5. številka. Izdanje za četptek IO. 1995 i>_(v Trstu, v četrtek zjutraj dne 10 januvarja 1895.) Tečaj XX. „■DINOMT" iihajt« po trikrat na utdi-n t iuntiii ii-dsnjih oh torkih, ietvtklh ia BObotRh. Zjutrunj« izdonje izhaja ob li. uri /jutriij, Tuiorno ;ut oh 7. uri foi'er, — Obojno iz«l»nj<» dtane : f.a jsileii mes«u . f. —.DO, i*ven ATitrij" t. l.*i m tri men-c , . , 2.Hrt . . . l .— m pol lota . . . .H,— . , . a.-M vm leto . . . 10 — „ , , 1«,— Na naročbe brez priložen« naročnin« •• ne jemlje oiir. Po^araifT'' itcTilke »o dohivnjo t pru-dajalnirali tobaka v Irttfn p« 3 n»r„ ii»en 1'rita po 3 n»ć. Sobotno veiVrno izdanju v Iratu 4 m1., iasven Trsta S »4. EDINOST Ogla«i »n ra.-urie po tarifu » i>«-ni4; is na«lo». t .Mu>lim' Arkami ho plaeuj«-y»ro!ik >r oh-«.<^a ar*.litih »r«ct<\ 1'o-Uim o-mrtii rt- in J ivii>/*bv»lo. lo rtiafi oijli\»i itd m "urunajo pn-gn^odM V-i liupi'i uhj jo i'oAiljajo 'ifintui^tTij : utira Oa«oriui Ia. V «in m »r.. biti franKii«in i, k »r nef ,'ankoran* no n« •projjinajo. Rokopisi «« no Trajajo. Glasilo alovemketfa političnega društva Naročnino. mIiI i ii.i< in < «pro- jema nprantiMrn ulici Molino pic-rolo Uit 3, [[. niidst. )'!|>rt'> rcltlii'n vij » • o proiie poštnine. Primorsko. „ r «.«>10*14 > ■»•#■/'. Z novim letom poslali smo naš list na ogled ve« osebam, katere ko nam bil« priporočane orl naših gg. naročnikov. V nadi, da večina prvih pristopi krogu naročnikov našega lista, ki je najcenejši 6krat na teden uhajajoči slovenski list in ki se točno !>avi z aarednimi, narodno-gospodarskimi in političnimi vprašanji, prinašajoč v podlistku lepe izvirne in prevedene povesti, prosimo one, ki nečejo vsprejeti našega lista, naj blagovoli na ogled poslane številke takoj vrniti, da se bodemo znali ravnati gledć daljnjega pošiljanja. One častite osebe pa, ki se hočejo naročiti na naš list, prosimo, da prej ko inogoče pošljejo na upravništvo saj četrtletno ali mesečno naročnino. Cene razvidne so na čelu lista. Uredništvo. UpravniHro. Obramba slovenskih koalirancev. Na zatožlie in očitanja poslanca dra. Ferjančiča, naperjene proti onim slovenskim poslancem, ki so ostali v koaliciji, odgovoril je v naslednji seji poslanske zbornice (dne 15. decembra m. 1.) poslanec K lunin sicer tako rezko, kakor gotovo ni z a h 1 u • i i I poslanec Ferjančič. Tudi mi hočemo povedati svojo sodbo o tej praski med Klu-nomiu Ferjančičem, toda lojalnost zahteva od nas, da priobčimo popred doslovno tudi Klnnov govor ter da tako damo priliko našim č. čitateljem, da si tudi oni sami lahko ustvarijo svojo samostojno sodbo. Klunov govor slove: Slavna zbornica! Jaz in moji ožji so-uišljeniki v začetku nismo misiili udeleževati se razprave o budgetuem provizoriju, ki prav za prav le malo koristi. Ali govor gospoda poslanca dr. Ferjančiča me je pripravil poprijeti besedo, da z vso odločnostjo zavračam neosnovane napade svojega gospoda sorojaka, ako je po svojem včerajšnjem govoru sploh še vreden tega priimka. Jaz z g. dr. Ferjaučičem ne maram po-lemizovati, ker po našem prepričanju nikakor ne more hasnit.i koristim slovenskega naroda, ako se njegovi zastopniki v parlamentu na radostni prizor njegovih sovražnikov med seboj napadajo in koljejo. (Prav res!) Zato je bilo že skozi desetletja glavno načelo naše politike, da morebitna osebna različnost med menenji slovenskih poslancev ne sme kaliti njihove skupnosti in vzajemnega delovanja. Mi smo se res tudi zmerom držali tega načela in še le dr. Ferjančiču je bilo pridržano prisvojati si dvomljivo zaslugo, da je napravil razpor med slovenskimi poslanci. Dr. Ferjančič se sklicuje na neki načelni sklep, katerega hoče zdaj obračati proti nam. Mi smo ta sklep v istini storili, ali ne zaradi tega da bi gosp. dr. Ferjančiča prosiii PODLISTEK. Bardyjeva obitelj. Prigodba iz