Štev. 51. (Tek. račun s pošto. 0. C. con la Posta) V Trstu, nedelja 23. decembra 1928. - Leto VII. Leto VI. Tahaja T»ak potok dopoldne. Izdaja konaorcij ' i. Kas.or: Mali list, Trieste, ca- Haloga Usta. »ella oentro 87. Urad : via Valdlrivo 19-111. Odgovorni urednik • dr. L. BKKCK. POSAMEZNA ftTKV. 3® STOTINK. RABOfNINA *& celo leto 10 li., pol lota R L., 60trt leta 3 L. - IZVEN ITAI.IJE colo leto 24 h.t pol lota 12 L., ftetrt leta 5 L. MALI L TEDNIK ZA NOVICE IN P >8® jr-; Mali koledar. Sobot«, 22.: Demetrij in Honorat, ttč-.; — Nedelijia, 4. adv. 23.: Viktorija, »v.; — Pondeljek, (strog post), 24.: lani in Eva; — Torek, 25.: Rojstvo »spodovo; — .Sreda* 26.: Štefan, prvi Hč. (nezapovedam praznik); — Četrtek, i: Janez E vam ge list; — Petek, 28.: Molzni otročiči. Majhne novice. Prihodnja številka. «Malega lista« bo izšla tako, da jo do bravci imeli že za Novo leto v kah. Važne spremembe. VLaidar je sprejel odstop 'kolonialnega nistra Federzonaja in podtajnika Bolna. Ministinsitvo za .kolonije je prevzel m Mussolini. De Bono je pa podinini-t. Odstopila sta tudi guvernerja Tri-litanije in Čire naj ke, ki. se združita v o pokrajino pod maršalom BadogJijem. dje so odstopili predsednik naj višjega čunskega dvora, predsednik državne-sveta Schanzer, ki postane državni nisteir (brez portfelja) in načelnik iba milice Bazan. To mesto prevzame, ruzzi dosedanji guverner Cirenajke. Glavni tajnik bo hodil stalno na seje nistrov. Tudi med prefekti so nekaj spreme-U. Nekdanje goriški podprefekt Pio-irta pojde za prefekta v Trident. Smrt pod razvalinami. 23 letni Bašin Emil iz Solkana je bil ez roke in slep na eno oko. Preživljal je s pobiranjem starega železa. V soboto zjutraj je šel1 v podrt Lenas-ev mlin. Tam opazi železen drog, ki molel iz zidu. Bašin začne drog prekati, da bi ga. potegnil ven, tedaj se vsuje na nesrečneža strop in ga zaje. V nedeljo zjutraj so ga našli mrtve-pod razvalinami. Predsednikovo pismo. N’. E. predsednik vlade je poslal zna-mu Gaydu urednilkiu »Giornale d’Ita-.» 40.000 lir v podporo številnim nskim družinam. — V spremnem smu pravi, da brez teh družin s števil-mi otroci bi bila narodova prihod-ost ogrožena. Resničnost je včasih uta. Toda dosti je nevarnih reči: ngailski levi, komarji od mrzlilce, naj-lj pa bedasti optimizem. Takšne so sede gospoda Vodjec. Božič na Turškem. Turški pisatelj Ahmet Hašim bej je listu «Ikdam» prišel na dan s pnedlo-m, naj se tudi na Turškem vpelje aznovanje božiča. Pravi, da se v Ev-pi teh praznikov sleherni veseli, zakaj se jih tudi Turek ne. Stndentovskl obisk. Pretekli teden so se kazali po Trstu svojih slikovitih rilčastih klobukih idenitjie iz Padove. Bili so lepo spreje-in so smeli brez listka v kino. Prevratniki. Preteklo sredo je posebni tribunali v mu obsodil na dve do deset lliet ječe »t tržaških komunistov in dve šivilji. Klolženi se komunistične agitacije'in so hoteli napasti vladarja, ko se je ii v maju mudil v Trstu. Ganljiva zgodbloa. V pondeljek 14 dni je prišla z j utr ar im vlakom v Bel grad 7 letna dekilica. Kip no se je ozirala po peronu. Pre-bal je ubogi otrok in stiskal pod pazilo svojo polomljeno punčko, v delci pa je nosil majhno torbico z malo a in kruha. "TM OGLASOV TJj OBJAV n »..uiiaij L. doge popili MAM OGLA tink vsaka »fcseda v na- vadnem tisku ; mastuo 40 stotink beseda; z VKL1KIM1 ČltKAMI 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. Srečne božične praznike vsem bravcem in prijateljem želita Uredništvo in uprava. D> klico so poklicali v postajni urad. Vsem se je smilila. Tu so šele opazili, da ima okrog vratu verižico s pločevino. Na eni plati je bilo vrezano: ((Sonja .Grabovvska, Moskva«, na drugi pa: »Dimitrij in Olga Grabowska, Beograd«. Dekletce je med ihtenjem povedalo, da je pripotovalo iz Moskve in da išče svoje starše, ki so morali pobegniti pred boljševiiki. Majhna Sonja je živela nekaj časa pri stari materi na Krimu. Od ondi sta se preselili v Moskvoi. Tu sta zvedeli, da sla Sonjina mamica in atek v Belgradu. Uboga Sonjica je res 4. decembra šla iz Moskve — vsi so jo pustili skozi, k (o je zatrjevala, da išče mamico in ateka — ter je našla- svoje starše. Božje deteoe jim daj srečen božič! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIINI«llllllllll«li:illlllllllllllll!llll»IIH»ll!ll!lll!lllllli:illllllllllUIIIII]llllllllllllllllllll Bravcem I Prihodnji številki bomo priložili poštne položnice za prihodnje leto. Naročnino za pol leta 5 lir, za celo 10 lir, plačajte čimpreje da uprava ne bo imela sitnosti. Kdor tekom januarja naročnine ne poravna, ne dobi več lista I Le eno rečemo: Smo uverjčni, da ta opomin na naše bravce in prijatelje zadostuje ! niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiuiuu Iz stranke. Izredni komisar tržaških fašistov je sklical vsa udruženja in društva, ki spadajo pod okrilje fašja. Dal jim je navodila za bodoče delo. Pohvalimo! Glavni tajnik Turatii je izdal okrožnico, kjer prepoveduje fašistovskim odvetnikom braniti pred sodiščem take babice in zdravnike, 'ki so pomagali pri odpravi ploda. Lovor na grob. V petek 14. t. m. so po celi Skandinaviji slovesno obhajali spomin slavnega raziskovalca Koalda Amundsena. Amund-sen se je ponesrečil lk)o je hotel rešiti Nobila. ( Rastite in množite »e! V Milanu so- odpustili iz službe 30 brzojavnih uradnic, ker so se omožile ali pa so že imele fanta izbranega. Uboge punce so se obrnile na Vodjo, ki je posegel v zadevo. Božični mraz. Komaj snoči je živo srebro v toplomeru padlo pod ničlo. Godrnjamo, da je mraz, pa je bilo lani krog božiča po c.elih 3 stopinj pod nučilo. Lelos bo božič torej bolj «toped». Umirajoči maršal. Slavni maršal Lojz grof Ca d orna počasi umira. Imel je poapnjenje žil. Maršal leži že par dni v nezavesti v nekem hotelu v Bordigheri. Smrti pričakujejo sleherni trenutek. Pometen ukrep. »Uradni list« objavlja, da je treba strogo kaznovati tiste, ki telefonirajo svinjarije ali pa da dražijo. Plačo si zvišajo. Francoski poslanci so sklenili, da si zvišajo plačo od 45.000 na 60.000 frankov letno. Moderna šola. V vse šole po Pragi mislijo vpeljati radio (brezzični: brzojav). V spomin materi. Udruženje vojnih pohabljencev je položilo na grob Roze Maltoni Mussolini velik venec. Mussolini je tovariš vojnih pohabljencev; ranjen je bil nad Tržičem. Kraljev dar. Udruženje mater in vdov padlih vojakov je prejelo od vladarja v dar kraljevo vilo v Bordigheri. Vila je bila last rajne kraljice Margerite. Potegon. Na Poljskem je prišlo v navado, da. pošljejo po pošli bombe na uredništva listov. — Oni teden je poljski novinar v Berlinu Thadeusz Haller dobil paket. Zgledal je kot, da je bomba ali peklenski stroj notri. Poklicana policija je brž dalla nevarni zavoj zakopati na samoti daleč od mosta. V Varšavi so pa listi kar posebne izdaje priredili z močnimi naslovi. «Napad s peklenskim strojem na našega časnikarja«. Čez nekaj d:ni se pa oglasi Hallerjev pri j.. .Vij. da se je hotel pošaliti. V zavoju je bila le ura budilka.. Srce je počilo. neki vdovi na Vesti falskem, ko je zvedela, da je tudi njena dva sinova zasulo v rudniku. Odlikovanol. 