Poštnina platana v gotovini. POSTNI GLASNIK Stanovsko in strokovno slasilo Oblastne organizacije ptt uslužbencev v Ljubljani. Izhaja !. in 15. v mesecu. Naročnina 24 Din na leto ozir. 12 Din za pol leta. Rokopise in vprašanja za pojasnila je pošiljali uredništvu „Poštnega Naročnina Ogtol p. dog.,.,,, č^v, II »M. | s°l'r»iSejr0 Letnik VII. V Ljubljani, dne 1. septembra 1927. 17. številka. •aBBSS!S=^S^S=-.., ■ -- . . ......... ,, mi ... Direktor Alojzij Gresorič petdesetletnik. > Šef poštne uprave v Sloveniji, direktor pošte in telegrafa v Ljubljani, gospod Alojzij Gregorič, je navršil ta mesec 50 let svojega življenja. Ako bi govorila splošna izredna priljubljenost in obče poznanje našega g. direktorja širom Slovenije, bi se razvila ,.jc-gova petdesetletnica v pravo ljudsko slavlje. Toda našega slavljenca diči, kakor vse velike duhove, pokg naravne ljubeznivosti in ljudomilosti tudi izredna — skromnost. Kakor se rad umakne na svoj godovni ali rojstni dan, na novega leta dan in ob drugih prilikah čestitk in voščil, tako je odšel za svojo petdesetletnico na dopust, da se je izognil plohi čestitk, tako dficielnih kakor prisrčnih. Zato se tudi naš list ni hotel vsiliti in je počakal, da skromnega slavljenca post fe-stum skromno proslavi s temi vrsticami. Gospod direktor Alojzij Gregorič se je rodil 2. avgusta 1877 v Ptuju kot sin odvetnika in posestnika dr. Gregoriča. Gimnazijo je obiskoval v Ptuju in v Mariboru, pravo pa je študiral na univerzi v Gradcu in v Pragi. Po končanih študijah je stopil kot mlad jurist 1. 1902 v službo finančne uprave, 1. 1904 pa je prestopil v poštno konceptno službo kot kon-ceptni praktikant pri poštnem in brz. ravnateljstvu v Gradcu, kjer je ostal do konca vojne. Kot vseskozi narodno zaveden Slovenec je po razsulu avstro-ogrske monarhije takoj prihitel v srce probujene in osvobojene Slovenije —- v Ljubljano. Novo osnovano poštno ravnateljstvo v Ljubljani je priznanega strokovnjaka z veseljem sprejelo ter ga postavilo za poštnega svetnika, takoj 1. 1919 pa že za višjega poštnega svetnika in ravnateljevega namestnika. S prevedbo na nova zvanja ga je ministrstvo imenovalo za pomočnika direktorja, kot tak je bil preveden po novem uradniškem zakonu v 4. skupino I. kategorije. Po smrti pokojnega direktorja dr. Janka Debelaka pa je bil na splošno radost osobja in občinstva v februarju 1925 imenovan zzi direktorja ljubljanskega poštnega in brz. ravnateljstva. Kot tak je bil v oktobru 1925 pomaknjen v 3. skupino 1. kategorije. Odlikovan je bil tudi z redom sv. Save 3. stopnje. To so suhoparni podatki njegovega življenja. Njegovo življenje pa je debela knjiga dobrega. Kjerkoli ga poznajo, ga čislajo, spoštujejo, ljubijo. Nihče pa ne tako, kakor njegovo podrejeno osobje, kateremu je oče, zaščitnik in zavetnik. Občim željam, da bi Bog ohranil v zdravju in zadovoljnosti našega direktorja še 50 let, se z vsem srcem pridružuje tudi naš list, naša organizacija in naše ptt. osobje. Naj sprejme te skromne čestitke blagohotno in naj ve, da gledajo na njegovo pravičnost, objektivnost in podporo stotine naših ljudi z zaupanjem. Na osnovi člena 10 društvenih pravil in po sklepu odborove seje od 2. avgusta t. I. sklicujemo ustanovni občni zbor Krajevne skupine Društva poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov v Novem mestu, ki bo v nedeljo, dne 4. septembra t. I. ob 14. uri v hotelu Union. Dnevni red; l.‘Otvoritev in nagovor zastopnika centrale. — 2. Volitev predsednika. — 3. Volitev odbora. — 4. Predlogi in vprašanja. Društvo ptt. uradnikov v Ljubljani. Jakob Pavalec: Pomen organizacije. Moderni družabni razvoj stavi na vsa> kega poedinca človeške družbe nalogo, udejstvovati se v organizacijah, katere od* ločujejo o njegovih gmotnih in drugih raz* merah. Država je najprvotnejša in najpo* polnejša organizacija, koji pripada naloga, pripomoči vsakemu svojemu članu do naj* večjega možnega blagostanja. Država pa te svoje naloge navadno ne vrši v toliki meri, kakor bi bilo to s stališča socialne pravič* nosti primerno, ker je država stalno zavo* jevalni predmet raznih družabnih razredov, kojih vsak stremi za tem, da dobi državni aparat v svoje roke, nakar ščiti redno v prvi vrsti interese svojih članov oziroma pristašev. Državna politika, v kateri se kri* žajo interesi raznih gospodarskih slojev, je v pravem pomenu besede neprestana vojna, samo z mirnejšimi sredstvi. Človeštvo stal* no napreduje, ne