potovalnega učitelja Goričana. V kmečki skupini Ptuj - Ormož kandidira veleposestnika Jak. Zadravca in podpira kandidaturo dvornega svetnika dr. Pio j a. V kmečki skupini Slovenjgradec - Šoštanj - Marenberg kandidira dr. A. Božiča iz Celja, v šmarsko - rogaškem okraju pa veleposestnika Maksa Berlisga, v okrajih Kozje - Sevnica -Brežice pa posesnika Ivana Malusa. V skupini mest in trgov (slovenska posest) kandidira dr. Vekoslav Kukovec, v skupini ostalih sp,-štajerskih mest in trgov števni kandidat dr. G. S e r n e c. V splošni skupini mest in trgov kandidira celjski obrtnik Ivan Rebek. Narodna stranka je torej postavila v vsem 10 kandidatov. — Na velikonočni ponedeljek je priredila narodna stranka več jako lepih shodov, na katerih so se predstavili kandidatje. Vsi kandidatje so jako srečno izbrani in želimo jim mnogo uspeha. Po štajerskih listih se je že začel oster boj in de vaj o se kandidatje na kritično rešeto, včasih se prav nepotrebne osebnosti vlačijo na dan.
Bojkot Narodnega doma v Mariboru. Klerikalci v Mariboru so šli v svoji zaslepljenosti že tako daleč, da se izogibljejo Narodnega doma ter vseh večjih prireditev in družabnih sestankov ter sploh bojkotirajo vse, česar sami ne priredijo. Da je to očividno strankarska zagrizenost, obenem pa tudi narodni greh, je umevno, kajti klerikalci nimajo nikakega vzroka, da ne bi hodili v edini lokal, ki je udoben in je tudi dolžnost Slovencev, da ga podpirajo. Tudi kranjski klerikalci se že od nekdaj izogibljejo ljubljanskega Narodnega doma in radovedni smo, kaj bi počel njih ,Union6 brez naprednih gostov. Pri vsaki veselici in koncertu bi kar zevalo praznega prostora.
Slovenski lepaki v Mariboru. Mariborski magistrat je že pred leti prepovedal nabijati v Mariboru slovenske lepake in jih zadruga postreščkov Union, ki ima koncesijo za plakatiranje, niti ni hotela prevzemati sklicujoč se na
Mojzes se ni dal motiti, ampak jim je pravil o krasni deželi, v katero jih hoče peljati in kjer jim ne bo treba delati, razen da bodo le dva lonca držali, da bo teklo v enega mleko, v druzega med.
Ampak še vedno so se norčevali iz njega ter vprašali:
„Kako pa je z mesom? In imaš tudi dovolj denarja za na pot za nas vse, da ne umremo od lakote na daljni poti?"
„Za to je skr bijeno, “ je Mojzes odgovoril. „Vsaka žena naj zahteva od svojih sosedinj in hišnih prijateljev srebrne in zlate posode in obleke, katere oblecite Vašim sinovom in hčeram ter jih vzemite Egipčanom. Tako bomo lahko živeli med potom in še bogati prišli v tujo deželo. “
No, starejši so se dali pregovoriti ter privolili, da jih pelje.
In Mojzes je šel h kralju Faraonu ter dejal:
„Jaz sem velik prorok in Ti rečem: moj narod preveč dela in to ne stori dobro. Zato nam daj tri dni dopusta, da gremo na božjo pot k gori Horeb in smo tam pobožni in veseli, oboji, moški in ženske."
Toda Faraon je odgovoril:
„Nasprotno, preveč praznikov ne stori dobro, pojdite na svoje delo, saj itak ničesar ne daste od sebe."
to prepoved, čitalnica se je pritožila na mestni urad, ki je pa odgovoril, da ne mara o tem ničesar sklepati. Na pritožbo na namestništvo v Gradcu šele je mestni urad odgovoril, da za nabijanje slovenskih lepakov v Mariboru sploh ni nobene potrebe, ker prihaja kot občevalni jezik le nemški v poštev! Čitalnica se je zoper to modrost pritožila.
