LETO XXIX. ŠT. 38 Ptuj, 23. septembra 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Sindikati - organizatorji javne razprave in ocen o osnutku zakona o združenem delu Na konferencah v Ormožu, Ptuju in Slovenski Bistrici ocenili javno razpravo in sprejeli naloge za dosledno uresničevanje določil „male ustave" Konferenca sindikatov v Ormožu Tudi v Ormožu je pretekli teden občinski svet ZSS pripravil konfe- renco, na kateri so ocenili javno razpravo o osnutku zakona o zdru- ženem delu v občini Ormož. Kon- ference so se udeležili vsi vidni družbenopolitični delavci občine, predstavniki delovnih organizacij in predstavnik republiškega sveta zveze sindikatov. V uvodu je predsednik občinske- ga sveta ZSS Ormož, Rudi Peršak, dejal, da je razprava o osnutku za- kona o združenem delu v organiza- cijah združenega dela uspela, enako tudi v vseh osnovnih šolah in zavodih, le v krajevnih skupnostih je bil rezultat razprave slabši, skoraj nezadovoljiv. Pojasnjevanje in razlaganje osnutka je bilo dobro organizirano in je javna razprava tekla v 28 osnovnih organizacijah sindikata in v vseh krajevnih skup- nostih. Razpravijalci, ki so na konferen- ci poročali in ocenjevali potek in uspeh razprav, so kritično ocenili celoten potek javne razprave. Tako so ugotovili, da v krajevnih skup- nostih javna razprava ni stekla zato, ker je bil dnevni red na zborih preveč natrpan z raznimi drugimi vprašanji. Tako so v nekaterih krajevnih skupnostih poleg osnutka zakona o združenem delu razpravljali še o raznih prispevnih stopnjah za samoupravne interese skupnosti, sprejemali družbeni na- črt razvoja itd. Tako so morali kmetje in občani hkrati obravnavati več zahtevnih progra- mov. Izrečeno je bilo, da bo zato v krajevni skupnosti potrebno še raz- pravljati. V delovnih organizacijah in šolah je bila akcija dobro zastavlje- na in je v glavnem tudi uspela. Razpravijalci so menili, da razpra- va še ni zaključena in bo zato po- trebno akcijo še nadaljevaji. Mladi delavci so se prav tako ak- tivno vključevali v razpravo o os- nutku zakona o združenem delu. OK ZSMS Ormož ocenjuje, da seje razprav udeležilo veliko število mladih delavcev, v razprave pa niso bili vključeni kmetje. Akcija je permanentna, jo bo potrebno na- nadaljevati. Ob koncu velja omeniti, da seje konference udeležilo razmero- ma malo članov sindikata in po\abljenih gostov, vendar moramo povedati, da je konferen- ca uspela in je bilo slišati ugodne ocene in odmeve na 4-mesečno raz- pravo o osnutku zakona o združe- nem delu. Pripombe, ki so bile po- sredovane, so jasne in konkretne. zk minulega dela in podobno. Če je javna razprava o osnutku zakona o združenem delu na videz zadovoljiva pa nas nikakor ne sme zadovoljevati vsebina same raz- prave, ki je imela v veliki večini Delegati na konferenci sindikatov v narodnem domu v Ptuju Foto: KOSI sredin le informativni značaj. O razpravi je mogoče govoriti šele takrat, ko je bila opravljena primerjava posnetega stanja z določili osnutka zakona o združe- nem delu, zato razglabljanja o tem, da smo z javno razpravo že opravili, pustimo ob stran; z javno razpravo dejansko šele začenjamo. Pasivnost v javni razpravi je potrjena tudi s tem, da so v redkih sredinah že ob sami analizi, pričeli tudi s spreminjanjem dosedanjih samoupravnih odnosov, kar znova dokazuje, da čakamo na ,,črke zakona". Vprašanje je tudi, kako smo se odgovorno obnašali v razpravi ali smo tudi dovolj samoupravljalsko zreli? Pričujoči zakon narekuje političen dogovor za normativna izhodišča, ki pa se seveda ne bodo razčlenjevala za vsako posamezno sredino posebej; tu bo treba vklju- čiti strokovnjake s posameznih področij. Zamudnike v javni raz- pravi in tudi tiste, ki je niso kvali- tetno opravili pa bodo v prihod- njem letu, letu usklajevanja močno pestile dosedanje površnosti. S konference so delegati poslali tudi protestno pismo avstrijski ambasadi v Beograd. MG Pridobljene nove, dragocene izkušnje Občinski svet ZSS Slov. Bistrica je bil sklicatelj konference, na ka- teri so ocenili javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ki je bila v preteklem obdobju pomembna oblika aktivnosti orga- nizacij in občanov. Pri tem so konkretno ugotovili, da so bile razprave velika šola za pridobitev novih, dragocenih izkušenj in spoznanj na področju samou- pravljanja. Dosežena je bila predvsem viso- ka stopnja celotne družbeno politi- čne aktivnosti. Že med samo razpravo so si zadali nalogo, da bodo ugotovljene slabosti in pomanjkljivosti kar najhitreje in najučinkoviteje reševali. Uspeh se kaže tudi v veliki udeležbi na jav- nih razpravah in v pozitivnem odnosu razpravljalcev do vsebine osnutka zakona o združenem delu. Množično so bila sprejeta vsa temeljna idejno-politična izho- dišča, ki pomenijo vsebino osnutka tega zakona. Udeležba na zborih in v raznih drugih oblikah, kjer so potekale javne razprave, je bila predvsem rezultat uspešnih in načrtnih političnih predpriprav. Največ razprav o osnutku zako- na o združenem delu so v bistriški občini opravili v juniju in juliju. V tem obdobju so z razpravami končali tudi v vseh 72 osnovnih organizacijah sindikata. Prav tako so se razprav udeleževale tudi tiste samoupravne organizacije, katerih sedeži so zunaj območja občine, teh pa ni ravno malo. Skupno se je v občini Slov. Bi- strica udeležilo javnih razprav na zborih delavcev okoli 5000 za- poslenih ali 77 odstotkov vseh za- poslenih. Bili pa so tudi posamezni primeri, kjer niso zabeležili pri- čakovanih rezultatov v razpravah, tam so morali z njimi nadaljevati. V. Horvat odgovornost v javni razpravi Javno razpravo osnutka zakona o združenem delu je občinska konferenca Zveze sindikatov občine Ptuj ocenila na svoji problemski konferenci, ki je bila 15. septembra. Konferenci je med drugim prisostvoval tudi Franc Fištrovič, predsednik medobčin- skega sveta Zveze sindikatov za podravsko regijo. Uvodno besedo je na konferenci imel Janko Bezjak, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov občine Ptuj in med drugim pove- dal, da je bilo v občini Ptuj na osnutek zakona o združenem delu v javni razpravi podanih 44 pripomb, od tega le 26 konkretnih. Predvsem se nanašajo na dileme v dohodkovnih odnosih, vlogo Ormož Komunisti kritično ocenili poslovanje v prvem polletju Na seji komiteja občinske kcmference ZKS Ormož, ki je bila pretekli teden, ro komunisti razpravljali o dveh perečih problernih in sicer o gospodarskih izgubah nekaterih TOZD in delovnih organizacij v občini ter o sprejemanju novega članstva v ZK. O teh problemih je sekretar komiteja občinske konference ZKS Ormož, Milan Ritonja dejal, da je CK ZKS opozoril, da naj vsaka občina stalno spremlja gospodarska gibanja in sproti Ugotavlja vzroke nastahh izgub v delovnih organizacijah. V prvem polletju letos je od 13 organizacij združenega dela, 8 organizacij poslovalo z izgubo. Skupna izguba znaša 39.400 tisoč din in je tako 8 krat večia od lanske. Številka je vsekakor Zaskrbljujoča. Še posebej zato, ker v teh osmih delovnih organizacijah dela 88 odstotkov vseh zaposlenih y občini. Izrečena je bila misel, da je sicer nov sistem obračunavanja dohodkov po plačani realizaciji prinesel nove spremembe in težave pri poslovanju, vendar je vzroke izgub potrebno poiskati drugje. Pri ormoškem gospodarstvu je zaskrbljujoča tudi prepočasna rast družbenega proizvoda. Od lanske rasti se je povečal le za 21 odstotkov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je nastal velik odmik od začrtanega srednje- ročnega družbenega načrta. Med važnimi sprejetimi sklepi seje komiteja občinske konference ZK Ormož je, da bo potrebno delavcem jasno razložiti zakaj nastale izgube in da ni glavni vzrok le v novem sistemu obračunavanja dohodka. Med zastavljenimi nalogami ormoških komunistov je tudi stalno spremljanje in sprejemanje članstva v ZK. Ugotovili so, da se vrste ZK premalo krepijo s kmeti, kmeti-kooperanti in delavci iz neposredne proizvodnje. Zato si občinski komite zastavlja nalogo, da v mesecu septembru in oktobru evidentira za članstvo ZK več kmetov in delavcev. Na seji je hilo med drugim sklenjeno, da se naj komunisti vključijo v akcgo, ki bi analizirala vse kadrovdce probleme. Pripraviti je potrebno analizo vodstvenih kadrov, v katerih gre le za boljšo in kvalitetno zasedanje delovnih mest v vseh vodstvenih organih, tako v delovnih organizacijah, -v občinski upravi in družbenopoli- tičnih skupnostih. zk Med prvimi so se odzvali klicu solidarnosti Človek v Po-sočju tudi ob ponov- nem potresu, ki je zadel te kraje, ni ostal osamljen v svoji nesreči. Klicu solidarnosti so se tudi to pot odzva- li delovni ljudje in občani sirom na- še domovine. Med prvimi iz ptujske občine, ki so poslali pomoč potres- nemu območju je TVl Majšperk; V soboto 18. septembra je letos že drugič ta 400-članski kolektiv delal ob prosti soboti, vrednost enodnev- nega zaslužka, preračunano v 200 volnenih odej pa so poslali prizade- tim ljudem po potresu. Sindikalna organizacija podjetja ACilS Ptuj je prispevala 25 tisoč dinarjev. Kmetijski kombinat Ptuj pa iz sklada skupne porabe 50.0(X) dinarjev, poleg tega so zaposleni v KK Ptuj še sklenili, da bodo prispe- vali enodnevni zaslužek, TOZD Gozdarstvo KK pa je prispeval še en vagon lesa. Tudi v drugih delovnih organiza- cijah in skupnostih so sprejeli sklepe o prispevku v vrednosti eno- dnevnega zaslužka, nekateri pa se poslužujejo tudi drugih oblik po- moči, kot npr. ,,Boris Kidrič" Ki- dričevo, kjer bodo poleg enodnevnega zaslužka dali na razpolago še 10 delavcev, ki bodo štabu na voljo en mesec pri odstra- njevanju posledic po potresu. MG Zakonodajno in samoupravno urejanje Za nami je javna razprava o osnutku zakona o združenem delu v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih. Ob tem smo z večjo ali manjšo doslednostjo ocenili tudi lasmo samoupravljalsko prakso in se dogovarjali, da jo bomo začeli dosledno urejati v skladu z določili zakona, saj je glavno težišče tega zakona prav na urejanju odnosov v združenem delu na samoupravnem urejanju. Toda v naslednjem enolemem obdobju je pred skupščinami, tako republiško kot občinskimi, še obsežno delo na zakonodajnem področju, saj se prav v tem obdobju izteče rok, ko je po ustavnem zakonu potrebno uskladiti z ustavo SR Slovenije celomo republiško zakonodajo, ko bo treba spremeniti in dopolniti občinske statute, sprejeti vrsto odlokov itd Samo skupščina SR Slovenije naj bi do konca letošnjega leta sprejela osemnajst zakonov. Večidel gre za zakone, ki so jih zbori že obravnavali in sprejeli v prvih fazah zakonodajnega postopka. Med njimi je zakon o rednih in zakon o samoupravnih sodiščih, zakon o ljudski obrambi, zakon o geodetski službi, zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka in zakona, ki urejata sladkovodno in morsko ribištvo. V prvi polovici prihodnjega leta bi naj republiška skupščina sprejela še vrsto zakonov s področja delovnih razmerij delavcev v združenem delu s spremljajočimi zakoni, vrsto zakonov s področja prometne politike, družbenega planiranja in prostorskega urejanja, davčne zakonodaje, kazenskega sodstva, informacijskega sistema, zaposlovanja in invalidsko pokojninskega zavarovanja, izobraževanja in z drugih področij. Čeprav je temeljno izhodišče osnutka zakona o zdmženem delu na samoupravnem urejanju odnosov v zdmženem delu, bo pred skupščino SR Slovenije naloga, da v svoj zakonodajni program vključi številna tematska področja, ki jih odpira zakon o zdmženeni delu, saj bo potrebno nekatere odnose še podrobneje opredeliti v novih zakonih glede na zakonodajne pristojnosti republike, prav tako pa bo treba uskladiti nekatere že sprejete zakone z novimi rešitvami v zakonu o združenem delu. Ko bo zvezna skupščina sprejela zakon o združenem delu, bo potrebno z ustreznimi republiškimi predpisi urediti na posameznih področjih zlasti naslednje komplekse odnosov: osnove dohodkovnih odnosov, solidarnost in socialno varnost delavcev kot element družbenoekonomskih odnosov in posledica združevanja dela in sredstev, odnose pri gospodarjenju in razpolaganju z družbenimi sredstvi, povezovanje osebnega dela v sistem samoupravnega združenega dela, samoupravno organiziranje združenega dela, uresničevanje samoupravljanja delavcev v zdmženem delu ter dmžbeno varstvo samoupravnih pravic in dmžbene lasmine. Vse to bo zahtevalo tudi povečano in odgovornejšo normativno dejavnost občinskih skupščin, oblikovanje, dopolnjevanje in usklajevanje številnih samoupravnih aktov v delovnih organizacijah in skupnostih, v krajevnih skupnostih, zlasti pa v samoupravnih interesnih skupnosti, saj bodo prav te imele še posebno pomembno vlogo. V republiški skupščini pričakujejo, da bodo samoupravne interesne skupnosti, ki o mnogih vprašanjih odločajo skupaj s skupščinskimi zbori, enako velja tudi v okviru občin, bistveno pripomore k podrobnejši opredelitvi nalog. Občinske skupščine so že usmerile potrebno skrb k snovanju lastnih delovnih programov. Pripraviti in sprejeti bodo morale lastne programe in jih uskladiti z delovnimi zasnovami republiške skupščine. Uresničitev zastavljenega programa pa bo zahtevala dodatnih naporov tudi od izvršnUi, upravnih, strokovnih organov in služb. Ob tem je treba posebej naglasi ti, da morejo vsi ti dokumenti vemo odražati interese in potrebe delovnih ljudi in občanov. Uresničevanje sprejetih programov bo treba sproti preverjati in po potrebi dopolnjevali. V slovenski skupščini poudarjeno, da bo potrebno na podlag sprejetega programa pripravljati tudi akcijske načrte in vanje vnašati vsa tista aktualna vprašanja, ki jih bo nujno sproti urejati, zakonodcgno in samoupravno. Franc Fideršek Jutri se bosta sestali skupščini občin Ptuj in Slovenska Bistrica v dvorani narodnega doma v Ptuju se bodo jutri ob 8. uri sestali na skupnem zasedanju vsi trije zbo- ri skupščine občine Ptuj. Delegati bodo poslušali uvodna poročila k informacijam o gospodarskih giba- njih in uresničevanju resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju občine Ptuj v prvem polle- tju letošnjega leta in k oceni izvaja- nja enake resolucije za SR Sloveni- jo, prav tako za prvo polletje 1976. Posebej pa bodo poslušali še uvo- dni referat k osnutku zakona o združenem delu, o katerem je tekla javna razprava tudi v temeljnih de- legacijah v TOZD in v krajevnih skupnostih. Za