11. t. m. je švedski kralj slovesno razdelil odlikovancem Noblove nagrade. Navzoči so bili od odlikovancev: nemška profesorja \Vieland in Wii:ndau® ter pisateljica Sigrid Undset. Francoski: po- slanik pa je zastopal odsotna odlikovanca modroslovca Bergsona in zdravnika NicoMeja,. Med teh pet odlilktovancev so razdelili 1,700.000 frankov. m IH EC MIHEC : Vsi ministri In pismarji tam na seji so se zbrali. Pravijo, da sveti mir radi bi Evropi dali. JAKEC: Nikdar Iz palač visokih in ne Iz razprav globokih svetonočno le zvonenje, nam naznanja odrešenje. SVTT Nov načrt. Časopisni glasovi se širijo, da je Korošec izdelal nov načrt za preuredbo ustave. Po tem načrtu bi Jugoslavija obsegala tiri samoupravna državna ozemlja: Slovenijo, Hrvaško s Slavonijo ter z manjšim delom Bosne in Hercegovine, ostalo bi bilo srbsko državno ozemlje. Skupaj bi imeli zunanjo politiko, vojsko, pošto in brzojav. V glavni parlament bi pošiljali svoje zastopnike iz parlamentov v Ljubljani, Zagrebu in. Beogradu. S takim načrtom bi bila baje tudi zagrebška opozicija, zadovoljna. Kmečka zmaga. Pri zadnjih državnozborskih volitvah v Romuniji je Maniueva kmečka stranka (iobija 345 poslancev. Liberalci, ki so imeli prej vso moč v rokah, so padli na 14 poslancev. Francosko-italijansko prijateljstvo. V Luganu sta se naš in francoski za^ s/topn i k dolgo jraagovairjala. Pariški ((Tempsi) pravi ob tej priliki: ((Zboljšanje francosko-italijanskih razmer je bilo vedno poglavitna skrb vlad v Parizu in Rimu. Znano je, da je le ostro pisanje časopisov zastran zadnjih dogodkov zelo otežkočilo delo francoski in italijanski1 diplomaciji«. ' S Te ((Tempsove« vrste ponati siku jejo vsi glavni ilisti v državi. Zagreb. V pondeljek1 17 - t. m. je obhajal jugoslovanski kralj Aleksander svoj rojstni dan. Nekatere zagrebške ktnečko demokratske organizacije so. sklenile, da ga ne proslavijo. Delavska zmaga. Stari konservativec in časopisni kralj lord Rothcrmcer je začel oznanjati: v svojih listih, da bodo pri prihodnjih volitvah na Angleškem zmagali laburisti (delavska stranka). Konservativna stranka se je preživela, pravi lord, ki je sam konservativec. Vojne se jim če! Bolivija im Paraguay sta si že v laseh zastran meji. Zdaj so se jeli vjedati še v Kolumbiji. Kregajo se z Amerikanci za-rad bananskih plantaž' pri sv. Marti. Osem Ameriiklancev so že poklalL V Evropi smo se lasali pred desetimi leti, zdaj kaže, da se Amerikancem hoče. Hoover v nevarnosti. Izvoljeni ameriški predsednik Hoover potuje po južni Ameriki. V Argentini so odkrili zairoto proti njemu. Baje so jo pripravljali nasprotniki Zedinjenih držav, ki se boje, da bi le-te tudi južne Amerike ne poba s al e v svojo malho. Pevec pravi... Madžarski listi so prejšnji teden debelo prinesli, da se je sloviti ruski basist Š-aljapin izjavil za revizijo trianonske pogodbe. Madžari, da morajo dobiti še Slovaško, Erdelj, Banat i. t. d. V nedeljo so pa isti listi objavili Šalja-pinovo ((Poslano«: Ni res.... da sem tako izjavili. Modrost. Če poreče kdo-. Ljubim Boga, a sovraži svojega bližnjika, je lažnik, zakaj kdor ne ljubi svojega bližnjega, ki ga vidi, kako more ljubiti Boga, ki ga 'ne vidi? m V Četrta adventna nedelja. 1.) Sveti bc|žični prazniki trkajo na vrata. Polni nestrpnega pričakovanja poslušamo, kdaj bo udaril skrivnostni polnočni zvon in oznanil svetu: Kristus se .ie rodil! Čimbolj se bližamo jasielcam, tembolj prisrčno nas vabi Cerkev v svojih molitvah, naj vendar odpremo na stežaj vrata svojih src in uravnamo pot za novorojeno Dete. Odpri pismo, ki ga je pisal učitelj narodov apostol Pavel Ko-rinčanom! Kaj najdeš zapisanega? «Ne sodite, dokler ne pride Gospod, ki bo razvetlil, kar je v temi skritega in razodel misli src!» Poslušaj evangelij! Zadnji prerok stare zaveze Caharijev sin Janez prisrčno poživlja: ((Pripravite pot Gospodu, izravnajte njegove steze!« Poslušaj duhovne dnevnice, ki jih molijo mašniki! Na sveto božično vigilijo sporočajo preroško vsej zemlji radostno oznanilo: ((Danes’ veste, da bo prišel Gospod in jutri boste videli Njegovo sla.vo!« — Vse povsod doni radosten klic in prisrčen opomin: ((Resnik se bliža! 2j.) Sveti Rernaird je pred božičem pridigal takole: »Zdelo se mi je, da se igram s tovariši na velikem mestnem trgu. Med tem pa. sedi kralj v sodni palači in me obsodi na smrt. To grozno vest dozna edini kraljevski sin. Brž sname krono z glave, odloži kraljevska oblačila, ogrne se v spokorni plašč in hiti iz palače ven na trg. Pri vratih se srečava: «Kam pa, moj Kralj? Bosonog si, bled, objokan, v .raševino odet?« <(Grem», tako mi odgovarja, «da umrjem mesto tebe!« Zgrozil sem se ob tej vesti in umplkinil. V 'tej sliki nam .je sveti pridigar nazorno pojasnil veliko rešilno delo Stvarnika.* Človeštvo se je igralo na svetovnem pozorišču in zapravilo »— (milost. Hudič je dobil partijo. Smrtna kazen je bila izrečena nad svetom. '■— Tedaj je pa Stopil Sin božji pred svojega Očeta, od-lcf.il svetlo odelo božanstva, oblekel revni plašč človeškega telesa in stopil iz palače večnosti v časovje: iz nebes je prišel v človeški podobi na zemljo, »Bog je svet tako ljubil; da je dal svojega edi nocoj en ega Sina, da se, kdor vanj veruje, ne pogubi, temveč ima večno življenje« (lan. 3. 16). 3.) Zdaj je zopeit sveti Gospod na potu k, nam. Danes pošilja poslednjifkrat v evangeliju svojega spokornega kliicarja, ki kliče: ((Pripravite pot Govspodu! Odprite mu srce! Sprejmite Ga,!» — Pred vrati stoji in trka — ne zapodimo Ga proč! Nekoč je hodil po Betlehemu od vrat do vrat, od hiše do hiše, pa mu niso odprli. ((Njegovi ga: niso sprejeli«. Na. to sveto božično noč naj ne bo hiše v naši deželi, da mu ne bi na stežaj odprla vrat! Brezpomembni so običaji svetega večera, nič ne velja svetlo božično drevo, odveč so jaselce, ako Gospod ni našel ja-sele v naših bornih dušah! Bil je vojak, ki je stal na straži pred zaprtimi trdnjavskimi vrati. Naenkrat pride njegov stotnik. Vojak vstane, salutira in Stoji ravno kot kip. Stotnik ga ličkaj časa gleda, nato pa reče: ((Dečko, tvoji pozdravi mi niso dovoli, vrata odpri, da lahko ostopim!« Tudi, novorojeno jDete hočp vstopa! Odprimo mu na stekaj svoja revna srca. 4.) Revna srca? I kajpada: revna, temna, trudna! Kaj pa si brez Boga, srce človeško? Noč si, v kateri ne sveti niti ena' zvezdica. Kaj si brez Zveličarja, duša človeška? Zemlja si, mrzla in ledena, brez cvelja in zelenja. Če si pa Kristusu postlal jasli, je svetlo v tvojem srcu kbt po dnevi, cvetoče rože kreposti duhfe v njem, brezskrbno pevajoča ptička si,.ki je po dolgih blodnjah dospela v gnezdo. 5.) Če nimaš Gospoda Boga v svoji duši, poišči ga v teh dneh. Znižaj hribove ošabnosti, zasuj mla.kuže nečistovanja, zgladi ostre kamne sovraštva in nevoščljivosti, pa boš videl božje zveličanje. Bratje, sestre! Nebeško Dete prihaja. Revidirajmo svoje duše, pripravimo na njegov prihod družine! Božič nam bodi sveti dan, ki bo prenovil naše duše in. vlil vanje svetonočni mir, ki smo ga talko zelo potrebni! Kaj nam z dežele pišejo NOVA SUSlCA. Zopol je neizprosna' jetika zahtevala svojo žrtev. Dne 7. 12. 28 ji je po dolgem trpljenju podlegel naš sovaščan Franc Stradjot. Ril je še mlad, rad bi bil še živel; iz njegovih zenic je sijala mladost, v njegovi duši je bilo cvetje — sanje. Ravno na praznik Breznadežne, ko smo ga spremljali na kraj, ki loči življenje od snicti, kjer izgine smeh z naših lic, bi bil izpolnil 23. leto. Pokojni je bil dober mledenič, edina opora materi /in nedoraslima (bratoma. Tihi mrak se je še spuščal v dolino, ko se je razlegal otožni spev pesmi ((Jamica tiha« in ((Vigred se povrne« Naj ljubi Bog podeli mir in srečo njegovi duši, katere mu ni nudilo življenje! V dveh letih smo zgubili že tri mladeniče v najlepši dobi; vsi trije so žrtve tuberkuloze. Št. VID pri Vipavi. Od 2. do 9. decembra so imeli č. g. misijonarji iz Mirna v naši župni cerkvi sv. misijon. Ljudi je bilo zmeraj polno. Škoda; da je dež preprečil veličastno sklepno procesijo. Bog daj obilo uspehov v dušnem življenju! diva6a. Dne 11. t. m. je umrla mladenka Sabina Rijavec. Pajniča- je bolehala dolgo časa, posebno hudo pa je trpela zadnje leto. Podlegla je jetiki v najlepši dobi svojega življenja, stara komaj 23 let. Pokopali srno jo naslednji dan ob 4. uri popoldne. Naj v miru počival Iz JELŠAN. Dne 7 t. m. je umrl nagle smrti naš dobri vaščan in gospodar Anton Dekleva v starosti 0.9 let star je biil v letih toda srce njegovo ip volja, pa je bilo mlado, še kot mlad fant je bil cerkveni pevec in tako tudi do zadnjega. Pa tudi pevci smo trupli veliko spoštovanje do njega. Če ga kakšno nedeljo ni bilo, hitro smo prašali, kje je naš stric Rus. Pred mesecem,,in pol smo pokopali tudi vaškega mladega fanta. Po pogrebu kot imamo pri nas, navado, bil je tudi naš Dekleva z nami. Seveda vsel ,se je blizu pevcev. Nafto mu ro.