ANNALES S/' 94
mladinska raziskovalna naloga	UDK 949.712 Istra "12/16";637.5
637.5:949.712 Istra "12/16"
MESARSKA OBRT IN NJEN POMEN V SEVEROZAHODNIH ISTRSKIH MESTIH
OD 13. DO 17. STOLETJA
Amanda SAKS/DA Študent, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO studentessa alia Facolta rit Filosofia, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO
mentorja: Vida ROŽAC-DAHOVEC in Darko OAROVEC
IZVLEČEK
Članek obravnava delovanje, organizacijo in nadzor mesarske obrti v mestih Piran, Izola, Koper in Milje v času Beneške republike, vključen pa je tudi Trst, ki je bil v tem času pod oblastjo tiabsburžanov. Organizacija obrti je slonela na mesarjih, ki so meso in mesne izdelke dobavljali in prodajali. Davke za komun je pobiral od komuna postavljeni dacar. Zato je tudi organiziral dobavo mesa in skrbel za red in čistočo v mesnici. Celotno poslovanje mesnice pa je nadzoroval komunski uradnik justiciar. Tako je komun poskrbel za popoln nadzor nad obrtjo.
UVOD
Ker so bila zaledja severozahodnih istrskih mest bolj usmerjena v poljedelstvo kot v živinorejo - izvažali so predvsem olivno olje, vino in soi - so morali mestni mesarji nekaj živine, mesa in mesnih izdelkov tudi uvažati, Uvoz je bil v precejšnji meri odvisen od posameznikov, ki so se večkrat združevali v družbe in si nato delili dobiček. Po živino in meso so odhajali v notranjost, Istre, v Dalmacijo, tudi v l-urlanijo1, kasneje, od 14. stoletja dalje, pa vse bolj v 'slovensko' zaledje.2 Zaradi majhne proizvodnje je bil izvoz domače živine prepovedan.3
Na rejo živine v mestih se v statutih nanašajo nekatere določbe, da namreč ne sme nihče rediti več kot dve
kozi ali svinji znotraj mesta, tujci pa niso smeti imeti niti ene živali v reji.4
Kazni za prekršitev teh določb so bile naslednje (podano v librah5):
PRFKRŠKI	TRST	Milje	KOPER	PIRAN
Več kot dve kozi v mestu	12	2	5	10
Vei kot dve svinji v mestu	12	}	5	Z
Če živali delajo Škodo		0.25	8	0.5
Č<? tujci redijo bivali				25
Trgovina z živino in mesom na daljše razdalje je torej potekala s pomočo iznajdljivih trgovcev, trgovino z mesom v samih mestih pa so prevzeli mesarji v mesnicah. Nasploh pa nam ravno mestni statuti s svojimi prepovedmi in odredbami kažejo organizacijo mesarske obrti v obravnavanih mestih.
1	D. Mihe!tč, Neagramo gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340, ZRC-SAZU, Ljubljana 1985, str. 125,126.
2	F. Gesirin, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, ZRC-SAZU, Ljubljana 1965, str. 38, 45.
3	Statut Piranskega komuna od 13. do 12. stoletja. Za izdajo priredila Miroslav Pahor in Janez Šumrada, ZRC-SAZU, Ljubljana 1967 (v nadaljnjem besedilu Stat. Pir.), str. 640, Nt 103.
4	Statuti di Trieste del 1350. A cura di M. De Szombathely, Trst 1930 (v nadaljnjem besedilu Stat. Ts.), 2. knjiga, pogl. 97.
Le istituzioni di un comune medtevale, Statuti di Muggia del sec. XIV. A cura di Maria Laura Iona, Deputaziorte di Storia Pa tria per la Venezia Giulia, Trst 1572 (v nadaljnjem besedilu Stat, Mug.}, 2. knjiga, pogl. 118.
Statut koprskega komuna iz leta 1423 z dodatki do leta 1668. Za objavo priredil Lujo Margetič, Koper, Rovinj, 1993 (v nadaljnjem besedilu Stat. Kp ), 4. knjiga, pogl. 4, 23. Stat. Pir., 8. knjiga, pogl. 5-7.