samo gmotno in umski, temveč tudi moralno. Dandanes se, namesto da bi si ljudje ob vsaki sporni zadevi vza* jemno razbijali glave, ob volitvah enostavno preštejejo glasovi raznih strank, kojih inte* resi si nasprotujejo, ter se na ta način ugo* tovi premoč večine nad manjšino. Kapitalizem, ki je grozil zasužnjiti vse javno in gospodarsko življenje, je izzval reakcijo: politične, strokovne in zadružne delavske organizacije. Vzporedno s temi so nastale organizacije ostalih socialn h slojev, ki v neprestanem boju z ostalimi organiziranimi sloji niso mogli uspešno braniti svojih ekonomskih interesov. Orga nizacija kot taka ni sama sebi namt.i, nego je samo tehnično sredstvo v švrl o uveljavljanja in dosego smotrov v njej včia* njenih poedinccv. Zato je tudi rieodpustc n pregrešek tistih pripadnikov poedinih dru* žabnih razredov, ki se za organizacijo r.c brigajo. Pregrešek proti skupnim interesom vsega dotičnoga razreda. Kajti človek, ki s pasivno rezistenco direktno zanika potrebo organizacije, s tem istotako priznava, da nima nobenega smisla za dosego izboljšanja svojega položaja. Vsak človek pa, ki si je svest svojih smotrov in ki stremi za tem, da si izboljša živi jenske razmere, uvideva potrebo poli* tične, strokovne in gospodarske organiza* cije. Če pogledamo današnji delavski ka> kor tudi duševni proletariat naprednejših modernih držav, vidimo, da si je ta v zave* sti, da se mora boriti v formi organizacije za svoje pravice, tudi priboril povsod svoji številčni moči in družabnemu pomenu pri* moren gmotni položaj. Če že ne materialno, pa se je vsaj moralno dvignil nad vsakda* njo demagogijo meščansko*kapitalistienih strank, katerim je na žalost pri nas ravno inteligenca sredstvo za vzdrževanje njihove moči in oblasti, da zamorejo na ta način te* meljitejše izkoristiti gospodarsko! šibkejše sloje človeške družbe. Da je inteligenca tudi pri nas izprevi* dela in občutila potrebo lastnih organiza. cij, — brez pokroviteljstva raznih »državo* tvornih« strank, — je morala preživeti dolg proces razračunavanja, kojega sledovi se še zdaj ponavljajo. Interesanten primer o tem nam nudi zlasti »UJU«, kojega člani so sc šele po dolgem času postavili na razredno, stanovsko stališče, dočim so vse politične parole, ki so dajale organizaciji bolj značaj politične nego strokovne organizacije, črtali iz svojega programa. Da pa nekateri bivši elani organizacije vsled svoje omejenosti, — ki dokazuje, na kaki višini se nahaja del naše inteligence, — deloma tudi zaslepljeni po svojih strankarskih predsodkih še sedaj ne morejo uvideti, da je namen stanovske organizacije zastopati in ščititi zgolj eko* nomske interese svojih članov, dočim se po izvcstn’h nazorih o svetu ljudje grupirajo v politične stranke, ki so edino izhodišče nazorov glede ureditve države, — in da do* tični sedaj snujejo svoja društva, je jasen dokaz, da naša inteligenca v celoti ni du* ševno dozorela. Porast in napredek privatnih podjetij je zahteval tudi primeroma večje število privatnih nameščencev na eni, kakor tudi državnih na drugi strani, v prvi vrsti pro* metnega osobja. Oboji so, hoteč si izbolj* sati svoj položaj, zadeli na isti odpor kakor ročno delavstvo. Glavni vzrok bede je nad* produkcija inteligentnega proletariata, ki silno otežuje boj za obstanek in pocenjujc delovno silo duševnega delavca. Iz tega sle* di, da se v boju proti kapitalizmu interesi privatnih in državnih nameščencev popol* noma krijejo. Zato je pozdravljati posku* sč, ki so se pojavili v zadnji dobi, da se stro* kovne organizacije, dasi še zelo nepopolne, otresejo jerobstva političnih strank, za ko* jimi se skriva velekapitalizem, in se po* stavijo na lastne noge. V glavnem so te or* ganizacije še nasprotne socialističnim ide* jam oziroma ostajajo nevtralne, vendar pa v neprestanem boju za eksistenco indirekt* no priznavajo socialistično teorijo kot vo* dilno osnovo svojih smotrov. Iz navedenega mora presoditi vsak člo* vek z zdravim razumom, da je smatrati in* tcligenco, ki se v organizacijah ne udejstvu* je, škodljivcem interesom delovnih slojev. To duševno delavstvo, ki se bori samo za osiguranje svojih najelementarnejših pra* vic, a se neprestano prezira in izžvižgava, tepe bič po lastni krivdi. Vsak, kdor hodi dan za dnem na delo, a ne zasluži niti toh* ko, da bi mogel živeti človeka dostojno živ* ljenje, ima pač popolno pravico razmišljati, na kakšen način je možno priti