PoStnlna plačana v gotovini Leto LV, V Ljubljani, v torek, dne 25. oktobra 1927 St. 242. Posamezna Številka 2 Dli Naročnina Dnevna Izdajo ta državo SHS tne.eCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din ta Inozemstvo meseCno 35 Din pedel|»lc» Izdajo celoletno vJugo-slavlfl SO Din, za Inozemstvo 100 D Cene oglasov 1 »tolp. petlt-vrsta mali oglasi po I 30 ln 2 D,veCJI oglasi nad 45mm višine po Oln 2-50, velUd po J ln 4 Din, v urednllkem delu vrstico po 10 Din p Pri več)em o naroČilu popUŽ Izide ob 4 z|utr<0 rožen pondelJKo ln dneva po preznlku S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici št. «/I/i Vokopfsi se ne vrača/o, nefranhrlrana pisma se ne apre/ema/o -- Uredništva telefon 61. 20S0, upravnlSlva St. 2328 Uprava /e i> Kopitarjevi al. SI. 6 Cehov n račun: CJubl/ana Stev. lO.OSO ln 10.341 zo inserate. Saral'iVoSt.7363, Zagreb St. 39.011, Vraga tn liana/ St. 24.797 Pribičevič -- se ne zavedaš? Demokratske sleparije. Laži o Ogrinovi listi. Po vsej deželi razširjajo demokratski agitatorji gorostasne laži o listi, katere nosilec je g. Ivan Ogrin. Kdor jih hoče poslušati, vsakemu pripovedujejo, da ho ta lista razveljavljena. Poudarjamo, da je Ogrinova lista pravilno potrjena in da nima nobene napake. Vsakega, ki ho trosil te laži, so bo sodno zasledovalo. Značilno je, da morajo demokratje v vsaJk volivni boj z ostudnimi lažmi. Vsak poštenjak se bo 1 gnusom obrnil od teh patontiranih lažnivcev. Kdor voli z demokrati v obrtnem odseku, voli z moralnimi propalicami, posledice naj si pa sam pripiše. Prosimo vso somišljenike, da proti tem tatarskim vestem jutrovcev najodločneje nastopijo. Radič-Prsbicevičev načrt propade!. Muslimani soglasno z vlado. DEMOKRATSKI MINISTRI NE ODSTOPIJO. — JUTRI ODLOČILNA SEJA DEMOKRAT- SKe ZAJEDNICE. Male državice naj začno, prave intere-sentinie pa boj nadaljujejo. Tak je bil položaj na Balkanu, pa naj je šlo za politiko ravnovesja ali politiko interesov katerekoli velesile. 'Jeli ta politika v splošnem evropskem konceptu še nujna ali vsaj možna? Priznati je treba, da je v povojnem času Metelo iz diplomatskih in državniških gnezd mnogo krilatic, ki so bile precej tuje možem oikoli »svete alijanse«. Samoodločba, prostovoljna zveza in proglasitev polnoletnosti narodov so bile ene najučinkovitejših in od narodov najbolj pozdravljenih. Največji pomen so imele za Slovane, pa naj so to Poljaki ali Čehi in Slovaki, ali pa južni Slovani. Toda posebnost je ta: Z elanonn, s katerim se je v snretu ta samostojnost naznanjala in realizirala, se deset let po revoluciji dela na izra-diranju zapisanih besed in pogodb ter zarisanih meja. Ni še dolgo tega, odkar je bila izgovorjena v neposredni poljski bližini iz ust yodje nemških nacionalcev grofa Westarpa strahovita beseda, da bo treba Poljsko znova razdeliti. Neposredno za nami je čas, ko so gotove finančne skupine strašile po srednji Evropi z lordom Rothermerjem, ki je očital Čehom in Slovakom, da toliko in toliko sto-tisoč Angležev ni krvavelo za to Češkoslovaško. Da — država je bila prisiljena, da je privatniku odgovarjal uradni zunanji minister, da je narod proti privatniku dvignil tisoč in tisoč protestnih glasov! Naša sosedinja Madjarska je odstopila ogromne finančne vire tujim kon-cernom v namenu, da tuji denar deluje in prepričuje svet, da novo vstale države niso sposobne življenja. A ker ta pomoč ni bila zadostna, so se rafinirano objavljali spomini, note, ki naj dovedejo osvobojene narode do prepričanja, da njihovi zavezniki niso iskreni. Vse te mere proti mladim slovanskim državam pa so nedvomno prekosile tiste sovražne za-hrbtnosti, ki hočejo razbili obstoječe politično stanje na Balkanu in zožiti meje njegove pred-staviteljice SHS, Navaden, zdrav Človeški razum skoraj ne more verjeti, da je mogla rafiniranost sosedov doseči tak razvoj nasprotstev med dejanskim stanjem in razširjenimi intrigami. Balkan s s ne more vladati sam! je bila ena diplomatskih Eines pred vojno. Povojni razvoj je to trditev postavil na laž. Političnih umorov je bilo n. pr. v Nemčiji več kot v Jugoslaviji. Padel je sicer Draškovič, a bil je le eden! V Nemčiji sta šla Erzberger, Ratheaau, da imenujemo le najbolj znana. Dr. Rašin je bil ustreljen res v Pragi, a tudi Italija ima Matteotija, ki ne bo pozabljen, dokler se bo pisala zgodovina, da se spomnimo le na eno od tisoč žrtev fašizma. Ln mir v notranjosti? Res je, da razmere niso idealne. Toda kje pa so? Boj za ureditev države gre enako srdito v Italiji, radi razlike med severom in jugom kot med Bavarsko in Prusijo, Slovaško in Češko, Irsko in Anglijo. Pa če pogledamo na politično zrelost naroda, imamo diktatur povsod več kot na Balkanu, če izvzamemo narode in državice, pri katerih •e režim uvaja in menjava po tujem diktatu. A najhuje je, da se tuji grehi nam pripisujejo. Italija se sama hvali, da mora biti do zob oborožena. In vendar je Italija kolporti-rala vest, da se ob meji oborožuje — Jugoslavija. Jugoslavija ni ne izvedla, ne naročila kakega političnega umora. A vendar se z one strani vali krivda zanje, če padajo pod nožem tujih plačancev naše lastne žrtve, lastni naši sinovi. V Albaniji in Italiji ali na Madjarskem govoriti o političnih svoboščinah bi pomenilo vpiti v puščavo. Albancev je skoraj več razkropljenih po svetu kot doma; v Italiji je domovinska pravica in svoboda kretanja združena s pripadnostjo k eni politični straniki. Na Madjarskem 300.000 Slovakov za vlado sploh ne obstoja. A vendar se slika ravno Jugoslavija kot kruta zatirateljica narodov. Albanija je deželica, kjer ni bilo še nikdar v moderni politični zgodovini normalnega stanja, kjer je poglavar import a la princ Wied ali pa maska tujih dejanskih poglavarjev a la Ahmed beg Zogu. In vendar se čuje, da jc to državica, ki se v primeri z nami bojuje za velike politične cilje ... Na Balkanu se lomi diplomacija. Njene stare tradicije »interesne politike« še kažejo, da uveljavlja mentaliteto berlinskega kongresa. bosanske krize in balkanskih vojsk. Vprašanje jc le, v koliko je odpornejši objekt, v koliko smo močnejši sami! Če pa vse to pomislimo, ne bo težko soditi predsednika politične stranke, ki je do r Belgrad, 24. oktobra. (Izv.) Veliki zgodovinski trenutek, kakor je Pribčevič nazval v časopisju svojo komedijo, se zdi, da spada v zgodovino in da v bodočnosti o njem ne bo več veliko govora. Soglasno je mnenje, da je je takozvani blok celokupne demokracije že pokopan. Vse Pribičevičevo in Radičevo vpitje, s tem grandomanskim načrtom razbiti vladno koalicijo in se vsaj dokopati do vlade, je splavalo po vodi. Celokupna javnost je namreč pravilno ocenila Radičevo in Pribičevičevo pobra-timstvo in rezultat tega iskrenega prijateljstva. Ocena je negativna, deloma porazna. Isto mnenje vlada v krogih demokratske zajednice. Muslimani enodušno odklanjajo Radic-Pribičevičevc ponudbe. Striktno odklanjajo vsako misel na to, da bi z njihovo pomočjo zrušili sedanjo vlado, ker bi sc na ta način storil korak v temno negotovost. 