če ena od pevk: ((Stric, dijjte kmalu umret, da bomo tudi Vam peli, dokler smo še tako vsi skupaj«. Ni se užalil. Vstal je in vse se je smejalo nad njim ko reče: »Poglejte kako me spoštujejo, že naprej se Vam prav lepo zahvalim«. Potem smo njemu še enkrat na ljubo zapeli njegovo «V dolini tihi«. šalili smo se takrat; in res prvi je umrl po tistem pogrebu. Zjutraj je bil pri zorni maši zdrav in vesel, zvečer je bil že mrtev. Zadela ga je srčna kap. Strica Rusa ni več! Bog mu daj dobro! TRNOVO-BISTRICA. V torek dne 11. t. m. smo spremili k večnemu počitku ob številni udeležbi občinstva Jožefo Benigar, po domače Zajčcvko. Še zadnje dni smo jo videli pri zornih mašah in pri mizi Gospodovi,. V nedeljo zjutraj je šla k prvi sv. maši in med potjo jo je zadela kap. Njeni otroci, ki, so šli za njo v cerkev, našli so jo na poti nezavestno, še isti dan ob 3 popoldne je izdihnila svojo blago dušo. Zapustila je moža, šest otrok, starega očeta in mater. Žalujoči družini izrekamo naše sožalje. Dobra mati Vas je le telesno zapustila:. Nad zvezdami vživo rajsko plačilo za svoj trud in moli' za vas. ŠMARTNO v Brdih. Prav lepo poje sedaj cerkveni pevski zbor. Zato gre hvala preč. g-župniku Grilancu, vztrajajočim pevkam iz Ime-nja in organistu. Imamo dve pevki, ki sla na (kloru že šesto' leto. Povedati moramo, da imamo tudi ponočno plesno šolo na nekem skednju. Dekleta se je. prav pridno udeležujejo, češ, tista, ki je ponoči doma ničesar ne ve in ne zna. Dekleta, dekleta, ne mislite, da ste premodre ponoči, ker vaša modrost je norost. Ples pustite za pust, saj bo prišel kmalu in vam prinese kolače in hlače. Sedaj v adventu pa nosi sv. Miklavž ikionjičke in — mirjene Maričke. Zatorej, fantje, razločujte advent od pusta. Glejte, kakšna pamet, če gre kdo k vojakom: ples, če gre kdo v Ameriko: ples, če se kdo vrne: ples. Bi ne bilo bolje tega manj, pa več lepega branja? MIREN. 9. t. m. smo imeli celodnevno češče-nje. Čez 409 moških je pristopilo ki mizi Gospodovi. Lejio! — Nekaj dela je zopet prišlo v vas. Zadruga je dobila precej naročil od vojaštva. Ljudstvu je s tem dosti pomagamo, šivajo tudi doma. Toda en opomin: ne zapravite pri-siuženega denarja kar sedaj, treba je misliti tudi ko dela ne bo! Naši izseljenci so pisali domov. Moramo povedati, da se prav nič ne pohvalijo. Iz 6EMPASKE FARE. Dosti se bere o raznih krizah, a o nravni krizi le malokdo katero zine. če se tu ne lotimo dela, zaman so upi v boljše čase. Pri nas smo imeli tridnev- nico, ki jo je vodil č, g. dr. Brumat iz Gorice. Toda je že talko, da se še vedno dobe fantje, ki zjutraj radi poležijo, punčke pa spijo. BATUJE. Nekaj časa že ni pri nas šolskega pouka, Pojavile so se namreč ošpice med otroci; pa ni nič hudega. Ni prav lepo, da1 neki fantalini ponoči z gramofonom okrog rogovilijo. Počakajte na pust! ^ RICMANJE. V Ricma.njih imamo prav čudne mesarje. Obnašajo se tako kot da bi oni nam plačevali, če pridemo po meso, ne pa mi k njim. Trgovec ali obrtnik mora drugače ravnati z odjemalcem in se zavedati, da je on zastran njih, ne pa kupci zastran trgovca. JdoRlvi .v* 1, I dobrega vojaha Švejka In vrnivši se v svojo celo, je Švejk poročat vsem aretirancem, da je takole zasliševanje jako zabavno. »Nekoliko kriče na vas in naposled vas zapode.« o Včasih,« je nadaljeval Švejk, »včasih je bilo še huje. Čital sem knjigo, da so obtoženci morali boditi po razbeljenem železu in piti raztopljen svinec, da bi se poznalo, ali so nedolžni, Ali pa so mu d tli noge v španske škornje in ga obesili ih natezali na lestvi, ako ni hotel priznati, ali so mu žgali boke z bakljo, kakor so to storili svetemu Janezu Nepomuku. Včasih so potem človeka še razčetverili ali ga na teknili na kol nekje ob muzeju. In aklo so ga vrgli le v stolp za stradanje, se je počutil tak človek kakor prerojen. Danes je to špas, bili zaprt!« je pripovedoval Švejk z zadovoljstvom dalje. «Nič četverjenja, nobenih španskih škornjev! Postelje imamo, nvizo imamo, klopi imamo, juihe dobivamo, kruha nam dajejo, vrč vode nam prinašajo in stranišče imamo prav pred nosom. V vsem je videti napredek,. Res, da: je na zasliševanje nekoliko daleč, preko treh stopnic v nadstropje višje, a zato je po hodnikih čisto in živo. Tu vcdcjo.enega sem, drugega tja, mlade, stare, moške in ženske. Veseli vas, da vsaj niste sami tukaj. Vsak gre zadovoljen svojo pot in se mu ni treba bati, da mu porečejo v kancliji: «Tak smo' se posvetovali in sklenili, da boste jutri razčetverjeni ali sežgani, kakor si želite.« To bi bilo gotovo težko razmišljanje, in mislim, gospodje, da bi bil marsikdo izmed nas v takem momentu ves prepal. Ja, danes so se razmere že izboljšale na našo korist.« Pravkar je Švejk zaključil svoj zagovor modernega jetništva, iko je paznik odprl dveri in zaklical: «Švejk, oblecite se, da greste na zaslišanje!« »Saj se oblečem,« je odgovoril Švejk, »proti temu nimam ničesar, ali bojim se, da je ,io z mota, ker so me že enkrat zapodili od zaslišanja, In potem se bojim, da bi se tile gospodje, ki so tu- kajle z mano, ne jezili name, da grem oni niso bili tam miti enkrat. Gospodje bi lahko postali ljubosumni...« «Ven in ne čenčajte!« je bil odgovor na gentlemanski Švejkov izraz. Švejk! je zopet stal pred gospodom zločinskega tipa, ki ga je brez vsakega uvoda vprašal trdo in neomajno: «Ali priznavate vse?« švejk je uprl svoje dobre, modre oči na neizprosnega: človeka in rekel mehko: «Ako želite, blagorodje, da priz- nam, pa priznam; meni to ne more škoditi. Če pa rečete: Švejk, ne priznajte ničesar, bom tajil magari do svoje smrti.« Strogi gospod je neklaj pisal po aktih, nato ie podali švejiku pero in ga pozval, naj se podpiše. In Švejk je podpisal Bretschncider-jevo ovadbo* in tole pripombo: Vse zgoraj navedene obtožbe proti meni temelje na istini. Jože Švejk. Ko je podpisal, se je obrnil k strogemu gospodu: «Aibi naj podpišem še kaj? Ali pai naj pridem šele jutri?« «Jutri zjutraj vas odvedejo h kazenskemu sodišču«, je bil odgovor. «Obkorej, blagorodje? Prekleto se bojim, da bi ne zaspal!« «Ven!» je zarjulo danes, že drugič na švejka z druge strani mize, pred katero je stal... Vračajoč se v svoje zamreženo novo stanovanje, je rekel švejk spremljajočemu stražniku: »Tu gre vse kakor namazano.« Takoj, ko so se za njim zopet zaprle dveri, so ga sojetniki obsuli z raznimi vprašanji, na k id er a je Švejk odgovoril jasno: «Pravkar sem priznal, da sem ubil nad v oj vod O' Ferdinanda.« Šest mož se je prestrašeno skrčilo pod ušivimi odejami, edini Bosanec je rekel: ((Dobrodošli!« Ko je lezel švejk na postelj, je rekel: »Neumno je, da nimamo tu budilke!« — Zarana pa so ga zbudili tudi brez budilke in točno ob šestih so odpelirli Švejka v zelenem Antonu« (Voz za jetnike) na deželno kazensko- sodišče. «Jutranja ura zlata ura!« je dejal švejk sopotnikom, ko je »zeleni Anton« zavil iz vrat policijskega ravnateljstva. Kaj se vam zdi, S "S pastirčki vi... ? In ti, Betlehem Efrata, si sicer majhen med Hsočniki Judovimi pa iz tebe mi izide, ki bo gospodovalec v Izraelu. Rojstvo. Betlehem je. bil natlačen s tujci. Tudi prostor, ki ga je imel vsak večji- kraj za prenočevali išče tujih potnikov, je bil napolnjen. Marija in Jožef nista naši* strehe pri ljudeh v rodnem mestu svo-i jega kraljevega pradeda. Kako do pičice so se izpolnjevale besede sv. Janeza o Jezusu: V svojo last je prišel, in njegov1 g a niso sprejeli, že pri rojstvu so ga nevede pahnili Judje od sebe; tako se mu je godilo celo življenje, najbolj pa ob njegovi smrti. Sveta dvojica si poišče zunaj Betlehema varnega prostora. V duplini, v katero so pastirji ob času kake nevihte .spravili živino, sta prenočila. Tu v bornem Hlevu, v hladni zimski noči.