do izboljša* nja svojih razmer. Jasno je, da to ni mogoče drugače, kakor z združitvijo sil vseh zain* teresiranih poedincev. To je z organizacijo. Vsakdo mora izprevideti, da je v boju z drugimi orjaškimi organizacijami, kakor so to politične stranke, kojih hrbtenico itak tvorijo strokovne organizacije organiziranih kapitalističnih slojev, ter v boju z drugimi gospodarskimi družbami, po katerih vplivu se vodi in usmerja vsa gospodarska politika države, posameznik slab in brez moči. V strokovni organizaciji se javlja skup« na sila vsega članstva, ki se je pripravilo na boj. V njej je treba jake solidarnosti to* varišev, ki se bore ramo ob rami za izbolj* šanje svojega gmotnega položaja. Gigantsko borbo delovnih slojev, da si pribore v današnjih razmerah boljše živ* Ijenjske pogoje, je mogoče voditi na tri na* čine: enoten boj v političnih, strokovnih in zadružnih organizacijah. Ne zadostuje pa, ako se ta ali oni sloj v boju za uspehe poslužuje samo ene navedenih metod. Za« kaj uspeh je odvisen od vzajemne uporabe vseh treh metod v isti smeri in samo tako je računati, da vse stremljenje organizira* nih poedincev ne bo ostalo brezuspešno. Kot družbotvorni element morajo delovni sloji nastopati v produkcijskem procesu in kot konzumenti v gospodarskem boju. No* bena organizacija, ki hoče odločati o stva* reh državno*političnega značaja, ne sme zanemarjati nobenega izmed teh treh nači* nov, kajti moč organizacije je odvisna od vseh teh načinov, ki se medsebojno podpira* jo in dopolnjujejo. Namen strokovnih organizacij je, pri* boriti svojim članom boljše delovne pogoje, torej izboljšanje gmotnega in moralnega stališča. Zadružne organizacije naj ščitijo svoje člane*konzumcnte pred gospodarskim izkoriščanjem, a s političnim gibanjem je treba gladiti pot strokovnemu in zadružne* mu gibanju. Vsaka organizacija pa, ki hoče uvelja* viti svoje zahteve, mora voditi političen boj. Zakaj če se organizacija kake stroke bori kot taka za interese svojih članov, s tem še nikakor ni rečeno, da se mora ponižati na nivo služkinje obstoječih političnih strank in da se ne sme kot taka eksponirati v po* litičnem boju. Zakaj z gotovostjo je priča* kovati, da se bodo v bodoče ljudje oprede* lili tudi politično po razrednih interesih v stanovsko*političnih organizacijah. Sedanjo dobo moramo po vseh znakih smatrati kot prehodni stadij, ko bodo vodstvo poedinih držav prevzele medsebojne stanovsko«poli* tično*zadružnc organizacije, takozvani sin-dikati. Strokovni del. POŠTNI NABIRALNIK. Nedavno je pisalo časopisje o stolet* nem jubileju poštnega nabiralnika. Ta po* ročila pa niso prava, zakaj poštni nabiral* nik je prišel v rabo že proti koncu 17. sto* letja na Francoskem, in sicer v Parizu. V francoski prestolnici je na pošti sprejemal uradnik, ki je bil obenem policijski usluž* benec. Slednje pismo je vpisal v knjigo z naslovom naslovnika in pošiljatelja. Pisec je moral pismo na pošti oddati sam, posre* dovanje tretje osebe ni bilo dovoljeno. To naredbo je kaj težko trpel mladi kralj Lu* ’ dovik XIV. (1643—1715), ki je bil hkrati za* ljubljen v dve lepi deklici, v eno iz meščan* ske družine, druga pa je pripadala k dvor* ni družini kraljice Ane Avstrijske. Mati Ana Avstrijska in državni upravnik kardi* nal Mazarin sta to kraljevo razmerje ob* sojala, zato se njegova zaljubljena pisma izvoljenkama niso izročevala, ampak neod* prta vračala pošiljatelju kralju. Da je bil kralj vslcd tega jako ozlovoljen, je um* Ijivo. Pa je pozval k sebi prvega pobočnika Fouqueta ter mu naročil, naj se razveljavi naredba o osebni oddaji pisem na poštnim uradu. Kralj je s tem spravil Fouqueta v nemalo zadrego. V tej stiski se je adjutant obrnil na svojo prijateljico markizo Lon* quevillovo za svet. Ta mu je svetovala: Oblate, s katerimi se listi zapirajo, nalepi* te na ovoj, natisnite nanj kraljevski znak in besedo »2 Sols«. Na ta način napravljeni ovoji naj se vlagajo v poštno skrinjico. Kralj je predlog sprejel in tako so se v letu 1653. ljudje prvič posluževali za frankiranjt pisem nekakšnih poštnih znamk in nabiral* nikov. Žal, da sta oba jako praktična pred* loga prišla v porabo samo v Parizu, a še tukaj nista trajala dlje kakor kraljeva mla* deniška ljubezen. Pravzaprav pa so bili poštni nabiralniki v rabi že pred 1826. letom, kar dokazuje prof. Sedlaček v zgodovinskem svojem de* !u, v katerem navaja naredbo češke deželne vlade z dne 28. decembra 1822. 