leta 1848-49. PoHlovonil Iv. Kurit. — Jaz sem se skoraj pol ure boril se starim, bogatooblečeuim plemenitašem .... In tako žlobudrajo eden za drugim. Vsak je bil prvi, vsak najsrčnejši, vsak je vedel povedati vsaj deset junaških svojih del. — — Vsi ste se dobro držali; ali s tem, kar ste že izvršili, ne morete sedaj ničesar več dokazati. Vi morate še-le zdaj dostati skušnjo, kdo izmed vas je najsrčnejši; vai naenkrat in pred mojimi očmi, zato, da ne bode mogel potem nobeden ugovarjati. — — Ali, povej vendar, kako ? ! — za-kriči Luzuj nemirno, ker se je vedno bal, da mu jo misli Numa nagoditi. — Tu, glejte — pristavi Dekurio po. milostnega dovoljenja, ostati v konservativnem klubu, ampak da bi nam bil vodilo za naše politično delovanje. Ta sklep nas tudi zdaj še vodi, ali g. dr. Ferjančič bi moral kot jurist vedeti, da se ta sklep nikakor ne more tolmačiti v tem zmislu, kakor da bi bili zahtevali povoljno rešitev vseh naših narodnih teženj do gotovega, prav po mesecih odločenega obroka, ne gospoda moja, mi smo zahtevali le poroštvo, da bode vlada blagohotno rešila naše pritožbe. Tu sem spada tudi silno važna Celjska zadeva, s katero se je obširno pečal g. dr, Ferjančič. Tega vprašanja se trdno držimo in se ga moramo držati, pa ne zaradi tega. kakor da bi poinenjalo razširjate v naše narodnosti, ampak z ozirom na kulturni razvoj našega naroda in na najsilnejse praktične razloge. Visoka zbornica bo imela definitivno resiti to vprašanje, vlada pa je svoje že storila, ker je potrebni znesek postavila v državni proračun, in Slovenci nimamo nikakega vzroka soditi, da bi se hotela centralna vlada, ki je vendar proračun izročila zbornici z Najvišjim cesarskim dovoljenjem, ravno pri tem znesku na nevreden način šaliti z narodom slovenskim in njegovimi poslanci. Naravnost povemo, da jaz in moji ožji somišljeniki svoječasni odgovor g. učnega ministra na dotično vprašanje v budgetnein odseku in sprejem potrebnega zneska v državni proračun tolmačimo v tem smislu, da se naš pristop k koaliciji nikakor ne more smatrati kot odpoved na naše tirjatve. Dr. Ferjančič pa nam ne očita samo narodnega izdajalstva, ampak on je v najnovejšem času našel tudi nekak verski čut v svojem srcu in nam in celemu konservativnemu klubu, v katerem smo z nemškimi konservativci združeni, očita tudi to, da smo zanemarili svoje versko dolžnosti. Tema napadoma nasproti usojam si tukaj očitno vprašati, ali smo zaradi tega, ker smo v koaliciji, kedaj le za pičico odstopili od svojih verskih in narodnih zahtev? Na pričo pokličem vso zbornico, ki nam gotovo ne odreče spnče-vanja, da tudi v koaliciji v zagovarjanji o-bejnih teh zadev, to je verskih in narodnih, nismo bili zamudni in leni. Če pa dr. Ferjančič ni imel prilike opazovati našega delo-vanja v obeh od njega omenjenih vprašanjih, ker ga v kritičnem času ni bilo tukaj in se mu ni zdelo potrebno hiteti na bojišče, dasi ravno je bil kot glavar izstoplih poslancev, ki zastopajo prizadete dežele, v prvi vrsti dolžan krepko poseči v to reč, bi bili mislili, da bode po svoji vrnitvi na Dunaj skesano trkal na svoje prsi in se nain zahvalil, ker smo prevzeli od njega zanemarjeno zastopstvo primorskih Slovencev, ne pa nas tako neviteško napadal. (Konec prih.) kratkem premišljevanji in izvleče izpod postelje hrastov sod v velikosti pol vedra. Pogledavši pri tem na deklico, ležečo pred njim, zapazi, da ga je ona milo pogledala, potem pa zopet zamižala. Bila je vzbujena in slišala vsako besedo. Dekurio skloni se lahko k njej, ter jej zašepeta, da niso slišali drugi: »Nič se ne boj, dete moje!" — in privali sod v sredo sobe. Vlahi ga gledajo zapanjeno in radovedno. On pa vzame lesen bat in izbije sodu zgornje dno. — Tukaj je cent smodnika — pravi jim. — Sedaj pazite Prižgemo dolgo, suho ; trščico