Kaj pravi Wastian! Nemški meščanje kandidirajo Wastiana in Negerja. Wastian roti svoje volilce, naj zastavijo Nemci ob letošnjih volitvah v štajerski dež. zbor vse moči, drugače je lahko po novi volilni reformi konec nemško-nacijonalne večine za večne čase. Zračunilo se je, da se da doseči večina 5 glasov le ob skrajno dobri udeležbi nemških nacijonalcev v volitvah in da se bo torej težko ohranila njih posest štajerskega deželnega zbora. Klerikalci, socijalni demokratje in Slovenci so na delu, da odrinejo nemške nacijonalce od gospodarstva v deželi. — Saj se menda Wastian ne boji, da ga ne odrinejo mariborski volilci celo od tega korita, kakor so ga ob državnozborskih volitvah!?
Slovenska opereta v Mariboru. 25. aprila se bo pela v mariborskem Narodnem domu Ipavčeva opereta „Gorenjski slavček."
„Schulvereinsgau11 so si osnovali koroški Nemci pretečeno nedeljo v Celovcu za celo Koroško. Predsednikom je izvoljen ravnatelj Stein-lechner.
Postaj en ačelnik Wieser v Gorici, ki smo ga že tudi v našem listu večkrat omenili kot zagrizenega in strastnega nemškega nacijonalea, je premeščen v Badgastein. Wieser pa noče iti iz Gorice in je že storil korake pri različnih vplivnih nemškonacijonalnih politikih, da ostane še v Gorici. Nemcem je danes vse mogoče doseči, torej tudi to, čeprav si goriški Slovenci žele tega nacionalca med Mihelne.
Nov hrvatski list „Sloga" izhaja v Trstu. Namenjen je sicer predvsem hrvatskemu in srbskemu življu tržaškemu, ali tudi Slovenci ga sprejmejo z največjim veseljem, ker vemo in čutimo, da je tudi našim milim bratom potrebno glasilo, ki jih bode bodrilo in vzgajalo k napredni zavednosti in osamosvojitvi. Veseli nas posebno, ker bo ta list stal na povsem demokratičnem stališču in zagovarjal skupnost Jugoslavije.
Ciril-Metodov ples v Trstu je vrgel 6322 K 97 v čistega dobička. Od tega dobi Ciril-Metodova družba v Ljubljani 3011 K, istrska C. M. družba 3011 K in tržaška podružnica 300 K. Take prireditve s tako velikim dobičkom še ni bilo kmalu na Slovenskem. Trst bo kmalu prekosil Ljubljano!
Mojzes je pa obstajal pri svoji zahtevi ter rekel:
„Pomisli dobro, kaj storiš, kajti jaz sem velik prorok, moj brat Aron je pa velik čarovnik in Vam lahko napravi to in ono brez aparata in dvojnih pokrovov. “
In ko je Faraon zaničljivo vprašal: „Kaj pa vendar znaš ? Daj, da vidimo, kakšnih umetnosti si mojster?"
Tedaj je Aron odvil gumb na svoji čarovniški palici ter zaklical: „Abrakadabra, piluka, čiluka, tra-la-la!
In palica se je zvijala kakor kača.
Faraon se je iz srca smejal ter rekel:
„Oh, to je koristna umetnost? Saj imamo kač v izobilju tudi brez Tebe!"
In svojim magijcem je rekel:
„Ali je ta umetnost težka?"
Odgovorili so mu, da to ni čarovnija ter so vrteli tudi svoje palice, da so oddaleč izgledale kakor krokodili.
Tedaj se je Mojzes razjezil ter nagnal brata, naj kaj težkega pokaže.
„Že napravim," je rekel Aron, vzel vrč ter rekel Faraonu:
„To je voda, kaj ne? No, zdaj stresem le prašek noter, ena — dve — tri! Vidiš, zdaj je rdeča tinta."
„Čudno," je rekel kralj, „ali znate tudi to?"
In magijci so tudi stresli prašek v vodo in postala je rdeče vino.
Romanje na Simon Gregorčičev grob namerava prirediti pevsko društvo „Kolo" v Trstu in poživlja vsa tržaška društva, naj čimpreje ukrenejo vse potrebno, da se ga udeleže.