5	Lihra » 20 solidov - 240 denaričev.
261
ANNALES S/194
Amanda SAKStDA- MESASSKAOBRTIN NJEN POMFN V SEVEROZAHODNIH ÍSTRS7ÍH MESTIH .... 26) 266
MESAR
Mesar je smel biti vsak prebivalec mestnega komuna, ki ni bil komunski uradnik.6 Očitno je bila mesarska obrt še kar donosna, saj so nekateri z njeno pomočjo tako obogateli, da so postali člani Velikega sveta. Kmalu pa so nanjo začeli gledati kot na nekaj umazanega. Veliki svet je zaprl vrata na novo obo-gatelim in postal ustanova zaprtega tipa7 in tako je bilo članom Velikega sveta tudi pravno prepovedano biti mesar, te pogodbe v zvezi s trgovino so lahko sklepali z njimi.
Očitno so bili posebej zaželeni in dobrodošli kot trgovci tujci, saj sta jim bili v Piranu zagotovljeni kar dve mizi (v mestu je bilo v 30-ih letih 14. stoletja Se 6 mesarjev oz. 6 miz!8).9
Mesarjevo vsakdanje delo se je začelo s tem, da je eno od živali, pripeljanih v mesnico, zaklal. Nikakor je ni smel ubiti zunaj mesnice.10 Druge živali so morale počakati, in kot poroča tržaški statut, so si mnogi naredili v mesnici začasen ograjen hlev (arcellam). Početje sicer ni bilo prepovedano, toda če se je čez tako ogrado kdo pritožil, je mora! mesar na sodišču plačati kazen.11
Po klanju je mesar žival odri in tudi to je moral narediti v mesnici. Toda kožo je sušil na mestnem obzidju. Če jo je sušil v mesnici in mu jo je kdo poškodoval, storilcu ni bilo treba poplačati škode, ker sušenje v mesnici ni bilo priporočljivo.12 Ko jo je razkosal in dal oceniti meso, je lahko začel s prodajo. Seveda je morala biti miza ;tavola) znotraj mesnice in ne kjerkoli.13
Kakšni pa so morali biti kosi mesa? V Kopru mesar ni smel prodajati stopal skupaj s stegnom14; v Izoli ni smel odstraniti tolšče s kosa mesa, ki je bil že ocenjen, v Miljah je ni smel dodati nemastnemu mesu, v Trstu pa ni sme! narediti ne prvega ne drugega. Tudi ledvic ni smel dodajati na skrivaj. In za povrh je moral mesar prodati jetra v enem kosu.1s Videti je, da je bilo zamenje-
vanje različnih vrst mesa in prodajanje dveh vrst mesa skupaj namesto ene same med mesarji prav posebej priljubljeno: o tem namreč poroča vseh pet statutov.16
Zlasti pošten pa je moral biti mesar pri tehtanju mesa. Teža je morala biti vidna z obeh strani tehtnice, s trgovčeve in kupčeve. Za goljufanje so bile določene stroge kazni.17
Kazni, kakršne so za mesarjeve prekrške pri vsakdanjem delu veljale v prvi polovici 14. stoletja, so naslednje (podatki za Koper so iz leta 1423; izraženo v librah):
PREKRŠEK	TRST	MILJE	KOPER	IZOLA	PIRAN
Mačilo za priioibo zoper hlev v mesnic!	0,25				
Klanje zunaj 'irsm i-	2		B		
Odiranje zunaj mesnice			4		
Miza zunaj mesnice	25		4		
Prodaja slopal s stegnom			S		
Odstranjevanje oz. dodajanje lolSče	1	1			
Zamenjevanje vrst mesa	10	1Ü	25		10
Prodaja dveh vrsl mesa skupaj	Î0	2	e	2	S
KUPEC V MESNICI
Stroge določbe v zvezi s prodajo in pravilnim tehtanjem kažejo na to, da je bil kupec v mesnici posebej zaščiten. Med kupci mesar ne bi smel delati razlik: vsak je imel pravico do lastne izbire mesa, ki ga je želel kupiti. Da bi bilo to omogočeno res vsem, so mestne oblasti mesarjem prepovedale spravljati dobre kose mesa pod pultom za kogarkoli, četudi bi bil to sam
6	5tat. Kp., 3. knjiga, pogl 1; Stat.. Ts., 1. knjiga, pogl. 26; Stat. Pir-, str. 337, 338.