— po splošnem krščanskem izročilu od 24. ha 25. dan grudna — se dopolnijo dnevi, da je prečista Devica, .rodila božjega Sinu. Brez bolečin, v neoskrunjenem de-vištvu, se, čudežno rodi sveto dete. Marija ga sama povije v plenice in položi v jasli. Revnejše, skromnejše 'ne more biti rojstvo nobenega človeka. Hlev in ' jasli so n a m živi dokaz milosti našega • Gospoda Jezusa Kristusa, ki je za nas postal reven, ko je bil bogat, da bi mi obogateli po njegovi revščini. Kakor ob smrti tako tudi pri rojstvu Sin človekov ni imel, kamor bi položil svojo glavo. Krščansko izročilo nam pripoveduje, da sta bila v hlevu vol in osel; to se brez dvojbe ozira na besede preroka Izaija: Vol pozna svojega lastnika osel jasli svojega gospodarja; Izrael pa me ne pozna, in moje ljudstvo me ne ume. Lepo izraža ta pobožnai misel, četudi morda ni zgodovinsko utemeljena, da so se brezumne živali klanjale svojemu Stvarniku, ki ga ljudje niso spoznali. V. Blptlehemu vlada nočni m fr; njegovi prebivalci spe in ne slutijo, kaj se godi v duplini poleg mesta. Božja močne potrebuje človeškega sijaja. Dete, ki se rodi v hlevu, pričenja neskončno ve-ličastnejše kraljestvo, nego je bilo Davidovo. Nova doba se pričenja- ž njegovim rojstvom, — doba sprave z Bogom, doba zveličanja, doba ljubezni, doba večnega blaženstva. > Srečen božic ! Spet je prišel praznik svetosti, miru, družine in pokoja. Vse dobro in blagoslova božjega si voščijo prijatelji in znanci. Kako naj si pa mi sežemo v desnico? Omlevanje starih praznic je pusto. Pohitimo kraj jaselc in si vpričo Deteta obljubimo od srca do srca: Hočemo, da postanemo drugi ljudje. Hočemo, da nas zvestoba veže na polje in domove — v zgodovini se bere: kapi tali in človeški izumi so se sesuli, gruda in dobrota človekova so ostali — Hočemo, da se -uvrstimo med križarje božje! Da bi iz tega plemenitega hotenja vzklila roža mogota, ki se do vekov ne osuje, to si voščimo za te svete božične dni! Zveri svetega večera. Vsi napišejo k svetemu večeru kaj blagega', vzvišenega. Vsaka beseda vonja po kadilu, vsako kretnjo ozarjajo sveto-nočne baklje, očesa žare v blesku sveč ob jaslicah, ganotja se trese glas in pisatelju pero v rdkii. To sveto zbranost prekinem z disonanco. Pero se upira, glas bi drhtel od srda, oko bi nevolje bliskalo, še pest bi udarila.... Vsa zbrana družba se spogleda: kaj mu je na ta sveti večer, ko se nebo sklanja do zemlje, ko se pravičnost in mir poljubljata v višavah - - da se srdi in moti pokoj božičnih spevov? Da sem moral to doživeti! Ko sem bil otrok, zagotovo bi se bil razjokal do bridke žalosti, če bi se mi razodelo, kar mi je prikrito ostalo do zrelejših let — Bogu hvala za to. Tako lep je bil božič, tako skrivnostno svet in ljub, da še potica ni prevladala nad občutjem praznika. Mah smo nabirali dneve poprej. Ko bi v tihotnem gozdu zagledali naenkrat raz.valit)e gradu in skrivne stopnice, M se vsakih sto let pokažejo, in bi vodile do zlatili skrinj: mi bi ob razvalinah itrgadi mah za jaslice. Pri štacunarju smo kupili rozin za potico, a srce je bi 1,0 pri tistili polah z ovčkami in pastirci, ki so imele čuden napis «jesličky». Tiste podobe hleve:! nismo pa mc cenili. Hlevček je moral biti zares narejen. Ob kraju svečke, zgoraj;.sveto mesto Betlehem, na nebu zvezda. O jaslice! Nikdar se ni taklo lepo večerilo, pa naj je sijalo zlato zimsko solnce, ali naletaval sneg v gostih kosmičih. Kako težko smo čakali tega večera! Na mizi poprtnjak: v belem prtu zavit kolač potice, hleb belega in hleb črnega kruha. Luč zgodaj prižgana. Križ in blagoslovljena voda pripravljena, Pri fari zazvoni z vsemi. Družina se razvrsti v procesijo krog ogla. Lepše procesije nimajo v Rimu! Polnočnica! Moj Bog, saj so vam jo že nešteti pisatelji opevali. Ali naj ponavljam za njimi? Saj so tudi vaša čuvstva odpevala, tudi vaša srca se topila toliko svetih večerov v bližini božji. Kasneje se mi je razodelo in je padlo v sladka čuvstva kakor strupena kaplja: na sveti večer posedajo pijanci po gostilnah, govore kvante, pojo Ik/lafarske pesmi... In sem doživel tudi to, da pijanci gredo k polnočnici in v cerkvi zasmehujejo sveto noč.... Se to sem učakal, da ne sinemo imeti polnočnice, ker smo obdani vsenaokrog od pijancev in svetonočna skrivnost ni varna pred njimi. Psi svetega večera! Nobena bridkost mi ni tako bridka v skušnjah ž‘ivljeinja., kalkor spomlin na človeški lajež božične noči. Srčno kri bi dal, če bi ga utolažil. In vem, da prihaja ta lajež iz prečudnega brezdna, kjer še skušenemu človeku ne seže oikb do dna: iz brezdna zmote in greha in bede človeške... O Jezušček! Aii čuješ ta lajež sveto-nočnih zveri? Ne prihaja li iz skrivnostne dalje hrup tistih, ki Te bodo križali? Ki si na križu odpuščal in spreobračal, še iz jaslic odpusti in spreobrni! En pogled iz Tvojih oči, en objem Tvoje l.ju-bavi: pa bodo očiščeni padli na Ikiolena ob jaslicah in grla, ki so obsedena lajala, bodo odrešena pevala: Sveta noč, blažena noč! Ljudstvo, poslušaj glas pisma: «Pahiče bodo zapuščene, mesta, polna ljudi, bodo puščoba; toda trma, da jo boš ošlatal, bo nad brlogi mest, veselic divjim oslom in paša čredam. Nad vas bo razlit duh z višave. Stanovala bo pravica Gosppdova po polju in pravičnost bo sedela na gorah*. (Iz pisma prerokov.) Dve leti je tega... • H r Pred dvema letoma okoli božiča je berlinski «Acht-Uhr Abendblatti) vrgel v svet misel, naj bi se en da« v letu proglasil za «dan miru». Na ta dan, naj bi se človeštvo spomnilo, da je treba miru, miru, ki ga ni, ker se ljudstva še slepo in strastno sovražijo. > List se je obrnil za mnenje o tem načrtu na vse tedanje vodilne može. In prihajali so navdušenii odgovori od francoskega zunanjega ministra Brian-da, od lorda Cecila, ministra Churchilla, rektorja prve ameriške univerze Buiitilerja, od tajnika Zveze narodov Drummonda, od švedskega zunanjega Smeh je mati zdravja (France Bevk.) «Smeli je mati zdravja«, mi je pravil Mateč. «Ce te kaj boli, se posmeješ, pa je dobro. Skrbi te tarejo, usta narazen, pol skrbi si požrl. ljudje te tepejo in mislijo, da te boli, ti pa v krohot. Ej, smeh je mati...'1 Mateča — m j egov oče se je prav tako imenoval — sem rad poslušal. Ne radi njegovih besed, ki so bile s ceneno, a zdravo modrostjo pretkane, ampak radi smeha. Vedno se je tolkel s palico po rumenih gamašah, neprestano je iztegoval dolg vrat iz širokega ovratnika’, venomer j® odpiral usta v suhem, neobritem obrazu. Imel sem občutek, da so tega človeka sama usta in sam smeh, vse ostalo na njegovem telesu je nepotrebna pritiikMna. «Pa1 kje ste se naučili taklo smejati, Mateč?« «Od rajnega očeta*. «Kaj se je on prav tako rad smejal?« «Oh?» je Mateč poskočil in pozabil udariti s palico po nogi. «0n me je prekosil. Jaz sem nič proti njemu. On se je smejal, če si mu pokazal pest, on se je smejal, če je solnce sijalo, in se je smejal, če je deževalo. Smejal se je še na smrtno uro...