in jo vsadiino v smodnik sred soda. ! Na to se posedemo vsi po vrsti krog soda, in kedor najdalje ostane na svojem mestu, ta je gotovo najsrčnejši, kajti če se vname smodnik, zamore raznesti in dvigniti v zrak ne samo to hišo, temuč tudi vso vas! — Več Vlahov začne na to mrmrati neza- j dovoljno. — Kdor se boji, ni treba, da ostane tukaj — odgovori jim Dekurio hladnokrvno. Politiške vesti. Deželni zbori. Predvčerajšnjem so imeli razni deželni zbori svoje seje. Deželn zbor M o r a v s k i je soglasno naložil dež. odb >ru, da v bodočem zasedanju predloži primerne nasvete, kako proslaviti cesarjev jubilej. — Z istim predmetom se je b.ivil tudi deželni zbor Koroški, kateremu je predložil deželni odbor, da se omenjenim povodom zasnuje zalog za hirajoče, — V deželnem zboru Kranjskem je predlagal dež. poslanec dr. T a v č a r, da se prične razprava o p r e o s n o v i volilnega reda z a d r ž a v n i z 1) o r. Govornik je zahteval splošno in neposredno volilno pravico vsaj za kmečke občine, mesta in trge ter se je izjavil proti temu, da bi se delavci združili v jedno kurijo z nedelavci. V deželnem zboru Goriškem je predlagal poslanec Payer v imenu dež. odbora, da se v deželi ustanovi kak dobrodelni zavod v proslavo 50letnice vladanja cesarjevega. In zopet jeden! V sedanji dobi koalicije je postala navada, da poživljajo razne odlične parlamentarce na odlična mesta v državni službi. Po čudni poti koalicije dospel je tudi naš profesor Šuklje na stopinjo dvornega svetnika. Namen tega postopanja je jasen : ta imenovanja sojnekaka odškodnina za izgubo, kojo irpe koalirane stranke na — sv o j i h načeli h. Sedaj pride baje vrsta zopet na levičarje. Glasi so namreč, da pojde oddelni načelnik v ministerstvu za trgovino, vitez Obentraut, v pokoj ter da pride na njega mesto jeden izmed levičarskih odličnjakov. Imenujejo se: Menger, Iiuss, Hallvich, Jasno je, da ne moro biti posebno prijetno uradnim krogom, ako prihajajo na najboljSa mesta — neuradniki. Ali kaj hočemo: čudna so pota koalicije! J z Itildimpefite javlja brzojav, da je bila pred včeraj njem v palači ministerskega predsednika konferencija, katere, so se udeležili nekateri bivši ministri, razni odličnjaki liberalno stranke in grof Khuen-H«dervary. Položenje je še vedno nespremenjeno in traja kriza nadalje. Poslaiiakn zbornica Francoska je otvorila predvčerajnjem svoje novo zasedanje, Brisson je bil izvoljen vnovič predsednikom. Različne vesti. t Dominik Sc'olis, c. kr. svetovalec pri višjem de/., sodišču v Trstu in državnega pravduika namestnik, umrl je po kratki bolezni dne 8. t. m. 63 let star. Pokojnik bil je rodom iz Rovinja; bil je na glasu kot izboren govornik, izvrsten penalist, ki je umel jako spretno voditi porotne obravnade. Po- — Dobro, jaz sem zadovoljen! — baba se Luzuj — jaz ostanem tu! Pa ni ta reč tu v sodu morda mahovo seme? Podobno je malin popolnoma. — Me-to odgovora vzame Numa s tremi prsti precejšne smodnika iz soda ter ga potrese v Vlahovo gorečo lulo, da se v naglici vname in dvomljivca tako dobro obliže, da se od strahu zvrue vznak kakor snop. Osmo-jenih brk in obrvi ter očrnelega obraza, stal je sedaj pred tovariši, koji ga zaničljivo zasmehujejo. To ga pa še bolj razkači. — Jaz ostanem tu, da, jaz! — kriči pobiraje s tal svojo pipo, katero mu je odnesel smodnik. In ko vsadi Dekurijo v smodnik sredi soda gorečo trsko, skloni se Vlah ter — — prižge ob njej svojo zopet nabasano pipi c o. Po tej šali zapuste sobo dve tretjini Vlahov. (Dalje prih.) slednji čas bil je član gremija deželnega in višjega deželnega sodišča tržaškega. Imenovanja pri flnanci. fes, kr. namestnik za Trst in Primorsko kot, predsednik deželnega finančnega ravnateljstva itn'-nov.il je: earinarskega oficijala Alojziji Knolla višjim carinarskim olinjalom v