1. Rečena naredba se glasi: ... Će že ne povsod, vse* kako pa v vseh večjih mestih, torej tudi v Pisku, mora biti na poštnem poslopju od* prta skrinjica, vsaj do sklepa uradnih ur in zlasti tiste dni, kadar odhaja praška po* šta, ker je to v prid občinstvu. Na koncu naredbe pa stoji pripomba, da je pobiranje dostavnin nepostavno, ker ima vsak pravi* co, hoditi na pošto po pisma. Da se vidi napredek od prvega nabi* ralnika pa do danes, omenjamo, da name* rava postaviti londonska poštna uprava za poskušnjo nekaj avtomatičnih nabiralni* kov. Avtomatični pisemski nabiralnik je stroj, v katerega se vrže denar s pismom ali dopisnico vred. Pismo 'se avtomatično pretehta, pečati in potisne v predal, ki je za to določen. Če pa je pismo pretežko, po* tisne stroj denar in pismo nazaj. Razne objave. DOBROTA. »Dobrota«, ob smrtno podporno društvo poštnih nameščencev, Obvešča svoje člane, da je v drugem četrtletju t. 1. na novo pristopilo 220 rednih in 39 izrednih članov, skupaj 259 Slanov, ilzsto-pilo je v tem času 12 članov, in sicer 8 zaradi smrti, 4 pa so prostovoljno izstopili. ‘Umrli soc (Robar Franc, Burja 'Krista, Anderlič Josip, Hreščak Ivan, Domanjko Franc, Maha- ter Josip, Jenko Ivan in Ivanšek Ivan. N. v m. p.! iNjilr preostalim je društvo izplačalo po ,1000 Din podpore. S 30. junijem t. 1. je društvo zaključilo sprejemanje čez 46 let starih članov. Članov v starosti od 45. do 56. leta se je zglasilo 66. — Mnogo je še tovarišev, ki so izostali in marsikateri bo obžaloval, da je zamudil ugodno in zadnjo priliko, ki mu jo je dal zadnji občni zbor za vstop v društvo. V ‘bolezni in ob smrti narastejo veliki izdatki za zdravila, zdravnika, priboljške v tirani,, pogreb itd. Teh izdatkov ni mogoče kriti z rednimi prejemki. Lepa posmrtnina za malenkostne prispevke pa obvaruje člane pred najhujšo stisko in bedo. Je prva tolažba v nesreči. Dosti je še takili, ki ne Ižele dobro sebi niti svojim preostalim, še manj pa. da bi pomagali svojim tovarišem v sili. Vendar se velika večina tovarišev zaveda koristi, ki jih nudi »Dobrota« svojim članom. Napredek je razveseljiv. Dne 31. avgusta 1922 je štela »Dobrota« 473, dne 30. junija t. 1. pa 2394 članov. Število članov bi se pa lahko dvignilo še višje, na 3000 članov. Posmrtnina bi se v tem primeru lahko -podvojila. Tovarišice! tovariši! Oglasite se kaj kmalu vsi, ki še niste člani »Dobrote«! Vabimo vse, posebno pa one od 40. do 45. leta starosti, da potiL te čim prej v naš krog! imimli ladnip posli nami r. z. z o. >. v Ljubljani obvešča svo’e članstvo, da la tvrdka DRAGO SCHWAB v Ljubljani po pogodbi vezena, prodajati vsa oblačila kakor tudi drugo blago članom zadruge na obroke n to brez vsacega ooviška. Organizacijsko gibanje. POROČILO O OBČNEM ZBORU DRUŠTVA PTT. URADNIKOV, KRAJ. SKUPINA CELJE. Prvi občni zbor naše krajevne skupine se je .vršil 12. junija 1927 v Celju. Članstvo domače pošte z g. upravnikom Bocom na čelu je bilo skoro polnoštevilno zastopano. Tudi članstvo drugih pošt, ki spadajo k celjski krajevni skupini, je bilo dobro zastopano., Vseh skupaj nas je ibiio 64. Centralo je zastopal predsednik Obl. organizacije tov. Jakše. Poročila predsednika tov. Gamsa, tajnikovega namestnika tov. Višnerja in blagajnika tov. Savellija o delovanju krajevne skupine so navzoči z odobravanjem sprejeli. Novi odbor je sestavljen sledeče: predsednik Ivo Gams, podpredsednik Anžlovar, tajnica Kurentova, njen namestnik Kosem, blagajnik Sa-veMi, njegov namestnik Hočevar, odborniki Boc, Goričarjeva, Drakuličeva in Megličeva; namestniki Rihteršičeva, Tkavc in Modičeva; preghdn-valca računov Faganellijeva in Deiia Mea Na kooptirani mesti sta se izvolila kot zastopnik upravnikov tov. Ledenik iz Grobelna in kot zastopnica -pogodbenih poštarjev tov. Zajčeva Iz Braslovč. Soglasno je bila sprejeta obširna 'resolucija o izplačilu razlike, o ukinitvi nestalnosti, o napredovanju v položajne skupine, o reviziji uradniškega zakona, o dopustih in kratkotrajnih premestitvah, o razdelitvi dobička poštni hranilnice med uradništvo, o dokladah za upravnike in njih stanovanjih v naravi, o izmeni naziva predstojnikov pošt, o uradni povprečnini-, o dnevničarjth, kateri imajo kvalifikacijo za MI. kategorijo, o prevedbi kvalificiranih pogodbenih poštarjev v HI. kategorijo, o uradnih urah pogodbenih pošt, o odpravi večernih odjav na telegrafu, o omejitvi Lla gajniških ur za stranke in o pravočasn- likvidaciji