0 takšnem razpoloženju JM0 je minister g. Spaho obvestil g. Davidoviča. 1 s to lak fino razpoloženje vlada v krogih demokratskih poslancev. Oni odkrito izjavljajo, da ne verjamejo niti Radiču niti Pribičeviču, ld sta v nedavni prošlosti sama dokazala, koliko je dati na njuno lojalnost. Mnenja so, da bi bila edina posledica ustvaritve bloka, da bi šli ponovno na volitve pod homogeno vlado radikalne zajednice. Nek ugleden demokrat je izjavil, da bi od novih volitev, ki bi morale v tem slučaju slediti, imeli edino demokrati veliko škodo, r Belgrad, 24. oikt. (Izv.) Danes dopoldne je predsednik JM0 in podpredsednik demokratske zajednice g. Mchmed Spaho obiskal g. Ljubo Davidoviča. Ta sestanek je bil danes največji dogodek. Že preje se je vedelo, da g. Spaho ui pristaš demokratskega bloka. Sestanek je trajal kake pol ure. Ko je g. Spaho odhajal iz predsedništva demokratskega kluba, je dal o tem sestanku časnikarjem sledečo izjavo: - RADI PRIBIČEVIČA SE DEM. r Belgrad, 24. oktobra. (Izv.) Današnja Pribičevičeva »Reč« in ostalo časopisje priobčuje sledečo izjavo uglednega poslanca demokratskega kluba o takozvaneni bloku celokupne demokracijo: »L. 1025. se je bil sestavil blok narodnega sporazuma in seljaske demokracije. Njegova temeljna načela 90 66 tudi sprejela. V času, ko smo se razgovarjal] in podpisovali sporazum, je Radič vodil pogajanja za vstop v koaliciji in razbil blok. Kaka jamstva daje Radič, da ne bo ponovno vstopil v vlado. To je rezerva, s katero demokrati, ki se spominjamo teh dogodkov, moramo računati. L. 1924. je bil Pribičevič član naše stranke. Istočasno se je pogajal z radikali za vstop v vlado in je pozneje celo nedavna hotela imeti nacionalnost v zakupu, Svetozarja Pribičeviča, čigar govor je dal tujemu, nam nad vse sovražnemu tisku mastno hrano v boju proti rodni Jugoslaviji ker bi jih Vukičevič gotovo ne vodil tako sentimentalno, kakor poslednjih, ko je demokrate podpiral, da so podvojili število svojih mandatov. Končno je zanimiva okolnost, ki jo napoveduje > Pravda« za katero se zatrjuje, da je biizu zunanjemu ministru Marinkoviču. »Pravda« ugotavlja, da so muslimanski poslanci soglasno nasprotni Priblčevičevim in Radičevim nameram. V slučaju, če bi se demokratski poslanci izjavili za takozvani blok celokupne demokracije, bi muslimani zapustili demokratsko zajednico in bi se priključili zajednici radikalov in SLS. S tem bi bila na razpolago večina z enim glasom, ker je gotovo, da bi to vlado podpirali tudi nemški poslanci. Vse te stvari so tako porazno vplivale, da jc smatral g. Pribčevič za nujno potrebno, dati kilometersko izjavo, v kateri se skuša oprati. Demokratska zajednica ima jutri popoldne sejo, na kateri se bo razpravljalo o teh ponudbah. Ni gotovo, če bo debata o tem že jutri končana. Z gotovostjo se lahko trdi, da bo uspeh te debate prinesel razočaranje vsem tistim, ki zidajo gradove v oblake. r Belgrad, 24. oktobra. (Izv.) Proti večeru so se v predsedništvu demokratske stranke sestali demokratski ministri brez Marinkoviča z Davidovičem. Razpravljali so o jutrišnji seji ter delovali nato, da Davidovič ne bi poskušal cepiti stranke, zagotavljajoč ga, da je večina demokratskih poslancev proti vsaki avanturistični politiki. Zato b demokratski ministri ostali z ozirom na nujne državne potrebe r vladi. »Gospod minister, trdi se, da niste istega mnenja z Davidovičem in njegovo okolico o bloku.« »Ne bi hotel obnavljati spomine iz 1. 1925.« »To pomenja, da ste proti bloku.« »Pravim, da ne maram obnavljati spominov.« »Vi ste zato, da ostanete v vladi.« »Da, to je znano,« je odgovoril g. Spaho. STRANKA NE BO CEPILA. razcepil stranko, samo da je prišel v vlado. In sicer je to Pribičevič storil z izgovorom, da ne more odobravati politike demokratske stranke, ki je šla za tem, da bi prišel Radič v skupščino. Kakšno jamstvo nam da,je g. Pribičevič, da ne bi tega storil sedaj. Očividno je, da ima SDS zahrbtne namene, ker se ne namerava vrniti v stranko, marveč hoče blok. Če bi Pribičevič dejansko želel koncentrirati demokratske skupine, bi se najprvo vrnil v stranko, da bi se vrnil na položaj 1. 1924. in bi se mogla sestaviti vlada demokratov, muslimanov, Pribičeviča in radičevcev. Pribičevič tega ne mara, on hoče zase svobodno roko. Kako je to svobedo izkoristil, ko je bil član stranke? Kako bi jo izkoristil, ko bi bil elau vlade? Nadaljnja omejitev je sledeča: Današnja koalicija, kakršnakoli je že, jo dobra in sposobna ra delo. Mi se radi Pribičeviča no bomo cepili. Mi želimo ohraniti enotnost. Manjšina se mora M. Romski Mae Neill, angleški finančni minister in naslednik lordi* Cecila, ki je nedavno odstopil. pokoriti večini. Demokratska zajednica ostane v vladi kot celota ali gre kot celota v opozi-cijo. Politika bloka je politika priti do vlade. Blok ne bi mogel zasigurati stalne vlade, marveč bi bila začasna. Režim koalicije, to je sodanji edino možen in delaven režim pri nas »d zedinjenja. Demokratska stranka mora ostati v koaliciji.« — Dejstvo, da Pribičevičev list prinaša to izjavo, je očitno znamenje, da SDS pripravijo 6voje verne na poraz. Ptujski občinski svet razpuščen. Ptuj, 24. oktobra. Velik; župan je danes razpustil občinski svet v Ptuju radi kršenja poslovnika in radi nesklepčnosti. Za gerenta jo imenovan g. Zavadlal. V sredo odločilna seja skupščine. r Belgrad, 24. oktobra. (Izv.) Za sredo, 26. oktobra, ob 10. dopoldne je sklicana seja narodne skupščine. Na dnevnem redu je: 1. Otvoritev =ej narodne skupščine, 2. izvolitev zakonodajnega odbora, 3. uptavnega odbora, 4 imunitetnega odbora, 5. odbora za prošnje in pritožbe, 6. finančnega odbora. Izprememba v sarajevskem občinskem kormsarijatu. Sarajevo, 24. oktobra. Včeraj je veliki župan na brzojavno odredbo g. Vukičeviča odstavil dosedanjega radikalnega občinskega komisarja in njegov pomožni svet. Za novega komisarja je postavljen Edhem Bičagdžič, trgovec; v novem pomožnem svetu pa so posamezne stranke sledeče zastopane: JMO 14, radikali .10 in Davidovičevci 2 mesli. Proračun. r Belgrad, 24. okt. (Izv.) V finančnem mi nistrstvu se intenzivno nadaljuje delo na proračunu 1928-29. V glavnem je proračun že gotov. V najkrajšem času bo prišel pred ministrski svet, nato pa pred narodno skupščino. Generalna revizija uradništva notranjega m.nlstrstva. Belgrad, 24. okt. (Izv.) Dopoldne se je vršil sestanek ministrov, katere je ministrski svel odredil, da revidirajo kader policijskih uradnikov iu uradnikov notranjega ministrstva. Sklenilo se je, odpustiti vse tiste policijske uradnike, ki nimajo kvalifikacije in ki so se strankarsko preveč izpostavljali. Rezultat današnje konference je bil sledeč: Vpokojenili je 30 okrajnih glavarjev-radikalov in 3 demokrati, 5 okr. glavarjev, ki so se izpostavljali kot strankarji, bo premeščenih, 30 policijskih pisarjev bo odpuščenih. 