Tržaški zdravnik dr. Depangher, eden voditeljev laške krščansko-socijalne stranke, je spisal neko medicinsko brošuro. Kakor poroča „Zarja", je knjiga pisana tako „nesramno in pohujšljivo," da jo je drž. pravdništvo konfisciralo. Lep krščanski socijalec!
Ljubljansko slovensko gledališče gostuje v Gorici od 17. aprila. Predstave bo priredilo v „Trgovskem domu" pod firmo „Narodne prosvete". Sodelovalo bo 13 oseb.
Šesto ljudsko knjižnico osnuje v kratkem tržaško počitniško akademično društvo „Balkan" v Lonjeru.
Kranjsko.
Ljubljanske občinske volitve. Kandidate smo že zadnjič objavili. Danes izpopolnjujemo še to, da se je ravnatelj Ivan Šubic odpovedal in da kandidira mesto njega v prvem razredu klepar Alojzij Lenček. Odpovedal se je tudi — najbrž na pritisk vlade — nadinženir Hanuš, mesto njega je napredna stranka postavila za kandidata v II. razredu dr. Frana Novaka. Volitve so v ponedeljek 19. za III. razred, v sredo 21. za II. razr. in v petek 23. za I. razred. Socijalni demokratje se tudi udeležijo volitev v III. razredu.
Javen shod priredi nar.-napredna stranka v nedeljo 18. t. m. v Mestnem domu v Ljubljani. Predstavili se bodo kandidatje za občinski svet.
Nemška nadutost. Na drugem mestu objavljamo kričeče slučaje, kako dela novi justični minister Hochenburger nemškonacijonalno politiko v justični službi, tu se spominjamo finančne. Pred 14 dnevi smo prijavili notico o imenovanju dr. Ellerja v finančno ministrstvo in o grdih v spletkah, ki jih je vprizoril njegov službeni kolega dr. M ii h 1 e i s e n, da bi se preprečilo to imenovanje, in bi sam prišel v ministrstvo. Neki tovariš je opozoril dr. Miihleisna na to notico in ta je imel drzno čelo, da je potrdil vse to, kar smo pisali. Rekel je, da ga je opozorila na imenovanje „Slovenčeva" notica in ko bi poprej že to vedel, da bi dr. Eller nikoli ne bil imenovan. Dr. Miihleisen se je peljal sam na Dunaj ter denunciral dr. Ellerja, toda na sled mu je prišel poslanec dr. Ploj, ki je pravočasno preprečil zlobnost in zavratnost nemškega ministra dr. Schreinerja. Dr. Miihleisen je tudi rekel, da stvar s tem še ni končana in da bo sam prišel tudi v finančno ministrstvo, kajti kolikor odstotkov Slovencev gre s Kranj-
Kralj je bil zadovoljen z magijci, toda vina ni hotel piti.
Tedaj je pa Aron rekel: „Saj znam še več."
Nato je šel k potokom in močvirjem ter vabil. In povsod so skakale žabe iz luž in šle za njim prav do kraljeve palače ter skakale okoli, da je moral kralj na prestolu noge dvigniti in da so ženske kričale.
„Ali to tudi znate?" je zmagoslavno vprašal Aron magij ce.
Odgovorili so: „Ne, toda znamo še več."
In nagnali so štorklje skupaj, ki so žabe požrle.
„Ej, to je slaba šala," je rekel Aron, „toda le pazite, zdaj se prične drugi del."
Z votlim glasom je izgovoril strašno rotenje:
„Gospod podgan in miši,
Vseh muh, bolha, stenic, uši Ukaže Vam pri tej-le priči:
Požrite ves Egipt na mah!
Vermis, scorpio, tinea, culex,
Locusta, aranea, pulex!“
Potem je stresel svojo široko obleko in iz nje je gomazelo, plazilo, skakalo, švigalo več mrčes nego se ga je videlo, odkar svet stoji, velikega in malega, od kobilice in krastače do stenic in uši.