« Mateč mi je pričel pripovedovati božično zgodbo iz življenja svojega očeta, ki je bila med vsemi zgodbami tudi njegova najzadnja. Prav smešna ni, jaz sem se smejal kljub temu, ker me je smejoči pripovedovalec razdražil v smeh. "Takrat sem bil še majhen, kakih dvanajst let star, ali še manj, tega se ne spominjam natančno. V šolo nisem hodil, ker v naši vasi šole takrat ni bilo. V šolo me je vzel moj oče, ki je bil ves krevljast in slaboten. Večino zadnjih let je preživel na planini. Včasih je pasel. Drugič je žgal oglje. Največkrat je ostal visoko v gozdovih in grapah tudi po zimi. Tam gori so imeli kmetje svoje gozdove. Ker je bil oče skromen In cenena delavna moč, so ga naprosili, da jim je delal drva. Pomagal sem mu jaz. Po cele dneve sva, žagala, cepila in skladala, Pod večer sva se vračala v kolibo, k'i je bila stesana in brun, zadelana z mahom. V velikem mrazu ni dajala bogve kakega zavetja, a se je ob ognju dalo izborno izhajati. Zadnje leto je nenadoma prav pred božičem padlo mnogo snega. Za praznike sva navadno prihajala domov, že radi lega, da sva šla v cerkev. Tistega leta je bilo to nemogoče. Svojcev nisva imela, radi tega naju to ni posebno žalostilo, moliti pa je mogoče tudi v kolibi. Kadar se moj oče ni smejal, je vselej molil. Manjkala je nama le nekaj potrebščin. Dvakrat se ml je oče do solz nasmejal, da je zakašljal in je nato pljunil kri na sneg, ko sem se odpravil in hotel iti v dolino. Bilo bi blazno. Nov sneg je ■naletaval:, veter je pihal, nevarnost plazov je bila velika. Vdala sva se v svojo' smehljajočo usoda. Najbolj nerodno je bilo, ker so nama zmanjkale vžigalice. Tiste dni pred božičem sva vsako noč pazila, da nama o^enj ni ugasnil. Zdaj zdaj se je prebudil eden ali drugi in del novo poleno na žerjavico. Nekega jutra sva precej dolgo pred-poldan zadremala. Prebudila sva se hkra-tu, se spogledala, oba sva bila istih misli: ogenj je ugasnil. Zasmejala sva sc. Oče se je dvignil, pogrebe! pepel, da bi odkril vsaj majčkeno žarečo iskrico. NL bilo nobene. Znova se je zasmejal, da ga je zagnal kašelj. Zdaj morava pa res poiskati vžigalico, sicer bo prej noč». «Le pomislite«, se je smejal pripovedovalec«). Ta smeh ni bil kar taiko. Da bi kateri izmed naju odšel v vas, je bilo izključeno. Da bi dobila kremen izpod snega in ukresa-la ogenj, na to še mislila nisva. Zgodilo bi se lahko, da bi ostala za božične praznike brez ognja, brez toplega obeda in bi še zmrznila povrhu. Oče je sedel, dal mrzlo pipo v usta in se znova zasmejaL ,«Ali ni prav nobene vžigalice več?« ministra Undena. Predsednik berlinskega parlamenta Pavel Loebe je odpisal, da še ni prišel čas, da bi vsako leto obhajali praznik miru. Predsednik mednarodnega delavnega urada Albert Thomas pravu, naj bi prvi maj, delavski praznik, bil obenem vesoljni praznik miru. Nemški general Deimliing jo predlagal 17. oktober (na ta dan. je bila podpisana pogodba v Locarnui) kot mirovni dan. Načelnik zveze nemških veletovprnarjev Duiisberg se strinja z generalom, a pripomni, da bo Nemčija šele potem praznovala mirovni dan, ko bodo tujčeve čete zapustile nemška tla v Porenju. Belgijski minister Vaindervelde, švicarski zvezni predsednik Haeberlin in Jožetov bo2 Umljivo je, da nisem bil z denarjem preobložen, ko so me ujeli kozaki na binkoštno soboto 1.1916. Par borih kronic je izginilo od fronte do ujetniškega tabora v Damici, onstran Dnjepra v neposredni bližini ukrajinskega glavnega mesta Kijev. Suh sem bil v Damici, praznih žepov sem prišel tudi iz Damice, na' preizkuše-vališčc v Todorcštih, v Besarabiji. Manjakalo mi je vsega: Nisem imel žepnih rut, ne obrisače, ne nogavic, ne krtač k e za zobe, ne brivnega noža, ne stotine drugih drobtin. Kolilkio bom imel plače in kdaj jo bom dobil, pa tudi nisem vedel. Ko je izglodalo, da ostanem ■več časa v Todorcštih, sem pisal domov mami, naj mi pošlje kaj denarja, da se preskrbim z najpotrebnejšimi rečmi. V petih -tednih sem že dobil od doma odgovor, da mi je mama poslala 100 kron. Pričakoval sem dan na dam, da onih 100 kron tudi v resnici dobim. Prešel je teden za tednom, mesec za mesečem, a denar 'le še ni prispel. Med tem časom sem že dobil toliko ujetniškega denarja., da sem si nabavil najpotrebnejše. In ruska zima, četudi na jugu. Rusije, je nekoliko hujša od naše. Tri dni pred božičem dobim iz pošte v Mirenih sporočilo, da leži tam na moje ime 18 rubljev. Kaj od doma poslanih 100 Ikron se je spremenilo v 18 rubljev? In jaz sem pričakoval vsaj 40 rubljev ne pa borih 18. Dobri bodo kljub temu, vsaj za' božic si bom lahko kaj kupil. Sklenil sem, da grem takoj drugi dan na pošto. Zunaj je naletaval sneg. Bilo ga je črez kolena, segal je do pasu, ko se sem drugi dan opoldne odpravljal od doma v dve uri oddaljene Mireni. Oblekel sem se močno, vse sem del nase, kar sem imel. Ker je bilo umljivo, da ne morem iti peš, sem si pri ravnatelju preizkuševa-lišča izprosil konja, da bom jahal. Zajahal sem torej Galko, lepo in krotko kobilico. Živalica je vedela, da jo jaha človek, ki ni služil ne pri avstrijskih «Prav nobene«, sem mu dejal, ki sem klečal na kolcnili pred preprostim ognjiščem, grebel v pepel in popihal vsak ogeljček, da bi mi zažarel. Kot uirtve, črne oči so bili vsi. «Pa če bi se dobila šc ena?« «Kje?» Oče se je smčjal, režal sem se tudi jaz, kot da se mi obeta dobro kosilo. «Le pusti oglje! To ti več ne zagori, če ga Sto let drezaš. Poglej v škatlo za vžigalice«. »Saj sem pogledal«. «Pa okoli nje?« »Tudi«. »V malhi?« «Vse sem preiskal«. Smejala sva se, kbt da leži v tem, da nobene vžigalice ni dobiti, velikanski uspeh in sreča. Oče je zakašljal, da je moral vzeti pipo iz ust in se je grabil za prsi. «Poglej še enkrat!« Vse sem preiskal, niti sledu ni bilo o vžigalicah, nikar, da bi našel katero. cela vrsta drugih evropskih mož je pa odgovorila: »Čemu iščemo mirovni praznik. Nimamo li božiča, ko se razlega: Mir 'ljudem na zemlji?« Res je! Dvajset stoletij že posluša svet ta angelski spev! Toda, ker f;e svet gluh od slepega sovraštve, je ta spev preslišal in išče novih praznikov. Berlinski list je hotel človeštvu kazati pot; revček, kako majhen je, kako pozabljiv in kako evropsko človeški! Dve leti je komaj tega, ko je skušal vpeljati praznik miru, danes po dveh letih pa še niti delavnika zbližamja med narodi ni! Vi pa, kar vas je ponižnih, hitite v duhu na božič, stari praznik miru; tja v Betlehem, kjer je studenec miru iu pokoja in varnosti na vekomaj. iič 1. 1916. = huzar.jih in ne pri ruskih kozakih. Vendar je živalica lepo stopala in ni mi delala sitnosti. Prve kilometre poti je šlo čisto dobro. Polagoma pa me je začelo zebsti v noge, posebno ko siho prišli v gtobo-kejši sneg, kjer še ni bilo gazu. Sneg je segal kobilici črez vamp in moje noge so se vlekle po snegu. Vedno bolj me je zeblo, noge so začele dreveneti. Mraz se je razširil od nog proti gornjemu telesu, zeblo nie je tudi že v ledja. Kobilica je mirno naprej hodila, a rnu-čila se je tudi ona, k® je iztegovala svoje noge iz globokega snega in jih zopet zarila vanj. Pri meni se je mraz kmalu začel spreminjati v prijetno toploto. Po celem, telesu mi je bilo topio, nog nisem več občutil. Začel je naletavati novi sneg, vodno bolj temno je postajalo. Bal sem se, da zgubim smer. Skušal sem jasno misliti, a ni šlo. Prijemal se me je spanec;, šči-pal sem se, praskal se in vse mogoče, a le ni šlo. Vedno bolj je lezel spanec na oči. Ne vem, kako je šlo naprej, a dbzdeva se mi, da se- je kobilica k malin potem ustavila pred neiko hišo, jaz pa: sem padci v sneg in v nezavest... Slišal sem samo neke .glasove, ki so bili podobni rezgetanju konja Zbudil sem se v topli postelji. Na glavi sem imel ruto. Ob postelji na stolici sem videl toplomer, sa-miovar s čajem. Kje sem, ka;j delam, kako sem prišel sem? Vse mi je bilo ne- ! jasno. Kmalu pride v sobo neka gospodična, s smehom na obrazu. »Ali Vam je dobro?