tem se bodo sestali zbori na ločenih sejah. Na njih bodo najprej razpravljali in sklepali o vsebini in- formacij in ocen, ki bodo obrazlo- žene na skupnem zasedanju, za tem pa bodo obravnavali še celo vrsto zadev, ki so na dnevnem redu 24. seje posameznih zborov. Med naj- pomembnejše brez dvoma sodi predlog poslovnika skupščine obči- ne Ptuj, predlog programa dela zborov občinske skupščine do julija 1977, predlog soglasja o pripojitvi nekaterih osnovnih šol v ptujski občini in osnutek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samopri- spevka za sofinanciranje gradnje šolskega prostora v občini Ptuj. Poleg tega bodo obravnavali še več osnutkov odlokov, predlogov sklepov, opravili imenovanj ravna- ravnateljev prosvetnih zavodov, iz- volili delegate v razne odbore in ob- ravnavali delegatska vprašanja. Tudi v Slovenski Bistrici se bodo jutri zbrali delegati vseh treh zbo- rov občinske skupščine na skupnem zasedanju. Osrednjo pozornost bo- do posvetili poročilu o poteku jav- ne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ki so jo na obmo- čju občine že končali in po prvih ocenah kaže nadvse dobre rezulta- te. Nadalje bodo na skupni seji de- legati obravnavali poročilo o delu in zasedbi občinskih upravnih orga- nov, s poudarkom na probleme davčne in geodetske uprave, prav tako pa bodo razpravljali o izvaja- nju resolucije o družbeno-ekonom- ski politiki in razvoju občme Slov. Bistrica in SR Slovenije v prvem polletju 1976. Na ločenih sejah bodo posamez- ni zbori obravnavali še izvajanje programa dela samoupravnih inte- resnih skupnosti, sklepali o raznih soglasjih, analizirali stanje in raz- vojne možnosti gostinstva in turi- zma na območju občine ter obrav- navali še več drugih vprašanj s po- sameznih področij dejavnosti v ob- čini Slov. Bistrica. FF — VH 2. stran TEDNIK - četrtek, 23. septembra 1976 Tri desetletja izkušenj in rasti ■mm GRADBENO PODJETJE ,^AVBAR" MARIBOR - TOZD „DRAVA" PTUJ Gradbeno podjetje ,,Drava" Ptuj, je eno izmed tistih gradbenih podjetij, ki so bila ustanovljena takoj po vojni, z namenom, da se v čim krajšem času obnovi in izgradi v vojni porušena domovi- na. Pridne in marljive roke delav- , cev, so ,,Dravo" prepeljale skozi ' številne razvojne poti, preko šte- vilnih preprek in težav, leto za le- tom se je kolektiv krepil, da lahko danes govorimo o stabilni delovni organizaciji, ki je lani postala TOZD, mariborskega gradbenega podjetja ,,Stavbar". Tu pa se njen razvoj ni končal, nasprotno, še z večjim elanom razvija svojo teh- nologijo in gradbeno operativo v želji po še hitrejšem napredku, ki so si ga začrtali v srednjeročnem razvoju. Trenutno je v TOZD ,,Drava" Ptuj zaposlenih 360 delavcev in 30 učencev v gospodarstvu. V okviru Stavbarja imajo namreč skupni izobraževalni center, kjer lahko vzgoji in izobraževanju delavcev posvetijo še posebno skrb. Razen gradbene operative, ki je poglavitna, imajo v TOZD „Dra- va", še samostojni obrat separaci- je in betonarne v Hajdini pri Ki- dričevem, dobro so opremljeni z lastno mehanizacijo in transpor- tom, imajo pa tudi obrat mizarstva za lastne potrebe in obrat železo- krivcev. GRADBENI PODVIGI V LE- \ TOŠNJEM LETU Po obsegu bo največji objekt, ki ga gradijo v letošnjem letu, raz- delilna transformatorska postaja Maribor v Dogošah pri Mariboru. Drugi večji gradbeni uspeh pa je zgraditev Zdravstvenega doma in zobne ambulante v ulici dr. Jožeta Potrča. Vse polno pa je manjših gradbenih del, kot obnavljanje os- novne šole na Ptujski gori, obnav- ljanje in restavriranje fasad in kri- tin občinske zgradbe (magistrat) na Trgu MDB. ANGAŽIRANOST V DELOV- NIH ORGANIZACIJAH Letos je TOZD ,,Drava" Ptuj najbolj angažirana pri Kmetijskem kombinatu v Ptuju, kjer je v grad- Motiv iz Panonske ulice, kjer je TOZD „Drava" zgradila v razmeroma kratkem času več nujno potrebnih stanovanj. nji nekaj kmetijskih gospodarskih objektov, ki so ga letos dogradili za delovno enoto v Trnovski vasi. Precej pa so angažirani tudi v TGA ,,Boris Kidrič" v Kidriče- vem, kjer imajo svojo enoto z vodstvom, svojo gradbeno opera- tivo, ki pa je že več let zapored ne- prekinjeno zaposlena pri vzdrževa- njih in investicijskih delih v tovar- ni. Lani in nekaj let nazaj so bili polno angažirani pri gradnji os- novnih šol, saj so v zadnjih treh letih zgradili nove šolske zgradbe v Podlehniku, Gorišnici in Dornavi. Uspešno so dogradili tudi kirurški oddelek ptujske bolnišnice, dom upokojencev in stolpiče v Volk- merjevem naselju v Ptuju. Na- sploh pa pri TOZD ,,Drava" v Ptuju dajejo prednost in posvečajo vso pozornost angažiranja pri sta- novanjski izgradnji in visokograd- nji. USPEŠNO KONKURIRAMO Otmar GAJZER — direktor Stavbarjeve TOZD — ,,Drava" Ptuj je povedal: Mislim, da so v okviru mari- borskega Stavbarja, temeljne or- ganizacije združenega dela letos že dopolnjevale svoje dejavnosti, ta- ko, da se kaj hitro čuti dejanska povezava med nami. Trenutno je pač takšno stanje, da ni posebne konjunkture v gradbeništvu. Po fizičnem obsegu izvršenih del smo v prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani skoraj na isti ravni, medtem ko smo po fi- nančnem obsegu letos nekoliko višje. Tudi ostanek dohodka po fakturirani realizaciji se je v pri- merjavi z istim obdobjem lani nekoliko zvišal. Moram reči, da je dandanes na našem gradbenem tr- žišču precej močna konkurenca, ki ji uspešno konkuriramo. To je na- šim delavcem tudi vzpodbuda, saj se vsi dobro zavedamo: boljše bo; naše delo, boljša bo konkurenca, višji bo naš osebni dohodek. Mo- ram pa reči, da so naši delavci za- res pridni. Dosti zdržijo in mislim, da jih primerno nagrajujemo, saj je višina osebnih dohodkov enaka drugim mariborskim TOZD z ena- ko dejavnostjo. Mislim, da bomo ob ugodnih vremenskih razmerah do konca le- ta imeli objektivne možnosti, da bomo postavljeni letni plan v celoti realizirali, klub kritičnemu stanju spomladi, ko je bilo pomanjkanje gradbenih del.__ Radi hitro priskočimo na pomoč v vseh solidarnostnih akcijah v občinskem, republiškem pa tudi zveznem merilu. Tako smo na og- roženo območje v Posočju nedav- no poslali 4 naše mlade zidarje, ki so v okviru mladinske organizacije našega kolektiva sodelovali v bri- gadi ,,Jože Kerenčič", v okviru MDA Posočje '76. Ti so se že vrnili in zaslužijo vso pohvalo, saj so trije od njih prislužili značko brigadirja — udarnika. Ce bo po- trebno pa smo pripravljeni za ta- kojšnjo pomoč tudi po liniji grad- bene operative." Temeljna organizacija združe- nega dela ,,Drava" Ptuj, je svoj srednjeročni program razvoja uskladila z razvojem samoupravne interesne skupnosti občine Ptuj. V tem srednjeročnem programu je predvidena povprečna letna stop- nja rasti gospodarske dejavnosti v prihodnjih petih letih za 8 % in prepričani so, da bo ta rast doseže- na. V okviru dolgoročnega razvoja predvidevajo investicije, ki bodo omogočile še močnejši proizvodni potencial. Tako bodo pomembna denarna sredstva investirali za gradnjo nove separacije, betonarne in drugih potrebnih objektov. Vsekakor je dejavnost TOZD ,,DRAVA" Ptuj pomembna ne samo za ptujsko občino, temveč za celotno mariborsko območje. -OM Glavna zgradba razdelilne transformatorske postaj« z zmogljivostjo 380/110 kv, dda so v polnem teku. Stikališče nove transformatorske postaje Maribor v DogoSah, katere Izva- jalec gradbenih del je TOZD „Drava Ptuj. Stolpiči v Volkmerjevem naselju, v ozadju dom upokojencev in del kirur- škega oddelka, vse to so zgradili delavci TOZD „Drava". Profesorji in dijaki za ogrožene po potresu v preteklem in v tem tednu je v vsej domovini še posebej prišlo do izraza pravilo: kdor hitro da, dvakrat da. Vsi vemo, da je pomoč prebivalcem, ki jih je pred nedavnim ponovno prizadel močan potres zelo potrebna. Tako se je v akcijo za zbiranje sredstev v torek 16. septembra vključila tudi delovna skupnost gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju. Na seji so sklenili, da bodo iz sklada za skupno porabo prispevali ogroženemu območju 5.000 dinarjev, prav tako pa bodo v ta namen prispevali še enodneven zaslužek. V to solidarnostno akcijo so se vključili vsi dijaki in zbrali 4.890 dinarjev, pa tudi maturanti, ki so šolo že zaključili so prispevali 2.000 dinarjev za hitrejšo obnovitev Posočja. B. Vodušekj Novi pravilnil< o posojilih za nakup in zidavo stanovanj Na svoji zadnji seji je izvršilni odbor Kreditne banke Maribor, podružnica Ptuj med drugjm obravnaval tudi poročilo o izkoriščenosti kratkoročnega investicijskega potenciala in fikvidnega investicgskega potenciala do 31. avgusta 1976. Stopnja izkoriščenosti likvidnega investicgskega potenciala znaša 60,4 odstotka, medtem ko je izkoriščenost kratkoročnega kreditnega potenciala le 3,9 odstotna. \ V nadaljevanju je izvršilni odbor obravnaval in sprejel pravilnik O; stanovanjskih posojilih občanom na podlagi vezave domače in tuje' valute, ki je enoten za vso banko. S sprejetjem tega pravibiika preneha veljavnost dosedanjemu pravilniku o posojilih za nakup in zidavo stanovanj na podlagi varčevanja ali vezave tuje konvertibilne valute z dne 26. aprila 1974. Navedeni pravilnik stopi veljavo 1. dctobra 1976. MG Naša pot - informator delavca in kooperanta KK Ptuj Brez dvoma lahko trdimo, da je glasilo Kmetijskega kombinata Ptuj NASA POT odraz skrbno zastavljene akcije, kako delavca hitro in razumljivo seznaniti z vse- mi tokovi gospodarskega in družbenega življenja v temeljni organizaciji združenega dela, obratu, delovni enotnosti in kako bo kmet-kooperant seznanjen s proizvodnjo, poslovanjem temelj- nih organizacij združenega dela in s samoupravljanjem v vseh oblikah združevanja dela in sredstev v SOZD. Obravnavanje strokovnih področij v časopisu, delo družbe- no-političnih organizacij ter delo delegacij in delegatov, so stalne te- me o katerih lahko prebiramo v Naši poti. V časopisu so se že doslej izoblikovale stalne rubrike, ki govorijo o izkušnjah kooperantov, o obiskih na delovnem mestu, pri učencih, o delu samoupravnih organov in kadrovskih spremem- bah ter delu družbeno-političnih organizacij. Uredniški odbor ima svoje sestanke tudi na sedežih posamez- nih delovnih organizacij, da se lahko konkretneje seznanijo s problemi in vprašanji, ki so aktualni za čim širši krog bralcev. Kooperantom je bilo vedno na voljo v NAŠI POTI precej prosto- ra, ker ima informacija v časopisih za kmeta dve osnovni nalogi čim- bolj ga povezati z obratom za kooperacijo, v združevanje dela in sredstev. Zaradi doseganja večje proizvodnje ga s strokovnimi sestavki seznaniti in mu omogočiti uspešno proizvodnjo in gos- podarjenje ter polno samoupravno vključevanje. Kot pravijo, s tako začrtano politiko informiranja še vsega niso dosegli, nalaga pa jim stalno bud- nost nad vsem, kar se pomembne- ga dogaja v tem velikem kolektivu delavcev in kmetov. Časopis NASA POT izhaja enkrat mesečno v povprečni nakla- di 5000 izvodov in je glasilo delovnih skupnosti sestavljene organizacije združenega dela kmetijsko prehrambenega kombinata. V skladu z začrtano politiko zasnove glasila, želijo, da bi zajeli čimširši krog sodelavcev po posameznih TOZD, delovnih in zadružnih enotah, delovnih orga- nizacijah v okviru SOZD ter aktualizirali vsa področja delova- nja, ki jih ne bi predstavljali zgolj kot informacijo, temveč tudi kot vzpodbudo za učinkovitejše delovanje SOZD. M. Sneberger Nova stanovanja za delavce bistriškega IMPOLA Pred dnevi so s posebno svečanostjo v delovni or^izaciji IMPOL predali 26 družinam nova stanovanja. Ta pomembni do- godek so slavili predvsem za- posleni iz neposredne proizvodnje, raj je bil največji del teh stanovanj namenjen prav njim. Novi stanovanjski blok, la ga je zgradilo gradbeno podjetje Stav- bar iz Maribora v rekordnem času, je v neposredni bližini delovnega kolektiva IMPOL, kateri se ze vrsto let zaveda pomena zagotav- ljanja in reševanja stanovanjske problematike svojih članov. V kolektivu že daljše obdobje tudi namensko varčujejo za stanovanja. Od bruto osebnih dohodkov odvajajo devet odstotkov na- mensko za stanovanjsko gradnjo. Takšna prizadevanja so danes že rodila bogate sadove, saj v kolektivu z zadovdjstvom ugotav- ljajo, da je letošnje delo, po pridolatvi novih stanovanj najbolj uspešio. Izročili so kar 38 ključev za nova stanovanja, od tega v avgustu 12, in sedaj še novih 26. Udeležba kddctiva znaša polovico investicijske vrednosti. S tem pa še niso končali, saj je stanovanjska problematika v ko- lektivu še vedno prisotna. Tako v Impolu načrtujejo, da bodo prihodnje leto sodelovali pri gradnji novih 12 stanovanj. -n Besedilo in slika: V. HORVAT Nova stanovanja za delavce v kdektivu IMPOL Slov. Bistrica. Volilna in programska konferenca OK ZSMS bol. oktobra Na zadnji seji predsedstva ob- činske konference ZSMS Ptuj so ocenili programske in volilne kon- ference v osnovnih organizacijah ZSMS v ptujski občini. Med drugim je bilo povedano, da je te konference opravila le ena tretjina vseh osnovnih organizacij; za vse ostale velja, da jo morajo opraviti do 30. septembra^ Predsedstvo je še razpravljalo in sprejelo kandidatno listo za novo vodstvo OK ZSMS Ptuj in obravnavalo predloge m priznanja OK ZSMS Ptuj. MG Slabi rezultati po obračunu za prvo polletje 1976 AnaUze gospodarskih rezul- tatov, ki so jih vse OZD v občini dobile na vpogled že v mesecu avgustu, so narekovale sprejetje številnih nalog, ki naj bi vodile v ublažitev in vsaj delno izboljšavo ah odpravo negativnih posledic slabega gospodarjenja ter hkrati odpravo nesorazmerij v delitvi dohodka. Zakaj slabi rezultati po obračunu za prvo polletje 1976? S tem vprašanjem smo se napotili k predsedniku komisije za gospodarstvo pri občinskem svetu ZSS občine Ptuj, Ivu Grandu. ,J)el krivde za tako stanje je iskati tudi v splošnih pojavfli na zunanjem in notranjem tržišču in tudi pri zakonskih predpisih (zakon o zagotavljanju plačil, zakon o celotnem dohodku, zakon o valorizaciji osnovnih sredstev). To pa ne c^ravičuje pričujočih rezultatov. Vzroke za tako stanje iščimo predvsem v organizacijah združenega dela samih, predvsem tistih, pri katerih je storilnost krepko padla pod lansko bilanco, kjer pa so osebni dohodki in stroški prerasli stroške preteklega leta. Če so nas rezultati privedli k razmišljanju, naj takoj povem, da le niso tako zaskrbljujoči, saj so rezultati poslovanja prvega polletja