„Ali to tudi znate?" je svečano zaklical
Aron.
skega vministrstvo, toliko odstotkov moraiti tudi Nemcev in da bo vse to nemški minister rojak ukrenil, ki ima vse v rokah. Torej vsi drugi nemški nacijonalci v ministrstvu ne pridejo v poštev, za vsakega Slovenca mora priti tudi en kranjski Nemec, ki razmere bolje pozna! Taka je zdaj zaslomba Nemcev pri ministru Schreinerju, za vsakega uradnika se briga! Kolikrat smo že opozarjali na tiho ponemčevalno delovanje tudi na škodo kranjskih Slovencev, ki ga uprizarja Schreiner, toda klerikalci še vedno upijejo, da ne potrebujemo lastnega ministra rojaka. Ravno v tem podrobnem delovanju je Schreiner nam najbolj nevaren, ker toliko ne pride v javnost, za take podrobnosti se pa naši klerikalci ne brigajo, njem je le visoka politika mari, kako bodo Srbe potlačili, kako bodo zagrebške „veleizdajalce" obesili, kako bodo skrbeli, da bo Avstrija bolje oborožena, več vojakov in več ladij imela. Vse drugo so smeti!
Nemški klerikalci, piše Narodni Dnevnik, so si te dni vsilili vstop v takozvane nemške „Schutzvereine" (nemška obrambna društva), ki so pa v resnici napadalna, protislovanska društva. Ta društva so bila dosedaj v rokah nemških liberalcev, nacijonalcev in naprednjakov ter so klerikalce izključevala iz vrst svojih pristašev. Odkar so Luegerjanci začeli tako slovesno izjavljati v parlamentu in v deželnem zboru nižjeavstrijskem ter v dunajskem mestnem svetu, da so večji in bolj vneti germanizatorji kakor katerakoli druga nemška stranka, so si sudmarkovski „naprednjaki" stvar premislili ter so sprejeli klerikalce v svoje vrste; toda ne povsod. Kjer so jih liberalci odklonili, kakor na Gor. Avstrijskem, so si osnovali svojo posebno klerikalno „Ostmarko", katera ima namen ..braniti deželo pred počeščevanjem in bo zanesla svoje germanizatorično delovanje tudi na češko v Pošumavo. „Čeh", glasilo čeških klerikalcev, poziva z ozirom na to češke klerikalce, naj si tudi oni po nemškem vzorcu pribore vstop v češka obrambna društva, v katerih naj uveljavijo svoj vpliv ter naj napravijo konec delovanju „protikatoliških elementov" V teh društvih. Ako pa bi to ne šlo, naj si osnujejo svoja posebna katoliška obrambna društva po nemškem vzorcu. Naši slovenski klerikalci so svoje nemške in češke brate v tem oziru že davno prekosili. Ločili so se že davno od slovenskih narodnjakov, ki so brez ozira na politično prepričanje dosedaj složno delovali v našem edinem obrambnem društvu v družbi sv. Cirila in Metoda. Odtrgali so se od nas ter delajo na svojo pest, kakor pravijo v obrambo naših jezikovnih mej. Kako pa je to „obrambno delo" naših klerikalcev, sodi lahko vsak potem,
Tedaj so se magijcem pobesila ušesa in rekli so:
„Ti znaš več nego mi!"
Prav nič ni pomagalo, da so raztresli na cente Zacherlina in perzijskega praška zoper mrčes. Ves egiptovski narod se je začel praskati, začelo ga je srbeti in tresti in zdihovanje in skakanje se je zaneslo po celem Egiptu. In kralj je v grozi zakričal:
„Pojdite na božjo pot kakor daleč hočete in ne prikažite se nikoli več, sicer bo cela dežela objedena in obžrta z nami vred!"
Tako je Mojzes osvobodil svoj narod suž-nosti v Egiptu.
Toda Faraon je bil tudi nepravičen skopuh. Ko je slišal, da so Židje vzeli s seboj, kar so mogli nesti — nič več! — zlasti vse srebrne in zlate posode in obleke sosedov, jim ni privoščil te zabave, ampak se je zapodil s svojimi konjeniki za njimi, da jim zopet odvzame ukradene stvari.