Trstu; prejemnika Kaziinirja C h e r s i c h a iti carinar-ska asistenta Franja Z e r b < n i j a in Kranja To rosa carinsrakimi ofkij.ili v Trstu; ca-rinarska vežbenika Rudolfa D e 11 a m a r -t i n o in Ivana K u s s a otrinarskiiua asistentoma ; račuuarskega oticijala Angela Re-r a n k a računarskim revideutom . blagajnika Ferdinanda Okla računarskim ofleijalom (ostane v IX. pl. ra u\); račuuarskega asistenta Ivana Peranovicha računarskim oficijalom ; rač. vežbenika Karta V e r g n o rac. asistentom in rač. oiieijata Nikolaja C o-s t it n z n začasnim blagajnikom pri c. kr. deželni finančni blagajni v Trstu. Za svetoiv.i 120 stot. se željo, da bi leto 1895 rodilo boljši sad za slovenski narod, nego leto 1894. Boj proti resničnim odnoš'jem. Opetovano smo že dokazovali in tudi dokazali, da vps boj italijanske gospode po Istri proti Slovanom ni drugega nego boj pi*.>ti resničnim odnošajein, proti božji naravi sami. Hoteli bi, da je Istra italijanska pokrajina — faktično in po nasprotnikih samih povodom ljudskega štetja konstatovano razmerje govori proti tej njih zahtevi; hoteli bi, da so le oni in jedino oni prčdestinovani za go-podstvo — naši zakoni pravijo drugače; trdijo, da so le oni je lini kulturni živelj v deželi — nesnaga po raznih »mestih" in pa poulična sodrga, pozabljena od Uoga in ljudi, nam pravita drugače. Bog je posadil naš rod na to zemljo istrsko, podelivši mu s tem pravico d<> te zemlje — oni bi hoteli utajiti to pravico ! Božje zapovedi pravijo, da smo vsi ljudje na zemlji jednaki pred llogom in ljudmi — oni zanikujejo to kožjo zapoved, češ : mi smo v s e, drugi n i č. Ves boj italijanske stranke istiske je torej boj proti resničnim odnošajem. Tak boj seveda ni leliak, v takem boju treba posezati tudi po niyobiipuejših sredstvih. In ital. stranka v svoji nbupuosti res skače od jedne skrajnosti do druge: podobna je utapljajočemu, ki se lovi za vsako bilko, o kateri meni, da ga utegne rešiti. Pred loti so sklenili v deželnem zboru zakon, s katerim so se zasnovale velike občine, to je : v.isi ležeče okolo mest, priklopili so k mestom, v nadi, da l> ■ l» mesta uplivala na vasi in da jih — po i talija n-čijo. Da so /.možu gospoda trdnemu ra-čunjanju, vedeti !>i bili morali že mprej, d.i delajo račune brez krčmarja. Ali oni so domišljavi in v svoji domišljavosti tudi .-lepi. še le pozneji dogodki so jih poučili, da so računali slabo; prišlo je namreč uai 'io: naših vasij niso poitalijaučili, pae pa so prodrli resnični odnošaji, tuko, da so vasi dobile gospodstvo v roke nad dotičnimi mesti. Mesto Pazinsko je najjasnejši vzgled v tem pogledu. lo gospoda skačejo od jed*:0 skrajnosti do druge : poprej so zapis; i: v t; i i k e občine na svojo zastavo, m i.ij hoi ej • zopet kosati iste občine. V „l.ifrii" čitamo namreč, da hoče deželui odbor i>ti-ki predložiti deželnemu zboru zakonsk načrt, p okat e-r e m n a j b i sc občin a P a z i n s k a razdelil a n a šest občin: Tu imate torej očiten dokaz, do so gospoda sami prišli lo spoznanja, da so glede poitalijatičenja Istre napravili flasco'se svojimi velikimi občinami! No zdaj hočejo povrniti so k malim občinam. Zastonj jim trud, zastonj jim boj proti resničnim odnosajVm: kar j*1, ustvaril Bo«r iip zrušijo ljudje. Ali velike ali majhne občine, ljudje ostanejo vedno i.Mi, in ve'ina teli Ijudij je uaia — slovenska in hrvatsk.