7	To je pomenilo, da so zastopale interese meščanov v vrhovnem mestnem zakonodajnem organu - Velikem svetu - samo določene plemiške družine. Ta proces je bil značilen za vsa severnoitalljanska mesta, v Benetkah pa se je začel leta 1299 In njihovemu zgledu so sledila mesta, ki so jim bita podrejena, Prim. B. Benussi, Ulstria net suoi due miltenni di storla, Trst 1924.
8	D Mificlič, Prispevek k poznavanju obrti v srednjeveških mestih Piran, Ljubljana in Maribor, v: Zgodovinski časopis, Zč, Ljubljana 1993, St. 4.
9	Stat Pir., LC1,/51/, i. 24, str. 639.
10	Stat. Ts., 1. knjiga, pogl. 66; Stat. Kp., 3. knjiga, pogl. 40.
11	Stat Ts., !. knjiga, pogl. 66.
12	Stat. Kp., 3. knjiga, pogl. 37; Stat. Ts., 1. knjiga, pogl- 66.
13	Stat. Kp., 3. knjiga, pogl. 37; Stat Ts., 1. knjiga, pogl. 66.
14	Stat. Kp., 3. knjiga, pogl. 36.
15	Isola ed i Suoi Statuti. A cura del prof. Luigi Montreani, AMSI IV-Vl, Poreč 1887-1889 {v nadaljnjem besedilu Stat. Izola), 3. knjiga., pogl. 17.
Stat. Mug., 2. knjiga, pogl. 129; Stat. Ts. 1. knjiga, pogl. 66.
16	Stat. Pir., P4 (izdaja iz leta 1383), 8/18, ff. 94*-95', str. 588; Stat. Izola, 3. knjiga, pogl 17, Stat. Kp. , 3. knjiga, pogl, 38, 39; Stat. Mug., 2. knjig«, pogl. 130, 131, Stat. Ts. 1. knjiga, pogl. 66.
17	Stat. Pir., 8. knjiga, pogl. 26; Stat. Ts. 1. knjiga, pogl. 66; Stat. Mug. 2. knjiga, pogl. 136.
262
ANNALES S/' 94
Armand* SAKSiDA: MESARSKA OBRT IN NIEN POMEN V SEVEROZAHODNIH ISTRSTIH MESTIH ..., 261-266
gospod podestat.18 Če pa je kupec vrnil meso, mu je moral (kot to npr. obravnava statut Pirana, izdaja iz leta 1307) mesar vrniti denar.19
SKRB ZA ČJSTOČO
Ena od pomembnih zadolžitev komuna je bila skrb za čistočo; epidemije so bile pogoste in so razsajaie tem bolj, čim večja je bila umazanija v mestih. Zato so bile določbe v zvezi s čistočo stroge in natančne.
V	Izoli so skrbeli za snago v pristanišču in so med drugim tudi mesarjem prepovedovali metati kri in druga nesnago iz mesnice v pristaniščno vodo.20 Tržaški statut pa je mesarjem prepovedoval metati kri na ulico. Ta statut poroča tudi o posebej določenem prostoru (fene-str3), ki je mora! obstajati pred vsako mesnico in so se v njem ljudje pred vstopom lahko očistili. Tisti, ki je v mesnico vseeno prišel umazan, je bil kaznovan.2' Enako se je godilo umazancem v koprski mesnici.
V	Trstu so bili za snažnost zadolženi tudi komunski glasniki (preconh22. Eden od njih je moral vsak večer oditi v mesnico in pogledati, če so mesarji počistili nesnago, ki se je nabrala tistega dne. Mesar, ki tega ni naredil, je za kazen plačal komunu 5 liber, tretjino pa je za nagrado dobil glasnik, ki ga je naznanil.23
Tako obrtni kot trgovski del posla so mesarji opravljali dokaj samostojno, toda nekdo je moral organizirati dobavo in trgovino z mesom, in pa seveda pobirati davke na mesnico [dalii becchariae). To je počel dacar.