0 isti zadevi, redukciji uradništva v Bosni, sta se razgovarjala ministra gg. Spaho in Andrič. Kmetijski kredit. r Bolerad, 24. okt. (Izv.) Včeraj se je sestala komisija, ki je razpravljala o kmetijskih kreditih. Razpravljala je o vprašanju pre^dol-ženja kmetov. Prišla je do zaključka, da je treba organizirati cenen kredit iu da se mora najhitreje začeti z zbiranjem podatkov o velikosti potrebo kmetijskega kredita. Izvolil se je poseben odbor, ki bo skrbel za ta. Dr. Spaho la sedamo vlado proti Pribičeviču. Demokratska stranka mora ostati v vladi- IZJAVA DEMOKRATSKEGA POSLANCA. - RADIČU IN PRIBIČEVIČU NE ZAUPAJO. Volivcem v obrtni odsek TOI. VSA PISMA PRIPOROČENA NA POŠTO. Mnogi pošiljajo glasovalno listine na volivni odbor, no tla bi bile »priporočene«. Somišljeniki! Pazite, da nobena kuverta nn volivni odbor ne gre na pošto nepriporo-Eena. Vsa poštnina, tudi »priporočeno«, je Hrez znamk, *amo oddano mora biti prav. KJER NI SELSKIH P1SM0N0Š, naj gredo volivci takoj po glasovalne listine na pošto sami. Noben glas ne sme v izgubo. Opozarjajte na to vsakogar! CE KDO NI DOBIL LISTIN, naj gre vprašat na pošto, kaj je z njegovo kuverto. Če ni pravilno adresirano, naj pove pravi naslov, da se mu more dobaviti. Kdor se nahaja izven domačega kraja, naj brž piše zbornici TOI (naslov: Volivni odbor zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani), kam naj mu pošljejo. Storite to brž! ČLANOM NAČELSTEV ZADRUG! Nekateri člani načelstev zadrug vprašujejo, zakaj ne dobe glasovalnih listin. Poudarjamo: trgovski odsek je že volil. Nihče ne dobi glasovalnih listin za trgovino. Vse kreditne zadruge pa so v trgovini. ZLOBNA AGITACIJA. Z dežele nam sporočajo, da so v nedeljo povsod širili demokratje bedasto vest, da je Ogrinova lista v obrtnem odseku razveljavljena. To je seveda navadna neumnost, ki kaže samo to, kakih sredstev se poslužuje demokratska klika. Starina »Slovenski Narod« pa jo je še sinoči pogruntal v tolažbo obupanih demo- Stara metoda. SDS intrigira v Belgradu. — Kako j® »Potika« nasedla. Poročali smo že, kako je šla deputacija SDS tožit slovenske gospodarske kroge v Belgrad potem, ko je bila zavrnjena nepopolna lista samostojno demokratskih trgovskih krogov. Pri ministru Spahu deputacija ni uspela, dasi jo je vodila triperesna deteljica Žerjav— Kramer—Pivko. Jasno je, da ni mogla uspeti, ker ni imela nobenih razlogov, tista doba pa je minila, ko je Žerjav rekel, pa je bilo. Demokratska k Irka išče sedaj drugih potov, da bi Slovence v Belgradu in med Srbi oblatila. Prvo delo gotovih ostudnih elementov, ki se zbirajo pod okriljem samostojnih demokratov, je sploh denuncijacija vsega domačega. Navadili so se pred vojno, da so hodili na Dunaj tožit Nemce, sedaj poskušajo s tožare-njem in denunciranjem v Belgradu. Ta klika je znesla svoje kukavičje jajce v belgrajski »Politiki«. Bedastoče, ki si jih niso upali niti v »Jutru« servirati svojim slepoverujočim bralcem, so našle zavetišče v največjem bel-grajskem listu. »Politika« pravi, da je »neverjeten Škandal«, kar se je zgodilo pri volivnem odboru TOI. Nam se zdi, da je »neverjeten škandal«, da se list, ki hoče biti resen, da potegniti s takimi stvarmi, kakor so sledeče: »Politika« trdi, da morejo biti izvoljeni za člane Zbornice trgovcev članj poljedelskih zadrug. Vsak, kdor nekoliko pozna uredbo, ve. da je to popolna neresnica. »Politika« trdi, da ima volivno pravico Strokovna zveza služkinj in da ima relo več pravic kakor Trboveljska družba. Ali naj to gorcstasn« neumnost, ki nima absolutno nol>ene podlage, še imenujemo navadno laž. Res je. da imajo člani načelstva stavbene zadruge, ki hoče graditi domove služkinjam volivno pravico v obrtnem odseku, kakor jo imajo n. pr. č]ani stavbene zadruge, kjer so v načelstvu vseučiliški profesorji, ki so demokratje, da ne naštevamo drugih vzgledov. Toda to niso nikaka strokovna društva posameznih stanov. Da je primera 3 Trboveljsko družbo več kot smešna, je vsakemu jasno, ker voli Trboveljska v industrijskem odseku, ne pa v obrtnem. Gospod, ki je lo stvar pisal v »Politiko«, uredbe niti pogledal ni ali je pa namenoma »Politiko« neusmiljeno potegnil. Ravno taka je s pripovedovanjem o uničenju list« v trgovinskem odseku. »Politika« se jnivzpne do trditve, da Volivni odbor ni vrnil liste toliko časa, da je rok pretekel. Konstatiramo, da so 1. vložili demokratski krogi svojo listo v trgovinskem odseku komaj 30 minut pred potekom roka. Imeli peprej teden dni časa, da bi bili to izvršili. Ali naj bi se zaradi demokratov podaljšal rok za vlaganje? 2. Vložena lista sploh ni bila veljavna lista, ker ni imela 100 podpisov predlagateljev. Jasno je. da ni nikaka lista, če je samo en predlagatelj. Jasno je, da ni nikaka lista, če ima 90 predlagateljev. Prav tako jasno je, da ni še nikaka lista, 5e ima samo 99 predlagateljev, ko se jih zahteva 100. Demokratska lista jih je imela samo 99, ker je g. Julij Zupain podpisa i dve listi, če milostno drugo opustimo, kar je v podpisih netočno. Naj bi se gospoda navadila svoje stvari izvrševati v redu, pa bi tudi kratov takole: »Dejstvo je, da bo v kratkem razveljavljena Ogrinova kandidatna lista.« Radovedni smo koliko demokratskih backov bo to verjelo. VOLIVNI ODBOR POŠLJE »JUTRU« URADNI POPRAVEK. »Jutro;; je potuhtalo, da Matija Mesarič iz Maribora še ne izvršuje dve leti svoje obrti in da torej ne bi mogel kandidirati na Ogri-novi listi. V nedeljo je že »Slovenec« povedal točno, da Mesarič že od 1. 