-i. Deželni zakoni ne morejo preminiti lir* deželi, zato se ne bojimo ni najmanje napovedanega eksperimentovanja laški gospode; ne bojimo *et tem manje, k*r n»* verujemo, da dotični zakon kedaj zadobi potrdilo Njegovega Veličanstva. Mi smo lahko mirni, ko vemo, da božja n;\rava in resnični odnojaji govore z a n as!! Za podčastnike ki stopijo iz vojske Minister za deželno obrambo, fcm. grof Welser-s:heimb, izdal je te dni to-le naredbo: „Sporazumno a c. in kr. vojnim ministerstvom dovoljuje ministerstvo za deželno brambo, da se oni podčastniki, ki so že dobili certifikat za kojo civilno, državno ali drugo službo in ki izstopijo iz prezeutne vojske, smatrajo so nadalje kot „stalno na dopustu stojeći", jako prosijo za to ne glede nato, rla-li so duslu-žiii popolnoma ali ne. S tem je takim podčastnikom mogoče, da zopet vstopijo v pre-sentno službo, kadar hočejo. Ministerstvo za deželno obrambo pa si pridržuje pravo, da dovoli med letom izstop iz vojske takim podčastnikom, ki imajo službeno premijo, ali pa jim zabrani izstopiti. Takim podčastnikom dovoljuje omenjeno ministerstvo izstopiti 1h v posamičnih, posebnega obzira vrednih slučajih. Orožne vaja Častnikov in kadetov. Odslej se bodo morali udeležiti rezervni častniki in kadeti orožnih vaj vsako 3. in 6. leto po dovršeni prezentni službi. Veselični odsek tri. podpornega in bral nega društva vabi na plesni venček, katerega priredi v soboto, dne 12. t. m. v telovadnici „Tržaškega Sokola* (ulica Farneto liSt, 352, nasproti hat 31.) Vstopnina za gospode 3o ne., za gospice nč. Ples prične ob uri zvečer in traja do 3. ure zjutraj. Iz učiteljskih krogov nam pišejo : Čitatelji .Edinosti" se gotovo še dobro spominjajo polemičnih dopisov minolega poletja Odkrito bodi povedano, da nadučiteljsko mesto v vipavskem sv. Križu ni bilo toliko vredno, kolikor kokodakanja in strasti se je razlivalo po listih ter se na nedostojen način sumničilo zastrpnike v c. k. okrajnem šolskem svetu. Uriteljstvo sploh je bilo nezadovoljno s temi nazivi in pokloni. Vsak izkušeni, bodisi učitelj aii kdo drugi, uganil je takoj, da iz takega kvasa ne dobimo okusnega kolača. Ali more priti učiteljski stan do boljšega gmotnega stanja, ako ga kompro-m i tli jejo enaki dopisi pred svojimi zastopniki in pred svetom ? ! Gotovo ne! Saj je stara stvar, da strasti ne dovedejo do zaželjenega cilja. In dotični dopisnik bi lahko sam znal, da nikdo ne more ugoditi dvema nasprotujočima si načeloma. Zalo bi naavetoval dopisniku, da svoje pero porabi čemu drugemu. Spoštovanjem Jpavski. Voda za Trst Iz Brkinov nam pišejo pod tem naslovom : Tržaška komisija za napeljavo vode v Trst izdelovala je ininolo poletje in minolo jesen načrte, kako bi se na siborskih mlakah pri Bibčevem mlinu napravili trije visoki jezovi, kateri naj hi zaprli vodi 1'arteška in Šmogoriea, ki se stekati ravnotu. Tu bi bili torej »depoziti* ali velika jezera, iz kojih bi se zajemala voda in odvajala v Trst. To postopanje se vidi našemu ljudstvu jako čudno. Čemu vendar taki velikanski jezovi ? Saj je gotovo, da ne bodo mogli zadržavati vode v tej peščeni zemlji, in naj jih utrdijo s cementom, kolikor hočejo ! Kaj bodo koristili ti jezovi posebno v poletnem času, ko je po dva, tri mesece v teh potokih tako malo vode, da bi lahko izpila jedna krava. In še ta voda se popolnoma ugreje od pekočega solnea, kajti: kar je ne porabijo Padeški in Šmogurski mlinarji, pa jo speljejo na travnike in njive. Mimo tega se kopljejo ljudje v tej vodi in se mečejo vanjo razne nesnage, včasih celo cerknjena živin-četa. Kakova snaga bode to? Morebiti taka voda zdrava? In tudi v Času trajajočega deževja in velicih na'ivov ne bi koristili ti je'-zovi. Takrat prinaša voda cele tramove in poplavlja razno nesnago ter je voda tako motna, da je ne učistijo celi kupi peska Umeatneje bi bilo torej, da se voda napelje od izvirkov. Tu bi bilo vedno dovelj vode —• čiste in zdrave. Kar se pa tiče o I- k«pa mlinov, ne bi bilo toliko stroškov. Tam gori naj bi bil po jelen jez oh ob»h vodah in od tam naj bi se uapelj»l» covi. Nam sicer ni toliko ležeče, ali namigniti smo hoteli, kako neumestni so načrti dotične komisije glede na potrebno snažnost vode. Snažna pa m >ra biti vod«, ako hočemo, da bodt zdrava. Na slavnem mestnem zbora i a mestu samem je sedaj, da dobro prevdari, ako hočf res dobiti zdrave vode z nepreve-likimi stroški. Razprava proti Iv mu JajCiCu, Franu Kra vcs-u in drugom z dne 2. t. m. (Nadaljevanj.