Naslednja tabela prikazuje odnos do kupcev in čistoče; kazni za prvo polovico 14. stoletja, v Kopru pa leto 1423, so izražene v librah:
PREKRŠEK	TRST	MIHE	KO PEÍ	IZOLA	PIRAN
Poskus goljufanja pri tehtanju	2.35	5			3
Shranjevanje mesa pod pultom	10		4		2
Metanje krvi na nedovol ienc kraje	1			2	
Umazanci v mesnici	2, 3		5		
DACAR
Komunske oblasti so skrbele za preskrbo z mesnimi izdelki in pobiranje daca tako, da so izbrale dacarja za eno ali več let. V ta namen so za živilske obrti, in seveda tudi za mesarsko obrt, razpisali javno dražbo in prijavili so se vsi, ki jih je posel zanimal in so za to imeli dovolj denarja. Ponudili so določeno vsoto, ki bi zadoščala za celoletni dac in bi jo plačevali po obrokih. Ko je bila dražba zaključena, so se v mestnem svetu odločali o prijavljenih kandidatih in izbrali najboljše ponudnike. Ponudnik, ki je bil izbran za dacarja za mesnica, je moral komunu vsake tri mesece poravnati četrtino vnaprej določenega letnega daca.
V Trstu je bila dražba razpisana vsako leto med 1. in 15, aprilom. Nato je imel mestni svet 50 dni časa za odločanje. Tisti, ki je dobil pravico do pobiranja daca na mesnico, je potlej eno leto redno pobiral dac.24 Da je lahko pobral dovolj denarja za komun in seveda tudi za lastni zaslužek, kar je bil njegov osnovni namen, je moral skrbeti, da je bilo v mesnici vedno dovolj mesa. Skrbel pa je tudi za stanje mesnice, za red v njej in za čistočo. Dodatka koprskemu statutu iz leta 1562 in 1583 sta oblastem naročala, naj dajo pobiranje d a cev v najem samo tistemu, ki bo mesnico redno vzdrževal in skrbel, da bo čista in urejena.25
Večkrat se je zgodilo, da je bilo dacarju zelo težko plačati komunu celoletni dac. Po ¡stri so namreč pogosto razsajale vojne, še bolj pa kužne bolezni. Ko so nesreče posebej pritisnilo prebivalstvo, dacar ni mogel redno plačevati daca. Meso je bilo namreč težko dobavljati in je bila ponudba v mesnici manjša, zaradi prevelikega redčenja prebivalstva v mestih samih pa je bilo tudi povpraševanje manjše.
Tako je Alvise Biffi, ki je, začenši z 8. februarjem 15S4, za 1200 liber kupil dac na mesnico v Kopru, zaradi utemeljenih razlogov (kuga) zaprosil beneški senat, da bi mu oprostil del zneska, ki ga je bil dolžan za dac. Ustregli so mu in plačati je moral le 850 liber.26
Zanimiv je tudi podatek, da se je letni dac oci leta 1555 do 1582 znižal za dobro polovico: tedaj je znašal
18	Stat. Kp., 3. knjiga, pogl. 41; Stat. Pir., P4 (izdaja iz leta 1363), 8/18, ff. 94'-95', pogl. 26, str. 5S8; Stat. Is., 1. knjiga, pogl 66.
19	Stat. Pir, 9. knjiga, pogl. 14.
20	Slat. Izola, 3. knjiga, pogl, 74.
25 Stat. Ts., 1. knjiga, pogl. 66.
22	M. Pahor. Oblastni in upravni organi Pirana v dobi Beneške republike, Kronika, letnik VI, Ljubljana 1958, str. 121.
23	Stat. Ts., 1. knjiga, pogl. 42, 66.
24	Stat. Ts., 4. knjiga, pogl. 2, 3, 7.
25	F. Majcr, fnven'ario dell'antico atchivio munidpale di Capodislria, Koper 1904. Št. IIIS: Capitoli del dario del pan, dei molini, della pescarja, delle m kure, dei legnami, del vino, delle carni e dell'olio. Dal 7 settembre 1610 al 7 dicembre 1667. Capitolo del Datio della Becharia della Citta, Na mikrofilmu v Državnem arhivu v Trstu (AST).
Stat Kp., 3. knjiga, pogl. 42; S. knjiga, pogl. 27, 29.
26	"Senato mare", Cose dell'lstria, AMSI Vll-IX, XI-XVII, Pore*'. 1891, 1893,1Ö95-1901, leto 1555, registra 33.