1920. izvršuje neprestano svojo obrt. Volivna komisija bo ■»Jutru« poslala tozadevni irradni popravek, da bo ta gospoda vedela, da ne sme kar tja v en dan lagati. SPET POŠTE! Včeraj so nam poročali z dežele dva slučaja, ki kažeta poštno upravo v nekaterih krajih v čudni luči. Na Igu je neki pismoneša Zupec Janez. V petek so bile na Igu glasovalne listine. Niso pa bile raznesene po okoličansJtih vaseh v petek, ne v soboto, ampak v nedeljo, ko se sicer pošta ne raznaša. Za njim so seveda drli jutrovski agitatorji. Da ta mož ni naš strank ar, je samo po sebi razumljivo. V Dolu pri Hrastniku ima pogodbeno pošto ga Draksler. Ne v petek, ne v soboto (in ne v nedeljo) niso raznašali glasovalnih listin. Zakaj ne? Mož pogodbene uradnice, ki sicer res ni uradna oseba, je že agitiral pri nekaterih ljudeh, naj puste listine, da jih on »uredi«, ker je postopek kompliciran. Prosimo poštno ravnateljstvo, naj naredi temeljit red in naj pojasni javnosti take slučaje. — Sliši se tudi o neki okrožnici, ki da so jo dobili demokralski poštni uradniki, kako naj »zbirajo« listine za demokrate. Somišljeniki, bodite pozorni in o vsem poročajte. Red mora biti naiejen! lista bila v redu. Lista pa, ki ni lista, se ne da popravljati, ampak samo zavrniti. Ko bi se gospodje malo bolj potrudili in preje vložili listo, bi mogli seveda kasneje vložiti novo, toda če so rok zamudili, je njihova krivda, ne pa krivda Volivnega odbora. Pri tem je »Politika« dovolila, da je pisec v njenih predalih celo besedilo uredbe falzifi-eiral, da bi dokazal strašne »zlouporabec, ki da jih je izvršila Volivna komisija. Pravi, da govori uredba o tem, da se mora poslati v popravo vsaka nepopolna lista. Tega kratko-malo v uredbi ni. 01. 18. pravi čisto določno: »Če liste ne bi ustrezale zakonskim predpisom, jih Volivni odbor s svojim sklepom zavrne.« »Politika« se je dala potegniti tudi glede starih trditev »Jutra«, ki seveda nikoli niso bile resnične, da je Volivna komisija »pogazila« tolmačenja dr. Spaha«. V »Slovencu« smo že poudarjali, da je uredba glede zadrug, katere imajo aktivno volivno pravico in katere ne, jasna. Volivni odbor se je tega držal. Ko so začeli intrigirati v Belgradu demokratje, je dal Spaho tolmačenje uredbe, ki pa popolnoma soglaša z delom Volivnega odbora in z besedilom uredbe. Kakega »gaženja« Spahovih navodil torej ni in »Politiki« pač ni časti tati, da je tako brez premisleka nasedla. Še eno: »Politika« govori o neki »Usti gremijev«. Tudi sicer večkrat poudarja neutralne stanovske organizacije in politično nevtralnost zbornice. Poudariti moramo nasproti temu to-le: Politiko so v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo zanesli samostojni demokratje. Vse na Slovenskem so ti ljudje oblatili. Kar so prijeli s svojimi gnusnjimi rokami, vse so oškodovali. Če potem kdo nastopi v obrambo slovenskih gospodarskih interesov proti de-mkratski kliki, ki hoče povsod gospodariti, se ga proglasi za politikarja. O »gospodarstvu« samostojnih demokratov bi bilo odveč, če bi na tem mestu še nadalje govorili. »Jadranska « in »Slavenska banka« bosta sami desetletja vpili o strašnem razmerju med demo-mokratski kliki, ki hoče povsod gospodariti, Belgrajskim krogom, ki ne poznajo naših razmer, pa tole: Kake liste gremijev za trgovinsko zbornico ne mote biti, ker predloži listo sto predlagateljev, ne pa kaka organizacija. Je tudi čisto protislovno, da bi Zveza gremijev trgovcev zastopala trgovce v zbornici, ker bi bila zbornica potem samo eksponent Zveze gremijev ne pa samostojno telo. Kako malo pa jo demokratska klika, ki je sestavljala liRto med trgovskim svetom priljubljena, kažejo imena predlagateljev na zavrnjeni kandidatni listi. 27 najvplivnejših ljubljanskih trgovcev so morali na listi črtati, ker take liste, kot jo jc sestavila demokratska klika, niso hoteli podpisati. Na listi pa, ki jo izvoljena in katere nositelj je g. Ivan Jelačin, pa je nasprotno izvoljenih pet načelnikov posameznih gremijev v Sloveniji. Poleg njih pa še več odbornikov drugih gremijev. Katera obeh list je torej bolj stanovska, zavrnjena Weixlova ali Jelačinova? »Politika« mora seveda po »Jutrovem« receptu proglasiti Jelačinovo listo za »klerikalno«. Povedati moramo, da je na tej listi izvoljenih 10 somišljenikov SLS, štirje radikali, en radičevec in p. Jeiačin sam. Vae stranke »o torej zastopane, edino tista ne, k,i je znana p<> vsem Slovenskem kot uničeval ka našega gospodarskega življenja Belgrajski list pogreva tudi volitve v zbornico TOI 1. 1926. Konstati-ramo, da so bile te volitve razveljavljene zaradi sleparij, ki jih je izvršila gori imenovana demokratska klika. Kako poskuša tudi sedaj slepa riti kaže okrožnica, ki so jo prejeli demokratski zaupniki po poštnih uradih in ki daje. nauke, kako naj skušaio čim več glasovnic dobiti za obupano SDS. Gotova gospoda naj sp odvadi slepariti v javnem življenju, pa bodo nastopile hitro normalne razmere. Dokler pa ti krogi ne poznajo nobenega poštenja, v javnem življenju, naj tudi ne pričakujejo kakih posebnih ozirov. Škodljivce morajo slovenski gospodarski krogi spraviti v kot, da ne morejo še naprej delati škode. Samoobramba je vendar dovoljena in sredstva, ki so jih uporabili slovenski gospodarski krogi so vsa legalna. Vse bruhanje demokratskega časopisja in tudi klopotec v v Bukarešt, 24. oktobra. (Izv.) Danes ponoči je bil v železniški postaji Timiš blizu Brašova aretiran bivši romunski državni pod-tajnik finančnega ministrstva Manoiles-cu. Iz Pariza je doznala policija, da je Manoilescu imel v Parizu več sestankov z bivšim princem Karlom. Policija je pregledala njegovo prtljago in našla pisma princa Karla na šefe strank in druge kompromitirajoče dokumente. Od 1. novembra je nameraval Manoilescu izdajati v Bukarešta list »Craiu No-vu«, kar pomeni: nova zvezda ali tudi novi kralj. List naj bi propagiral vrnitev princa Karla v Romunijo. v Kološ, 24. oktobra. (Izv.) Policija je listom prepovedala objavo poročil o aretaciji Manoilesca s pretnjo, da bo liste konfisciraln in glavne urednike aretirala, ako bi o tem pisali. Kakor se čuje, namerava opozicija v četrtek na seji narodne skupščine vložiti interpelacijo radi te afere in radi omejevanja tiskovne svobode. v Bukarešt, 24. oktobra. (Izv.) Po aretaciji Manoilesca se je takoj sestal ministrski svet na daljšo sejo. Minister za zunanje stvari je imel daljši ekspoze o aretaciji Manoilesca in o dokumentih, ld so se našli pri njem. Popoldne se je ministrski svet zopet sestal na sejo, ki je trajala do poznega večera. Obe seji sta bili na pri vatnem stanovanju Bratiana, lciJ je nekoliko bolan. Zvečer je vlada izdala Zogu že kliče Italijo I v Pariz, 24. okt. (Izv.) Tu se širijo vesti, da je v severni Albaniji nastal upor proti režimu Ahmed bega Zogu in da namerava Ahmed beg Zogu na podlagi tiranske pogodbe poklicati Italijo, da mu pomaga udušiti upor. Na pristojnem mestu Vaš dopisnik ni mogel dobiti potrdila te vesti. V dobro informiranih krogih se posebno bojijo, da bo Ahmed beg Zogu res iskal italijansko pomoč. Radi tega vlada velika skrb, ker se v dobro poučenih krogih bojijo, da bi intervencija Italije na balkanskem polotoku izzvala silno težko situacijo na Balkanu, kakor leta 1908. in 1. 