v ptujski občini ugodnejši od republiškega povprečja za 2 indeksni stopnji. Izgube za prvo polletje znašajo 69.964 tisoč dinarjev, izguba na substanci pa je za trikrat večja kot v preteklem letu. Prvo polletje ; letošnjega leta med drugim beležimo tudi povečanje virov poslovnih sredstev za 807 milijonov, medtem ko se je zadolženost za dolgoročne kredite povečala za 16 milijonov. Z navedenimi povprečji smo lahko zadovoljni upoštevajoč pri tem, da je gospodarstvo v občini beležilo le majhen porast industrijske proizvodnje (1,1). To pa ne sme zbrisati slike po periodičnih obračunih. Ob polletju je znašala neplačana realizacija 111 milijonov, stanje kupcev pa 331 milijonov dina^ev. Stanje denarnih sredstev je znašalo 385 milijonov dinarjev, obraču- nana realizacija za prvo polletje skupaj 113 milijonov, investicijske naložbe (plačane) pa 46 milijonov dinarjev, stanje na žiro računih je 109 milijonov. Za povprečne osebne dohodke velja, da so dosegli indeks 122, v republiki pa 125, ali 3530 dinarjev v občini; reproduktivna sposob- nost je padla za 8 indeksnih stopenj, manj kot v republiki, kjer znaša padec kar 20 indeksnih stopenj; interna akumulativnost je padla za 56 indeksnih stopenj. Kupci in dobavitelji so se zmanjšali, zaloge so skiopaj izkazovale indeks v nedovrseni proizvodnji 128, v gotovih izdelkih 84, v trgovskem blagu 93. Vrednost porabljenega materiala je porastla za 14 odstotkov, dnevnice in terenski dodatek 34, reklame za 8, celotni dohodek pa za 21 odstotkov. Ti podatki govore, da smo vsaj v začeticu leta slabo pristopili v uresničevanje stabilizacijskih pro- gramov. To potrjujejo ugodni obračuni tistih organizacij, ki so dosledno izvajale zapisane stabili- zacijske naloge in to kljub obračunu po plačani realizaciji. Pojavi v prvem polletju nedvomno terjajo tudi polno vključitev organov delavske kon- trole. Treba bo dokončno odstraniti mišljenje oz. prepriča- nje, da so krivd naših slabih poslovnih rezultatov le zunanji faktorji, pri nas pa je vse »čisto . Poduk nam naj bo izkoriščenost sredstev, ki je nezadovoljiva, sredstva na žiro računih se kopičgo, menice prepočasi obra- č^o, obenem pa tudi naš dohodek. Neizkoriščena je tudi amortizacija, to dokazujejo plačila za naložbe v osnovna sredstva in podobno. O tem pa govore naa stabiUzacijski načrti. Tako se v dobrem poslovnem rezultatu drugega polletja naj med drugim tudi odrazi posluaiost v izpolnje- vanju stabinzacijskih nalog ob upoštevanju in izvajanju nalog, ki jih je zastavila komisija za gospodarstvo pri občinskem svetu ZSS Ptuj." MG TEDNIK - četrtek, 23. septembra 1976 3. stran Vsi za kinodvorano v Juršincih v decembru, leta 1975, so v lu:ajevm skupnosti Juršinci usta- iiovili poseben S-članski odbor za ureditev kinodvorane. Njegova naloga je bala, da pripravi vse potrebno za nekatera adaptacijska dela in da zbere dodatni denar od občanov, družbenopolitičnih or- gamzacij, društev in krajevne skupnosti ter poskrbi za financua- nje tudi od strani širše družbene skupnosti. Od ustanovitve do danes je odbor že opravil precejšnje delo, ki dobiva, tudi prve praktične oblike. Pred dobrim tednom so z deli pričeli in pravijo, da bo do iyihovega prvega krajevnega praz- iiika, ki ga bodo letos praznovali 30. oktobra, vse nared. Datum za svoj krajevni praznik so določili v spomin na dogodek medNOB,ko je bil v tem kraju ustreljen znani revolucionar in borec zdravnik dr. Metod Špindler. Izredni samoprispevek za kino- dvorano v Juršincih so dali občani te krajevne skupnosti in delno iz ks Polenšak in Vitomard, prispevali pa so od 20 do 500 dinarjev. Aktiv zveze socialistične mladine Juršinci je že od lanskega leta namenjal ves izkupiček od prireditev in predstav v ta namen, prav tako pa ostala društva in organizacije te krajevne skupnosti. Trsničaiji so jim na primer ponuddili celo kredit v znesku 10.000 dinarjev za dobo ene^a leta. Do seda so skupno zbrali ze okrog 70.000 dinarjev. Svoj delež bo primaknila tudi kulturna i skupnost Ptuj, republiška kulturna skupnost pa je Jurancem namenila 65.000 dinarjev iz svojih združenih sredstev. Juranska dvorana, v kateri je 210 sedežev, bo kinoobiskovalce sprejemala ob sobotah in nedeljah, celotno aparaturo v vrednosti 107.800 dinarjev pa bo dobavilo in montiralo kinopodjetje iz Ljubljane. M. Sneberger PRIPRA VENA JESENSKO SETEV V POLNEM RAZMAHU Pri obratu za kooperacijo KK Ptuj so nam povedali, da so priprave na jesensko setev v polnem razmahu tako, da bodo s setvijo pričeli že v drugi polovici septembra in v začetku dktobra. Strokovrijaki ob pripravah na setev svetujejo, da je ob primerni pripravi zemlje najustreznejša setev s sejalnicami, ki jih na našem območju žal ni, če pa so, pa so v glavnem zastarele. Zato si bodo v obratu za kooperacijo še nadalje prizadevah za ustanovitev čim večjega števila strojnih skupnosti, ki bi naj imele v svoji sestavi tudi sejalnice za svoja žita. Primerna priprava zemljišča za setev pa nu_^o navezuje tudi pravilni sklop rastlin, ki ga je moč doseči samo pri strojni setvi. Za j)resetveno gnojenje se priporočajo NPK gnojila - od 300 do 350 kg na ha — za dognojevanje pa dušična gnojila - od 100 do 150 kg na ha. Ugodne rezultate je doskj dala tudi uporaba ureje ob sami setvi (okrog 100 kg na ha). Za območje Ptujskega in Dravskega polja je značilno, da ni tržnih viškov žit; pridelovalci pridelajo le toliko kot potrebujejo za svoje potrebe in za krmo živini. Obrat tudi ne izvaja večjih akcij za kreditiranje jesenske setve, čeprav je ob dokaj ugodnih pogojih moč dobiti reeskaitne kredite za setev krušnih žit, seveda ob pogoju, če so pogodbe o tržni proizvodnji zagotov^ene. Za setev se priporočajo nasled- nje vrste žit: libelula, sava, novosadska rana II., zlata dolina in za hribovite predele leonarda. Za navedene sorte žit, posebno še za novosadsko rano II. velja omeniti, da imajo veliki genetski potencial in dajejo ob primerni agrotehniki zelo visoke pridelke. Vsa semena izhajajo iz prve množitve in so zelo kvaUtetna. Dosedaj so jih v obratu za kooperacijo naročili 65.800 kg in jih je lahko dobiti v vseh poslovalnicah obrata. Prodajne cene za kg se bodo gibale od 5,10 do 5,80 za kg; najcenejša bo libelula po 5,10 za kg, najdražja pa novosadska ranaII. po 5,80 kg. V primeru večjega povpraševanja po semenih bodo naročilo povečali, tako ni bojazni, da bi ostah brez potrebnih sort semen- skih žit. MG Pomoč j Bistričanov za Posočje! Na območju občine Slov. Bistri- ca so delovni ljudje, zaposleni v de- lovnih organizacijah in pri zaseb- nikih, do konca avgusta 1976, z da- rovanjem enodnevnega zaslužka zbrali za Posočje 851.816 dinarjev, kar predstavlja nekaj manj kot 80 odstotkov celotne predvidene vsote. Po podatkih s katerimi razpolaga občinski svet ZSS so eno- dnevni zaslužek za pomoč prizade- tim v Posočju že prispevali zaposle- ni v 75 TOZD in zasebnikov. Po dogovorjenem načrtu zbiranju pomoči na območju obči- ne Slov. Bistrica, predvidevajo, da bodo zbrali skupno 1,067.269 di- narjev. Med drugimi je občinski odbor RK Slov. Bistrica že zbral in nakazal republiškemu odboru RK pomoč v znesku 24.562 dinarjev. Vsa ta prizadevanja še niso kon- čana, zato pričakujejo, da bodo dosegli in presegli predvideno vsoto sredstev, namenjenih za pomoč Po- sočju. V. Horvat Ormož Povprečna vinska letina Kot nam je povedala Katja Grabovac, vodja enote vinograd- ništva ormoškega Jeruzalema, bo letošnja vinska letina povprečna. Vinogradniki bodo tako dosegli načrtovano proizvodnjo grozdja. Letošnji pridelek je zdrav in kvahteten. V družbenem in zasebnem sektorju je delavcem in kmetom uspelo očuvati grozdje pred nevarnimi škodljivci in tudi toča ni prizadela vinogradov. Suša je imela vpliv na kvaliteto pridelka, "endar samo na lažji zemlji. V družbenem sektorju bodo grozdja natrgali okoli 280 vagonov. Trgatev, ki bo trajala 3 tedne, predvidevajo v začetku oktobra. Največ je visok okva- litetnega grozdja, med sortami pa prevladujejo šipon, laški rizling in traminec. Seveda bo kvaliteta vina odvisna še od vremena v naslednjih tednih. Ce ne bo večjega in dolgotrajnega deževja, bo kvaliteta grozdja še boljša. zk Tržeč potrebuje novi most { Čez Poiskavo \ Most, ki povezuje Tržeč z ostalim delom Haloz je dotrajal. Preko njega se lahko le še previdno sprehodi pešec. Za vozila z vprego m ostala motorizirana vozila je most nevozen. Kon- strukcija je začela že lani slabeti, letos pa je že precej manjka, temelji so strohneli, tako, da je nujno čimprej zgraditi nov betonski most. Pred 25 leti (1951) so ga s skupnimi močmi zgradili vaščani sami. Nekateri so prispevali hrastov les, drugi žeblje, okovje in prostovoljno delo, tako, da je bil Kmalu zgrajen trden most, ki je služil in kljuboval zobu časa vse do letošnjega leta. Pri vaški skupnosti Tržeč so na iniciativo Franca Kirbiša usta- novili 12-članski odbor za gradnjo novega mostu. Gradnjo bo kreditirala GP Gradnje v višini 200.000 din, medtem ko bodo vaščani prispevali svoja sredstva po določenem ključu, največji prispevek na gospodinjstvo pa bo znašal 3500 dinarjev. Tako bodo tudi vaščani prispevali okoU 10 milijonov starih dinarjev. Vlogo za sopomoč so naslovili tudi na lokalno skupnost za ceste v Ptuj, saj od nje pričakujejo finančno podporo. Z gradnjo bodo začeli, čim bodo dobili material. V prvi vrsti bodo sodelovali pri gradnji vaščani sami, ki bodo pod vodstvom strokovnjakov GP Gradnje Ma- ribor, sami zgradili nosilne stebre. Vaščani Tržca bodo dali vse od sebe, da bo most zgrajen pred zimo, kajti v nasprotnem primeru bodo nastale velike težave, predvsem za del vasi čez Polskavo, saj so ljudje od tam življenjsko odvisni od centra, ki je za vse hkrati okno v svet. Seveda pri vsem tem obst^ajo še težave. Se zmeraj se najdejo posamezniki, to so vaščani, ki most najbolj potrebujejo, ki imajo do gradnje mostu velik odpor. Niti slišati nočejo o kakršnem soprispevku. Na srečo je takih zelo malo, zato bodo imena vseh tistih gospodinjstev, ki ne bodo ničesar prispevala, ob otvoritvi napisali z rdečimi črkami na poseben pano pred mostom. Morda jih bo zato še manj, kljub vsemu pa je večina vaščanov zelo zainteresirana in bo z veseljem priskočila v pomoč. Torej^vaščani Tižca: S SKUPNIMI MOČMI DO NOVEGA MOSTU! M.OZMEC Most ie povsem dotrajal Foto: M. OZMECi KRATKE NOVICE DORNAVA: Prejšnji teden je bil zbor občanov, na katerem so med drugim razpravljali o pripravah na referendum za občinski samoprispevek za gradnjo šolskega prostora na območju ptujske občine, povezano s tem pa so se podrobneje seznanili z vsebino in pomenom usmerjenega izobraževanja. Včeraj je bilo veliko protestno zborovanje, ki so ga organizirali skupno krajevna konferen konferenca SZDL, kolektiv zavoda dr. Marjana Borštnarja in osnovna šola dr. Franja Zgeča. Na zborovanju, ki se ga je udeležilo več sto krajanov so odločno obsodili poliUko Avstrijskih strank in vlade proti naši manjšini na Koroškem in Gradiščanskem. f ORMOŽ: V petek je bil na občinski konferenci SZDL pripravljalni sestanek na problemsko konferenco, ki bo spregovorila o kulturi. Sklenili so, da bodo pripravili širši program, s katerim se bo občina Ormož vključila v Teden Komunista. Poudarili so, da se mora kulturna skupnost polno angažirati, da bi kulturo čimbolj približali delavcu v temeljni organizaciji združenega dela in občanu v krajevni skupnosti. zk PTUJ: Ze nekaj časa tečejo prizadevanja, da bi muzejsko zbirko oddelka NOB, ki je sedaj v ptujskem gradu, prenesli v zgradbo nekdanjih zaporov v Prešernovi ulici. Znano je, da je v teh zaporih trpel in umrl narodni heroj Jože Lacko in vrsta drugih borcev za svobodo, zato bi bila ta zgradba ustreznejša za muzej NOB. Ta predlog delavcev Pokrajinskega muzeja v Ptuju je podprl tudi izvršni svet, končno pa bo o njem odločila občinska skupščina. mš... Pred kratkim se je sestal ansambel ptujskega amaterskega gledališča. Dogovorili so se o novi jesensko-zimski sezoni, ki se je že začela in skupno rešili nekatera organizacijska vprašanja. Med drugim bodo naštudirali vojno dramo OGRAD, ki jo je po delu Janeza Jalna, dramatizirala Marija Kolednikova, režiral pa bo Peter Malec, ki je bil tudi izvoljen za novega predsednika gledališke sekcije. mš... LESKOVEC v Halozah: Na vpisnem mestu pri krajevni skupnosti so kmetovalci in obrtniki doslej vpisali 98.300 dinarjev posojila za ceste, kar pomeni, da so plan, ki jim ga je določil občinski štab, dosegli kar z 240,8 čeprav še z vpisom niso končali. f SLOVENSKA BISTRICA: Po dopustniškem obdobju je pred dnevi izšla osma številka Biltena, glasila občinske konference ZKS. Med drugim prinaša sklepe 35. seje komiteja občinske konference ZKS Slov. Bistrica, program proslav ob tednu Komunista, posebno pozornost pa posveča nalogam zk na področju izobraževanja in idejnega usposabljanja. Navedeni so tudi predlagani kandidati za srednjo politično šolo CK ZKS, oddelek v Mariboru in kriteriji za poseljevanje najvišjega občinskega priznanja ,,Pohorski bataljon", katerega vsako leto podeljujejo za dosežene izjemne uspehe. VH STUDENICE: Pred kratkim se je tu mudila ekipa RTV, ki je skupno z radiom Maribor posnela oddajo ,,Mladi za mlade". V oddaji so sodelovali mladi iz več mladinskih aktivov z območja občine Slov. Bistrica. Spregovorili so o dosedanjih uspehih mladih pri uresničevanju svojih akcijskih programov in o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Največ pozornosti pa so posvetili domačinom, saj je aktiv zsms v Studenicah eden najdelavnejših na območju občine. VH V zadnjih treh mesecih čez 39 milijonov kreditov Kreditni odbor pri KB Maribor, podružnica Ptuj, je v času od 11. junija do 17. septembra 1976 odobril gospodarskim organi- zacijam na območju ptujske občine skupno 39,043.000 di- narjev kreditov. Iz bančnih sredstev je največ dobil Kmetijski komlšnat Ptuj in sicer 11,492.000 dina za kreditiranje zasebnega kmetijstva, za opremo hladilnice, za gradnjo trgovskega paviljona in odkupno prodajenega centra na Vidmu pa še okrog 4,700i)00 dinarjev. TOZD Mlekarna je dobila 1,309.000 din iz bančnih sredstev in 145.000 din iz združenih sredstev za opremo. Velja še omeniti, da je preko Ljubljanske banke, podružnice Maribor, bilo odobreno 5,397.00 din kredita za melioracije, ki jih izvaja KK Ptuj v Pesniški dolim. Ostali dobitniki kreditov v zadnjem trimesečju so še: Agro transport