Toda Mojzes je vzel s seboj tudi zemljevid, da Egipčani niso našli pravega pota. In dočim so Judje po suhem potu šli okrog Rdečega morja, so Faraon in njegovi vojščaki v slepi besnosti zajezdili kar v vodo ter se utopili. To je bila njih pravična kazen.
Zato pa pravimo še dandanes:
„V vodi ni lesa!"
da se povsod vežejo ne z narodnjaki, ampak z nemškimi klerikalci, ki so jim politično bližji.
V	tem se jasno kaže: 1. razdiralnost in pogubnost klerikalizma; 2. smotrena in premišljena mednarodna organizacija klerikalizma v dosego svojih posebnih protinarodnih klerikalnih političnih ciljev.
Priznanje ministra Schreinerja. Zakaj vlada preganja narodno - socijalno mladino na Češkem? „Venkov“ poroča z Dunaja, da je nemški minister-rojak izjavil onim nemškim poslancem, ki so mu očitali preganjanje čeških radikalcev, tole: „Gospoda, nam Nemcem treba dokazov, da so Cehi vse razdirajoči element; ta dokaz se nam pa samo tedaj posreči, ako pridejo narodni socijalisti v parlament prav zelo razdraženi. Zato mislim, da bi Nemci ne smeli podcenjevati odredb, katere je vlada v tem oziru ukrenila." Odgovornost za to prepuščamo „Venkovu", dodajemo pa, da ta list že vnaprej odklanja kakoršenkoli dementi.
Pri kranjski deželni vladi se nadaljujejo sprejemanja nemških juristov. Pred kratkim sta bila zopet imenovana za konceptna praktikanta dva Nemca in en Slovenec, kakoršno razmerje je baron Scbwarz že od početka svoje službe uvedel. Še enkrat toliko Nemcev nego Slovencev, to je njegov princip, čeprav se je v zadnjem deželnozborskem zasedanju še hvalil, koliko Slovencev je sprejel v politično službo. Zdaj je uradnemu listu „Laibacher Zeitung11 še menda prepovedal priobčevati imenAvanja novih praktikantov, da bi javnost preveč ne izvedela, kako prakticira.
Denuncijanti na delu. „Von Laibach n a c h B e 1 g r a d!“ se imenuje brošurica, katera vsebuje znane denuncijantske članke celjske „vahtance" in ki jo izda celjska nemška tiskarna v 15 tisoč iztisih. Napisal jo je „Au-striacus". Brošurica zlasti blati ljublj. župana Hribarja in „Slov. Narod." Branili se bodo gotovo prizadeti činitelji sami, ako se ne bodo bali, da si preveč pomažejo roke. Pri Kranjski hranilnici v Ljubljani imajo navzlic ogromnim dvigom še vendar denarja dovolj za tak šmir, kajti prilično gotovo bode, da se hočejo na tak način maščevati nad kranjsko narodno-napredno stranko, ki je napravila pri Kranjski hranilnici red. Pa bode malo izdalo 1 „Slovencu" svetujemo, naj kar celo brošurico prestavi in natisne, saj ve, zakaj!
Justica za Nemce! Vitez Hochenburger je že začel kazati svoje nemškonacijonalne roge.
V	justično ministrstvo je poklical iz okrožja graškega nadsodišča kar štiri uradnike in sicer zagrizene nemško nacijonalce in sovražnike vsemu kar je slovenskega in sicer radi tega, ker sta dva zmožna nekoliko slovenščine. Poklicani so dr. Jortner, bodoči Pitreichov zet, dr. Bern-hard iz Arveža, dr. P a 11 a u f iz Gradca in d r. p 1. K a r n i t s c h n i g g iz Ptuja. Dr. Paltauf postane personalni referent in bo odločeval o usodi slovenskih uradnikov. Zdaj se bo šele začelo preteriranje slovenskih sodnikov in proteži-ranje Nemcev. Justično ministrstvo bo o tem odločevalo in zato so poklicani ljudje noter, ki poznajo razmere zlasti v mešanih krajih. O sveta justica pri takih razmerah 1
Pariški večeri v Ljubljani. Po Ljubljani se mnogo govori o lepih zabavah, ki so jih priredili gotovi nemški gospodje in dame iz uglednejših krogov v neki vili pod Rožnikom. Prav moralne te zabave niso bile, kajti vprizoritelj, znani gospod v teh zadevah, je prakticiral v Parizu in potem povabljal nemško gospodo po drsanju za tobačno tovarno v vilo, katero je imel v najemu. Dotičnomu gospodu, ki opravlja neko službico v hiši, ki stoji na potu izpod Rožnika v mesto, se je že ukazalo, naj prosi iz kranjske dežele, kjer nimajo preveč zmisla za take zabavice, na Štajersko ali Koroško, v katerih deželah so njegovi bratci bolj dovzetni za pariške manire. Morda bomo v kratkem poročali, da se je to zgodilo.