plačilnih list. POROCIO O OBČNEM ZBORU DRUŠTVA PTT. URADNIKOV KRAJEVNE SKUPINE MARIBOR. Dne 12. junija 1927 se je vršil v Mariboru I. Občni zbor mariborske kraj. skupine pttu. Udeležba 43 tovarišev im tovarišic iz Maribora, Ptuja, Slov. Bistrice, Sv. Lenarta in Gornje Rad- sone ni ravno razveseljiv pojav o zanimanju članstva za svoje društvo. Vabilu krajevne skupine sta se odzvala < ba upravnika mariborskih pošt k. Joseok 'n ;r. Klemenčič. Centralo društva pttu. je zastopal na zboru njen predsednik tov. Čampa. Odbor mariborske krajevne skupine je sestavljen tako-le: predsednik Tinko Šetinc, podpredsednik Vaclav Kunst, tajnik Pepca Makuc, namestnik Duša Škerl, blagajnik Franjo Bernot, •namestnik Milena Dekleva, člani odbora Bogdan Cunta, Tone Eržen, Franjo Urbič, Ivo Pucelj in Josip Dvoršak; kot namestniki Rezika Bučinek, Pavle Rabič in Ciril Novak; preglednika računov pa Ivan Orthaber im Valentin Zablačan. Na kooptirani .mesti v odboru sta se izvolila kot zastopnik upravnikov tov. Jakob Cuš, upravnik pošte Murska Sobota, ki pa izvolitve radi prevelike zaposlenosti v uradu ni sprejel, in kot zastopnik pogodbenih poštarjev tov. Tomaž Golobič, pogodbeni poštar pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. SLUŽBENE OBJAVE DRUŠTVA PTT. URAD. NIKOV. Zaupnlška služba je sedaj vpeljana skoro pri vseh poštah im oddelkih, kjer službujeta najmanj dva naša člana. Reorganizacijo zaupniške službe smo izvedli razmeroma precej hitro, v redu in zadovoljivo, za kar gre zasluga našemu članstvu, dosedanjim zaupnikom, predstojnikom podeželskih pošt in agilnejšim našim sodelavcem po uradih, ki so razumeli naš namen. Kakor vedno im povsod, so^ tudi tokrat bili podeželski člani prvi, ki so točno izvedli naše ukrepe. Vsem izrekamo priznanje in zahvalo. Pričakujemo sedaj od zaupii-kov, da bodo tudi točno, vestno in v redu izvrševali zaupniške dolžnosti, kakor je odrejeno s poslovnikom in kakor so se svečano zavezali v javi, ki so jo podpisali. Upamo, da se bodo uspehi njihovega dela .pokazala, v kratkem im da na bo do utrdili samo discipline, marveč pridobili za organizacijo tudi one, ki stoje sedaj še izven nje, ier tako dvignili število članov do skrajnih mej. Pri tem svojem prizadevanju bodo deležni vs^s;r,inske podpore, naklonjenosti in zahvale od strani vodstva organizacije. Večina zaupnikov je bila izvoljena od članstva, nekaj pa smo jih postavili po lastni uvidevnosti. Za enkrat so bili izvoljeni1 odsnosno postavljeni samo oddelčni zaupniki, im sicer pri sledečih poštah: 1. V območju centrale, ki fungira začasno kot ljubljanska krajevna skupina: Bled 1, Boh. Bistrica, Cerknica, Domžale, Jesenice - Fužine, Jesenice ma Gor., Kamnik, Kočevje, Kranj, Litija, Ljubljana, direkcija, avtogaraža, Ljubljana 1 (pisemski in blagovni oddelek, špedicija in ameri-kanski odsek, brzojavni odd., telefonski odd., blagajna), Ljubljana 2, 3, 4, 5 in 7, Moste, Radovljica, Rakek, Ribnica na Dol., Sodražica, Št. Vid nad Ljublj., Škofja Loka, Tržič, Velike Lašče, Vič, Vrhnika, Zagorje in Žiri (35 zaupnikov). 2. V območju celjske krajevne skupine: Celje, Grobelno, 'Hrastnik, Krško, Laško, Radeče, Rajhenburg, Šmartno ob Paki, Rog. Slatina, Rogatec, Sv. Jurij ob juž. žel., Šmarje p. Jelšah, Šoštanj, Trbovlje 1, Velenje in Žalec (16 zaup.). 3. V območju mariborske krajevne skupine: (Beltinoi, IDol. Lendava, Gor. Radgona, Konjice, Ljutomer, Marenberg, Maribor 1 in 2, Murska Sobota, Ormož, Prevalje, Ptuj, Slovenjgradec, Slov. Bistrica in Sv. Lenart v Slov. gor. (15 zaupnikov). 4. V območju novomeške krajevne skupine: Črnomelj, Metlika, Mokronog, Novo mesto in Trebnje (5 zaupnikov). Skupno je torej v območju naše organizacije 71 oddelčnih zaupnikov. Zaupniki pod 1. so podrejeni naravnost centrali, pod 2. krajevni skupini v Celju, pod 3. krajevni skupini v Mariboru in pod 4. krajevni skupini v Novem mestu. Zaupniki pod 1. im 4. pošiljajo članarino centrali, zaupniki pod 2. in 3. pa svojim krajevnim skupinam, od katerih dobe tudi položnice. Krajevne skupine naj vodijo o svojih zaupnikih točno evidenco. Vsako izpremembo je treba takoj prijaviti centrali. Zaupniki morajo imeti vedno potrebno število položnic v zalogi. Navodila in odredbe, ki jih izdajo krajevne skupine svo- jim zaupnikom, ne sinejo biti v- nobenem slučaju v nasprotju1 s poslovnikom o zaupnikih. Ukrepe načelnega značaja sme dajati zaupnikom samo centrala. Krajevne skupine in zaupniki morajo