1914. v Pariz, 24. okt. (Izv.) 0 vesteh angleških listov, da je v severni Albaniji izbruhnila vstaja proti albanski vladi, ni tu še nobenih avtentičnih vesti. Večina listov piše, da bi taka vstaja bila samo posledica italijanskih mahi-nacij v Albaniji, ter izjavlja, da je bil tudi pri umoru Cena bega vmes rimski vpliv. Celo nacionalni »Intrausingent«. ki je dosedaj vedno simpatiziral s fašizmom, piše, da so se po tiranski pogodbi nemiri in intrige na Balkanu samo povečale. List piše, da je treba samo obžalovati, da direktna pogajanja med Rimom in Belgradom o ureditvi jadranskega problema, ki so se tolikokrat napovedovala, niso nikdar resno prišla na dnevni red. Dalje pravi, da je informiran, da bi v slučaju italijanske intervencije v Albaniji, jugoslovanska vlada protestirala ne samo pri Društvu narodov, marveč da hi se obrnila tudi na tiste tri velesile Anglijo, Francijo in Nemčijo, ki so spomladi intervenirale v ilalijansko-jugoslovanskem sporu. Boris in Ferdinand v Pragi. v Praga, 24. okt. (Izv.) Večerni listi poročajo, da zvečer pride v Prago iz Nemčije bolgarski kralj Boris. Na kolodvoru ga bo pričakoval predsednik Masarvk. Istočasno s kraljem Borisom pride v Prago tudi bivši bolgarski kralj Ferdinand. Knkor pišejo listi, se izjavlja z uradnih most, da ima poset kralja Borisa popolnoma privaten značaj, vendar pa se spravlja v zvezo z najnovejšimi dogodki in z razvojem politične situacijo na Balkanu. ZA KRALJEM FERDINANDOM ŠE BRAT. v Stuttgart, 24. oktobra. (Izv.) Brat bivšega romunskega kralja Ferdinanda, knez Viljem Hohenzollernski, jc včeraj nenadoma uinrl v Sigmaringenu. On bi imel svoječasno prevzeti romunski prestol, pa se mu je odpovedal na korist Ferdinandu. belgrajski »Politiki« na tem ničesar ne i® premeni. Razumljivo je, da laku nepošteno pisanj« v helgrajskih listih škoduje ugledu Slovenije in vseh gospodarskih krogov na Slovenskem. Pisec »Politike«, ki ga gotovo ni iskati mod helgrnjskimi žurnalisti, se je brezdvoma tega tudi zavedal. Delal je pač po stari metodi demokratov: tožariti uavzgor. Če bi bila gg. Kavčič in Rebek, ki sta bila v deputacija v Belgradu res dajala take ostudno lažnive informacije, kakor jih ima »Politika« (kar pa dvomimo in je bil to gotovo čisto drugi), po-tem povemo čisto odkrito, da ne bi zaslužila, da bi sedela v sredi drugih zastopnikov našega gospodarskega življenja in v reprezen, tanci gospodarstva Slovenije v zbornioi TOI, kajti ta ne more dopustiti, da bi se jo na ta način blatilo v Belgradu. Demokratska klika si je s člankom v belgrajski »Politiki« postavila nov opomenik, ki je vreden njene politične morale. dva komunikeja, enega za inozemstvo, druge-ga pa za Romunijo. V komunikeju za inozemstvo se navaja: »Vesti raznih inozemskih listov o nekem karlističnem pokretu v Romuniji so brez podlage. Pripetil se je samo en slučaj, da se je g. Manoilescu ponudil biti za agenta za transmisijo raznih pisem, ki so bila naslovljena na šefe raznih strank in ki so imela namen, da bi romunski narod poklical neko osebo nazaj na romunski prestol. (Interes antno je, da se v komunikeju nikjer ne omenja ime princa Karla.) Ker bi bilo to direkten napad na ustavo in proti varnosti države, je bil g. Manoilescu aretiran in stvar izročena sodišču. Vlada je sklenila, da brani mir in red v državi in bo takoj v začetku zatrla vse poskuse od katerekoli strani, s katerimi bi se hotel ogrožati mir in red v državi.« Komunike za Romunijo pa se glasi: »G, Mihajlo Manoilescu je poskušal biti agent za transimisijo pisem onega, ki je konspiriral proti ustavnemu redu v državi. Vlada je odredila, da se g. Manoilescu aretira in stavi pred vojno sodišče.« V Bukareštu vlada namreč še vedno obsedno stanje. Kakor sc doznava, so pri Manoilescu našli tudj pisme princa Karla za kraljico Marijo. Manoilesca so ves dan zasliševali uradniki javne varnosti, zvečer pa so ga prepeljali v vojaški zapo? izven Bukarešta v starih trdnjavah. ■<<■ Umor v Pragi uradno naročen' Bobi dobil denar od Italije v »studijske svrh« v inozemstvu«. v Dunaj, 24. okt. (Izv.) Preiskava čeških oblasti proti morilcu Cena bega in preiskava avstrijskih oblasti o bivanju Bebija na Dunaju je prinesla semzacijonalna odkritja. Kakoi se doznava iz dobro informirane strani, je do-gnano, da se je morilec Bebi sestal na Dunaju z albanskim konzulom Saracijem. OSa-raciju se misli, da je on 1. 1925. organiziral tudi atentat proti bivšemu albanskemu fin. ministru Urakuciju, ki je bil nasprotnik Ahmed bega Zoga in prijatelj Cena bega. Takoj po umora Cena bega je Saraci prišel v Prago in je imel namen, da spravi v njegovo prtljago razne dokumente, ki naj bi kompromitirali albanske emigrante. Nato bi prtljago poslal v Tirano, kjer naj bi jo albanska vlada odprla in našla te kompromitirajte dokumente. Ta načrt pa mu ni uspel, ker praška policija ni hotela izročiti prtljage Cena bega. Zato je dobil albanski poslanik v Bukarešti Plosmin misijo, da on pride do prtljage, pa je tudi njemu prašla policija ni hotela dati. Dognalo se je tudi, odkod je Bebi dobil denar za potovanje. On je sicer priznal, da je dobil od albanske vlade podporo za študij v Rimu, zatajil je pa, da mu je meseca junija hidi italijanska vlada dala večjo denarno podporo »za študije v inozemstvu«. To podporo je dobil Bebi s posredovanjem bivšega albanskega častnika Bal-dacija, ki je 1. 