« »Kje sem«, vprašam. »V Mirenih na pošti«. Svitati se mi je začelo v glavi. Spomnil sem se na, pot po 18 rubljev. Vse mi je bilo jasno, samo kako sem prišel v to sobo? Gospodična, mi je povedala, kalko je slišal poštar prejšnji dan rezgetanj^ konja, šel ven in me dobil v snegu napol «Nič». «Poglej v hlače« Med tem je on sam stikal po vseh žepih, po hlačah, po telovniku, v jopiču, še v klobuk je pogledal. Ko je pogledal v klobuk, se je začel hahljati. Tedaj sva se spomnila, da mora biti že poldan, ker sva lačna. Pojedla sva nekaj zmrzle-ga kruha, ki ga nisva imela kje otajati, pričel naju je tresti mraz. «Verjemite, da se je meni takrat zatikal smeh nekje v grlu, ni mi hotel več prihajati prav od srca. Pri očetu nisem opazil tega. Bil je vedno enak. Dasi je trepetal od mraza in kašljal, ga je tresel tudi smeh'. Včasih premišljujem tudi sam, da je človeška smola in nesreča večkrat naravnost smešna in krohota vredna, «V dolino grem«, sem dejal. Oče me je gledal. Bržkone je opazil, da mi je bliže solzam nego smehu, zato se nd mogel načuditi. Gledal pa me je toliko časa in s taikim obrazom, da me je zlomil smeh znova. zmrznjenega. Ribal me je potem s snegom, končno so me spravili v njeno sobo na1 posteljo. Hotel sem se dvigniti, da grem domov, a me ni pustila. Pravila je, da sem šibek in da imam 40 stopinj mrzlice. Debelo sem jo pogledal, ona pa se je smejala. Pomerila mi je toploto in vsa vesela je ugotovila, da je mrzlica padla kar za celo stopinjo. Ko j,e še videla s kakim veseljam sem popil dva kozarca čaja in pojedel par hiš kotov, je postala kar cvetoča. Zvečer je bil sv. večei. Torej celi dan sem že tu. In. jaz bi bil 'talko rad doma v Todorcštih med. prijatelji na ta sv. večer. Povedal sem. to gospodični, ki je vsa vesela rekla, da bom moral praznovati sv. večer v Mirenih na pošti z njo, saj praznuje tudi: ona sv, večer, ker je katoličanka. V Todorcšte pa da j« sporočila, naj pridejo pome, komaj črez par dni, ker sem preslab, a naj pridejo s sanmi. Zaspal sem za par uric-.. Ko sem se zbudil je bilo sredi.' sobe na mizi jelovo drevesce vse v lučkah, podi drevescem so bile jaseloe. Ležal sem na postelji in gledal. Gospodična je sedela: ob mizi pri drevescu, igrala1 na kitaro in milo pela. Pela je poljske božične in ruske. Lepo je bilo tisti' večer. Pripovedovali smo si dolgo v noč; Za dva dni je prišel ravnatelj iz pre-izkuševališča s sanmi in toplimi kožuhi. Dobil sem 18 rubljev, gospodični poljubil roko s solzami v očeh, k dvem ob saneh so vpregli še kobilico Galko in trojka je izginila v sneg;. Dobra srca sc. dobe povsod',, a tako dobrih ikot tam, pa nikjer.. MAR:IJ7WTI; Čudien, a iz splošne duševne razrva-nosti našeh dni razumljiv pojav je, če se vedno bere o kakih novih, krivih verah. Tir dni so nit Poljskem k bil č ati sodno obravnavo proti krivovercem atnarija-vittan«. Siril j a Kozlovska. L. 1884. je živeto v Pliocku na Poljskem mlado dekle? z imenom Srečka Kozlovska!, šivala, je im si kruh služiila. .Nekega lepega dne začne praviti sosc-idom, da so ji prikazuje’ Bog in Marija. :Ta dva sta ji naročila, naj osnuje poseben red, ki bo živel po mističnih naur kih sv. Frančiška. Obenem je močno širita češčenje im branje Marijinega življenja. Latinsko se pravi Marijino življenja, Mariae vita; odtod ime »ina rij izviti «. Kozlovski se je brž pridružilo dosti ljudi in par razvpitih duhovnikov. Ti so celo začeli učiti, da je Marija navzoča v oltarnem zakramentu. Sv. Oficij: v Rimu je t. 1906. proglasil K oz lov s ko za štoparico in je vse mar rijavite izobčil iz Cerkve. «V smrt bi rad šel«, se mu jc tresel glas. »Počakaj! Saj še ni sveti večer. To je dejal s takim glasom, kakor da ve za vžigalico, 'kije sc nehaja; segal bo ponjo in jo prižgal. Pretaknita sva znova vse žepe. Nič Nenadoma je šinilo nekaj svetlega preko d(četovega čela. Zavrgel je vse mrvice, lupine in votno, ki jo je našel po žepih. Pričel je tipati ob robovih jopiča, spodaj, pod žepi. Nenadoma so se mu začele smejati oči, brada, vdrta lica, vse, vse... Tudii jaz sem odpri usta, razširil oči in gledal v očeta. Pod roko je bil občutil nekaj dolgega, drobnega, vžigalici podobnega. Slekel je jopič in gledal, kje je šiv razparan, da bi lahko prišla vžigalica skozi. Težko je našel luknjico, ikii jo .ic rahlo razširil In stisnil kolena, da bi vžigalica ne padla na tla. Skozi šiv podlage se je prikazala vžigalica z modrikasto glavico, nekoliko obdrgnjena, a vendar cela vžigalica. Oba z očetom sva vzkliknila, oba sva se zasmejala. Jaz. sem segel z roko, da Krivoverci pa niso nehali. Ko je «maetošn,io jesem pa je bila: obravnava proti ,papežu’ Koiw,atskemu zaključena. Obsodili s«" ga mi: štiri leta j uče zastran javnega pohujšanje in oskrumbe mladoletnih deklic.. Zdaj ko, nimaoi® več «papeža® in ne carski ti rubljev, bo bržkone tudi ta kriva vera: zginila' kot jih je Že tisoč pred njo, ki so skiifšalc spodmakniti Petrovo-iskalo. Vse povsod ob bistri Soči in kjer morje brege moči, kjer po planen burja brije: In kjer jasno solnce sije v kočah, hišah in palačate,, pri mogotcih in beračih, pravijo da „Pekatete,“ ki zavite so v pakete, so najboljše kvalitete. bi jo prijel. Oče mi j« to zah ranit v smehu, ^ blestečimi očmi. «Ne! To se ne prime kar tako. Ali imaš suhe roke? Vse lahko pokvariš«. Nikoli v življenju nisem do katere stvari občutil tolikšne hvaležnosti kot do te neznatne vžigalice. Oba z očetom sva na tiho častita in hvalila Boga za to, da sva jo našla. Vžigalica nam je bila tako sveta, takV> dragocena, da bi je za vse na svetu ne bila dala. Najini prazniki, skoraj najino življenje je viselo na nji. še, danes vidim očeta, s kakšno spošt-ljivostijo jo jo vzel v roko. Zapreti sem moral vrata, da bi veter plamenčka ne ugasnil. Naložila sva poten, suhega dračja, nekaj slame, v lasne nitke narezanih tresk, da je bilo izključeno, da bi se najmanjša iskra ne prijela in zagorela v svetlem plamenu. Pri vsem tem svečanem opravilu se pa res nisva smejala. Poklonila sva in skl.i učila telesi, da bi zabranita vsaki najmanjši sapici pot do plamenčka. Oče je odpel telovnik, prijel vžigalico na O Frančiškovih jaselcah == (Po Tomažu da Cellano). Vipavski božič. Sveta noč se sklanja čez dobrave tihoto božjo moti lahni šum Vipave. Se v gori so se k spevu zbrali, mrki bori. X V hišo na ognjišče okrog glaonje prišli v vas 'so, lie za prazne marnje: resna noč sili k razgovoru kaj, kako ', druffoč. X Se kroži buča vina med sosedi, šegavo pol, pol bridko je v besedi. Zdaj udari bron c Dete se rodila oznanja zvon. X Od sivih reber Čavna tja do Krasa po dolini vsej se slavospev oglaša: *Za to sveto noč, Dete v jaslih, svojo daj pomoč!» stana je med skalami duplina; tam boš, lepo te prosim, pripravil jasli polne sena; in tako uredi, da bosta pred njimi stala osel in vol, kakor v Betlehemu. Hočem vsaj enkrat slovesno praznovati prihod Božjega Sinu na zemljo in z lastnimi očmi videti, kako ubog in zapuščen j c hotel biti, ko se je rodil iz ljubezni do nas». Janez je vse pripravil po željah Frančiškovih in proti polnoči so bratje menihi prišli v gozd, in vsi prebivalci teh krajev so prihiteli, pa še prav naglo, da se udeleže tega božičnega praznovanja. Vsi so nosili prižgane baklje in okoli dupline so stali bratje s svečami; tako da je bil ves gozd pod temnimi oboki orjaški bukev razsvetljen kakor o polnem dnevu. Svečenik je služil mašo na jaslih, ki so bile za altar: da bo nebeško dete osebno pod podobo kruha in vina navzoče tam, kakor je bilo osebno navzoče v jaslih v Betlehemu. Pa glej! Nenadoma Janez Vellita prav jasno začuti, da leži dete, pravo dete, pa Kraški božič. —: (V aro« Je stopila...) • Muti božja je šla čez Kras z Jezusom v naročju, otožno lep je njen obraz kot jasno nebo v noči. Mimo borov in gmajn je šla in Jezus je z drobno roko iegnal polje: Da bi jim drago bilo... 2 e gnal je ljubo kraško zemlji. Mimo tihih, belih hiš je Marija šla tu in tam je potešilna vzdih, ujema roka blažena. V’ srca kraška je stopila Mati z Jezusom. tiho se pogovorila, kaj v polnoči sveti poje zvon. sredi, nato bolj proti glavici, da bi se mu ne »lomiJa in jo hotel podrgniti ob notranji llll!!ll!l!ll!lll!ll!l!ill!llllllll!l!llllli!ll!ll!ll!l!lll!ll!l!!ll!lllllllllll!ll!lllll!llilllllll!il!lll!li!ll!ll Božična razprodaja blaga ^po zelo znižanih cenah pri tvrdki Silvio Levi Trst - Via S. Lazzaro 9. ZAHVALA Podpisani se tem potom zahvaljujem slavni zavarovalni družbi „La Fondiaria“ ter njenemu glavnemu zastopniku g. Dragotinu Starcu iz Bar-kovelj za pravilno in hitro mi izplačano požarno odškodnino. Ker je ta družba zelo kulantna, jo vsakomur priporočam. ŠONG FRANC, Tomaj 55. PREKUtC Podpisani, Josip Qrel živ.,,Josipa iz, Kazelj 23, obžaijujem vse žaljivke ki sem jih izrekel proti g. Štefanu Zab-ricu iz Kazelj 29 ter se mu zahvaljujem, da je ostopil od kazenskega postopanja. Kazlje, dne 26, X/28. JOSIP OREL. platno madapolan prvovrsten 1’i.atno «Madonna» extra češko platno Jajčasta kožica Platno za visoko rjuhe ^.50 111 zelo debelo platno visoko 7.50 m Fušlanj za obleke preg ri n,j ala; prvo v r st n a prtiči prvovrstni brisače » velike gobaste posteljna pregrinjala težita pregrinjala Platno za vezenje m. 1.20 moške nogavice ženske nogavice p er kal za, predpasnike Velika iz bera po zelo ter velika zaloga eajha C lir. IIHIIlllllllllll!lll!l!lllili!ll!l!ll!ll!llllll od Lir 1.70 n. >< 2.40 » » 2.SO ■> » 3.