strogo paziti, da pod nobenim pogojem ne kršijo dotočil iposlovnika. Spočetka, dokler se ta služba ne uvede v polnem obsegu in docela v duhu poslovnika, bo omejen delokrog zaupnikov, zlasti pri manjših poštah (oddelkih) samo na redno pobiranje članarine in pridobivanje neorganiziranih uradnikov. Pozneje pa bo tvoril za upniški zbor ogrodje in temelj naše organizacije v idejnem in tehničnem pogledu, tako da1 preide vsa eksekutiva iz centralnega odbora na zaupniški zbor, ki mora postati sčasoma vrhovna in odločilna instanca organizacije. Tako bo izhajala vsa aktivnost organizacije po zaupnikih iz celote, iz udejstvovanja vsega članstva. To je končni cilj zaupniške službe. V kratkem napravimo v smislu poslovnika še načrt za porazdelitev teritorija v svrho uvedbe okrožnih in krajevnih zaupnikov, s čimer bo reorganizacija zaupniške službe v celoti izvedena. Krajevna skupina v Novem mestu bo ustanovljena na ustanovnem občnem zboru, ki je sklican na nedeljo 4. septembra t. L Opozarjamo na razglas v današnji številki lista (na prvi strani) in vabimo vse uradnike dolenjskih pošt, da se ipol-nošteviino udeleže tega Občnega zbora. Novomeški krajevni skupini bodo prideljene sledeče pošte: Novo mesto (sedež skupine), Straža, Toplice, Št. Peter, Bela cerkev, Šmarjeta, Brusnice, Št. Jernej, Kostanjevica, Sv. Križ pri Kost., Viš-mja| gora, Stlčnav Krka, Zagradec,; Žužemberk, Dvor, Št. Vid p. Stični, Velika Loka, Trebnje, Mirna, Št. Rupert, št. Janž, Mokronog, Trebelno, Škocijan, Bučka, Tržišče, Krmelj, št. Janž, Mirna peč, črmošnjice, Semič, Črnomelj, Dragatuš, Stari trg ob Kolpi, Vinica, iMetlikla m Suhor. Skupaj 37 pošt. *• Zaupniki dobe v nekaj dneh od 'zadruge »Poštni dom« izkaznice, ki naj jih razdele članstvu svojega območja. Sestanek v Ptuju dne 7. avgusta je prav lepo uspel. Glede na gosto omrežje pošt v ptujski okolici in glede na to, da je bilo samo Mariborčanov im Ptujčanov 26, udeležba 30 članov ni bila ravno zadovoljiva. Manjkale so skoro vse okoliške pošte, bilo ni niti enega pogodbenega poštarja, znamenje torej, da je njim vse prav. Zato pa je tem večje hvale vredna udeležba voditeljev Pošt Gornja Radgona, Slatina Radenci in Ljutomer, ki so prihiteli 50—60 km daleč na zborovanje svoje organizacije, da manifestirajo stanovsko zavest in ljubezen do svojega društva. Poročevalec centrale, predsednik OPtO tov. Jakše je govoril o potrebi močnejše stanovske zavednosti, o korektnem zadržanju našega članstva v službi in v organizaciji ter o boju, ki ga mora naša organizacija biti na dve strani. Sestanek je posetil tudi naš znani prijatelj in zaveznik, predsednik bratske zagrebške organizacije tov. Lalič, ki je govoril o tesnejših stikih članstva obeh organizacij. o socialnih vprašanjih in o samostojnem nastopu pri volitvah. Navzoče članstvo je v znak hvaležnost} nabralo za organizacijo »182 Din. Sestanek v Slovenjgradcu, ki se je vršil dne 7. avgusta t. 1., je uspel razmeroma še dokaj dobro, če upoštevamo slabe, neprimerne zveze. Udeležencev je bilo 15. Pogrešali smo zastopnike pošt iz Savinjske doline, zlasti iz Velenja in Šoštanja. Sestanek je otvoril im 'pozdravil navzoče zaupnik tov. šume iz Slovenjgradca. Predsednik centrale tov. Čampa je v obširnem poročilu obravnaval vsa važna vprašanja, ki se tičejo organizacije, članstva in poštne stroke. Zahvalila sta se organizaciji in njenim voditeljem za vztrajno delo tov. Šume in iBraz, upravnik pošte Prevalje. Na predlog tov. Žaka iz Mar e nb er ga so zbrali zborovalci 185 Din, za kar jim izreka drultvo najtoplejšo zahvalo. Sestanek v Celju, ki sc je vrši! dne 6. avgusta t. 1. zvečer v mali dvorani »Celjskega doma«, je bil zelo dobro obiskan. Od zunanjih pošt so se udeležili sestanka tovariši in tovarišice iz Trbovelj, Rimskih toplic, Vojnika in Grobelna. Poročal je predsednik centrale tov. Čampa, ki se je V svojem skoro dve urn em govoru pečal z vsemi važnejšimi vprašanji 'organizacije. Pred sestankom se je vršila odborova seja krajevne skupine, ki se je bavila z internimi zadevami organizacije. Po sestanku se je razvil v istem lokalu prijeten družabni večer. Sestanek v Domžalah, ki se je vršil v nedeljo dne 14. avgusta t. L, je smatrati za neuspelega. Od 13 pošt tega okraja se je udeležilo sestanka samo 6 pošt, — torej niti polovica — s samo !