1913. skupno z italijanskim konzulom sodeloval pri vlomu v avstroogrski generalni konzulat v Curihu. Iz „všš]ifo" krogov. v Praga, 24. oktobra. (Izv.) V soboto so v Pragi v hotelu »Passage« aretirali 301etnega princa Edvarda Schwarzenberga, brata dednega princa dr. Adolfa Schwarzenberga. Princ se je svoječasno poročil z neko pevko v Pragi. Poroko je rodbina branila, vendar pa ie založila v neki praški banki 5 milijonov Kč kot dedščino, od katerih je smel princ razpolagati le z obrestmi. Nahajal se je vedno v denarnih težkočah ter je v družbi z drugimi ogoljufal neko tvrdko za deset železnih blagajn, katere je takoj za nizko ceno prodal. Dognalo se jc tudi, da je nameraval z dotično družbo šc več drugih vlomov. Danes je prišel v Prago dedni princ dr. Adolf Schvvarzenberg in izjavil, da poravna bratove dolgove, če se preiskava ustavi. Proti aretiranemu princu se bodo vložile šc druge obtožbe s strani več praških trgovcev. Sel Karla Romunskega aretiran kot veleizdaialec. NOVA SENZACIJA V KARLTSTIČNEM POKRETU. — KARLOVA PISMA NA ŠEFE POLITIČNIH STRANK. — KARLOVO SPOROČILO MATERI MARIJI. — PRENAŠALEC, BIVŠI DRŽAVNI PODTAJNIK MANOILESCU PRED VOJNIM SODIŠČEM. Neodvisen sodnik je jamstvo državljanske svobode. Zbor sodnikov in drž. pravdnikov. Edina točka: osnutek uredbe na podlagi finančnega zakona. Zato je šlo, ko ao za nedeljo sklicali slovenski sodniki in drž. pravdiuiki izredni oibčni zbor. G. predsednik Keršič je zagotavljal gospodom kolegom, da je takoj sklical anketo, ko je zvedel za to uredbo. Meritorno pa je dejal, da uredba ne pomeni koraka naprej. Sodnik in drž. pravdni k naj dobita svojo zakone! Toda stanovske zavesti ni, ker društva, razen v Sloveniji, ne delujejo, slovenskemu pa na vloge sploh ne odgo-varjajo. Po poročilu gospoda tajnika dr. K r a v i n e gre zato: Čl. 320. fin. zak. daje vladi pooblastilo, da spremeni uradniški zakon. Vlada da namerava zmanjšati drag. doklade, da se zednači položajna plača. Vasa Petrovič v ministrstvu je eden tistih, ki je načrt sestavljal. Društvo slov. sodnikov je poslalo svoje predloge direktno in potoni dr. Sa-gadina. Zdi se mu, da so ti predlogi bih nekoliko ypoštevani. Kasacijsko sodišče je izven projekta. Glavno, kar zadeiva sodnike in drž. pravdnike, bi bile naslednje določbe načrta: Pripravniško zvanje, stalnost, ukinitev IX.. skupine I. kat., zvišanje plač II. in III. kategorije in pokojnina. Čl. 5 naj uvaja uradnika-Na osnovnu platu stiče se pravo postavljenim na zvanje činov-nika odnosno zvaničnika ili služitelja.« cc) v čl. 66 celi drugi odstavek; čč) celi člen 106 in ostane naj v veljavi otili-zaoija tega člena kot v zakonu; dd) v čl. 136 v tretji vrsti prvega odstavka beseda »efektivne«; oe) točka 6 čl 154, s katero se jemlje državnim činovnikoin vsled prehoda v svobodno pro-feeijo pravica do penzije; e) za vse razvrstitve po novi uredbi otvori pot pritožbe na državni svet; (§ 16 prehodnih odredb.) 3. da se pri določitvi položajnih plač I. kategorije v izdatnejši meri upošteva akademska prod-izobrazba in odgovornost sodnikov in državnih pravdnikov regulira po stvarni višini najemnine v posameznih krajih in po draginjskih razredih; (čl. 35.) 5. da se v penzijo všteje tudi sodniška doklada onim. ki so jo imeli za časa aktivne službe, (čl. 139.) 6. da se državni pravdniki vseh instanc izenačijo s sodniki. Dr. V. T.: O napredovanlu in sSu-žbemh nasSovffa sodnikov Z razglasitvijo v »Službenih Novinah« št. 190, izdanih dne 1. seipt. 1923. je dobil zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih obvezno moč. S tem dnem so po čl. 252. tega zakona prenehali veljati vsi zakoni, ki so veljali doslej za civilne drž. uslužbence, v kolikor nc odreja zakon 6am izjeme. Dokler ne dobimo posebnega zakona o sodnikih, velja ta zakon v splošnem tudi za sodnike. Sicer se bo pa moral zakon o sodnikih opirati na aplošni uradniški zakon in bo vseboval le posebna določila za sodnike. Po zakonu o civilnih uradnikih eo uvrščeni sodniki z ozirom na srvojo fakultetno izobrazbo in na predpisani končni t. j. sodni izpit v 1. kategorijo. Tako napredujejo sodniki sedaj počenši z 8. skupino, da dosežejo po 5. službenih letih 7. skupino, po 10. letih 6. skupino, po 15. letih 5. skupino, po 20. letih 4. skupino, medtem ko so za napredovanje v še višje skupine določeni še posebni pogoji. Ker ta zakon tudi ne pozna službenih naslovov, bi bili s tem zakonom naslovi odpravljeni. — Poleg tega zakona pa so deloma v veljavi še prejšnji (avstrijski) predpisi kakor službena pragmatika od 25. jan. 1914, št. i5 d. z., zakon o sodni organizaciji od 27. nov. 1806, št. 217 d. z. i. dr. Posledica tega je dvojna in vzporedna razvrstitev sodnikov po skupinah in po činovnih razredih. Tako imamo sedaj n. pr. »sodnike« v 4. skupini, »deželno sodne svetnike« pa v 5. ali celo v 6. skupini. Ze ta dvojna razvrstitev sodnikov dokazuje, da je to stanje nevzdržljivo, ker vodi lahko do komplikacij. Kot vzgled navajam slučaj, ki se lahko vsak čas uresniči. Pri okrožnem sodišču je razpisano mesto deaelno-3odnega svetnika. Za to mesto se potegujeta dva predstojnika okrajnih sodišč. Prvi je »deželno sodni svetnik« v 6. skupini, drugi pa »okrajni sodnik* v 5. skupini. Oba sta ocenjena s »prav dobro«. Tudi ostale razmere so iste. Komu gre sedaj prednost? Vsak se bo seveda skliceval na svoj višji čin: svetnik z ozirom na svoj višji službeni naslov; okrajni sodnik na višjo skupino. Oba imata prav in vsak so bo čutil zapostavljenega, če dobi razpisano mesto njegov tekmec. Jasno je torej, da Se sistema medsebojno izključujeta. Vprašanje je le, kateremu sistemu gre prednost. Priznati se mora, da je imel stari sistem svoje vrline. Z višjim naslovom in činom so bili združeni višji službeni prejemki in višji družabni ugled. Vsak, količkaj sposobni sodnik je skušal torej doseči čimpreje višjo stopnja in preskočiti svoje prednike. Ta tekma pa je blagodejno vplivala na službo in na stan sodnikov. Ne smemo pa prezreti tudi slabih strani tega sistema. BirokcatlČna razdelitev na činovne razrede hi načelo, da se mesta podeljujejo, sta bila često vzrok, da enaiko kvalificirani in sposobni sodniki niso napredovali enakomerno. Bile so občutne razlike med posameznimi okrožji višjih deželnih sodišč. Poleg tega pa so bilo še perijode, ko ie napredoval sodnik prilično hitro in perijode. ko je bilo napredovanje skoraj nemogoče (n. pr. med vojno). To zlo so skušali omejiti nekateri zakoni kakor zakon od 19. sept. 1898, št. 172 d. z., zakon od 9. febr. 1907, št. 34 d. z., posebno pa službena pragmatika od 25. jan. 1014, št. 15. d. z. deloma s tem, da so se pomnožile v posameznih činovnih razredih stopnje, deloma s tem, da so se skrajšale predpisane dobe za napredovanje v te stopnje, deloma pa s tem, da je uvedla službena pragmatika takozvano časovno napredovanje. Vsi ti zakoni pa so zlo kvečjemu nekoliko omilili, ne pa ga odpravili, ker so obdržali člnovno razrede s službenimi naslovi in načelo uradne podelitve službenih mest. Zato je ostal ta