— » » 2.80 » » 4.50 n » 5.80 » » 1.80 »* )> 5.50 » » -.95 » 1.80 »» .» 4.90 »> » 18.— » » 15.— » » (1.80 >i , >. 1.50 » » 1.75 » » 1.80 » ugodnih cenah za obleke po Z.D.R A V,N I K Dr. Emilio Gresic, oče se je preselil v Gorici s svojim ambulatorijem na Piazza Vit-toria 5 nasproti lekarni Cri-stofoletti. iiuiiiMMin ■■■■■■■■■■■■■■ i Izšel je VEDEŽ [ za loto 1920 cena Lir 3.60 J Pismena naročila se izvršujejo ■ le proti predplačilu Lir 4.20 'I Dobiva se v knjigarni ŠTOKA Trst, Via Milano it« 37 5 in pri vseh podeželskih trgovcih, te ■»miitiMiiiniiii m m m m m Kmetovalci! Pristno tropinsko žganje Dobite vedno pri odlikovani zadružni žganjariji v DORNBERGU! Naročila nasfbvite: Gospodarka zadruga, Montespino (Gorizia) Najvišje cene plačujem za KOŽE kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev itd. - Skobci za lisice in kune vedno na razpolago. D. WINDSPACH TRST Via C. Battistl 10 II. nad« vr?ta 16. Telefon ,int. 68-81. Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Ne dajte se pregovoriti od nikogar Icr h.q kupite nobenega posnemalni-ka, predno si ne ogledate mojih posnenialnikov znamke «ROTII».,ki so izvrstne kakovosti z večletnim jamstvom in so kljub temu veliko cenejši kakor vsi drugi. (Posnemali! i k od 65 litrov na ur/o samo 410 Lir.) Prodajam jih tudi po istih cenah na obroke. ZahtevajTecenik, ki se pošlje takoj in brezplačno Isitotam se dobijo nemške silaimorranice po tovarniških cenah. Agronom JUST UŠAJ - GORICA, Piazza Vittoria N. 4, zastopnik tovarne mlekarskih strojev H o t h v Državni patent garantiran ■□■acna^oBBHagpi^naHKiaiO! Cevljarnica FORCESSIN Med delavci najbolj priljubljena Trst — Caprin 5 pri Sv. Jakobu — Trst Mihec: Tl Jaka pa imaš zmerom elegantne čevlje. Kje neki jemlješ denar? Jakeo: Jaz kupujem pri Foroestinu, pa še man] potrošim In sem bolje obut ko tl. Mlhec:Grem pa še Jaz gledat za en par k Foroesslna. Jakeo: Le pojdi, boš videl kakp bol zadovoljen. »rt v 1 Tp-r, fr' oooooooooooooo Velika razprodaja za božič in novo leto i P1*' „f)H' Ecanomia Famiglišira" v TRSTU „ na trgu Ponterosso št. 5. Rumena kotenina Maidappbun platno Madonna » za rjuhe 150 cm jajčasta koža pikotiran fruštanj za sate fruštanj rdeč in plav križem tkan fruštanj za srajce ,s črtami fruštanj za halje, dvojnat cefir za perilo popelin naj finejši brisače, čisto platno meter coawer coaith za površnike rigadin močni » dvojna višina srajce narejene moške površniki iz ciste volne moški telovniki iz čiste volne telovniki za otroke iz od Lir 1.90 n. 1.00 » 2.20 .. 4.50 >. 2.70 » 2.90 » 3.50 » 2.85 » 4.90 » 2.50 » 3.50 » 2.90 » 19.50 » 2.90 » 3.90 75.— « 17.50 » čiste volne 0.50 29.— » 5.50 « 6.90 » 10,— » telovniki za ženske iz čiste volne maje za otroke najfinejši v el ut fantazija sukno iz čiste volne za obleko 140 cm Bogata izbera maj in nogavic za može, žene in otroke. Ogrinjala, robci i. t. d. po zelo primernih cenah. Ves mesec december dobe cenjeni odjcnihlči1 poseben 'dar pri nakupu čez oooooao0000000 NA PRODAJ JE POSESTVO obstoječe iz h išči, gospodarskega poslopja, vinogradov, gozdov, njiv in travnikov. Cona zelo nizka. Naslov pri upravi. ______ TRGOVINO S HIŠO iin gospodarskim poslopjem, posestvo z bukovim in hrastovim sozdom prodam. V hiši: vodovod in eltktrcčna Tazsvetljavaj. Naslov in opis poseštVa i>ri «Malem listu«. 0Q>O0IQi€ Ortopedični Zavod A. ZECCHI |jj TORINO - Via Roma 31, 1. V GORICI »Oreficeria Moderna" -CorsoVerdi 13, kupuje srebrne kro> rte po najnižjih cenah._________________ TRGOVSKI POMOČNIK, z večletno prakso (mesnimi), z znanjem slovenskega in italijanskega jezika, išče službo, tudi na deželi. Naslov: Gent Hom a, Postojna 23. PRODA SE ali po da v najem velika enonadstropna hiša, obstoječa iz 12 prostorov, kjer se nahaja dohroidočai gostilna, 'trgovina in trafika. Zelo prometen krmj v Vel, Žabljah št. 89. Zraven hiše je tudi hlev in dvorišče za hišo pa 10,00 m- vrta. Natančnejša pojasnita daje laitnik: M. Stubelj Podlasi 66 p. Štanjel. PttŽOR KMETOVALCI! Filip Bizjak iz Potoč, št. 17, naznanja vsem, kmetovalcem, da ši je nabavit mrjasca pristne nemške pasme. KILO § Srena zahvala dveh zakoncev z Beneškega. Aparat ZECCHI ustavi NEVESTE POZOR! Za 300 Lir kupite žimnice in vzmeti za, 2 postelji. Tapot- niik Viktor Jelerčič Trnovo 2 slojna 89. Po- 23 LETNI MLADENIČ elekltricist, išče kakoršnokoili službo. Ponudbe na upravo. Gospa Salute in gospod Josip D’ Alpaos, bivajoča v Gama D’ Alpago, pokr. Belhino, nam pošiljata svoji fotografiji s pooblastilom, da lahko objavimo njuno zahvalo za blagodejno zdravstveno 1 stanje, ki sta ga dosegla s posebnim aparatom ZECCHI, katerega ( lahko brezplačno poskušajo prizadete osebe : moški, ženske in otroci, pri priznanem ortopedu v naslednjih dneh in sledečih krajih : . ... Trsta v četrtek 27. in petek 28. decembra v hotelu .Mocenisio“. SJ3f*S HvUrEJEST 0Rek“ ■ * sobol° 29'in nedeli° 30- d«*™. * hotel. L’„AU>e.*o Kali.« i POSOJILA NA VKNJIŽBO po 6% z 10 do 50 letno amortizacijo, posojila po 51/2% za zgradbo kmetijskih poslopij, mali OGLASI Velik, A ZALOGA papirja, papirnatih vreftlo. Uvoz in Uvoz na »»c kraj« Po ugodnih oenah. Tvrdka Gaštone Dolinar, Trat« Via Ugo Polonio &. brestna posojila na starostno obrabo in vsakovrstna druga posojila ter rešitev volimo odškodninske, vštevši: rekvizicij-ske zadeVe, preskrbi najhitreje gosp. Anton Trampuž, stcid. ofic. v 'pok v. Go-riri —-via Gar.ihaidi št. 20/J. MLEIsAr ’ izvežban PEČENKO FERDINAND - TRST, Scala Bclvedere 1, priporoča svojo staroznano žganjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje in vina ___________ VJD__________ KROJNA SOLA šivanje, vezenje, izdeloi-van.je klobukov in umetnih cvetlic — združena s krojačnico, otvoritev 1 novembra. — Via Lavatoio 5t ________________ Donda-Klampjercr. jlLINARJA in žagarja išče z novim letom Henrik Filipčič — Dutovlje. POZOR. Podpisani naznanja sl. občinstvu da je premestil svojo veliko zalogo in kotlarsko delavnico s Piazza S. Antonio ,«Pri Zvezdi« v ulico Moreli št. 15 — Izdeluje škropilnice najnovejšega sistema. Sprejema vsakovrstna popravila _______ Toplo se priporoča ALOJZIJ LEBAN kotlar, via Moreli 15, GORICA KAMJON «Fiat« 18 P ali «Ford» 1928 Žalim ' kupiti. Naslov pri upravi Mal. :lista. DRUŽINE, naročite si bogato ilustrirano knjigo «Naš svetovalec v bolezni in zdravju«, 700 st.raind in plačilo na obroke. — Zastopnik: M. Antonini - Aurisina. III. Švejk pred sodnimi zdravniki. čiste, prijazne sobice deželnega na zenskega sodišča so napravile na švejka^ najprijetnejši vtisk. Tu je navadno izginila vsaka logika in je‘ zmagovat §, davil §, prskal S. se 'smejal §, grozit § in ni odpuščal Ti možje tukaj so žonglirali z zakoni, oco-žavali čnko din besedo paragrafa, požirali obtožence, skratka, bili so tijjri avstrijske džungle, ki so si odmerjali svoj skok na obtoženca po številki paragrafov. Izjemo je delalo nekaj gospodov (prav kakor tudi na policijskem ravnateljstvu), pi zakonov niso jemali tako 1 e.sno, zakaj povsod se najde med ko-koljem tudi nekaj pšenice. K takemu gospodu so privedli Svejka na zaslišanje. Starejši gospod dobrotne zunanjosti, ki takrat, ko je zasliševal znanega morilca Valeša, nikoli ni p0. zabil reči: «Izvolite sesti, gosp- 1 Valešl Glejte, slučajno je 'tuie prazen stol!