Ptuj 3 milijone dinarjev za razširitev delavnic, PTT promet Maribor za modemi- zacijo telefonskega omrežja 1,500.000 din in republiaca skupnost za ceste 8 milijonov dinarjev za nadaljevanje gradnje oziroma modernizacijo ceste Ptujska gora - Majšperk. Zapisati je še treba, da je kreditni odbor KBM, podružnice Ptuj v tem času odobril tudi okrog 30 milijonov din osmim koristni- kom kratkoročnih kreditov za obratna sredstva, 5 koristnikom za dajanje potrošniških kreditov za prodajo industrijskega blaga, 12 mihjonov din in nekaj naa 1 milijon dinarjev komercialnih kreditov 20 koristnikom za gradnjo zasebnih hiš. Kreditni odbor je v tem času obravnaval tudi vlogi dveh ptujskih delovnih organizacij za odobritev konverzije kratkoroč- nega kredita v kredit za trajna obratna sredstva, vendar so reatev začasno odložili, ker niso bili banki predloženi programi inve- sticijskih vlaganj. - ff S skupnimi vlaganji ustvarimo pogoje za večjo m. tržno proizvodnjo Javna razprava o vsebini osnut- ka zakona o združenem delu je krepko zarezala v našo samouprav- ljalsko zavest, prodrla v skoraj sle- herno delovno sredino, rodila pa ni ,,zrelega sadeža", se pravi tiste vse- bine, za katero smo se dogovorili v izhodiščih, v samih pripravah na razpravo; še posebej velja to za po- dročje zasebnega kmetijstva oz. kooperacijo, kjer še vedno ostaja vrsta izredno perečih vprašanj. Svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri OK SZDL Ptuj je za- to svojo 4. sejo posvetil družbeno- ekonomskemu položaju kmetijst- va, s poudarkom na kooperaciji v povezavi z osnutkom zakona o združenem delu. Že IV.redni občni zbor zadružne zveze Slovenije je v svoje sklepe med drugim zapisal, da bo treba na temeljih skrbno pripravljenih ocen samoupravnega organiziranja in dohodkovnih odnosov v zadružnih organizacijah pripraviti podrobnej- še akcijske programe za prilagodi- tev poslovanja le-teh v smislu nove- ga ziikona. Kot že rečeno bo v vseh spremembah in dopolnitvah vodilo le obstoječe stanje in obenem zago- tovilo, da bodo vsi člani vključeni v organizirano predelavo. Tako bomo v prihodnje veliko pozornost posvetili razvoju raznih oblik združevanja dela in sredstev, naša osrednja prizadevanja pa bodo us- merjena, da si kmetje na podlagi samoupravnih sporazumov in do- polnjenih pogodb o trajnem pro- izvodnem sodelovanju pridobijo status združenega kmeta, ki se prek svoje zadruge povezuje v reproduk- cijske celote na temelju načrtovane pridelave, ugotavljanja in delitve dohodka in prevzemanja skupnega rizika. Ob razpravah, ki se ,,soočajo" z vsebino osnutka zakona o združe- nem delu pa se marsikje zatika. Ce izhajamo iz tega, da mora biti za- družništvo enotno organizirano v uresničevanju svoje odgovorne vloge na področju samouprave, proizvodnje in dohodkovnih odno- sov, nam mora biti jasno, da je treba k reševanju organizacijskih oblik na kmetijskem področju pre- iti korenito, temeljito in odgovor- no. Zakon postavlja pred nas dve obliki kooperantskih odnosov: po- vezavo kmetov med seboj in pove- zavo kmet : družbena proizvodnja. Vprašanje, ki ,se ob tem poraja je vprašanje o obliki organiziranosti. Za primer vzemimo ptujsko obči- no. V tem trenutku izhajamo iz do- sedanje prakse in lahko rečemo, da je nujno iskati trdnejšo obliko po- vezovanja; skupna vlaganja mora- jo doseči svoj namen, osnova pa Skrbne priprave V Grajeni v krajevni skupnosti Grajena si prizadevajo, da bi kar najbolje aktivirali vse občane v prizadevanja z.a napredek svojega kraja, celotne krajevne skupnosti in tudi ptujske občine. Skrbno se pripravljajo na zbore občanov, ki jih bodo opravili v soboto in v nedeljo. Na šestih zborih po posameznih naseljih bodo razpravljali o akcijskem pro- gramu dela krajevne skupnosti v prihodnjem letu in o pripravah na referendum za sofinanciranje grad- nje šolskega prostora na območju ptujske občine. Povezano s pripravami na zbore občanov in za reševanje ostalih na- log so imeli včeraj skupni sestanek vseh vodstev družbenopolitičnih organizacij in teles krajevne skup- nosti, za danes pa načrtujejo še se- stanke z vaškimi odbori in društvi po naseljih. Pripravljajo tudi po- drobnejšo informacijo o programu nalog v prihodnjem letu, s katero bodo seznanili vse krajane. Vse te priprave so zagotovilo, da bodo zbori občanov v soboto in nedeljo uspeli, obenem pa omogočajo neposredno odločanje občanov o razvoju svoje krajevne skupnosti. ff naj bo blagovna-tržna proizvodnja, je med drugim nakazala razprava pri svetu za družbenoekonomske odnose pri OK SZDL Ptuj. Že tra- dicionalno nezaupljivost kmetov je treba odpraviti. Istovetnost z delavcem? Kako bomo to dosegli? Z novim z.ako- nom si kmetijstvo utira novo pot, med drugim daje vso veljavo ,.do- hodkovni in socialni enakosti" kmeta z delavcem. Kot je eden od razpravljalcev omenil pa je veliko vprašanje ali so delovne organiza- cije tako daleč, da bomo sprejele ponujeno obliko sodelovanja; delo bo moralo ne glede na to vprašanje iti v smeri, da bo peljalo take orga- nizacijske oblike, ki bodo zajele vse oblike pristopa (enostavni koope- racijski odnos, pogodbeni od- nos . . .). Načeto je bilo tudi vpra- šanje kooperacijskega sodelovanja pri obratih za kooperacijo, vpraša- nje povezovanja, dohodkovnih od- nosov. Pogosto se razprava ustavi ob pojmu ,,združeni kmet". Večkrat se je že pojavilo vprašanje, kako si pridobiti status ,,združenega kmeta", kakšne bodo prednosti ,,združenega kmeta" pri investicij- skih naložbah, regresih in podobno? Osnutek pravi, ,,da kmet pridobi lastnosti združenega kmeta, če združi z drugimi kmeti in z delom delavcev ter z družbenimi sredstvi svoje delo, kmetijska zem- ljišča in druga svoja sredstva ter sklene v ta namen z drugimi kmeti in v skadu z zakonom samoupravni sporazum o združitvi v enovito kmetijsko zadrugo, temeljno orga- nizacijo kmetov." Povedati je treba, da bo lastnost združenega kmeta lahko imel le ti- sti, ki bo s sporazumom in s poseb- no pogodbo pristal na določeno skupno proizvodnjo, ne pa tisti kmet, ki bo le poslovno, čeprav za daljše obdobje sodeloval s kmetijsko zadrugo. Ob združeva- nju je treba povedati, da gre med kmetom in kmetijsko proizvodnjo za določeno skupno proizvodnjo, to pa narekuje še poleg samouprav- nega sporazuma tudi konkretno pogodbo med obema. V celi vrsti nejasnosti, ki jih oživlja pojem ,,združeni kmet" niso osamljena mnenja kmetov, ki pravijo: ,,kaj se bom jaz, ki sem ves čas pridno delal, združil z lenuhom." Naša prizadevanja morajo pote- kati tako, da bodo novo zgrajeni odnosi na področju kmetijske proizvodnje, se pravi odnosi med združenimi kmeti vplivali na to, da bo družba dobila čim več pridelkov na organiziran način in da bomo s skupnimi vlaganji ustvarili pogoje za večjo tržno proizvodnjo. mg 4. stran TEDNIK — četrtek, 23. septembra 1976 ROKOMET KOVINAR-DRAVA 28:16 (16:8) Člani so prvenstveno tekmo s Kovinarjem iz Maribora odigrali na igri- šču v Veliki Nedelji, ker ima Kovinar prepoved igranja na domačem igri- šču. Kljub temu pa Dravaši niso zabeležili uspeha, saj so gostje iz Maribora skozi vso tekmo vodili in zanesljivo zmagali. KOVINAR - DRAVA 29:17 (13:6) Mlajši mladinci so prav tako izgubili proti tehnično boljšemu moštvu. Ti so si že v prvem delu zagotovili prednost ter isto v nadaljevanju še povečali. VELENJE-DRAVA 26:21 (14:10) Starejši mladinci, ki nastopajo v slovenski ligi se v Velenju niso mogli zoperstaviti boljšemu nasprotniku. Ta je z dopadljivo igro goste nadigral zlasti z dobro obrambo ter hitrimi protinapadi. anc PODRAVSKA ROKOMETNA LIGA ČLANI VELIKA NEDELJA - SREDIŠČE 25:20 (12:14) Velika Nedelja 18. septembra 1976. Igrišče TVD Partizan. Gledalcev 200. Nočna tekma. Sodnika: Mušič in Kranjc (oba Maribor). Tekma za ekipo Središče je bila že tretja v prvenstvu 1976/77. V prvem kolu je ekipa Velike Nedelje doma premagala ptujsko Dravo. V drugem kolu pa je klonila v Mariboru proti ekipi Branika. V tretjem kolu so rokometaši Velike Nedelje gostili mlado ekipo Središča. Domačini so tekmo zelo dobro začeli, vendar so proti koncu prvega polčasa popustili in izgubili prvi polčas z 14:12. V drugem polčasu so se rokometaši Velike Nedelje razigrali in na koncu tipične prvenstvene tekme zmagali. Pri domačinih sta bila najboljša strelca Lah z 9 in Slana z 6 zadetki. Za goste pa je bil najuspešnejši Mlakar z 8 zadetki. Podravska rokometna liga mladinci VELIKA NEDELJA - SREDIŠČE 22:14 REPI BLISKA ROKOMETNA LIGA MLADINCI REPREZENTANCA OBČINE ORMOŽ - MINERVA GRIZE 2620 (15:9) V rokometni sezoni 1976/77 nastopajo v republiški mladinski ligi, ki je razdeljena v tri skupine, tudi mladi rokometaši ormoške občine. Za reprezentanco nastopajo igralci vseh treh klubov v občini Velike Nedelje, Ormoža in Središča ob Dravi. Ker so začeli tekmovati z zamudo Še niso odigrali tekme prvega kola. V drugem kolu pa so premagali na Ptuju ekipo Drave z 23:17. V tretjem kolu so prvič zaigrali na domačem terenu v Veliki Nedelji. Tokrat so gostili ekipo Minerve in Griž. Domačini so vodili ves čas tekme in na koncu tudi zmagali. Največ zadetkov za domačine je dal Krstič 8. Pri gostih sta bila najbolj učinkovita Hriberšek in Hlastec, ki sta dosegla po 6 zadetkov. jjq MOTOKROS V Velenju dobro, v GarešnicI odlično Motokrosisti AMD Ptuj so na- stopili v Velenju, kjer je bila dirka za državno prvenstvo v kategoriji 50 in 125 ccm. V kategoriji 50 ccm je zmagal Gomboc iz Kopra, ptujska tekmovalca sta ostala brez uvrstitve. V kategoriji 125 ccm je zmagal Predan, Orehova vas, Cuš je zasedel 9. mesto in si edini priboril točke. Gornik 14, Pajnkiher 16, Purg in Vesenjak sta ostala brez uvrstitve. V Garešnici se je v kategoriji 250 ccm v internacionalnem razredu Segula po odlični drugi vožnji, kjer je bil drugi, končno uvrstil na 3. mesto, zmagal je Soštarič iz Karlovca, Lacko v tej konkurenci ni dobil uvrstitve. Ponovno je v nacionalnem razre- du Silvin Vesenjak slavil zmago. V obeh vožnjah je bil prepričljivo prvi, Spuraj je bil 7, Drago Štrafela 18, Habjanič 17, Janko Strafela pa na treningu ni zvozil zadostno šte- vilo krogov in ni imel pravice na- stopa v dirki. Tekmovanje si je ob lepem vremenu ogledalo 5000 gledalcev, proga je bila odlično pripravljena, tako da so tekmovalci z vožnjami navdušili. aDC„ Pragersko Uspela trimska akcija Pred dnevi je sekcija za rekrea- cijo pri športnem društvu Pragersko 75 organizirala letošnjo drugo trimsko akcijo. Tudi tokrat so akcijo izvedli pod geslom: Vsi na kolo za zdravo telo. Skupno se je letošnje druge akcije v Pragerskem udeležilo preko 100 občanov, med njimi je bil najmlajši 7-letni Sandi Spec, med veterani pa je prednjačil 63 letni Rudolf Tomanič iz Gaja. Udeleženci trimske akcije so morali premagati 20 km dolgo progo, ki pa ni bila za nobenega neprema- gljiva, saj so vsi prispeli na cilj in tako osvojili posebna priznanja in trim značko kolesarja. Ob tem je pomembno povdariti, da je bilo to srečanje kolesarjev organizirano tudi v okviru prazno- vanj prvega praznika KS Pragersko, katerega bodo prazno- vali v nedeljo 26. septembra. Šte- vilna udeležba pa kaže, da bo po- trebno s podobnimi akcijami nada- ljevati, saj je za nje veliko zanima- nje. V. Horvat Miki Prstec v štafeti Jugoslavije Minuli teden je bil v Budimpešti atletski troboj reprezentanc Češko- slovaške, Madžarske in Jugoslavi- je. V medsebojnih dvobojih so zmagali tekmovalci iz Češkoslova- ške in Madžarske. Jugoslovani so bili obakrat poraženi. ' Med posameznimi zmagami, ki so jih dosegli Jugoslovani je bila tudi šta- feta 4 X 400 m. V njej so tekli, llendžič, Savič, Alebič in Ptujčan Prstec. QP DAN SLOVENSKIH PLANINCEV PTUJSKI PLANINCI SO SE MASOVNO UDELEŽILI Praznovanja dneva slovenskih planincev, osrednja manifestacija je bila v nedeljo, 12. septembra 1976 na Kalu, so se udeležili tudi ptujski planinci. Masovna udeležba v organizirani koloni, v kateri je bilo na čelu z društvenim praporom preko 100 ptujskih planincev, predvsem mladine, skupaj s svojimi mentorji in vodniki, je tako manifestativno predstav^ala najmočnejšo in najboljše organizirano skupino na tem velikem — vseslovenskem slavju slovenskih in z njimi jugoslovanskih planincev. Na slavnostnem prostoru pred planinsko postojanko na Kalu sta zbranim planincem spregovorila republiški sekretar za notranje zadeve SRS, Marjan OROŽEN in starosta slovenskih planincev in predsednik PZS, dr. Miha Potočnik. Besede slavnostnih govornikov so izzvenele kot poziv na varovanje našega prelepega gorskega sveta in naše krajine, pred vsemi tistimi, ki ravnajo v nasprotju z načeli o varstvu okolja in ki rušijo skladnost narave ter njenih lepot in ki niso v skladu s planinsko etiko in našo sociali- stično moralo. Poudarila pa sta tudi, da se mora naša samo- zaščitna zavest in varnostna kultura odražati ne samo takrat, ko smo v gorah - na pohodih, izletih, ampak povsod tam, kjer gre za varstvo našega okolja. Gromko je tudi odjeknil aplavz slovenskih planincev ob protestu zaradi nedopustnega ravnanja avstrijskih oblasti in revanšistov, ki jo izvajajo proti naši slovenski in hrvatski manjšini na Koroškem in Gradiščanskem v Avstriji. Po osrednji proslavi se je večina udeležencev se podala na vrh Mrzlice. Zasluga, da je manifestacija ob dnevu slovaiskega planinstva na Kalu bila od strani ptujskih planincev tako števUna, gre tokrat predvsem mentorjem in vodni- kom, zlasti osnovnih šol Toneta Žnidariča in Franca Osojnika iz Ptuja ter Bratje Štrafela iz Markovec, čeprav je bilo soudele- ženih tudi nekaj mladih planincev iz ostalih šoL To pa še ni vse! Istega dne so opraviU izlet in hojo na Gore in Kopitnik v Zasavju tuxii stareja ptujski planinci, ki jih je bilo čez 50, vsi z enim samim namenom, da se tako manifestativno vključijo v letošnje slavje sloven- skih planincev. K izrednemu vzdušju vseh udeležencev je pripomogel tudi lep, topel in sončen jesenski dan, s paleto tisočerih jesenskih barv. Vsi udeleženci slavja, predvsem pa še mladi planinci, si takih pohodov v naše gore še žehjo. M. Ž. STRELSTVO v nedeljo, 12. septembra je bilo na ptujskem strelišču zaključno jesensko tekmovanje v MK (malokaliberskem) orožju. Strelci iz Turnišč so ponovno potrdili njihovo kvaliteto in številčnost, sajso sodelovah kar s štirimi ekipami. Z MK puško je osvojila prvo mesto in s tem prehodni pokal njihova ekipa I. s 1183 krogi. Sledile pa so: Kidričevo (1094), Tunušče II C1082), Tumišče III. (1033), Železničar (919), Perutnina (883), Merkator (796), itd. Ekipa AGIS, Jože Lacko in še nekatere pa niso bile popolne. Od posameznikov se je zopet najbolj izkazal Stanko Pulko s 250 krogi. Sledili pa so: Gole (246), Mihelač (236) itd. Med ženskami pa sta bih najuspešnejši Zdenka Skok (Tumišče) 229 in Marjana Kovač (Kidričevo) 229 krogov. Največ krogov je ekipa Tumišče nastreljala tudi z MK pištolo (895 krogov). Ekipa Jože Lacko 850 krogov, Kidričevo 729 krogov. Med posamezniki, sta bila najuspešnejša Štefan Skok in Franc Skrt z 231 krogi (oba Tumišče). Naši najboljši strelci in strelke bodo to nedeljo sodelovali na turnirju za memorial , Jožeta Klanjška" v Ljubljani. Nato pa sledijo priprave za tradicionalni troboj, Ptuj—Maribor—Varaždin, ki bo v oktobru v Mariboru. Žehmo jim mnogo uspeha. Alojz Koželj KK Drava KK Dravograd Jesenski del košarkarske lige se je začel in tako sta se v sredo v športni dvorani Mladika v Ptuju pomerili ekipi KK Drava in KK Dravograd. Tekma je bila zelo razburljiva, saj so gosti vodili ves prvi polčas in ga zaključili sebi v prid z rezultatom 37:32. V drugem polčasu pa so košarkaši Drave v 6. minuti izenačili rezultat in tako opravičili up navijačev. Vse do konca je bila razlika košev zelo majhna, zato tekma živčna in napeta, odločil pa jo je Miran Marčič s košem v zadnji minuti in Drava je zmagala z rezultatom 67:65. Navijačev je bilo veliko, kar kaže na vedno večje zanimanje za košarko. Za Dravo so bili uspešni Miran Marčič 19, Aco Kilibarda 14, Sre- čkovič in Dobrijevič 9, Sotler in Filipič 4, za Dravograd pa Doler 20. Sodila sta Zule in Galun, oba iz Slovenske Bistrice. VK Dve zmagi Ptujčank v nedeljo so mladinke KK Drave igrale na turnirju v Podčetrtku. V prvem srečanju so se pomerile z ekipo Steklarja iz Rogaške Slatine. Zmagala je ekipa Drave z rezultatom 49:29. Kose so dosegle: Sirec M. 16. Sirec I. i, Dobrijevič 12, Amejčič5. Dangubič 6, Horvat l,Polajžar 2. Ptujčanke so prav tako zm^ale v dmgi tekmi, ko so visoko premagale domači Podčetrtek z rezultatom 53:13. Koše so dosegle: Sirec M. 16,1. Sirec 6, Dobrijevič 20, Dangubič 5, Polajžar 4, Horvat 2. Po turnirju so mladinke KK Drave z veliko prednostjo obdržale 1. mesto v Ugi. H. Dobrijevič Z leve proti desni stojijo: trener Turin, Urbančič, Amejčič, DangulHč, Sirec M., Širecl., Kr^nc, Dobrijevič, Horvat Čepijo: Demšar, Kukoveč, Omulec, Sirec J., Kosi, Poljgžarin Jeza. NOGOMET DRAVA-ALUMINIJ 3:0 (0:0) v domačem derbiju smo videli dva različna polčasa. V prvem delu je bila igra nezanimiva in raztrgana. Napadalci obeh moštev si niso znali ustvariti zrele priložnosti, da bi ogrozili oba vratarja. Videli smo polno zgrešenih podaj, prepočasno gibanje igralcev in predvsem igro v sredini i- grišča. Po odmoru so domačini prevzeli iniciativo, pričeli s poletno igro in zaposlili gostujočo obrambo, predvsem pa se je ob tem nekajkrat izkazal vratar gostov. Dravaši so povedli v 54. minuti, strelec je bil Hvaleč, isti igralec je v 71. minuti vodstvo zvišal. Končni rezultat pa je v 81. minuti postavil Zgeč, ki je iz kota streljano žogo z glavo poslal neubranljivo v desni spodnji kot. To je bil eden najlepših zadetkov, ki smo jih letos videli na i- grišču Drave. Ob koncu so gostje želeli rezultat znižati, kar pa domača obramba ni dovolila. Sodnik Stajnko iz Maribora je pred 2(X) gledalci sodil odlično ni pa imel težkega dela, saj sta obe ekipi igrali izredno fair. NAFTA-DRAVA 3:0 (1:0) Mladinci Drave so na gostovanju v Lendavi srečanje izgubili. Domači- ni so se predstavili kot odlična uigrana ekipa, gostje pa z mlajšimi igralci ekipo kalijo in potrebno bo še dosti dela, da bo ekipa pripravljena tudi za težja srečanja. DRAVA - ŽELEZNIČAR „B"4:1 (4:1) Pionirji so s prepričljivo in efektno igro v prvem delu premagali so- vrstnike iz Maribora. POHORJE-DRAVA 0:2 (0:1) Mlajši pionirji so na gostovanju v Rušah presenetili domačine s hitro in dopadljivo igro. Zmagali so predvsem z odlično igro in povezanostjo celega moštva. STOJNCI-ROGOZNICA4:0(1:0) V občinskem prvenstvu je Rogoznica na gostovanju visoko izgubila kar je glede enakovrednosti nasprotnikov presenetljiv rezultat. MARKOVCI - PARTIZAN PTUJ 0:1 (0:1) Domačini so z edinim zadetkom v prvem delu dosegli zmago. Tekma, hitra in dinamična je zadovoljila preko 100 gledalcev. -anc i BresnicaJB OLIMPIJSKE IGRE-NA VASI v organizaciji ZSMS - mladin- skega aktiva Bresnica so bile prejšnjo nedeljo tradicionalne olimpijske igre na vasi med vaščani petih vasi: Drakšl, Podgorci, Sodinci, Cvetkovci in domačini iz Bresnice. Igre so potekale ob lepem sončnem vremenu, žal pa je zaradi dneva žalovanja bil obisk precej manjši, kot so pričakovali. Tekmovalci so se pomerili v 10 disciplinah: met krogle, streljanje, tek na 100 m - moški, kros - ženske, kolesarjenje, tek na 60 m - ženske, kros - moški. Najzanimivejše in najzahtevnejše pa so bile gotovo tii zadnje discipline: tek z vrečami, dirka s samokolnico in vleka vrvi med vasmi. Skratka, vse panoge in discipline so bile po svoje zanimive, saj navijačev iz matičnih vasi tekmovalcev ni manjkalo. Povejmo rezultate: V streljanju so bUi najboljši Podgorci, med Posamezniki pa je Dam Zorko, od O možnih zadel kar 43 krogov; v metanju krogle je bil najboljši posameznik prav tako iz Podgorc - 5 kj kroglo je Marjan Sladnjak ,7alucar' 10,67 m daleč; v moškem teku na 100 m je bil najboljši Mirko Zorko, ki je to daljavo pretekel v 13,5 sekunde; v teku na 60 m za ženske pa sy je najbolje uvrstila Marta Hanželič iz Cvetk ovc, svojo progo je pretekla v 8,8 sekunde; v moškem krosu - 2000 m čez drn in strn je bil najboljši Janko Bezjakiz Bresnice, saj je to dokaj zahtevno progo pretekel v 8,4 minute. V kolesarjenju je imel najboljšo uvrstitev Ljubo Her^ iz Podgorc. V ženskem krosu na 800 m je bila najboljše uvrščena Irena Jankovič iz Bresnice. Verjetno pa so največ smeha in bodrenja pozeU tekmovalci v teku z vrečami na 50 m. Tukaj je odnesel prvo mesto mladinec Mirko Zorko iz Bresnice, ki je to dokaj dolgo in nenavadno progo po travniku v vreči pretekel v 14,2 sekunde. Največ „vročih besed" je bilo izrečenih ob tekmovanju v vleki vrvi, ki so jo po dolgi in težki borbi med petimi vasmi, največ- krat potegnili na svojo stran vaščani Podgorc. Zmagovalno ekipo so sestavljali brata Prejac, Rado Nemec, Marjan Sladnjak in Branko Korpar. Domačini so bili drugouvrščeni, medtem ko je bila tretja ekipa iz Cvetkovc. Prava atrakcija je bil tek s samokolnico. V tej disciplini sodelujeta po dva tekmovalca, od tega eden sedi v samokolnici, drugi pa „vozi", na pol poti, ko se obrneta, pa je stanje obratno. Najbolje se je uvrstila „posadka" iz Podgorc. Sestavljala pa sta jo Branko Korpar in Mirko Zorko. Besedilo in slika: M. OZMEC Največ vztrajnosti in pravega športnega duha so morale pokazati ženske v krosu čez dm in strn na 800 m BISTRIŠKI AVTOMOBILISTI PONOVNO NAJUSPEŠNEJŠI Pred nedavnim je bilo v organizaciji AMD Slov. Bistrica četrto tekmovanje avtomobihstov, katerega uvrstitve veljajo za prvenstvo Štajerske v turističnem rallyju. Tekmovanja, ki je bilo v Slov.Bistnci, se je udeležilo skupno petinštirideset posadk. Največ uspeha so ponovno imeh domačini, ki so pustili za seboj že kar tradicionalne zasledovalce iz Litije in Raven na Koroškem. Rezultati: v kategoriji do 785 ccm: Mlakar (Slov. Bistrica) s 1589 točk, Svetič (Litija) 1725, Majcen (Litija) 1796 točk. V kategoriji do 905 ccm: Krajnc (Slov. Bistrica) 1722 točk, Kremžar (slovenj Gradec) 1839 točk, Kumik (Ravne) 1985 točk. V kategoriji do 115 O ccm: Čepebiik (Ravne) 1746 točk. Blažun (Straža-Rogatec) 1911 točk itd. V kategoriji nad 1150 ccm: Kalšek (La3co) 1815 točk. Rek (Ravne) 1886 točk, Mlekuž (Slov. Bistrica) 1888 točk. Enotni ženski razred: Planinšek (Celje) 2064 točk, Razgoršek (Dravograd) 2103 točk. Ekipna uvrstitev: 1. AMD Slov. Bistrica s 3321 točkami, 2. Litija s 3522 točkami, 3. AMD Ravne I. 3609 točk. Po štirih tekmovalnih delih vodi v rally tekmovanju v kategoriji do 785 ccm Mlakar (AMD Slov. Bistrica) s 137 točkami, v kategoriji do 905 ccm Krajnc (AMD Slov. Bistrica) 88 točk, " kategoriji do 1150 ccm: Šmerc (Laško) 113 točk in nad 1150 ccm Kolšek (Laško). V.Horvat TEDNIK — četrtek, 23. septembra 1976 5. stran TEDNIKOV RAZGOVOR Z VIDO ROJICEVO PROUČEVALKO LJUDSKE REVOLUCIJE IN BOJA PROTI FAŠIZMU NA NAŠEM OBMOČJU Vida Rojičevaje pred upokojit- vijo najprej vodila oddelek ljudske revolucije, potem pa je bila ravnateljica v Pokrajmskem mu- zeju v Ptuju. Ukvarjala se je s preučevanjem ljudske revolucije in boja ^roti fašizmu na našem obm.ocju. Napisala je knjigo PTUJ V BOJU ZA LEPŠE DNI. Zato smo jo vprašali, odkod črpa toliko življenjske moči, da ji je uspelo veliko napisati o narodno- osvobodilnem boju za območje bivše^ ptujskega okraja. Vida Rojičevaje odgovorila: „Ce govonmo o življenjski moči, jo ima vsakdo, ki je dovolj zdrav, da opravlja svoje delo. Ce pa se kdo vendarle čudi obšimosti opravljenega dela, je to pripisati vztrajnemu delu. Dostikrat sem pač delala tudi v dnevih, namenjenih počitku in pozno v noč. Vprašah ste tudi, kako sem čas, ki ga obravnavam v svojih spisih doživljala osebno. V kraticem povedano, r.em bila leta 1941 med Ptujčani, ki jih je okupator določil za seUtev. Vendar sem sama odšla že maja 1941 v Ljubljano, kjer sem se čez dva meseca pridružila osvobodilnemu boju. Delala sem najprej v tiskarnah Slovenskega poroče- valca, nato pa politično. Aretirali so me jeseni 1942 in konfinirali do konca vojne v severni Italiji. Pri svojem raziskovalnem delu sem zbrala največ gradiva iz osvobodilnega boja ptujskega muzejskega območja, to je ozemlja bivšega ptujskega okraja. Zbirala pa sem tudi gradivo iz obdobja med obema vojnama o delavdcem gibanju, kar dokazujejo članki, objavljeni v Tedniku, Ptujskem zbormku pa tudi drugod ter samostojne pubUkacije; prva: Ptuj v boju za lepše dni, ki ste jo že vi omenili; druga Slovensko- goriška četa, tretja Narodni heroj Jože Lacko ter četrta Dušan Kveder-Tomaž. Pri delu sem naletela na številne težave, ker se včasih pisani in ustni viri vsebinsko ne ujemajo. Posebno različne so ustne izjave ljudi o istem dogodku.' Obdelali ste tudi podatke o ptujskih borcih, ki so sodelovah v španski držav^anski vojni, ki je izbruhnila pred štiridesetimi leti. Morda nekaj besed o tem! ,^Naša dolžnost je, da ne pozabimo hrabrih borcev, ki so se prijaviU v mednarodne brigade španske republikanske vojske proti fašističnim sUam generala Franca v Španiji v letih 1936 do 1939. Zato sem zbrala nekaj podatkov o ptujskih borcih v španski državljanski vojni, ki so bili objavljeni v Tedniku." V našem TEDNIKU redno objav^ate koledar dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja ter številne druge prispevke iz osvobodilnega boja in ljudske revolucije. Se morda spominjate, koliko gradiva, koliko člankov o tem ste objavili? „V Tedniku sem objavila že toliko gradiva, da bi ne mogla navesti točnega števila člankov, ker nisem sproti gradiva zapiso- vala. Članki so izhajah od približno leta 1953 do danes, to je 23 let, navadno enkrat mesečno. Med njimi so bile tudi nadaljevanke, ki so se nekatere vlekle več kot leto dni, na primer KOT ŽRTVE STE PADU V BOJU ZA NAS, PARTIZANSKI KOLEDAR in ODLOMKI IZ ŽIVLJENJA HEROJA, ter še neko delo drugega avtorja, ki sem ga pa jaz redigirala. Sedaj pa še o vašem doslej n^obsežnejšem delu z naslovom DUŠAN KVEDER TOMAŽ, ki je izšlo kot knjiga pri zalo&i Obzorja v Mariboru letos junija. Knjigo ste posvetih lO-obletnid Kvedrove smrti in 35-obletnici vstaje jugoslovanskih narodov. Knjigo je lepo opremil akademski slikar Janez Vidic. Knjiga, ki je bila v Delu ocenjena z zelo lepo pohvalo, ima skoraj 400 strani. Kako je nastajala Kvedrova monografija, je plod vašega dolgoletnega marljivega zbiranja gradiva o Kvedru, poveljniku slovenske osvobodilne vojske, generalu Jugoslovanske ljudske armade in diplomatu? ,4Cvedrov življenjski oris sem napisala na željo skupščine občine Ptuj. Prvi me je k temu nagovarjal že leta 1966, ob Kvedrovi smrti, tedanji podpredsednik občine Vladimir Vrečko. Menil je, da mora nekdo v ptujski občini napisati Kvedrovo monografijo, kar bo občina omogočila z denarjem za zbiranje gradiva v naših osrednjih arhivih in v Beogradu. S tem bi se občina oddolžila spominu na Kvedra, ki je preživel v Ptuju otroška in dijaška leta in začel tu tudi pohtično delovati. Kako in k^ sem zbirala podatke za knjigo, sem navedla v uvodu same knjige. Kako sem z napisano monografijo zadovoljna, sem tudi napisala v uvodu. Lahko pa dodam, da se je vrinilo v knjigo nekaj tiskovnih pomot, tudi pri dveh letnicah. Ker pa je v vsaki knjigi kaj napak, me to seveda tolaži. Zal mi je tudi, da ni pojasnjena z legendami zadnja ovojna stran knjige, kjer so objav^ene tri fotografije. Na prvi je Kveder s tovariši v francoskem taborišču jeseni 1939; na drugi je med člani vrhovnega štaba jugoslovanske osvobodi me vojske na Visu leta 1944, ko je bU pomočnik načelnika vrhovnega štaba; na tretji pa je slikan kot ambasador v Indiji z Indiro Ghandi leta 1958. Delo je pomembno, ker razkriva živ^enjsko pot socialističnega borca, polno življenjskega tveganja in velikih naporov v boju za pravičnejšo družbo." Iz vseh vašili dosedanjih prizadevanj sklepamo, da še ne boste odložili peresa, da vam raziskovalna žilica še ne bo dala miru. Kakšii so pri tem vaši načrti? ,.Nekateri ljudje so pri svojem delu, ki so ga oprav^ali kot pokficno delo, aktivni tudi še v pokoju, ?e po šestdesetem letu starosti, dokler jih pač ne zapustijo življenjske moči. Pri meni pa je delovna vnema hudo popustila. Vendar želim še izpolniti obljubo založbi OBČAN v Ljubljani in napisati monografijo z naslovom: VSTAJA V SLO- ^/ENSKIH GORICAH. Delo naj bi zajemalo vse Slovenske gorice od Šentilja do Središča." Tovarišici Rojičevi se iskreno zahvaljujemo za odgovore in ji v imenu bralcev čestitamo ob izidu pomembnega dela - monografije o Dušanu Kvedru-Tomažu. MARJAN ŠNEBERGER Kako bomo plačevali prispevke iz OD zaposlenih in davke od poslovnih enot v drugih republikah 2e leta 1975 je bil sprejet in ob- javljen zakon o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med repub- liškimi oziroma pokrajinskimi za- koni na področju davkov, prispev- kov in taks. Ta zvezni zakon naj bi urejal predvsem: katerim družbeno-političnim in sa- moupravnim interesnim skupno- stim, plačujejo TOZD davke in pri- spevke po njihovih domicilnih predpisih in — kako ravnati takrat, ko pride med republiškimi oziroma pokra- jinskimi zakoni na področju dav- kov in prispevkov do nasprotij (kolizije). Takoj po njegovi objavi je pri izvajanju zakonskih določil prišlo do zapletov in težav, zato je bilo izvajanje tega zakona začasno cxiloženo. Republike in pokrajine bi nam- reč morale v svojih uradnih glasilih objaviti tudi prispevne stopnje. Način objave bi naj določile družbeno-politične skupnosti in sa- moupravne interesne skupnosti z dogovorom. Vse to ni bilo storjeno, zato smo uporabljali še naprej naš republiški zakon o na- činu obračunavanja in vplačevanja prispevkov. Namesto omenjenega dogovora o enotnem načinu stopenj pa smo letos avgusta dobili spremembe in dopolnitve zveznega zakona z nekaterimi konkretnej- šimi določili s tega področja. Kljub navedeni dopolnitvi zvez- nega zakona, ki ga bo potrebno iz- vajati od 1. okrobra 1976 dalje, je še odprtih nekaj vprašanj in prob- lemov. Da bi olajšali delo v zvezi s to problematiko in da bo čim manj kršitev in kazenskih sankcij, bo Društvo računovodskih in finanč- nih delavcev Ptuj-Ormož organizi- ralo za jutri, 24. septembra poseb- no posvetovanje o izvajanju nave- denih predpisov. Posvetovanje bo vodila strokovna sodelavka zdru- ženja računovodsko-finančnih de- lavcev SR Slovenije Marjana Pečenko, dipl. iur. To posvetovanje bo le eno od številnih, ki jih je društvo že organiziralo v letošnjem letu, da bi rečunovod- skim in finančnim delavcem nudilo polno strokovno pomoč pri izvaja- nju naše komplicirane zakonodaje, delovne organizacije pa zavarovali pred kazenskimi snakcijami. Prav tako bo to posvetovanje tudi le eno od štirih posvetovanj, ki jih društvo ima v okviru svojega programa izobraževalne dejavnosti predvideva do konca letošnjega leta. O programu dela društva na- sploh, zlasti pa o predvidenem pro- gramu dela do konca leta, bomo dali podrobnejšo informacijo v na- slednjih številkah Tednika. F. L. DEL VČERAJŠNJEGA IN DANAŠNJEGA SVETA Letos so se že sedmič zbrali v razstavnem paviljonu ,,Dušana Kvedra" ob Dravi v Ptuju slikarji in številni ljubitelji likovne umet- nosti, da si ogledajo dela, ki so jih lansko leto ustvarili slikarji, ki so prišli iz raznih delov naše domovine v prelepi svet Haloz, Ptujskega po- lja in Slovenskih goric. ,,Ustvarili so mnogo lepih likov- nih zapisov in tako našim zanamcem v umetniški besedi ohra- nili del naše sedanjosti, ki je zelo živa, ki se hitro spreminja, ki danes še je, jutri je ne bo več", kot je ob slovesni otvoritvi del lanskoletne slikarske kolonije ,,POETOVIO" dejal predsednik upravnega odbora, dr. Vladimir Bračič. Stara, lepa s slamo krita hiša je izginila, ker jo je nadomestila nova, sodobnejša, moderna. Nič ne moremo proti temu procesu in na- pačno bi bilo, če bi imeli kaj proti njemu, kajti razvoj terja svoje. Res pa je, da od nas ne bi bilo prav, če ne bi našim naslednikom zapustili dela tega našega včerajšnjega in da- našnjega sveta, kot ne bilo prav, da ne bi s hvaležnostjo izgovarjali imen naših prednikov, ki so nam tako ali drugače ta, svoj svet ohra- nili. Tistega, ki ga lahko danes le še vidimo v naših galerijah, muzejih in na stenah prenekaterega stano- vanja. Tako smo tudi ob letošnji razsta- vi naših slikarjem hvaležni, da so se odzvali vabilu in prišli v kolonijo, da tudi v teh dneh ponovno na Borlu ustvarja 14 umetnikov. Tako se bomo lahko drugo leto ob tem času ponovno srečali z letošnjo ust- varjalno žetvijo, ki bo po doseda- njih izkušnjah sodeč, prav tako bo- gata. Tisti, ki spremljajo Borisko ko- lonijo skozi vsa leta lahko ugotovi- jo, da je bila zamisel o njeni usta- novitvi plemenita ideja in se je prav zaradi tega tudi obdržala. Med ko- lonijami te vrste na Slovenskem je Dr. Vladimir Bračič in dr, Šteflca Cobelj ob otvoritvi razstave likovnih del udele- žencev slikarske kolonije Bori. Foto: R naša dosegla zavidljivo višino in jo mnogi poznavalci likovne umetno- sti uvrščajo v sam vrh posvoji kva- liteti inprizadevanjih. Tako si stari Ptuj pridobiva novo kulturno-umetniško bogastvo, ki bo kot nova, sveža dopolnitev staremu, iz leta v leto dopolnjevalo galerijsko zbirko na ptujskem gra- du. Četrtkove slovesnosti se je poleg domačih predstavnikov družbeno- političnega in kulturnega življenja udeležil tudi sekretar za notranje zadeve SR Hrvatske, ki je izreden poznavalec in ljubitelj likovne umetnosti. Slikarsko razstavo je pripravila in odprla ravnateljica Pokrajinskega muzeja v Ptuju, dr. Štefka Cobljeva, ki je tudi v imenu ptujske kulturne skupnosti pozdra- vila vse sodelujoče umetnike in pri- sotne občane. Marjan Šneberger Ivan Kreft: sponffiNi NAZADNJE DNI ŠPANSKE REPUBLIKE Vojaški odposlanci Društva narodov, med kateri- mi so bih pretežno reakcionarni oficirji zahodnih ka- pitalističnih držav, so od jeseni leta 1938 naprej strogo nadzorovali demohili/acijo, predvsem na republikan- ski strani, kjer je šlo /a umik s fronte prostovoljcev infcrbrigadistov, popuščali pa so Francovi strani, ki s« ji vojaško, politično in gospodarsko pomagali Hitler- jeva Nemčija, Mussolinijeva Italija in Salazarjeva Portugalska. V času demobili/acije intcrbrigadistov se je začel "bračati na CK KP Španije Lovro Kuhar v imenu C'K KP Jugoslavije, kot dokazujejo tri ohranjena pisma v f'Uslinčičevi zapuščini, da bi mc čimprej brez nepotrebnih formalnosti — poslali na politično delo v Jugoslavijo. Precej časa po tem, ko je postalo jasno, da me po redni poti prek komisije Društva narodov ne bodo ta- l^o hitro pustili iz Španije, je naše partijsko vodstvo *o prvem sestanku se je večja skupina ju- goslovanskih prostovoljcev v smislu vojaškega ukaza umaknila v neko vas kakšnih 7 km vzhodno od Kiguerasa. Odgovornost za to skupino sva prevzela Ivan Kokal in jaz. Razporedili smo se po zasebnih hišah. Ivana Kokala in mene je sprejel pod streho župan (alcaldo). Tu smo ostali kakšnih 10 dnL Ne pretiravam, če rečem, da so vaščani kar tekmovali med seboj v izkazovanju gostoljubja. Posebej moram ptihvaliti župana, kije imel z nami vsemi veliko dela in skrbi. Kokalu in meni je celo tako zaupal, da nama je dal ključe od kleti in shrambe, češ, kar ima njegova družina, je na razpolago tudi interhrigadistom. Župan Je bil preprost kmet. vendar odličen vinogradnik, imel je toliko zemlje, da je lahko vso obdelal s štirimi družinskimi člani, /upan je bil po strankarski pripadnosti socialist, žena tudi, hčerki, ki sla v državljanski vojni dorasli, pa sta poslali članici socialistične mladine, enotne organizacije mladih so- cialistov in komunistov. Ko sta od mene zvedeli za Kokalovo politično pol, sta se obe zanj zek> navdušili. Pomagali sla nama pri sestavljanju seznama hiš, \ ka- terih so stanovali interbrigadisli Jugoslovani. Imen v tem spisku ni bilo, temveč samo na m(»Jem zaupnem. KONFC PRIHODNJIČ „V areni življenja sem stal" Pretekli leden, od 9. do II. sep- tembra 1976 je bilo na gradu §ta- tenberg pri Makolah XIII. tradici- onalno srečanje pisateljev, pesnikov, prozaistov, literarnih teoretikov in esejistov iz Jugosla- vije in zamejstva. Tudi letošnje srečanje je orga- niziral pododbor društva sloven- skih pisateljev Slovenije iz Maribo- ra, medtem ko je pokrovitelstvo prevzela kulturna skupnost občine Slov. Bistrica, finančno pa sta ga še podprli kulturna skupnost SRS in kulturna skupnost Maribor. Srečanje je odprla predsednica pododbora društva slovenskih spi- sateijev Maribor — Nada Gaboro- vič. Prisotne sta pozdravila in jim zaželela veliko delovnih uspehov tudi sekretar OK ZKS Slov. Bistri- ca, Slavko Kleindienst in predsed- nik pripravljalnega odbora, pisatelj Janez Svajncer. V imenu udeležen- cev simpozija je Janez Svajncer prebral tudi protestno pismo v zvezi z ravnanjem avstrijskih obla- sti proti Slovencem na Koroškem in gradiščanskim Hrvatom. Pozneje so se pisatelji, razdeljeni v več skupin, udeležili srečanj na osnovnih šolah v POoljčanah, Oplotnici in Sp. Polskavi, od de- lovnih organizacij pa so obiskali EMl Poljčane in Kmetijski kombi- nat KZ Slov. Bistrica. Na teh sre- čanjih so obravnavali aktualna vprašanja s področja kulture in umetnosti. Pozanimali pa so se tudi za delo v šolah in kolektivih. Popoldne prvega dne so pričeh z branjem referatov, ki so jih za sre- čanje pripravili Ivan Potrč, pred- sednik društva slovenskih pisate- ljev, dr. Franc Zadravec in Emil Frelih, ki so osvetlili dela Ivana Cankarja. Letošnje srečanje na Statenbergu je bilo namreč posve- čeno tudi praznovanju l(X) letnice rojstva Ivana Cankarja. Osrednji naslov simpozija pa je nosil ime ,,V areni življenja sem stal". V večernih urah pa so odpotovali v dom kulture Slov. Bistrice, kjer so se udeležili osrednje svečanosti v okviru srečanja. Uvodni govor je imel prof. Jurij Novak, predsednik skupščine kulturne skupnosti obči- ne Slov. Bistrica, po svečanosti so odpotovali še na družabni večer v osnovno šolo Zg. Ložnica. V soboto dopoldne je simpozij nadaljeval z delom referate pa so prebrali Branko Rudolf, Branka Jurca, Vladimir Koch, Srečko Golob, Nada Gaborovič, Cvetko Zagorski, Janez Svajncer, Dalibor Cvitan, Miroslav Slana-Miros. V tem času so izvolili iz svoje sredine posebno komisijo, ki je pripravila stališča o letošnjem srečanju. Ta stališča bodo objavili v tisku in v drugih sredstvih javnega obvešča- nja. Med zanimivosti letošnjega sre- čanja uvrščajo tudi obisk skupine mladih literatov iz mariborskih šol. To je prvi primer, ko se sim- pozija udeležujejo tudi ljubitelji književne umetnosti. . ^ _______........ Viktor Horvai. Slovenska Bistrica „ČLOVEK. DELO, KULTURA" Komunisti občine Slov. Bistrica se aktivno pripravljajo na praznovanje tedna komunista, ki bo v času od 13. do 20. novembra letos. Kljub temu komunisti bistriške občine ne odlašajo s pripravami. Letošnje osnovno geslo praznovanja je „Človek, delo, kultiu~d". Vsa praznovanja v tem okviru bodo povezali tudi s praznovanjem 100-obletnice roj- stva Ivana Cankarja in 35. obletnico naše revolucije. Da bi kar najuspešnejše izvedli praznovanje tega tedna so že izdelali okvirni program praznova- nja in prireditev. Tako bodo spregovorili o idejnosti v naši kulturi, oceniti kulturno dejavnost v bistriški občiiu, priredili razstavo umetniških stvaritev. delavcev v združenem delu, spregovoriti bodo tudi o komuni- ciranju v ZK in o informiranju v občini Slov. Bistrica. Pričakujejo pa tudi gostovanje kulturno umetniške skupine iz zamejstva. Prva prireditev v tem okviru je bila že v petek in soboto 9. in 20. septembra. To je bilo srečanje pisateljev in pesnikov na gradu Statenberg pri Makolah. Tradicio- nalnegfi srečanja - simpozija seje udeležilo blizu 40 članov iz vse Jugoslavije m zamejstva. V nckaterili osnovnih šolah in delovnih c^g^nizacijah občine Slov. Bistrica so pisatdji, udeležen ci simpozija, z mladimi in z delavci razpravljali o razvoju kulture in njeni širitvi aktivnosti v občilu Slov. Bistrica. ^' V. HORVAT 6. stran TEDNIK — četrtek, 23. septembra 1976 mladi dopisniki NA ZBOROVANJU 14. septembra, smo se po pouku zbrali va učenci od 5. razreda dalje na prostoru pred blagovnico ,J*anonije", kjer smo se udeležili protestnega zborovanja. Protesti- rali smo proti namenu Avstrije, da izvede preštevanje koroških Slo- vencev in da bi šele na osnovi tega štetja izvršila 7. člen avstnjske državne pogodbe, ki zagotav^a koro3cim Slovencem in gradiščan- dcih Hrvatom povsod svobodno uporabo materinega jezika, kakor tudi ostale narodnostne pravice. Ne morem razumeti, kako je mogoče, da lahko nekdo prepove svobodnemu človeku uporabo materinega jezika. O tem in o vzrokih za takšno ravnanje sem razmišljala še po zaključku zborovanja. Ker zgodovine koro- ških Slovaicev ne poznam, sem se o tem pogovarjala doma s starši. Zvedela sem, da takšen odnos do naših rojakov v Avstriji izvira v glavnem že iz časov po prvi svetovni vojni, ko še ni bila dokončno določena meja med novima državama Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po mirovni pogodbi je naši državi pripadla MežiSca dolina in Jezersko, Avstriji pa je, po izvršenem plebiscitu, pripadla Koroška, .\vstrija je takoj pričela s ponemčevanjem naših rojakov. Pred drugo svetovno vojno, ko je bila Avstrija priključena Nemčiji, pa so prepovedati uporabljati Slovenski jezik ter pričeli Slovence izseljevati. Med vojno so se koroški Slovenci vključili v NOB in skupaj z jugoslovansko armado tudi osvobodili Koroško. Kljub temu, da je koroška Slovenija po drugi svetovni vojni pripadla Avstriji. Kes smo Slovend in vsi Jugoslovani imeli slabe izkuaije, smo zahtevali ob podpisu avstrijske državne pogodbe 1. 