sistemi prej ko slej v mnogih ozirih krut in krivičen; službeni naslovi pa niso imeli pravega pomena. Krut in krivičen je bil ta sistem posebno zato, ker je bilo napredovanje le prepogosto odvisno od slučajnosti, za katere sodnik ni bil odgovoren. Odločilen je bil že čas, kdaj da jc vstopil pripravnik v sodno sluabo m. kda j da je bil srprejet. Eno-, dvodnevna zakasnitev je pomenila že mnogo, ker so se nadaljnja imenovanja prav pogosto zaključila tik pred njim. Tako so zgubili mnogi sodniki kljub najboljšim ospehom v najedo vanju po več mesecev, včasih celo po več let. Zgodilo r-e je celo, da vsled (ako neznatne zamude pripravnik sploh ni imel irpanfn, da postane v d oglednem času vsaj avsfculant. Zapustiti je moral sodišče in si poiskati kak dnug poklic kljub temu, da je imel najboljše sposobnosti ravno za poklic sodnika. Stičnih trdot bi se dalo mnogo navesti. Doslej običajni službeni naslovi pa tudi nimajo nikakega smisla. Naloga sodnika je edinole, da sodi, bodisi kot sodnik peedinoc, bodisi kot član zbornega sodišča. Edino preiskovalni sodnik ima nalogo, da preiskuje. Iz službenih naslovov sklepajoč bi pa sodila samo sodnik in okrajni sodnik. Višji sodniki pa po svojih naslovih sploh ne bi več sodili, temveč bi se samo še posvetovali, bodisi pri deželnem ali pri višjem sodišču, oziroma bi dajali tam kake nasvete. Svetnikov, ki bi se posvetovali na dvoru, dejansko ni več Po naslovih sodi tedaj timveč tisti, ki je nižji. Vsi ti naslovi so torej — razen naslova »sodnik« — onahronitnni in gole zgodovinske reminiscence, ki niso več v skladu z dejanskimi razmerami. AH je torej š* potrebno, da se jih tako krčevito držimo? Vse te neprilike odpravlja zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih nameščencih, ki je obenem podlaga za bodoči specijalni zakon o sodnikih. Ta zakon zavzema edino pravično in pravilno stališče, da odločujeta v napredovanju edinole zanožnasl in službena doba in izključuje s svojimi določili vsak slep slučaj. »Imenovanje« ni več enostranska podelitev službenega mesta, temveč samo nujna in naravna pos'. dica zmožnosti in časa, ki ugotavlja v svečani obliki samo, du so izpolnjeni zakoniti pogoji za napredovanje. (Op. uredništva: Neugodno pni vsem tem je le dejstvo, da tolmačijo posamezna ministrstva te določbe tako, da je uprava le upravičena — ne pa tudi dolžna — imenovati uradnika, torej tudi sodnika, na višji položaj, ako je izpolnil predpisane pogoje.) S tem pa je vsak sodnik sam gospodar svoje usode. Ni se mu treba več bati, da bo v napredovanju zaostal samo radi tega, ker je bil sprejet v službo eden ali dva dni pozneje nego njegov tovariš ali pa ker se ne poteguje za kako razpisano mesto, ki mu iz tega ali onega razloga ne ugaja. Sedaj mu jamči zakon piavico, da si po prostem preudarku brez kvarnih jiosledic izbere tisto meslo, ki odgovarja najbolje njegovim zmožnostim in potrebam. Sodnik ve »o-daj, da mora v naprej določenenv rolcu napredovati v višjo skupino in da mu bodočega mesta ne more zasesti nihče, če le izvršuje vestno tn točno svoje stanovsko dolžnosti. To so nnč"la, ki odgovarjajo duhu časa in zdravemu demokratizmu m ki ščitijo njegovo individualiteto. Žalibog. da še nimamo specijelnega zakona o sodnikih in da je splošni uradniški zakon, posebno v kolikor se tiče sodnikov, zelo pomanjkljiv. Predvsem manjka določilo, tla morejo odlično ocenjani sodniki doseči višjo skupino še pred potekom predpisano dobe. Tako n. pr. naj bi napredoval v 4 skupino mesto v običajnih 20 letih že v 15. letih. S tem naj bi bilo izredno napredovanje zaključeno. Odlična ocena bi mu dala odslej edinole pravico prednosti za važna in odločilna mesta 3. skupina bi bila pridržana le »odličnim« in »prav dobrim« tako da jo doseže »odlični« v 20. letih, »prav dobri« pa v 25. letih službo, ker živimo v parlamentarni državi, kjer igrajo politične stranke odločilno vlogo, je nemogočo izključili uipliv strank posebno pri zasedanju mest v 2. in 1. elnipini. TI uplivi jia itak no bi mogli škodovali nikomur, naj-manje pa sodstvu, ker bi protežironec te ali one stranke itak vžival občni ugled. Vsaj bi mogel priti za tako mesto v poštev same kak »odličen ali »prav dober« sodnik. Pri. sodnikih do S. skupine pa bi bila vsaka intervencija kakega političnega voditelja itak iluzorna. Dosedanji ocenjevalni redi: odlično, prav dobro, dobro, zadostno, sjabo, naj bi ostali; določbo o ocenjevanju naj bi bile demokra-tifinejše; posebno bi moral zakon na primeren način onemogočiti taikozvone tajne kvalifikacije in pripomoči le oHcijelnim ocenam do veljave. Vsi dosedanji službeni naslovi, ki itak nimajo nikakega pomena in ki niso utemeljeni v uradniškem zakonu, pa se morajo odpraviti. Ostati mora le enotni službeni naslov sodnik«. Tako bi imeli torej sodnike najvišjega, apelacijskegn, o k rožnega in okrajnega sodišča. Vsi predstojniki pn bi bili »starešine«. Naslov »preiskovalni sodnik« bi moral ostali, ker 'i sodniki ne odi jo, temveč le preiskujejo. Ti sodniki bi bili okrožnim sodiščem le dodeljeni, ne bi pa bili člani zbornih sodišč ter pod rej eni neposredno starešini. Če se uresničijo le ideje, se popravijo mahoma vse krivice, ki so se zgodile v dobi dosedanjega birokratičnega sistema. Mutatis mirtaiidis bi morala veljati ta načela tudi za vse ostale kategorije drž. nameščencev, kjer obstoji še — vzporedno z novimi določili uradniškega zakona — slari birokratični in gotovo škodljivi sistem. Ne, prijatelj, ne bajke, nič pobožnjaškega, celo nič pobožnega ne maram pripovedovati. Ne spadam med povabljence Cerkve, kamoli med izvoljence. Izmed tistih sem, ki nas je sicer v ndadosti do dna presunil bridko-sladki med katolištva, ki pa smo kasneje doživeli, da smo si rekli: Vse je nečimemost, tudi pobožnost. Brez dvoma najboljši dokaz, da naša pobožnost nikoli ni bila prava. Pa naj bo to, kakorkoli — res je, da str-jimo taki ljudje v cerkvenem življenju nekako oddaleč in motrimo snovanje in nehanje drugih zelo hladno in kritično — tem kritič-neje, čim slabši smo sami. Vendar pa nas na drugi strani cel prepad loči od tistih, ki jim je katoliStvo v sramoto in posmeh, kakor nekoč biperkulturiiemu, do korenin gnilemu, na smrt obsojenemu Rimu. Tako stojimo tedaj v neki razdalji nasproti obema taboroma: tu cerkvonjaki, tam njihovo nasprotje, mi pa na sredi. Osebno pomenja to izolacijo, ki seveda ni niti malo ^splcndidna«; stvarno pa naše stališče za splošnost ni brez pomena, ker smo nepristranske priče za obe strani. Prav