« Ko so torej privedi: Svejka. ga je ta gospod s prirojeno ljubeznivostjo pozeb --I sede in je rekel: Ti. vi ste Torej tisti gospod švejk?« v vseh mlekarskih poslih,, z večletno prakso išče službo. ** d^VarU' ETCnt be na upr avo. 'arh o v'maj e 111. Pon ud- SOllNA MOBILIJA v dobrem stanu proda v Lonjerju št. 219. se Krojni tečaji krojačem, šiviljam, pletiljam v Ljubljani ali po pošti, z učnimi zvezki. Ob zaključku šolske izpravo in izkaz. Zavod priskrbi učencem dovoljenje bivanja v Jugoslaviji, oskrbo in službe. Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg. 19, F. Potočnik diplomiran v Italiji z naslovčm krojnega profesorja. Rrlmarij Dott. D’05VrtLD0 Speoljalist za očesne bolezni se je preselil v via Oante 10. Sprejema v GORICI od 10 -12 in od 3-4. Dr. Delneri Gilberto v GORICI — 25dravnllc — za oAesne bolezni in predpisovanje očal. Sprejema vsak dan od 11-12 in od 3-4 Corso Verdi 28. Geom. FR. SCHWEIGER Zapriseženi cenilec = gorico, Vlale XXIV Maggio, štev. 11 = poskrbi v najkrajšem času za Agrarno posojilo od 6% napravi tozadevno prošnjo in cenitev. Velika zavarovalnica * agente = P° občinah Julijske ’ Benečije. - Najboljši pogoji - Bodočnost 1 Ponudbe: Assicurazioni, TR1ESTE -Via Valdirivo 32,1. MAJOLIČNE PEČI za kurjavo z drvmi od Lir 110.-naprej E10VAHHI SFERZfl TRST Via Coroneo 5 Tel. 70-12. SMTLAJOP Vsebuje jod iiT.je Vsled tega'priporočljiv za čiščenje fcrvitežko dihanje, kronični katar ter posebno dober za osebe nad 50 let štdre. Cena steklenioi Lir 10.— Zavživa se vedno eno uro po jedi 2 žlici na dan. LEHARNA CASTELLAHDV1EH TRST - via doi Giuliani ftt. 42 Lastnik F. BOLAFFIO. ■Gostilna „ALLE CORRIERE" ■vi«« Komajgna t (zraven kavarne ;,rabrls") Domača kuhinja in domača vina -Najboljša postrežba - Zbirališče ljudi z dežele in postajališče korijer na vse kraje - Priporočata se vdana ŠTRANCAR in PERIC. Lepi molitveniki 3.7 Za mladino1 priporočamo: Kam (frek? (200 strani). Cena 4.—/5.50, 9.— lir; usnje !1 lir. Angelček (192 str.) 11 različnih vezav, cena od 2.50 do 11 lir. V zalpgi tudi vsakovrstni drugi molitveniki v 40 različnih vezaVah Od preprostega platna do finega pristnega usnja in umetne kosti. Katollika knjigarna v Gorioi, Via Carducci 2. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a KMETOVALCI Vi dobite od živinoreje najvišji donos z naroCltvijo edinega posne-malnika DIABOLO kateri je prvovr sten ŠVEDSKI SVETOVNI izdelek. Plačuje se lahko v obrokih Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastopniki se iščejo. Ceniki in katalogi so brezplačno na razpolago. 111^ BgLznRg Pojasnila dajeta zastopnika: Vittorio Jonson, Gorica via Contavalle A Šonc Viktor - Tomaj. TVRDKA G. STRUCHEL naslednik G. Cnret Via Mazzini 36 — TRIESTE — Via S. Caterina 7 Vs© blago rešeno pri požaru, se prodaja po izrednih cenah Perilo - Volnenina - Žamet - Svilno blago - Pliši - Karakill - Nogavice -Rokavice - Kože za naŠive - Čipke - In razne drobnarije itd. Odrezki se prodajajo po najnižiih cenah. 8 « M A L I LIST* / LAMA TR1ESTE €><+>! 6A RANTIT A LflMfl „TRIE5TE Trst, Corso Garibaldi 19 << ra Najbolj koristni darovi za BOŽIČ ------------------------------- Strojčki za britje, vzorec Gillette od 3.— L. dalje. Strojček za striženje 18.— L. Garniture najfinejšega orodja za vrtanje od 9.E0 L. naprej. Orodje za rchodelce In profesijoniste. Posebnost: Noži, britve, škarje,! znamke MSolingen“. ; — Vse zajamčeno in dober kup — Corso Garibaldi 19 (prej Barriera) ll!l!lll!lilll!ll!lllllll!ll!llllllll!lll!l!lllllllllllllllllllllllllllllll Na majhne obroke obleke, paletots, štajerske suknje, dežni plašči, blago za obleke, fuštanj, perilo, kape, dežniki itd. TRST, piazza della Borsa 7,1. nad. Velita zaloga mrtvaških predmetov. Kompletne pogrebne opreme: I. razreda od 800 lir naprej n. „ , 200 „ „ ni. „ „ 100 „ „ pogrebi otrok od 25 lir naprej. f. SAKSIDA - DOKNBEKG 3. ZLATARNA Albert Povh TRBT, Via Kazzlni št. 46 kupuje krone po 1*46 Propravlja in prodaja zlatenino ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA SPEC1JALIST ZA ZOBNE IN USTNE BOLEZNI SPREJEMA V GORICI Na Travniku štev 5 II. jg od 9-12 in od 3-5j. Če potrebujete obuvala in pojdite v staro in dobro znano hočete svoj denar koristno izdati, ČEVLJARNO VODOPIVEC it. 29 via Riborgo — TTRT — via Riborgo it. 29 kjer najdete bogato izbero moške, ženske in otroške obutve, preproste in luksuriozne. PAZITE na ime in številko, jasno zapisano na tabli trgovine. Prevzema tudi poprave in naročila po meri. ■oaaaaoooooaaaooaooDog '"'Trgovina narejenih obleh in honfelšcij S DAVIDE CAVALIERO S TRST - Corso Garibaldi 5, Tel. 79-32 (prejšnja Barijera)] Bogata izbera oblek, površnikov, paltotov, nepremo- #4 čljivih plaščev, jopičev, podloge iz kamelne dlake, trench IJ coats in gabardines za može, mladeniče in otroke. Blago na mero, domače in tuje proizvodnje. -Specialiteta v plavih in črnih oblekah« ...— Kroj«I. reda. ....-.— Govori se slovensko Zmerne cene. — Cene konkurenčne. iQ0D00D00D0QC3Q00t]C30a S KMETOVALCI!! Podpisano zastopstvo javlja poljedelcem, da je prevzelo glavno zastopstvo za Julijsko Benečijo družbe „L'Eu* ganea", zavarovalnice za govejo živino s sedežem v Padovi. Ista nudi poljedelcem sledeče ugodnosti: 1.) Izplača odškodnino v iznosu 90% vrednosti zdrave živine v slučaju pogina goveje živine, če je ista poginila vsled bolezni ali drugih vzrokov. 2.) Dovoli odškodnino v sledečih slučajih: a) Za splav po šestem mesecu nosečnosti L. 50.— b) Za mrtvorojeno tele L. 80.— c) Za tele kije poginilo 3 dni po rojstvu L. 100^ d) Za tele žrtvovano da se reši krava L. 200.— Za oba dvojčka se odškodnina pod a, b, c in d pomnoži za 50%, za enega pa zmanjša za 25°/0- Premijo določi vsako leto občni zbor. Plačuje se v dveh polletnih predujmih in se izplača z ozirom ra čas in na zavarovalno glavnico. Nobeni družba doslej ni še nudila boljših ugodnosti in ne določala tako nizkih premij bot družba „L’ Euganea". Vsak pameten in previden posestnik, naj pred zavarovanjem zahteva od družbe pravila pogoje, police, cenik izplačanih odškodnin, tarife, predhodne stroške ter bo spoznal da nobena družba ne nudi ugodnejših pogojev in da družba „L' Euganea" zasluži prednost bodisi vsled točnosti pri izplačevanju, bodisi vsled jamstev ki jih nudi. Družba „V EUGANEA" odškoduje tudi nezgode povzročene vsled bolezni na parkljih ali vsled kake druge kužne bolezni. Iščemo zastopnike za občine v Jul. Benečiji kjer jih še ni - Izvrstni pogoji! - Pošljite pisane ponudbe in referenze. „L’EUGANEA“ Zavarovalnica za govejo živino. Glavno zastopstvo v TRSTU, Via Valdirivo 32 S. T. I. I*. Societa Anonlma — Milano Za praznike izrabite priliko! VELIKA RAZPRODAM 9SEE9 BLAGA falirane tvrdke Camerino TRST - Via Felice Venezian št. 9. ■—: Svila - Volna - Kotenina - Drobna-rija - Robci - Nogovice - Rokavice -Plahte - Volneno blago za obleke -Brisače - ostanki Primerjajte nekatere naše cene : Paletot...................................... k. 80. Pullower.................................. od L. 16.— naprej Svilene šerpe ............................. n ^.90 „ Moške nogavice.............................od L. 0.95 do L. 3.75 Ženske nogavice ........................... r 2.50, 3.95, 4.90 Ženske nogavice svilene....................... L- 3.95 Kapok......................................po L. 5.90 kg. Kovtri...................................... „ 55.— Volna......................................od L. 3.90 naprej Kravate..................................... n ” — itd. itd. itd. — Cene absolutno konkurenčne. ooooaoai6et3oaoooaoi Kajboljše čevlje ime v Trstu * zalegi Matija Pahor Tr*t — Via Aroota 10 — Trst LASTNA IZDELOVALNICA u S; 0 T v Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih Pahor ]b na seimu: 8. v Podgradu, 10. v Št. Petru n.K. 12. v Sežani 13. v Lablnju letra, 16. v Trnev.-Bietr. ■OOOOOOOOOCMCMOOOI