1955, da se v tej uredijo vse pravice naših rojakov v Avstriji. Kljub temu, da smo v tem uspeli pa nazadnjaški Avstrijci prepreču- jejo izvrševanje teh pravic. Po tem razgororu marsikdaj bolje razumem, nikakor pa ne morem razumeti, da je kaj takšnega sploh mogoče. Vesna Carli, OŠ „Franc Osojnik' Ptuj NA IZLETU Ob šestih smo se zbrali v Pod- lehniku pred blokom. Cez nekaj časa je pripeljal avtobus. Peljali smo se po novi cesti. Najprej smo se peljali v Ormož. Videli smo hotel in tovarno Jože Kerenčič. Potem smo se peljali v Ljutomer. V Lju- tomeru smo si ogledali muzej. V muzeju so bile puške in slike. V Murski Soboti smo videli spomenik in mnogo trgovin. Najbolj všeč nam je bilo v Moravcih. Tam smo se kopali in imeli kosilo. Voda je bila topla in črna. V radencih smo pili slatino, ogledali smo si slike in se slikali pri cvetličnih gredah. Iz Radenc smo se peljali v Maribor. Bili smo v parku in v akvariju. V akvariju sem videla krokodile, želve, morske zvezde, veternice in različne ribe. Nekateri sošolci so si kupili značke. Nazadnje smo šli v Ptuj na sla- doled. Na avtobusu smo si peli, za- stavljali uganke in se smejali. Bilo je zelo lepo. Marjana Sprah, 2.a Osn. š. Martin Kores Podlehnik ŽK( RIČKK PRKPFVA Jesen je čas bogatih barv. Listje rumeni in odpada. Polja postajajo pusta. Tudi noči, nad vasjo umira- jo. Dnevi so krajši, noči daljše. Jesenskega časa se najbolj vese- li kmet. V tem času si napolni kleti in shrambe. Posebno veselje /ja kmeta pa je trgatev, ki mu je v ve- liko zadovoljstvo. Zgodaj zjutraj smo odšli na breg, ki se je strmo dvigal nad nami. Ko smo prispeli v gorico, smo se razvrstili in pričeli obirati sladko grozdje. Tudi na svoje prazne želodčke nismo pozabili. S petjem smo si krajšali čas . Čas od prve malice do druge je hitro mi- nil. Brentarji so imeli polne palice zarezov, ki so povedali, koliko brent grozdja je že na stiskalnici. Dan se je nagibal k večeru in pe- sem, ,,En hribček bom kupil" seje razlegala daleč naokrog. Otroci smo se lovili po hribu. V gozdu smo nabirali kostanj in gobe. Ker je na zemljo hitro padla megla, smo morali domov. Konec je bilo lepega jesenskega dne. Po klancu navzdol smo veselo peli in s srečo odhajali v svoje domove. Simona Bezjak, 0§ Franca Belšaka, Gorišnica SLIKANJE V petek smo se slikali. Slikali smo se pred šolo. Bilo nas je štirindvajset. Skoraj vsak je rekel, da je pregrdo oblečen za slikanje. Cez nekaj dni smo dobili slike. Vsaka je stala pet dinarjev. Smeja- li smo se drug drugemu, kako je kdo smešen na sliki. Simona Maučič, 2.b Osn. šola Martin Kores Podlehnik ir [ledlf (i T t^ir tule t > Ormoškii „MPM", dežurstvo, elektrikarji in dimnikarji v Ormožu, pa tudi drugod prodajajo plinske in kombinirane štedilnike po nižjih cenah in tudi ekonomični in priročni so. Ko zmanjka elektrike, je plin najboljši prijatelj gospodinj, ki bi morale hitro pripraviti jesti za družino. Tudi v ormoški občini ima veliko dmžin plinske štedilnike, toda kaj, ko so plinsko skladišče na zahtevo sanitarnega inšpektorja že pred časom zaprh in nihče se ne pobriga, da bi storil karicoh v zvezi s tem. To traja že vse od pomladi. Kam torej sedaj ubogi potroš- niki? Ubogi ah revnejši, rrusUm, kajti ormoška Zaija je imela plinsko bombo iz phname Varaždin, teh pa ne moreš zamenjati nikjer v Sloveniji. Ljudje z avtom obih seveda mimogrede kočijo z avtom v Varaždin, zato jim je nas revnejših kaj malo mar. In mi? Na avtobus bombe ne smeš dati, v vlak tudi ne, avta nimaš! Najeti traktorista ali taksista, ki ti bo pripeljal plin, ki stane samo štiri stare tisočake! Ker je porabnikov plina tudi nekaj na kmetih, so nekateri, ki gredo z vozovi ah traktorji na sejem v Ptuj, skušali pripeljati plin od tam. Toda tu so naleteli na nepremostljivo oviro. Na jeklenki mora biti obvezno napisano „r/IPM", sicer plina ne dobiš, čeprav so jeklenke popolnoma enake in imaš vse na njej. Ko pogledaš z rdečo barvo napisani ,J»IPM" in omeniš, da to tako lahko napišeš tudi sam, te poslovodja opozori na posebno napisani način črk. .,Človek božji", nič lažjega! Vsak otrok zna prerisati z druge jeklenke na prozoren papir odrešujoči „MPM". Če je potem napis z jeklenko vred nekoliko umazan, je vse v redu. Mar je res vse v redu? Moramo res delati tako, da dobimo tisto, kar potrebujemo, kar hočemo v redu in po pravilni poti dobiti in smo kot potrošniki tudi upravičeni dobiti? Druga, za občane dokaj nevšečna zadeva je dežurstvo ormoške lekarne. V Ormožu seveda ne moremo zahtevati dežurnega časa v lekarni, zato je ena lekamarka dežurna za nujne primere. To je za naš kraj dovolj, toda prav tu je več težav, ki bi se dale zlahka odpraviti. Če namreč pride zdravnik na hišni obisk, pride skoraj obvezno popoldne, veUkokrat celo zvečer. Vsak bolnik ne gre v bolnišnico, največim pa je nujno prinesti potrebna zdravila. Preden imaš recept, se odpraviš in prideš kakorkoh v Ormož, kajti z naših hribov nimaš vsako uro avtobusne zveze, je obvezno noč. Zdravnik skoraj nikoli ne ve, katera lekamarka je dežurna, zato moraš obvezno pogledati na lekarniška vrata,- čeprav je mogoče dežurna prav tista lekamarka, ki stanuje bližje tvojemu kraju. Ko končno zveš in najdeš kraj, ne najdeš s tem še lekarnaike. V bloku je na primer na vratih majčken zapis, ki ga v temi ne moreš razbrati in zvoniš ter trkaš nadcoli. Na zdravstvenem domu in Idcami je napis o dežurnih zdravnikih, na katerem piše: :J)ežunu zdravnik" in potem, dr. Antolič Franc, dr. Jurij Čerf, dr. Peter Gapšarič. Ne gjede na to, da dr. Antoliča že več kot tri leta ni v Ormožu, napis z oznako zdravnika ni osvetijen, čeprav bi lahko bil. Bolniki se sprašujemo, je res toliko stroScov in dela s tem, da bi na hiši dežurne lekamerke ali vratih v bloku bila osvetljena tablica z napisom: dežurna lekamarka. Okolica Or- moža je velika, vsak občan pa tudi ne more poznati vsakega kotička v Ormožu, posebno, ce pride z oddaljenih hribov. Sprašujem tudi, je res tako težko javiti zdravstve- nemu domu razpored dežurnih lekamaik, da bi zdravnik lahko napotil človeka tako ob obisku na pravi kraj? Tretje zlo so naši elektrikarji. Po radiu lahko vsak dan med obvestih sUšinio opozorila, da v tem in tem kraju zaradi vzdrževalnih del ne bo vode ali elektrike. Tudi pri nas je velikokrat ni, saj gradijo na več krajih nove transformatorje, ob- navljajo vode in podobno. Tudi v Ormožu imamo lokalno radijsko postajo, vendar se našemu Elektro ne zdi niti najmanj vredno opozoriti občane, da bodo elektriko odklopili. Nič kohko- krat se zgodi, da okoU osme ure, ko se pač fantje okrepačjo, zmanjka toka in ga ni tja do 13. ali 14. ure. Mnogo ljudi ima lastni vodovod, nekateri tudi nimajo več štedilnikov na trda goriva, imajo pa majhne otroke. Če si obveščen, si boš vodo natočil zjutraj in stvar uredil, tako pa . . Mar res pri nas obstajajo samo predpisi o vedno zvišanih cenah, rukjer pa ni tistih, ki bi ljudem zagotovili, da bodo za njihov v redu plačan denar prejemali tudi v redu plačane dobrine, vključno elektriko oz. bodo o izključitvi le-te pravo- časno obveščeni? Spomnim se direktorja dimni- karskega podjetja, ki je na seji skupščine v Ormožu, ko je bilo na dnevnem redu povečanje plačila dimnikarskih uslug sveto zatrjeval, da bo v bodoče pri dimnikarjih vse stoodstotno izboljšano, da bodo občane obvestili prej o prihoddimnikaija, kot se to dogaja drugod. Ostalo je samo pri besedah, obljubah in povišanem prispevku. Mar sm_o res v naši občini prvaki v neredu in zadnji pri uslugah? Slava Rakova ^ Akcija turističnega društva in krajevne skupnosti Ptuj ,JLE?0 CVETJE - UREJENO OKOLJE" ŠE NI KONČANA Komisija, ki je bila izvoljena na upravnem odboru turističnega društva Ptuj je v okviru akcije „!epo cvetje - urejeno okolje" že opravila komisijske oglede vsega terena oz. območja krajevne skupnosti Ptuj. Znani so že predlogi nagrajencev, katerih Imena bomo objavifi v oktobm. Sedaj tekmovanje še ni končano, raj še nas loči nekaj tednov in akcija bo kcmčana za letošnje leto. ^ Prijateljska in bratska manifestacija v Središču ob Dravi so Karavani izrekli dobrodošlico pionirji osnovne šole FOTO: R Občina Krapina je bila letos organizator že 15. tradicionalnega srečanja pobratenih slovenskih in hrvaških občin. Karavana prijatelj- stva, tako se je imenovala letošnja pot, je z avtomobih obiskala v Sloveniji najprej Središče ob Dravi. v Ormožu je udeležence Karavane pozdravil Mirko NOVAK, predsednik občin- ske skupščine. Foto: R Pihalna godba ,4Iirci" iz Krapine ob prihodu s Karavano v Ptuj. Foto: OM Osnovnošolci so karavani prija- teljstva pri OŠ Središče pripravili dobrodošlico. Kasneje je karavana obiskala Ormož. Godba je pred spomenikom revolucionarja Jože- ta Kerenčiča oznanila pričetek velike prijateljske in bratske manifestacije. V Ormožu je karavano najprej pozdravil Ivan Krušec, predsednik občinske konference SZDL Krapina. Več kot 60 okrašenih avto- mobilov je pot nadaljevalo proti Ptuju, kjer je karavano v imenu občanov in SO Ptuj pozdravil Janko Bezjak, predsednik občin- skega sveta zveze sindikatov Ptuj. zk Kmetijski kombinat — TOZD gostin- stvo ,,Haloški biser" — Hotel Petovio vabi v okviru praznovanja 15-letnice kombinata na KULINARIČNO RAZSTAVO, RAZ- STAVO POGRINJKOV, POSKUŠNJO VIN IN DOMAČIH JEDIL Razstava bo odprta v petek 24. septembra ob 12. do 19. ure, v soboto 25. septembra od 8. do 19. ure. V soboto ob 10. uri bo pred hotelom PROMENADNI KONCERT godbe na pihala DPD Svoboda Ptuj. Občane vabimo na to zanimivo razstavo, otvoritev bo jutri ob 12. uri. Kako bi izboljšali skrb za varnost otrok v začetku šolskega leta NA POTI V ŠOLO IN DOMOV Prav v začetku šolskega leta se neizogibno srečujemo s časom, ki je izreden dodogek za naše mnoge otroke in starše. Zato skrbi ni nik- dar konec. Stalno se pojavljajo novitete, ki so vedno bolj po- membne. Zato je skrb za varstvo otrok na poti v šolo in domov ena najpomembnejših momentov, toda to le ni samo skrb staršev, šole ali otrok samih, je namreč skrb vsa- kega občana — udeleženca prome- ta, posebno pa motoriziranih ob- čanov. Naše otroke bi morali sistema- tično vzgajati za vsakdanjo varno pot na relaciji stanovanje — šola — domov ali kamorkoli že. Že ne- kaj let se povečuje v našem mestu vrvež, zato nas tem bolj opozarja- jo prometno varnostne razmere ob vsakem začetku šolskega leta. Prav v začetku šolskega leta se dogaja precej več prometnih nezgod kot v drugih mesecih. Zaradi tega ne bi smeli dopustiti, da bi naši najmlaj- ši že na prvem koraku v življenju omahnili pod kolesi današnjega časa. Dolžnost nas vseh je, da po- skrbimo za varnost naših otrok. Posebej bi lahko omenili, da se naši prvošolčki znajdejo v krogu, kjer se vse vrti okrog njih, so zelo raztreseni in polni šolskih skrbi na poti v šolo in iz šole. Vse to je več kot dovolj /a nepreviden korak pred motorizirano vozilo. Vseka- kor vemo, da so se prometne ra/merc od lanskega leta do le- tošnjega spremenile in vedno je gostejši promet. Prometa je na glavnih cestah precej več in zato je večja možnost za prometne nezgo- de neprevidnih otrok. Nujno je, da poskrbimo pred- vsem /a prvošolce do šole naj- varnejšo pot ne glede na to, če je ta pot nekoliko daljša. Starši morajo v začetku hoditi z otroci, jim pokazati kje, kako in kdaj naj gredo čez cesto, kako naj hodijo po cesti, ki nima pločnikov, kako se naj ravnajo na križiščih. Poučiti jih je treba, kakšne situacije lahko nastanejo in kako naj se izognemo težjih situacij. Tudi otroke kole- sarje, zlasti mlajše moramo opevarjati, povedati moramo, da kolesarska izkaznica še ni vse in ni jamstvo za varno vožnjo. Ker se približuje jesenski čas, dan se hitro krajša, zaradi tega se otroci /najdejo na poti v šolo ali iz nje v času slabše vidljivosti. Zato bi bilo pravilno, da oblečemo otroke / /aščitnmii oblačili — rumene bar\c. Tudi šolske torbe so sedaj opremljene s svetlobnimi znaki, s svetlobo odbojnimi mate- riali. Prvošolci bi morali imeti obvezno okrog vratu rumeno ruto. Starši se bi morali večkrat po- svetovati 7 učiteljem, razrednikom in upoštevati nasvete in priporoči- la. Za varnost naših otrok bi mo- rali skrbeti vsi, predvsem komisije prometno varnost, šolske komi- sije, pionirji — prometniki. Vsi moramo storiti vse, prav vse, za varnost naših otrok, kjer- koli se srečujemo in jim pokazati tudi z našim ravnanjem, kakšen mora biti vzoren pešec v prom.etu. ap Eden od nevarnih prehodov s Trga svobode v mestni park Foto: Z. KODRIČ — Kuhinje — dnevne sobe — spalnice — kavč in sedežne garniture — motorna kolesa posteljnino ter vso drugo opremo za vaše stanovanje pri NOVEM DOMU na Zagrebški cesti 4. Kupcem priporočamo ugoden nakup s kreditom. Pridite in izberite pri NOVEM DOMU. Po 10. čl. SS o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu objavlja ZAVOD DR. MARIJANA BORŠTNARJA V DORNAVI prosto delovno mesto PSIHOLOGA pogoj: diplomiran psiholog klinične smeri Nastop dela 1. oktobra 1976. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov do 30. septembra 1976. TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ IZLET V ŠLMADIJO Turistično društvo Ptuj prireja za svoje člane trodnevni izlet v Šumadijo — v Arandjelovac in sicer od 8. do 10. 10. 1976. CENA IZLETA: za člane TD 750 din za ostale udeležence: 800 din Možnost plačila na obroke! Prijave in vplačila sprejema TURIST—BIRO Ptuj, Trg svobo- de 4. Rok za prijave: 1. 10. 1976, oz. do zasedenosti avtobusa. TEDNIK — četrtek, 23. septembra 1976 7. stran v okviru prvega krajevnega praznika KS Rogoznica so se mi- nulo nedeljo že navsezgodaj zbrali pred domom Slovenskogoriške — Lackove čete mladi in ostali kraja- ni, kjer je o nastanku prve parti- zanske enote na tem območju spre- govoril Franc Vamberger, nato pa so na spominsko ploščo padlim po- ložili venec. Mladi so na svojem po- hodu obiskali vsa spominska obe- ležja padlim borcem Slovenskogo- riške čete in tudi tam položili vence. V Podvincih so ob 9. uri svečano predali namenu 5,5 km dolgo as- faltno cesto, ki povezuje vas Pod- vinci s Spodnjim Velovlekom. Zbranim je ob tej pomembni pri- dobitvi govoril podpredsednik sve- ta KS Rogoznica, Franc Stiplovšek, nato pa Anton Vojsk, ki je obenem svečano prerezal vrvico. Za tem se je po novi asfaltni ,,preprogi" zvrstila proti Spodnjemu Velovleku svečana povorka, v kateri so sodelovali vaščani Podvinc, Kicar- ja, Pacinja in Spodnjega Veloveka. Na prikolicah vozil povorke so bili prikazani razni kmečki običaji in opravila, kmetje so bili odeti v do- mačo nošnjo in okrašeni s cvetjem, da je bilo že od daleč videti njihovo radost in veselje ob tej pomembni pridobitvi. Slišati je bilo petje ža- njic in koscev, skratka veselo in praznično razpoloženje. Ko je prispela kmečka povorka v Spodnji Velovlek je bilo pred ga- silskim domom slovesno zasedanje zbora delegatov in vodstev družbe- nopolitičnih organizacij v KS Rogoznica. Svečano zasedanje so pozdravili pionirji 0§ Franc Osoj- nik. Vida Lačen je z.a tem prebrala pozdravno pismo predsedniku Re- publike tov Titu. Predsednica ZSMS Podvinci pa je nato prebrala protestno pismo proti ravnanju av- strijske vlade do koroških Sloven- cev. Slavnostni govornik je bil Stanko Žitnik, predsednik krajevne kon- ference SZDL Rogoznica. Zaseda- nje in vse udeležence je v imenu iz- vršnega sveta SO Ptuj pozdravil Jo- že Kolar. Zasluženim krajanom so podelili priznanja za požrtvovalno sodelovanje pri gradnji ceste, ki je veljala 2 milijona 100 tisoč din. Ob zaključku športnih prireditev v po- častitev krajevnega praznika pa so najboljšim podelili pokale in pri- znanja. Slovesnost so nadaljevali s kulturnim programom, v katerem je sodeloval mešani pevski zbor prosvetnega društva ,,Alojz Arnuš" iz Rogoznice in godba na pihala DPD Svoboda Ptuj. M. Ozmec Delovno predsedstvo na svečani seji.J Foto: OM STRAN ČRNE KRONIKE Gorelo mu je pod nogami Med številnimi pozdravi, ki po navadi vise nad točilnimi pulti v naših gostinskih lokalih, je tudi tale: ..Vinjenim gostom in mladoletnikom