> člani. Ta sestanek je bil vezan z izletom ljubljanskih članov, pa sta se ga udeležila samo dva člana. Ljubljansko In članstvo v mestih sploh ima največje zahteve do organizacije, drugače pa se zanjo kaj malo zmeni. Da nimamo tako idealnega, delavnega in požrtvovalnega članstva zunaj po deželi, kje bi bili že mi in naša organizacija! Vračali bomo pač zvestobo za zvestobo. — Na sestanku je poročal predsednik Čampa, ki je ožigosal to brezbrižnost. Po tej žalostni izkušnji ni izgleda, da bi še kdaj priredili sestanek v kamniškem okraju. Izlet In Ostanek na Bledu. Na Ma i Šmaren 8. sept. 1.1. priredimo ob 15. uri v dvorani Zdraviliškega doma na Bledu za gorenjske pošte sesta-uek, ki bo zvezan obenem z izletom ljubljanskih članov. Ker želimo, da bi bil ta sestanek eno največjih letošnjih naših podeželskih1 zborovanj, vabimo vse člane gorenjskih pošt, kakor tudi ljubljanske tovariše in tovarišice, da se tega sestanka udeleže v čim večjem številu. Na sestanku bosta poročala predsednik OPD tov. Jakše in predsednik centrale tov. Čampa. Zaupniki naj skrbe za dobro udeležbo. Po vsej priliki se udeleži tega sestanka tudi številna delegacija bratske zagrebške organizacije. Izdelovanje damske in moške konfekcije ELITE družba z o. z. LJUBLJANA, Prešernova ul. 9. Prodaja damske, moške in deške konfekcije na debelo in drobno. Prvovrstno izvrševanje po meri. To in ono Minister pošte in telegrafa gospod Vlajko Kočič se je mudil 20,—22. avgusta na Bledu. Nj. V. kralj ga je sprejel v avdijenci, pri kateri ,priliki mu je g. minister predložil večje število ukazov v podpis. Ob povratku se je ustavil v Ljubljani, kjer sl je ogledal pisarne poštne direkcije. To priliko je porabil predsednik organizacije, da se je poklonil gospodu ministru in ga prosil podpore pri upravičenih zahtevah osobja, v prvi vrsti za boljše napredovanje našega članstva. Gospod minister je bil zelo ljubezniv in obljubil, da bo — kolikor ni tega že storil — vse možno storil po volitvah. Glede napredovanja se je gospod minister izrazil, da mora vsakdo napredovati, kdor ima pravico do napredovanja, in da naj organizacija v tem pogledu pošlje njemu preko gosp. direktorja pismeno vlogo. t Valentin Turin. Dne 4. avgusta t. 1. je umrl v Trbovljah zvaničnik pošte Trbovlje 1 tov. Valentin Turin. Šele 49 let star je opešal na truda-polni življenjski .poti državnega uslužbenca. Umorila ga je zavratna bolezen. Pokojni tovariš je bil v službi vesten in pošten, njegovi uradni predstojniki so ga cenili. Napram kolegom je bil vedno iskren in nesebičen tovariš. Stanovska organizacija nižji!t poštnih uslužbencev je izgubila ž njim zvestega in discipliniranega člana, številno spremstvo na njegovi zadnji poti je dokazalo, kako je bil pokojnik med 'prebivalstvom čislan in priljubljen. Med drugimi so se udeležili pogreba upravnici pošt Trbovlje 1 in 2 ter predsednik Osr. društva nižjih pb. uslužbencev tov. Gruden iz Ljubljane. Dragemu tovarišu Želimo sladek počitek, gospej soprogi pa izrekamo sožalje k bridki izgubi. »Ljubljanska pošta.« Uspeli razprodaje brošure »iLjublj. pošta« je nepovoljen. Doslej niso 'pokriti niti tiskarniški stroški. Upamo in trdno pričakujemo, da se bodo vse razposlane knjižice 1. septembra prodale. Vse pošte, krajevne skupine in posameznike, katerim smo poslali knjižice, pa jih še niso plačali niti vrnili, prosimo, da do 5. septembra t. L nakažejo za vsak poslani izvod po položnici 10 Din, oziroma da nam do tega dne vrnejo izvode, ki bi jih nikakor ne mogli razpečati. Cisti dobiček pojde v blagajno organizacije, zato pridno kupujte in razprodajajte to knjižico. Kateri upravnik oziroma uiradnik(ca) II. kat. bi hotel menjati kraj službovanja od ptujskega okraja, od droge Ljubljana - iMaribor ali tudi od drugod S pošto v dravsko _ mežiški dolini? Dopise prosimo na uredništvo »Poštnega glasnika« v Ljubljani. Kronski upokojenci ali pravica kje si? Novčna edinica je že od 1. 