-). Na to prišla so na vrsto priče. N*jpivi vstopi c. kr. policijski nadin-špektor Golil, kateri odgovarja na detična praianja blizo tako-le : Doznal sem nekoliko dni prej, da se ima vršiti 12. novembra demonstracija S!o-v. ncev na velikem trgu in sicer bil sem na to opozorjen od italijanske strani. Radi tega ukrenil sem vse potrebno, da prepiečim resnejše izgrede ter sem poslal kakih 20 straž na Veliki trg in v bližino, razun tega imel sem pripravljene za slučaj potrebe še druge straže. Pred svršetkom seje, okolo S. ure zvečer, videl sem stati na velikem trgu Slovence v raztresenih gručah: bilo je takih gruč 12—15 po 4 do 5 oseb. Ko je prišlo občinstvo z galerije, sklenile so se prej raztresene gruče Slovencev v eno maso, katera je zastavila prostor pred vratmi magistratue palače tako, da oni, ki so prihajali z galerije, niso se mogli prosto gibati. Dal sem toraj povelje dvakrat ali trikrat v italijanskem jeziku, naj se Slovenci razidejo ter sem tudi cul, da so nekatere straže ponavljale to povelje v slovenskem jeziku. Italijane in one, ki so stali ž njimi ob magistratu napotil sem proti Corsu, dočira sem Slovence napotil proti ljudskemu vrtu. Nisem dal nikacega posebnega ukaza naj se aretira ta ali oni, pač pa sem dal stražam splošni ukaz, naj aretirajo vsacega, ki bi se proti vil danemu povelju. Obtožencev nisem poznal nobenega, samo gledč .Taj-čiča, katerega vidim tukaj daues, se spominjam, da sera ga videl hoditi od gruče do gruče, kakor da bi jih nagovarjal k čemu. Predsednik: Kaj so vpili Italijani ? Golil: „Viva Trieste, fora i ščavi!" Predsednik: A Slovenci, kaj so vpili ? G 0 h I: ,Ž I v e 1 a Avstrija, a b -b as s o cikorija!* Predsednik: So Italijani vpili močno ? G o h 1: Ne, slišal sem samo kaka dva ali tri klice. Predsednik: Kako pa Slovenci ? G Ji h 1: Slovenci so vpili na vso moč. 1' r e d s 6 d n i k : Kdo je prej začel vpiti V G o h 1: Mislim skoraj, da so Slovenci začeli. Predsednik: Ste-li slišali peti Italijane pesem: .nella patria di Rossetti ?• G 0 h 1: Nisem slišal tega, ker sem bil daleč od Italijanov, kateri so odhajali po Corsu. Slišal sem le vpitje, ki mi je prihajalo na ušesa od Corsa, dočim sem jaz še stal na velikem trgu. Še-le pozneje sem prišel na Corso ter dal povelje, da se ne sme peti in vpiti. Predsednik: Je bilo povelje dovolj glasno, da so je morali slišati vsi ? G o h 1: Da, vpil sem na ves glas. Predsedniki Govorite-li slovenski ? G o h 1: Razumem pač, ali n« znam govoriti popolnoma. Pred s o d n i k : Bi-li mogli imenovati koga, ki je Vaše povelje ponavljal v slovenskem jeziku ? G ii h 1: Skoraj vse straže, ki znajo slovensko, so ponavljale ukaz v slovenskem jeziku ; za gotovo pa vem, da je straža Rogelj ponovila ukaz v slovenskem jeziku. B>auitelj dr. G r e g o r i n : Vi, gospod nadinspektor. stu priznali, da niste dali sam ukaza v slovenskem, nego le v italijanskem jeziku. Dofolite mi prašanje. zakaj niste smatrali za shodno, izdati ukaz tudi v slovenskem jeziku ? G iS lil: Nisem dal ukaza v slovenskem jeziku, ker je službeni jezik policije italijanski Branitelj d r. Greg o r i n : Po mojem menenjti ne gre v enačili slučajih za službeni j^zik, uegu v prvi vrsti za to, da se napravi mir in red z najpripravnejšimi sredstvi. Ne mislire-Ii, da bi bilo dobro vplivalo na razburjene duhove SI >ve icev ter jih pomirilo, ako bi bil Vi izdal povelje tudi v slovpnsketn jeziku V G iS li I: Mislim da ne. Sploh pa so razumeli Slovenci italijanski nkax ravno tako dobro kakor jaz, .Tajčič: Ni res, da so od italijanske strani vpile 