263
ANNALES S/' 94
Armancfa SAKSIOA-. MISARSKA OBRT IN NJfSI POMEN V SEVEROZAHODNIH ISTRSTlHMtSflH ..., 2bl-26b
409 liber in 5 solidov.27 Razlog za to je verjetno katastrofalen padec števila prebivalcev zaradi epidemije kuge (leta 1548 je bilo v Kopru 10.000, po epidemiji leta 1553/4 pa samo Se 2.300 prebivalcev).28 Šele kasneje je dac spet začel počasi rasti.
Sicer pa so bile podobne prošnje znane že prej. Leta 1349 je Giacomo, sin pokojnega Lancerotta, meščan Kopra, zaprosil za oprostitev plačila daca za 36 dni, ker je bil tiste dni v mestu upor in ni mogel pobirati daca. Ugodili so mu.25
Dacar je bil torej glavna oseba mesnice, bil je njen oskrbovalec, skrbnik in seveda pobiralec davkov. Toda neomejeni nadzornik ni bil; komun je namreč postavljal višino davka, in sicer na cele živali in na vsako libro (0.477 kilograma) mesa; v Trstu in Piranu je ie-ta v prvi polovici 14. stoletja znašal en denarič na libro mesa. Če pa prištejemo dac na celo, komaj ubito žival, ki je za večje živali znašal 2.3, za manjše pa 1 solid, je celotni dac na meso dosegal približno desetino cene za libro mesa.30
Da bi klanje, prodaja, odnos do kupcev, obdavčevanje in sploh vse početje v mesnici potekalo v redu, je komun za nadzor postavil komunskega uslužbenca justiciarja31.
IUSTICIAR
Kot vsi komunski uradniki tudi justiciar ni smel biti mesar in ne dacar; to mu je bilo še toliko bolj strogo zabičano, ker je mesarsko obrt nadzoroval. Še več, z mesarjem ni smel imeti nikakršne socide32. Niti v gostilni se ni smel pajdašiti z nobenim mesarjem, z njim ni smel piti ves čas svoje službe. Seveda ni smel od mesarja sprejemati nobenih daril; to bi bila podkupnina.33
justiciarjeva osnovna naloga je bila oceniti vse meso, vendar je moral ponekod nadzorovati tudi tehtanje. V Trstu in Izoli je ocenjeval meso po cenah, ki jih je določal Veliki svet, tehtanje pa je nadzoroval dacar.34 V Miljah je justiciar počel oboje, v Kopru je omenjen
samo nadzor tehtanja.35 Najdlje se je pri justiciarjih zadržal statut Pirana (izdaja iz leta 1383). Le-ti so morali sami določati cene govejega mesa, medtem ko je Veliki svet določal cene za drobnico. Poleg tega je moral meso pečatiti: meso koštrunov z enim, meso ovnov in skop-Ijencev z dvema, meso kozličev in jagnjet pa s tremi pečati; pečati I jih je, preden so jih popolnoma odrli. Če je hotel mesar zvečer nesti preostalo meso domov, da bi ga spravil za prodajo naslednjega dne, je bil justiciar tisti, ki ga je pregledal in se zjutraj prepričal, če ga je zares prinesel nazaj. Pazil pa je tudi na to, da mesar ni prinesel nazaj za prodajo tistega mesa, ki ga je odnese! domov za lastno uporabo in k? ni bilo obdavčeno.36
Tabela prikazuje kazni za napačno poslovanje; kazni so v librali (prva polovica 14. stoletja, številke za Koper so iz leta 1423):
PREKRŠEK	TRST	MILJE	KOPER	IZOLA	PIRAN
f.e je bil flar velikega sveta mesar	50		10		50
Ce je bil komunski uradnik dacar ali obratno	50		10		50
C« se je justiciar dru2ii z mesarjem			2		
ti- |e justiciar sprejel podkupnino			5		
Ce mesarji niso upoštevali juMiciar;eve ocenitve	tO	2			
Ce mesarj i iusticiariu niso dali stehtali mesa		2	T		
CENE MESA
Cene mesa, ki jih je določal Veliki svet, so se po mestih le malo razlikovale. Tu so podatki za prvo polovico 14,, za Piran pa za zadnja leta 13. stoletja.37 Cene na vsako libro mesa so izražene v denaričih:
27	AMSI, Si. VI, I lilo 1890, sir. 399.
28	D Darovec, Pregled zgodovine Istre, Knjižnica Annales I, Koper 1992, str. 49.
29	"Seriato Misli", AMSI lll-VI, Poreč 1887-1890, te.io 1349,19. november.