Proti občinski volit vi v Idriji so vložili klerikalci priziv. Namen jim je zavlačevati izvolitev starejšinstva.
Kongres srednješolskih profesorjev se je vršil minole dni na Dunaju. Prihodnji se vrši v Ljubljani.
Glavna skupščina Zveze avstr, jugoslov. učiteljskih društev se vrši glasom sklepa upravnega sveta dne 15. in 16. avgusta t. 1. v Mariboru. Slavila se bo štiridesetletnica šolskega zakona.
„Naša zveza," slovensko uradniško društvo v Ljubljani, ima svoj občni zbor dne 22. aprila 1.1.
Državno podporo v znesku 7000 K je dovolilo poljedelsko ministerstvo društvu za pospeševanje obdelavanja ljubljanskega barja.
Raznoterosti.
Nemška kultura v številkah. V minolem letu so Nemci pobili okna in poškodovali pohištvo na 23 čeških šolah, katere vzdržuje češka šolska družba v ponemčenih krajih. S to kulturno delavnostjo ne more tekmovati noben div-
Priporočamo našim rodbinam
Jfolin^o cikorijo.
I G, G. '	i -

Steekeitpjerd lilipno mlečno milo
Naj nežnejše milo za kožo in proti pegam.
----- Dobiti je povsod. -

jaški narod v centralni Afriki ali kjerkoli na svetu. Dne 24. marca so nekateri apostoli nemške prosvete pobili okna na češki šoli v Mostu na češkem. Ker so storilce kmalu našli, in ker so to člani „najfinejše" nemške družbe v Mostu, je mestna občina hotela škodo koj drugo jutro popraviti. Kavalirji!
Nemške marke. Na Dunaju je bil v nedeljo, 4. t. m. shod delegatov „Siidmarke" iz Nižje Avstrijske. Posvetovali so se o uspešnejših sredstvih v borbi proti Čehom v tej deželi. Drž. poslanec iz Nemčijo neki Herzog je na-glašal, da so Nemci v rajhu enih misli z avstrijskimi Nemci; zagotavljal je, da bodo denarni zavodi v Nemčiji z izdatnimi sredstvi podpirali avstrijske Nemce v boju proti Slovanom.
Za Gogoljev spomenik je dovolil mestni svet v Petrogradu 25.000 rubljev. S to svoto se začenja narodna zbirka, ki bode gotovo v kratkem času spravila skupaj potrebno svoto za dostojen spomenik očetu novodobne v resnici narodne ruske literature.
Mladočeška stranka potrebuje 100.000 K rednih dohodkov na leto za osrednje vodstvo, časopisje in druge strankine svrhe. To posnemamo iz blagajniškega poročila na shodu dne 6. t. m. v Pragi.
Dijaška banka v Moskvi. Profesor finančnega prava na vseučilišču v Moskvi Ivan Ozerov je uresničil originalno idejo: ustanovil je dijaško banko, katera bode dajala dijakom in akademikom posojila in kredit pod ugodnimi pogoji. Kapital, ki je bil nabran, znaša 3 milijone rubljev. Ruskih dijakov in akademikov je 41.000 in od teh se morata dve tretjini boriti z najhujšo bedo. Nadjati se je torej, da bo nova banka velika dobrota za te reveže ter da bo nosila narodu velike moralne koristi.