2 ali 3 osebe, „fora i ščavi 1", vpila je to vsa masa pred magistratom in ni res, da so Slovenci prej začeli vpiti. K r a v o s : Od italijanske strani zagr-melo je najmanj iz sto gil „fora i ščavi !w, a mogoče, da gosp, nadinspektor ni tega razločil ker sem ga videl v istem trenotku na koncu Velikega trga proti Corsu. Predsednik: Da, da, tako je stvar razumljiva. (Dalje prili.) Nesreča na železnici. Iz Budimpešte pišejo dne 4. t. m. : Danes kidali so delavci sneg v ozkem zaseku železniške proge blizo postaje Belejte V tem pripuha lokomotiva, pred katero je bil uprežen pljug za odstranjenje snega. Strojevodja ni mogel več ustaviti lokomotive, ko je zagledal delavce na progi, prestrašeni nesrečniki pa iz zaseka niso mogli ubežati ne na levo ne na desno. Pljug je potlačil sedmero njih ; pet jih je obležalo takoj mrtvih, dva sta grozno zmrvena, toda še živa. Roparsk umor na Dunaju. Na Dunajsko prebivalstvo napravil je globok utis roparsk umor, katerega žrtva je 52letna Josipina Lederer. Morilec prisvojil si je 10 gld. (1) v gotovem denarju, par uhanov, zlato zapono in nekoliko perila. Zaprli so nekega moža, ki je dalje časa živel ukupno z Lederjevo, kajti na sumu jč, da je umoril nesrečnico iz sebičnosti. Isti je nezkonski sin nekega služabnika družbe „Wiener Bank Verein." Sodnijsko. Pred včeraj njem vršila se je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti javnim postreščekom: 471etnemti Frideriku VI-scovichu, 28letnemu Vincencu Calentano in 34letnemu Henriku Brancovizhu, obtoženim prestopka proti varnosti življenja. Naši čitatelji se morda še spominjajo na nesrečo, ki se je pripetila dne 1. junija min. leta v ulici Ss. Martiri. Omenjeni trije postreščeki vozili so niz klanec voz, težko obložen s pohištvom. Na klancu niso mogli več pridržati voza, zato je Brancovich, ki je vodil oje, zavil isto proti poslopju dež. sodišča, da bi trčil voz ob zid in se ustavil. V istem trenotku šli so otroci iz šole in 121etna Marija Osbel, hči vratarja hiše št. 17 v ulici Ss. Martiri, ni se itiogla pravočasno izogniti vozu. Silna teža pritisnila je otroka ob zid in mu strla trup. Dekle je umrlo po nekolikih urah. Na tej nesreči bila je utemeljena obtožba. Brancovich a je sodišče rešila obtožbe, ker je bil pri »tjc.su, torej ni imel opraviti z zaviro, ostala dva pa je spoznalo krivima v smislu obtožbe in obsodilo vsakega na 3 mesece zapora. Besna vlačuga. Predvčerajšnjem stala je pred tukajšnjim okr. sodiščem 221etna Marija Cigoj iz Crnice pri Buzetu, obtožena prepovedano vruilve. Sodnik g. Rismondo obsodil jo je na 3 tedne strogega zapora. Ko je stražar hotel odpeljati obsojeno v zapor, pričela je ista kričati na vse grlo, valjala se po tleh in se Rploh vedla kakor besna. Hkratu planila je po koncu in skočila k odprtemu oknu, hoteča vreči se na dvorišče. Štirje stražarji so imeli dokaj opraviti, da so ukrotili besno žensko, jo spravili v voz in odvedli v zapor. Ugrizel ga je konj. Predvčerajšnjem zjutraj je 43letni voznik Ivan Siurdu, stanujoč v ulici Torente hšt. 32, gladil svojega konja. Nehvaležna žival ga je pošteno ugrizla v desno roko. Sinrdu je pohitel na zdravniško postajo, kjer so mu izprali in izžgali rane. Policijsko. 311etni težak Giovauui P. iz Verone popival je predvčerajšnjem v neki gostilni v ulici Sette Fontane. Ker mož ni imel denarja, krčmar pa tudi ni maral napisati dolg „na kredo'1 nepoznanemu g»stu, vzeli so veseljaka stražarji s seboj. — 1<5-letua brezposelna služabnica Kliza Uzicio iz liuj prenočila je po noči pri kuharici Katerim Frit.z, stanujoči v ulici del Solitario lišt. 3 V zahvalo na prenočišču ukradla je Fritzevi (> gl. \ gotovem denarju in nekoliko perila ter odnesla pete. Predvčerajšnjem je srečala vratarica omenjene hiše to nehva- ležno ptičico in jo pokazala stražarju, kateri je mlado tatico o d vel v zapor. Koledar. Danes (10.): Pavel, puščavuik ; Agat in, papež. — Jutri (11.): Higin. papež, muč.; Pavlin, škof. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri 4"» min., zatoni ob uri 31 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 3 5 stop., ob 2 pop. 5 stop. C. Najnovejše vesti. Pariz 9. Italijanski poslanik baron Resa-mann odpotoval je včeraj zvečer iz Pariza. London 8 Ker se je na jezeru v Black-bnrnu udrla ledena skorja, pogreznilo se je v vodo kakih 60 oseb, največ otrok. Toda rešili so vseli, razun jedne ženske. Bilbao (glavno mesto pokrajine z jednakim imenom v severni Španjski) 8. Na brzojavni postaji, Sestao dogodil se je napad z dinamitom. Škoda je znatna. Življenja ni izgubil nikdo. Tr(tovin»U35 Koru?n» ittrt 5-50 do 5-70. Nora za maj-juni tf-27 •'2S. Punini liIIyII nit 1h kil. f. «-«5—« 70. Oil 79 kil. r. 8-70 — H'75. o,| 80 kil. f. « 75-8-80 oJ SI kil. r. «80-8 85. od tty kit. for. 6'85-—8 KO. IfiMutMi H-2 i 810 {proso 6*00—6-80. PSenica: Srednje ponudbe. PopruHoanje mlatilo Trg jako Hhilen. Pro lalo ho je 24.000met »tet. Vreme: milo. i'raga. Koralinirani sladkor z« janurar f. 1135, februar f. Il.ijj, inarc 11.45, mal li.70. vedno boljo. Pmku. Centrifugi novi, po.uavljon v Trot in m carino vred, odpoSilJatev prečoj f. 27 7S-28 Jau. nuiro f. 27.75 —28. - Coiicftđu^ z* jaiiuvar-marc 28*75 —•—. Cotvorni Kii januar U9o0. V glavah (nodili) zii j inuvi.r 20-50 iIj.rro. K»iv.-t ■!iiiit,w utco.l iiy.>r»i(M 7.1,11.1 uvrimfn i„ januvai 7t 75. unij 71.50, Hi'pti'mii*r 70-25, ntulno. Dunajska borza O. 1895 Državni dolg v papirju . , „ „ v Hcobru . . . Avstrijska renta Januvapja Krtditno uki-ijtf London J0ti"t. Napoleoni , . 100 mark . . 100 italj. lir . i zlatu kronah d tnen 100.06 100 75 tafi'30 9» — 418 75 1*24. -n-8« 00 76 40'2 i v.-a raj 100 55 tOO 55 125.2 5 100 25 411*7« 124 10 H-87 U0.80 4« 2S Poziv na dogovor, gledč ustanovitve novega pevskega društva z sedežem v Trstu. Vabijo se prav uljudno vsi p. n. štovatelji krasne slovenske pesmi k skupnemu pogovoru, ki se bode vršil dne 13. januvarija t. 1. v krčmi gosp. Kra vosa, v ulici Valdirivo št,. 19, točno ob 2. popoludne. Obilne udeležitve nadejajo se podpisanci: Kolb Josip, Volčič Vekoslav, Pivci Josip. | isB^sssđn^tkioi^^^ga^^sasasaaasafl^BB Dohrojsnaiia gostilna | ANTONA VODOPIVCA i (po dmnafe „pri Prvačkovcu") w v Trstu, |j ulica BolltAPlo it. 13 p toći kolikor v gostilni, tolik>t pri veielic.h v }§ Kokolski telovadiiiei. vedna le pristna vipavska, S Prv<;6ka in kraška too'a in žrna vina. — U Sladki riesling v guklenieah, in modro fran-kinjo, vsaka steklenii-a drži 1 lit r In velja G0 nove. — PoHirežbu je pu£t>'im, uena zmi-rnn. Kuhinja jc pre^krbliBiia t tof.iimi, toplimi in m i zli mi jedili. 1'riporofa «o tojakom v Trstu iit z dežele Toči vino t mit družinam 4 urč cemje, uk'> m odaaine najmanj 5 litrov, lasssssasasssasasasaaasasiasafflissaasaaesaai SPRETNE OSEBE, katere liočejo svoj prost ras izkoristiti /. dobičkom zasluživši si solidnim zastopanjem 5 10 goldinarjev na dan, naj dopošljejo svojenaslove na „Mer-caniil-Bureau, Z\viitau. Moravska*. Assicurazioni generali v Trstu (drtiitvo je URtanovljeno leta 1831.) To društvo jo mziegnolo »voje delovanju na vse vi>jt* zavarovanja poHobno pa: na zavarovanje proti požaru zavarovanje po morju in po kopnem otipkanoga lilngu in zavarovanje na življenja. I>ru6lvonti gliivnlea in roHorva dno 31. decembra l>.tt2,4ul.70l> 51 I,tiiii rneuni izkaz dofiodnj pluranih od-Alioilviinj tarife in pogoji, za zuvorovanja in sploh v-u liistunjrn. ju pojiva i!u dobo v Trst i v uradu druAivu: Vie dolin Stazione 88H.1 lastuej hiši. 12— 12 La«tuik p..iitiom> druitvo .Edinodt« — IzdavatL-lj u cUguTorui urmloik : Julij Mikota. — Tiskarna Dulcuo v Trstu.