30	Stat. Ts., 1. knjiga, pogi. 66; Stat. Pir., 9. knjiga, pog!. 14.
31	M. Pahor, op. cit, str. 119, 120.
32	Socida je bilo združenje dveh ljudi, sklenjeno za varovanje živine: med "patronusom", ki je prispeval živino, in "socidalisom", ki je z živino delal. Delitev dohodka je bila različna, pač glede na dohodek. Prim. D. Mihelič, Socida v Piranu od 1280 do 1340, v: Slovensko morje in zaledje 2-3, Koper 1979.
33	Stat. Kp., 3. knjiga, pogl. 27, 28.
34	Stat. Ts., 1. knjiga, pogl. 66; Stat. Izola, 3. knjiga, pogl. 1 7.
35	Stat. Mug., 3. knjiga, pogl. 47, 2. kn|iga, pogl. 133; Stat Kp. 3. knjiga, pog!. 27
36	Stat. Pir., str. 588.
37	D Mihelič, Neagrarno, str. 111; Stat. Ts., 1. knjiga, pogl 66; 8 Benussi, Pola nel!e sue istituzioni municipali sino a! 1797. Deputazione dr Storia Patria, Benetke 1923, str. 347.
264
ANNALES S/' 94
Armanrta SAKSID A: MESARSKA OBRT tN NJEN POMEN v SEVEROZAHODNIH JSTRSTIH MESTIH ..., 261-2b?>
VRSTE ME 5A	TRST	PIRAN	PULI
Meso vola	11		16
Meso prašiča	13	10	14
Meso ovc in kc,7.	a		i»
Meso koze z drobovjem	7		
Meso bika	?		
Meso teleta		6	14
Meso ovna			14
Cene mesa so se v Piranu od konca 13. do konca 16. stoletja spremenile takole (izraženo v denaričih):
VRSTE MESA	1297	1594
Teieiina	6	48
Meso kozliča		48
Meso kožtruna		48
lunjetina		48
Kravje mesa		36
fagnjetina		43
Meso koz in ovq		36
Svinjina	10	
Cene mesa so se višale z zmerno hitrostjo, enako pa se je dogajalo tudi z drugimi živilskimi izdelki. Urna olja je leta 1296 stala 4 libre, sredi 16. stoletja pa 30.77 liber. Cena se je torej dvignila le za 7.6-krat (cena mesa pa se je dvignila za 8-krat).
KAZNI
Kazni, opisane v tabelah, so bile, glede na dohodke, zelo visoke. Najmanjša kazen v zvezi z mesarsko obrtjo je v prvi polovici 14. stoletja znašala četrt libre, kar je bila približno osmina povprečne plače piranskega ko-munskega uradnika, recimo blagajnika, ki je na leto dobil 24 liber. Največja kazen je veljata kar 100 liber, 4 blagajnikove letne plače; plačati jo je moral mesar v Trstu, ki so mu zaradi pretiranega goljufanja za deset let prepovedali opravljati mesarsko obrt, pa se je vseeno ukvarjal z njo in so ga pri tem zasačili.33
Seveda se grešni kozli niso prijavljali sami. Prijavi! jih je lahko vsak, ki je prekršek videl, in če se je obtožba pokazala za resnično, so tožitelja iz komunske blagajne nagradili z vsoto, vredno pol ali tretjino kazni. Imena tožitelja (verjetno zaradi osebne varnosti in ugleda, saj sicer nihče ne bi več prijavljal) niso nikoli povedali javno. Tako je bila tudi 'neformalna socialna kontroia' v pomoč komunu. V Kopru ja že zdaj ohranjen prostor, namenjen za odlaganje prijav prekrškov, tako imenovana "Bocca d i Leone", ki stoji zazidana v podhodu Pretorske palače na začetku Čevljarske ulice.