(Ivivinj slio)
Priporoča izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah
j>
Rezerv, zaklada iznaša:
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Radovljici
Denarni promet v letu 1907:

sprejema hranilne Vloge od
vsakega in jih obrestuje
P®
4 VI
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
čFli i ii i sa se ^ajej° na vknjižbe brez amortizacije po 51/40/0 ar	J ! S ia a]j z jo/o amortizacijo, na menice pa po 6%-
Eskompfis*ajoi se tudi trgovske menice.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dara od 8. do 12. ure dop.
in od 2. do 6. ure popoldne izvzemši nedelje popoldne.
Poštno-hraniln. račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
m
Trgovina s špecerijskim blagom
M
A
A
icAei

Trgovina z moko in deželnimi pridelki
r S. Šarabon, Ljubljana
priporoča svojo novom-ejeno glavno zalogo rudninske Vode.
Točna in solidna postrežba!	Ha drobno in debelo!
1
A
Velika pražarna za kaVo, mlin za dišave
z električnim obratom.


Zaloga brinja in sliv za žganjekuho
<| 1»
^	0 MmnX ^
in oiioh.
Zvezdno!
Ustanovljena leta 1882
>»	"v-	^ registrovana zadruga z neomejeno zavezo
| t,r.°iTa	V Ljubljani
^___________-*~j Pcdrejsna skontraciji „Zveze slov, zadrug" v Ljubljani l-—««.—.
na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic
ofcsr-estvtje foi-fimilne vlog^e $30 Poštno-hranilu, urada	|/ O/
/2 /6
Telefon štev. 185.
štev. 828.406.	"“ff8 /2 /O
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. l(radne ure od 8. do 12. in od J. do U. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
, r Stanje hranilnih vlog	Upravno premoženj e kmetske	SOL.	Denarni promet
K $2,434-933-24 v—-——-%J	posojilnice 31. dec. 1907 ( SC 82,883,795-43 <	K	50,197.248-20 — /
Ms^nost hramEnih trlog je taaeii zajamčena gio sasisriažisiltih.
Posojuje na zemljišča po o1li°l<) z I'/žVo na amortizacijo ali pa po o1/)0/« brez amortizacije; na menice po 6°/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.

3os.Rojina v fluMjani
Gl
d Šelenburgouih ulicah šteu. 5 Q
priporoča
iz pristnega angleškega blaga.
Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev iz tirolskega nepremočljivega lodna. Najsolidnejša postrežba.
Veronik? ^enda
JLjubljana, Dunajska cesta 20 Zaloga papirja, tssss pisalnih in risalnih potrebščin
Glavna ^aloga $latnarjevih jvej/^ou
L
# Anton Turk ®
knjigovez in založnik v Ljubljani na Dunajski cesti
priporoča: --------
fe>
J
Ravnokar na novo izšli knjigi:
Fa8*ižlii zSatas*™
Povest iz dobe kralja Ljudvika XIV". 92 strani. Zbarvano podobo. Cena 60 v. Po pošti 70 vin. Dobiva se tudi v vseh slovenskih knjigarnah.
Iz dobe pasita irs bojeir.
Dogodki izza okupacije Herceg-Bosne. Cena 60 vinarjev.
Julija Štor
6)
v Prešernovih ulicah štev. 5. poleg lifiestne hranilnice
• ISTajvečja zaloga -
fflošilii, žeisl in oiropii cerijev
iz najboljših tovaren, domačih in tujih.
Turistom priporoča pristno gojsorske gorske čevlje
Zmerne cene.
Solidna postrežba.
C-----—----------------------------3
e.

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica V Spljeiu	Podružnica V Celovcu	Podružnica V Trstu
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
Delniška glavnica:
3,000.000 K
4
is m
2 O
Rez. fond:
300.000 K
Easpiaje in p8*oeiaja srečke In ivreeiaieistEie [papirje i?s©h wrst po dnevnem Esasrsie
S
Ustanovljena 1,1854
Telefon štev, 510
Prva domača slovenska pivovarna
G- AUER|evih dedičev, Ljubljana "lUM
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem S'eoje iahorno
mareiio piw@ w selili in steklenicah.
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax v Kamniku.
Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.