ne točimo alkoholnih pijač". Gostinci pač ne bi bili gostinci, če ne bi včasih tega načela tudi prezrli. Eden redkih lokalov v Ptuju, kjer ne delajo izjem, je gostinski lokal na Bregu, Zadružni trg, kjer je 16. septembra ob 20. uri Franc Murko, delavec, z vsemi svojimi kvalitetami preizkušal natakarsko osebje tega lokala, da bi prišel do žlahtne kapljice. Neuspeh ga je tako razburil, da je pričel tolči po mizi in celo groziti šefu, da ga bo pošteno premikastil, če ne dobi pijače. Kmalu za tem je prišla v lokal intervencijska skupina postaje milice v Ptuju, z namenom, da pomiri Murka, le-ta miličnikov ni počakal, temveč jo je jadrno ucvrl proti TGC, vendar se je kmalu ujel. Brez ovir tudi to pot ni šlo, saj je Murko preizkušal tudi svoje boksarske veščine, a brez uspeha. Zaradi svojega nastopa in da bi se shiadil, je moral prenočiti v ustreznem prostoru postaje milice v Ptuju do naslednjega dne. Nemirna noč za intervencijsko skupino postaje milice v Ptuju Varnostna kultura našega občana raste iz dneva v dan; to potrjuje tudi teletonsko sporočilo občana, ki je sporočil postaji milice v Ptuju, da vlamljajo v samopostrežno trgovino Izbira—Potrošnik na Bregu. Po sporočilu je intervencijska skupina odšla na kraj vloma (ura je bila 2.3,50, 19. sept.) in na kraju samem zalotila še mladoletno vlomilsko trojko, ki se je proslavila že z več podvigi tudi na slovenski obali, v Ankaranu. Mladi dolgoprstneži so vlomili še v prostore osnovne šole Toneta Znidariča v Ptuju, uradne prostore KK Ptuj in v počitniške hišice v Ankaranu. Omenjena trojka P. M., J. M. in M. 1. je že stara znanka organov postaje milice v Ptuju. Po prepiru — skočila pod vlak Na nezavarovanem železniškem prehodu v Njivercah so 20. septembra ob 3,15 našli neznano žensko truplo. Na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je ponesrečenka, Frančiška Klaneček iz Njiverc 43, rojena leta 1913. Domnevajo, da gre za samomor, saj je pokojnica tudi možu po prepiru zagrozila, da bo skočila pod vlak. ZNOVA ŽRTEV PRELAZA Zaradi neupoštevanja prometnih znakov, ,,andrejevega križa" in znaka STOP je prišlo 18. septembra ob 6.10 na železniškem prelazu v Hajdini do hude promet- ne nesreče, ki je terjala življenje Franca Zupaniča iz Draženc 42. Zupanič je zapeljal čez prelaz, kjer ga je zadel vlak in ga potiskal po progi še 264 metrov; voznik je na kraju nesreče podlegel poškod- bam. Med stisnjeno pločevino je ugasni- lo človeško življenje. Foto: J, S. Izsiljevanje prednosti 19. septembra ob 16.20 se je v Hajdini pri Ptuju zgodila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti; ena oseba je bila hudo telesno poškodovana. Anton Pečnik iz Lancove vasi je vozil kolo z motorjem in zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki je vozil iz smeri Ptuja proti Kidričevemu. Voznik osebnega avtomobila Ivan Potrata iz Hrastnika je Antona Pečnika zbil po vozišču, ki so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico s hudimi telesnimi poškodbami. MG Težavna, a konkretna akcija Na zadnjem posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZKS občine Ptuj so komunisti razprav^ah in tudi sprejeh sklep o dajanju ocen vodstvenih, vodilnih in imeno- vanih kadrov. V okviru načrtnega kadrovanja morajo osnovne organizacije ZKS dati mnenje o kandidatu, ki kandidira za odgovorno delovno mesto. Osnovna organizacija ZK mora oceniti, kakšen odnos ima kandidat do uresničevanja ustav- nih določil, do zakona o združenem delu in njegovega uveljavljanja, do procesa združe- vanja in povezovanja, kakšen je njegov odnos do programa razvoja delovne organizacge in krajevne skupnosti, zlasti pa do sprejetih partijskih stahšč. Takšno ocenjevanje in mnenje o kandidatih, ki bodo zasedli ali že zasedajo vodstvena in vodilna delovna mesta, je obUka kadro- vanja. To ,Tešeto" je nujno potrebno, vendar se ob tem pojavlja vrsta vprašanj, ki otežujejo proces kadrovanja. Problem je subjektivne narave. Težko je namreč izkristalizirati objektivno mnenje o človeku. Demokratičnost je prisotna pov- sod, a zgodi se, da prav ta demokratičnost lahko z^re vrata ocenjevanju - kadrov predvsem v 00 ZKS. Zato bo potrebna pogloUjena akcija komunistov, h kateri ne smejo pristopiti formalno ali administrativno, kar bi sicer bilo najlažje in najenostavnejše. Izredni dosežki pri delu, djužbenopolitična aktivnost in socialistična zavest so vsekakor odločilni dejavniki, ki bodo razširih luknjice na rešetu, da bomo lahko o človeku razpravljali kot potencialnem kandidatu za zasedbo vodilnega ali vodstvenega delovnega mesta. Rešeto je gosto pleteno, zaradi teh m^hnih luknjic komuniste čaka težavno in odgovorno delo, hkrati s tem pa postaja kadrovanje takaio kot si ga želimo; konkretno, jasno, skratka takšno kot smo si ga zastavili v partijskih dokumentih. Čas akcije je kratek. Do konca septembra bodo tako že znani prvi rezultati, ki morajo prinesti svežino, angažiranost in zadovolji- vo politično delo v vsaki delovni oiganizaciji, skratka v celotni sredini našega dela in življenja. zk V soboto, 18. septembra se je na gradu Bori zbralo nad 2000 delavcev, kmetov kooperantov in upokojencev Kmetijskega kom- binata Ptuj in ostalih gostov, da bi kar se da svečano proslavili 15. obletnico ustanovitve Kombinata. Zbranim so spr^ovorili Janko Mlakar, predsednik skupnega delavskega sveta, dr. Cvetko Doplhar, glavni direktor KKPtuj, Stanko Kos, predsednik delav- skega sveta SOZD KPK in Rado Dvoršak, podpredsednik gospo- darske zbornice SR Slovenije. Na svečanosti je 54 delavcev prejelo za desetletno neprekinjeno delo ure, 113 delavcev in 31 kmetov-kooperantov pa je za aktivnost na področju proizvod- nje, poslovanja, samoupravljanja in družbenopolitičnega delovanja prejelo pismena priznanja. Pisme- no priznanje pa je prejelo tudi 11 institucij in poslovnih partnerjev. S proslave so poslah protestno pismo avstrijski ambasadi v Beogradu zoper ravnanja avstrij- skih oblasti in poltike do slovenske in hrvaške manjane v Avstriji. Ob koncu svečanosti so podelili tudi pokale, zastavice in diplome ekipam, ki so sodelovale na športnih srečanjih v počastitev 15. obletnice ustanovitve Kmetijskega kombinata Ptuj. V kulturnem programu so sodelovali člani KUD gimnazije Dušana Kvedra, godba na pihala DPD Svoboda Ptuj in komorni moški pevdci zbor iz Ptuja, medtem ko so popokine za veselo razpoloženje poskrbeli člani an- sambla Franca Žibrata. N.D. Delavcem KK Ptuj je na proslavi na Borlu nagajal dež. Foto: KOSI POGOVOR Z ALO JZEM CESTNIKOM - KAKŠNA BO JESEN IN ZIMA Obljubili smo vam, da bomo v današnji številki objavili prognozo vremena znanega ljudskega vreme- narja Alojza Cestnika. Obljuba dela dolg, pravijo, in naš dolg ta- kole izgleda: Tovariš Cestnik, kakšno vreme nam obeta oktober? ..Mislim, da bo do 5. oktobra spremenljivo in hladno. Večje padavine bodo okrog 6. oktobra. Sneg bo zapadel v višinah nad 1000 metrov. V nižinah pa bo dež. Od 7. do 8. bo spremenljivo in ve- trovno. Od 11. do 16. bo lepo je- sensko vreme. Okrog 18. bo spet deževno. Od 20. do 31. oktobra pa bo po mojem hladno, a suho vre- me." Kaj pa november, lahko kmalu pričakujemo sneg? ,,Ja, veste, po mojem bo v prvi polovici meseca lepo vreme, le na Lenartovo, 6. novembra^bo dež pa tudi sneg. Star kmečki pregovor pravi: Martin (11. novembra) naj bo suh, da pozimi raste kruh in mislim, da bo od 10. do 16. no- vembra še kar ugodno vreme. Po 18. in 19. novembru pa predvide- vam slabo vreme. Snežilo bo vse do nižin. Hladno in lepo vreme bo vse do 27. novembra, medtem ko bo 28. in 29. novembra verjetno padlo veliko snega. Sneg nad 500 metrov bo ostal, v nižinah pa bo še skopnel, če bo sploh zapadel v teh dneh. Možno je namreč, da bo v nižinah temperatura zraka še dve do tri stopinje nad lediščem in v tem primeru bo v nižinah deževa- lo, med dežjem pa lahko tudi ob- časno sneži, če bo pihal mrzel ve- ter." Naše bralce pa bo gotovo zani- malo, kakšen bo december in no- voletni prazniki ali bo za Silvestro- vo kaj snežne odeje? ,,Do 7. decembra bo še mrzlo vreme, 8. decembra bo snežilo v hribih in po dolinah. Imeli bomo že resno zimo. Od 10. do 20. de- cembra pa bo mrzlo in lepo zimsko vreme. Prvi zimski mlaj bo 21. de- cembra ob 3.08 in takrat bo močno snežilo, v presledkih pa tudi do 26. decembra. Od 27. do 31. decembra bo lepo in suho vreme in mislim, da bo za Sil- vestrovo dovolj snega." Glavni vzrok nenadnim in nerazu- mevajočim vremenskim spre- membam pripisujem luninim spre- membam, ki so vse v poznem nočnem času. Foto: M. Ozmec Kaj pa prihodnje leto. Kakšno vreme lahko pričakujemo v januarju? ,,Ta mesec bo zelo lepo in suho vreme in mislim, da bo okrog 28. januarja nastopilo južno vreme. Februarja bo od z.ačetka vlažno in oblačno, okrog 8. februarja pa bo zopet snežilo. Do 16. bo spremenljivo. Sneg se bo počasi odtajal, zato bo v nižinah vmes tudi deževalo. Okrog 18. februarja bo nastopil ostrejši mraz, medtem ko bo do konca februarja obdržalo lepo vreme." Kakšen pa bo marec in kdaj bo nastopilo pravo pomladansko vreme? ,,Prvi teden v marcu bo še suho in mrzlo. Od 7. do 10. pa bo spet spremenljivo. Od 13. do 15. bo deževalo in je pričakovati poledice. Okrog 20. marca se bo stopilo, 22. bo toplo in dež, nato spremenljivo do 25. marca. Razjasnitve in močne ohladitve bodo 26. marca. Pravo pomladansko vreme se bo začelo šele v sredini aprila. Poletje bo precej deževno. Bo mnogo grmenja, leto pa bo prav ugodno za žito. oljarice in za grozdje. Je- sen bo mokra. Predvidevajo se ve- like poplave, ki bodo povzročile tudi veliko škode in ogrožale zdravje ljudi in živine" — OM Obsežen program nalog socialistične zveze Prejšnji torek je bil posvet predsednikov in skretarjev kra- jevnih konferenc SZDL z območja ptujske občine. Med drugim so obravnavali osnutek programa dela občinske konference SZDL Ptuj in njenih organov do julija prihodnjega leta. V programu je predvideno, da bo občinska konferenca SZDL imela v tem času 3 seje. Prva bo namenjena vlogi SZDL kot fronti vseh organiziranih socialističnih sil v občmi. V zvezi s tem so pripravili posebni vprašalnik, ki ga morajo izpolniti vse krajevne k(Miference SZDL. Iz odgovorov in na podlagi drugega gradiva bosta, svet za organiziranost in razvoj ter izvršni odbor pred- sedstva OK SZDL pripravila gradivo za sejo, ki bo predvkioma sredi decembra letos. V prvi polovki prihodnjega dela se bo OK SZDL sestala še na dveh sejah. V februarju ali marcu bodo obravnavali priprave in vsebinsko oceno resolucije o družbeno- ekonomskem razvoju občine Ptuj za leto 1977, na sam praznik OF — 27. aprila pa bo svečana seja OK SZDL, na kateri bodo tudi podelili priznanja OF. Poleg tega načrtujejo tudi tri problemske kon efence SZDL, na čaterih bi obravnavali vlogo družbene samozaščite in njeno podružbljanje, ustavno preobraz- bo družbenih organizacij in društev ter družbenoekonomski in politični polož^ žensk. Posebej so nakazane naloge predsedstva občinske konference SZDL, ki se bo v tem času sestalo na šestih sejah. Obravnavali bodo družbenoekonomski položaj kme- tijstva, s poudarkom na koopera- ciji v luči osnutka zakona o združenem delu. Nadalje bodo skupno s komitejem OK ZKS obravnavali družbenopolitično vlogo SZDL kot fronte vseh organiziranih socialističnih sil v občini. Začeli bodo tudi z vsebinskimi in organizacijskimi pripravami na skupščinske volitve, ki bodo v letu 1978. Obravnavali bodo družbenoekonomski, poli- tični in socialni polož^ borcev NOB in borcev-prostovoljcev za severno mejo, ocenili gospodarska gibanja in zaključne račune za leto 1976 ter uresručevanje ustavne vloge krajevnih skupnosti. V programu so nakazane obširne naloge tudi izvršnemu odboru, svetom, koordinacijskim odborom in komisijam pri OK SZDL ter vsebina posvetov s predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc SZDL. Na posvetu so sklenili, da na podlagi programa nalog OK SZDL in njenih organov ter izhajajoč iz lastne problematike, vsaka kra- jevna konferenca SZDL napravi svoj lastni program nalog in družbenopolitične aktivnosti. FF osebna kronika RODILE SO: Majda Kolarič, Pavlovci 55 - dekhco; Marija Bedenik, Čermo- žiše 78 - dečka; Marjeta Kukec, Stojnci 113/a- Ton čeka; Tatjana Zupanič, Potrčeva 5 O/a - Karmeno; Irena Vrečar, Bišečki vrh 16 - dečka; EUzabeta Vesenjak, Kidričevo 13 - Aleša; Marija Lazar, Litmerk 35 - dečka; Nada Stajnko, Kvedrova 3 — dečka; Marija Žnidarič, Goričak 3/a - Martino; Ivanka Vaupotič, Mala vas 12 - Marjana; Dragica PuDco, Čermožiše 37 - Andrijano; Elizabeta Smiljan, Muricova 7 - Andreja; Silva Težak, Gajevci 45 - Damjano; Anica Zajšek, Tržeč 25 - dečka; Kristina Raj^, Trnovska vas 14 - deklico; Marija Ciglar, Slovenski trg 4 - dečka; Elizabeta Forstnarič, Markovci 55 - dečka; Danica Kolednik, Barislovci 21 - dečka; Ana Matijevič, Lackova 5 - Ino; Marija Valant, Kočice 48 - dečka; Marija Habjanič, Suha veia 6 - dečka; Marjeta Prelog, Mala vas 2 - deklico. POROKE: Radivoj Semolič, Koper, Cesta na Markovec 10 in Irena Zavec, Koper, Cesta na Markovec 12; Karel Lešnik, Maribor, M. Pijade 42 in AntoTuja Soršak, Kicar 18; Ludvik Toplak, Moste 8 in Rosvita Sitar, Maribor, Cankarjeva 4; Janez Sitar, Dravinjski vrh 7 in Ana Klasič, Apače 237; Janez Vogrinec, Mala vas 16/a in Matilda Maroh, Zabovci 31; Jožef Vodlan, Krčevina pri Ptuju 7 in SUva Kovačič, Štrafelova 7; Milan Cafuta, Podlehnik 79 in Jožefa Maroh, Dravinjski vih 18; Anton Bezjak, Sevnica, Kvedrova 26 in Slavka Švigp^, Sevnica, Heroja Maroka 20; Franc Ciomzej, Slavšina 26 in Matikia Horvat, Slavana 26; Milan Potrč, Grajena 23 in Ivica Pericovič. Grajena 23; Bogomir Pintarič, Kidričevo 66 in Marija Zajšek, Kidričevo 66. UMRLI SO: Anica Patekar, Jam no 80, roj. 1894, urmla 11. septembra 1976; Terezija Zupanič, Anželova 2, roj. 1900, umrla 17. septembra 1976; Antoruja Pogorevc, Breg 30, roj. 1890, umrla 18. septembra 1976. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava: telefon (062 ) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v pronnetu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. vreme do nedelje, 3. oktobra 1976 Mlaj bo v četrtek, 23. septembra ob 20.55. Napoved: Do 27. bo spre- menljivo, vmes še plohe in nevihte. Od 28. septembra do 3. oktobra bo lepo vreme. Sonce stopi v znamenje tehtiiice, 22. septembra ob 22. liri in 48. minut. Začetek jeseni. Alojz Cestnik