SKLEP
Opisana organizacija mesarske obrti (mesar -> da-car -» justiciar) je komunu zagotavljala dober nadzor nad obrtjo. S pomočjo dacarja je bilo poskrbljeno za redno preskrbo z mesom, za urejeno mesnico in, kar je najvažneje, za redne dohodke v obliki daca. justiciarji so nadzorovali dacarje in (še prej) mesarje pri njihovem defu in prt odnosu do kupcev in do čistoče. Verjetno prav zaradi take organizacije nikjer niso omenjeni cehi kot pomembni faktorji pri delovanju mesarske obrti. Videti je, kot da za njihovo osnovno funkcijo ni bilo pravih pogojev in jih zaradi tega niti ni bilo.39
Na. načrtu ing. Benedetta Petronia iz druge pol. 18. stol. (Koper - zapori) je lepo vidna ulica, imenovana Beccaria (ASV, MISC. MAPE■ b. 275).
Stat Ts., 1. knjiga, pogl. 39.
39 Prim. Ceccheti, 11 vito det Veneziani nel sec. XIV, Archivio Veneto, vol. 29, Benetke 1885, str, 80.
265
ANNALE5 5/'94
Armarida SAKSIOA: MESARSKA OBRT IN NJEN POMEN V SEVEROZAHODNIH ISTRSTIH MESTIH .... 261 2bfi
RIASSUNTO
L'articolo ¡Ilustra l'attivitá, l'organizzazione ed il controllo dei macellai nellc dita di Pirarte, ¡sola, Capodístria e Muggia all'epoca deüa Repubblica di Venezia. £' compresa pero anche Trieste, che all'epoca sottostava agli Asburgo. L'organizzazione del mestíero si bas a va sui macellai che procuravano e vendevano carne ed insaccati. Le imposte comunali venivano riscosse da un esattore nominato dal comune. L'esattore, (ra l'altro, organizzava la fornitura della carne e controllava l'ordine e la pulizia delle macellerie. L'intera attivita delle macellerie ven i va invece controllata da un ufflciale comuna/e, il giustizierc.
ln que sto modo il comune controllava totalmente tale attivita.
V1R!
JsoJa cd I Suoi Statusi. A cura de! prof. Luigi Montreani, AMSIIV-Vi, Poreč 1887-1889.
Statut koprskega komuna iz leta 1423 z dodatki do leta 1668. Za objavo priredil Lujo Margetič, Koper, Rovinj, 1993.
Le istituzioni di un comune medievale, Statuti di Muggia del sec. XIV. A cura di Maria Laura Iona, Deputazione di Storia Patria per la Venezia Giulia, Trst 1972.
Statul Piranskega komuna od 13. do 17. stoletja. Za izdajo priredila Miroslav Pahor in Janez Šumrada, ZRC-SAZU, Ljubljana 1987.
Statuti di Trieste del 1350. A cura di M. De Szombathely, Trst 1930.
"Senato mare", Cose delllstria, AM5I VI!-iX, XI-XVil,
Poreč 1891, 1893, 1895-1901.
"Senato Misti", AMSI lll-Vl, Poreč 1887-1890.
LITERATURA
B. Benussi, Pola nelle sue istituzioni municipali sino al 1797. Deputazione di Storia Patria, Benetke 1923.
8. Benussi, L1 (stria nei suoi due millenni di storia, Trst 1924.
Ceccheti, !l vito dei Veneztani rte! sec. XIV, Archivio Veneto, vol. 29, Benetke 1885.
D. Darovec, Pregled zgodovine Istre, Knjižnica Annales I, Koper 1992.
F, Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13, do konca 16. stoletja, ZRC-SAZU, Ljubljana 1965.
F. Majer, Inventario dell'antico archivio municipale di Capodistria, Koper 1904. Št. 1175: Capitoli del datio del pan, dei molini, della pescaria, delle misure, dei leg-nami, del vino, deile carni e dell'oiio. Dal 7 settembre 1610 al 7 dtcembre 1667. Capitolo del Datio della Becharia della CittS. IMa mikrofilmu v Državnem arhivu v Trstu (AST).
D. Mihelič, Sodcla v Piranu od 1280 do 1340, v: Slovensko morje in zaledje 2-3, Koper 1979. D. Mihelič, Prispevek k poznavanju obrti v srednjeveških mestih Piran, Ljubljana in Maribor, v: Zgodovinski časopis, ZČ, Ljubljana 1993, St. 4, D. Mihelič, Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340, ZRC-SAZU,Ljubljana 1985 M. Pahor,. Oblastni in upravni organi Pirana v dobi Beneške republike, Kronika, letnik V(, Ljubljana 1958.
266