1921. dinar, kljub temu prejemajo še danes po starem upokojeni državni uslužbenci svojo pokojnino -v kronah. Za rimski pakt, ki so ga glede staroupokojencev že vse nasledstvene države izpolnile in na čigar ratifikacijo in izvedbo že leto za letom pritiska celo italijanska vlada, se naši državniki malo zmenijo. Vlada za vlado prihaja in odhaja, vse obetajo, da se bo že skoraj rešilo skeleče socialno vprašanje — ureditev pokojnin, dejansko se pa za bedne kronske upokojence, ki od pomanjkanja hirajo in umirajo, nič ne stori. Za te siromake ni pa ni denarja. Na drugi strani se pa razsipljejo milijoni, da je groza. Koliko stanejo neštete. Čisto nepotrebne komisije? V enem beograjskih ministrstev je šel v pokoj 471etni uradnik višje kategorije. Ta 47'letni gospod je dobil priznanih za pokojnino 40 let! V resnici je državi služi! samo par efektivnih let. In ta gospod prejema sedaj polno penzijo visokega uradnika, zraven pa odpravlja odvetniške posle. In takih slučajev je samo v Beogradu na stotine, da ne rečemo na tisoče! Pravica, kje si? Ne drži. »iPoštovni obzor« piše pod naslovom: »Kje imajo več uradnikov« med drugim tole: Naši javnosti se vedno sistematično vsiljuje prepričanje, da injamo preveč uradništva in več kakor druge države. Statistika pa izkazuje nekaj drugačnega. V 'češkoslovaški, kjer je skoraj 14 milijonov prebivalcev, je 1'8.785 uradnikov z visokošolsko izobrazbo, 21.891 uradnikov s srednješolsko izobrazbo in 30.286 uradnikov z manjšo izobrazbo. češkoslovaška ima torej 70.969 uradnikov, to je 5 uradnikov na 1000 prebivalcev. (Poljska ima skoraj 28 milijonov prebivalcev in 4,65.342 uradnikov, od katerih je v »kategoriji državnega uradništva registriranih 225.048 uradnikov. Na 1000 prebivalcev pride torej 8 uradnikov, .lugoslavija ima po statistiki iz 1. I:925 okoli 12 milijonov prebivalcev in od teh je 149.833 državnih uradnikov. Potem takem pride v Jugoslaviji 11 uradnikov na 10OD prebivalcev. — Resnici na, ljubo pa moramo pribiti, da je »Pošt. obzora«' trditev napačna, ker sloni na napačnih premisah, in sicer 1. ker naša kraljevina šteje skoraj 13 milijonov prebivalcev, a ne 12 mil.,, 2. ker je v kraljevini SHS vsega skupaj približno 100.000 uradnikov, pa ne 149.833, zakaj v zadnje število so všteti častniki in podčastniki. Ce bi se v Češkoslovaški republiki in v (Poljski prišteli k civilnemu državnemu uradništvu častniki in podčastniki, bi znašal odstotek državnega uradništva na 1000 prebivalcev vsekako precej, več ko v naši kraljevini. Prostovoljni prispevki in darila. Ob priliki napredovanja v višjo skupino so darovali: za Obl. organizacijo ptt. uslužbencev: članstvo na sestanku v Ptuju 182 Din, neimenovana predstojnica pošte 100 Din (in za Poštni dom 200 Din), Anica Kunej, upravnica pošte Trbovlje 21—80 Din (in za Poštni dom. 80 Din), 'Meta Mirnikova pb. uradn. (ML3 v Celju 50 Din, Marija iKuess, upravnica’(pošte Velika INi^Jelja, 50 Din, in Franc Ko-ser, upravnik pošte Juršinci, 30 Din. Za Društvo ptt. uradnikov pa Ana RiMeršič, upravninca pošte Lukovica 70 Din, Janko Šraj, upravnik pošte Boh. Bistrica. 58 Din, Meta Mirnikova pb. uradn. 11-3 v Celju, 50 Din, in Ana Zorec, pb. uradn. 11-3 v Murski Soboti, 30 Din. — (Požrtvovalnim in zavednim tovarišicam in tovarišem izrekamo uaj-iskrenejšo zahvalo. Osrednje društvo nižjih pošt. in brzoj, uslužbencev za Slovenijo, krajevna skupina Celje, priredi dne 4. septembra t. I. ob 3. uri popoldne na Dečkovem trgu pred Narodnim domom v Celju veliko javno tombolo. Čisti dobiček je namenjen v podporo obolelim članom društva. Osebne vesti. OSEBNE VESTI. Premeščeni: pb. ur. 11-4 (Slava (Rodič iz Celja na Maribor 1, Marija Kralj iz Celja v Rogaško Slatino, Karla Videmšek z Ljubljane 2 v Toplice pri Novem mestu, Elizabeta Hrovat iz Toplic pri Novem mestu na Ljubljanno 2 in Marija Ažman iz Kranja v Železnike; pb. ur. Ii-5 Marica Kališnik z Maribora 1 v Rogaško Slatino; telef. III-3 Milena Perše iz Kamnika v Gornjo Radgono; prip. JH-4 Alojzij Ljubič iz Ptuja v Hrastnik in Kristina Mirtič iz Metlike v Vinico pri Črnomlju'; zvan. 3. skupi Filip Rudolf iz Celja na Ljubljano 1 in Jakob Ažbe z ravnateljstva v Brežice; služ. 1. skup. Josip Berložnik od XXXI. ter t. t. tehn. sekcije Ljubljana v Kranj. Postavljeni: za upravnika pošte Rogaška Slatina (II-3 Ignac Pečar, pb. ur. II-3 na Mariboru 2, za pogodbena poštarja Kaiist (Kosmač v Stražišču in Frančiška šumej v Slivnici pri Celju. Poroke: pb. ur. Ii-5 Stanko Prrstovšek na ravnateljstvu se je poročil s Slavko Sax. Umrl: Zvan. 1. skup. Valentin Turin v Trbov-Ijah 1. ______________________________ Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljub-ljani“ izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za „Narodno tiskamo'* Fran Jezeršek v Ljubljani. Dobro in poceni kupite samo: nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galanten|o. potrebščine za švije, čevljarje, krojače, sedlarje in tape'nike, razna mila, kravate pri JOSIP PETELINC, Uubijana ob vodi, blizu Piešernovega spomenika Nogavice in vse volnene pleten