zaradi tega pričevanja ms vleče, da Ti napišem, kar in kakor doživljam kalolištvo v naši slovenski sredini. Kakor veš, dragi prijatelj, hodim v cerkev le oi> nedeljah in praznikih, kakor mi veli srce, ljuba tradicija in konkretna zapoved; drugaeč pa le redkokdaj, ako ne mimogrede. Rmroam se po gcftlu: Delavnik delu. Samo v > mesecu, ko razcveto šmarnice, se mi zde večerni glasovi zvonov neodoljivi. In zdi se mi, da se godi drugim ravno tako. Kakor bi bila tedaj cela cvetoča narava en sam oltar Prečisti in bi nas ona sama silila, da se poklonimo Njej in ideji, ki je v njej poosebljena. Tako me je zadnji dan letošnjega maja zvabilo v našo ljubljansko stolnico. Cerkev je bila prepolna, a ljudje vsi zaverovani v Pre-čudno na velikem oltarju, ki jo je pričaral na platno ženski kit. — Pridigal jc stolni župnik dr. Klinar; njegova priprosta, skromna, a topla beseda je vsem izredno dobro dela. — Potem pa so s kora zadonele orgle in pesem, svetloba neštetih žarnic je zapljuskala, zava-loval je vonj kadila; duše so se izvile iz spon sovraštva in vse diuge človeške revščine in se v sveti omami dvignile in strnile pred prestolom. Prečudne v eno samo prošnjo: Prosi za nas, nikdar nas ne zapusti! — Dolgo opravilo je vsem prehitro minulo, nikomur sc ni hotelo iz cerkve, nihče se ni mogel odtrgati od Milosti polne. Ti si skeptik in boš rekel, da je to vse čuvstveno in da to bili ljudje, ko so prišli ven, isti kot prej. Pa nimaš prav, prijatelj, kajti potem bi moral tudi vsej umetnosti sploh., ki deluje na čuvstva, odreči vsako kulturno ceno. A jaz verujem tudi v milost in vem, da sc ob takih prilikah razorjejo in obsejejo srca tako globoko, da nikdar več popolnoma ne podivjajo. Na vsak način Tc prosim, prijatelj, primerjaj čisto stvarno tako le cerkveno sloves- J nost, ki je dostopna udi najrevnejšemu, tudi beraču in vsakemu izobčencu družbe, popolnoma brezplačno — in pa kino ter druge za-j bave, ki jih nudijo širokim slojem za drag denar razna koristolovna podjetja. Na kateri ■ strani je kultura in na kateri njeno nasprotje, j na kateri se pospešuje narodna blaginja in na ! kateri izpodkopava? Dvom je tu nemogoč. In | vendar dan za dnevom doživljamo, da ljudje, j ki pravijo, da so zastopniki kuiture in nacijo-nalne misli, nastopajo proti cerkvi kot naši i največji sovražnici, nasprotna prizadevanja pa j hvalijo in podpirajo. Ali jc to zaslepljenost ali : zla volja? Prijatelj, biti moramo iskreni in dosledni Ako jc katolištvo naie zlo, potem ga moramo hoteli iztrebili, temeljito in brezobzirno, v vseh njegovih življenjskih pojavih in usUno. vah in ne morda samo, v kolikor je nam neprijeten tekmec na političnem bojišču. Podreti moramo naše cerkve in cerkvice, ob polni zavesti, da to niso samo ognjišča ver. skega življenja, Iribunali dekaloga, marveč tudi hramovi umetnosti za najnrše sloje. Od-pravili moramo vsako sled cerkvenih praznikov: božiča, velakenoči, binkošti; namesto nedeljske službe božje nam mora zadostovali izprehod in zabava. Po naših poljih postavimo namesto znamenj — vislice morda? Namesto razpel po sodnijah, šolah, bolnišnicah in domovih — paragrafe, retorte, okostnjake, akte? Matere naj otrokom govore namesto c Bogu, angelih, Mariji —- o fiziki, kemiji, škodljivosti in koristnosti raznih dejanj, o kazenskem zakoniku. Iz naše likovne in glasbene Dnevne novice KOLEDAR. Torek, 25. oktobra. Križani in Krišpin, Mar-gitn. Solnce izide ob 6.28 zj. in zaide ob 5. pop. Luniuu sprememba: Mlaj ob 3.U7 pop. * * * Zaupniki. Sanio pur dni j« še časa. Hitite s pobiranjem glasovalnih listin za Zbornico TOI. Noben glas ne sme v izgubo. Nasprotniki silno delajo, nc smemo eiiostati. ir Tržit, V nedeljo so bile občinske volitve za nbčino Sv. Katarina. Bili sta dve listi: dolinska (župnija Tržič) in loraska. Dolinska je dobila C odbornikov, lomska 8: vsi odborniki so odločni pristaši Slov. ljudske stranke. ir Veliki župan dr. Fran Vmlopivec se je vrnil z dopusta in zopet prevzel svoje uradne posle. Stranke sprejema vsak torek in petek od 10. do 13. ure. ir Umeščen je bit včeraj 24. oktobra 1927 na župnijo Komenda g. Jnnez Zabukovec, doslej župnik v Krizah na Gorenjskem. ir Občni zbor belgrajskc sekcije JNU. V nedeljo so je vršit v Belgradu redni leini občni zbor bel-grajske sekcije JNU. Na zboru 30 razpravljali o raznih vprašanjih in končno je prišlo do popolne enotnosti in do soglasja za nadaljnje delo časnikarskega sdruženja. Izvolil se je nov odbor sekcije. Predsednik je Drngiša Lapčevič. Sprejete so bile resolucije, Iti govore o tiskovnem zakonu, o izvedbi časnikarske uredbe in o časnikarskem domu. ir Vsiljivo »Jutro*. « Jutro« pošilja dopisnice z vsebino: »Naprošeni smo od Vaših stanovskih prijateljev, da Vam pošljemo Jutro« na ogled, kar bomo storili ta mesec brezplačno, kar blagovolite vzeti na znanje. ir Kongres trafikantov v Belgradu. Dne 6. novembra 1927, se vrši kongres trafikantov kraljevine SHS v Belgradu. Slovenske trafikante bo zastopal razen drugih delegatov, tudi predsednik Združenja tobačnih trafikantov za Slovenijo gospod Beline. Na kongresu se bodo razpravljala vsa pereča vprašanja trafikantov, posebno pa znižanje prodajnih odstotkov. Minimalna naša zahteva bo, da se zaslužek monopolnih predmetov določi na 8 odstotkov, kakor je bilo to prej, in kolikor znaša najmanj v drugih državah. Ravnotako se bo zahtevalo, rla se morajo vsa dosedanja dovoljenja za prodajo tobaka podvreči reviziji, sporazumno z Zvezo prodajalcev tobaka v Belgradu. Končno se bo zahtevalo, da mora biti vsak trafikant član Zveze, če bo hotel imeti dovoljenje za prodajo tobaka, lo pa posebno radi slovenskih trafikantov, ki nimajo razumevanja za skupnost. ir Delegat sovjetske vlade v Belgradu. Tiskovni urad zunanjega ministrstva riemanfuje vesti, da bi bil delegat sovjetske vlade Vasilije Nosov, ki je rlospel v Belgrad, prišel zaradi pogajanj z našo vlado glede trgovinskih pogajanj med našo državo in sovjetsko Rusijo. Med našimi vladnimi krogi in Nosovom ni bilo nikakih pogovorov in navedenim Irro-gom misija g. Nosova ni znana. k Volitve za delavsko zbornico t Splitu mlgo-ilene. Minister za socijalno politiko je že razpisane volitve v splitsko delavsko zbornico odgodil, da se more ustanoviti poseben odsek za pomorstvo, ki bo imel zelo važne naloge. ir Smrt zadnjega potomca Kotromanovičev. Iz Travnika poročajo, da je v frančiškanskem samostanu v Gučji gori umrl fra Grga Kotromaiuč, poslednji potomec dinastije Kotromanovicev. Pokojnik je bil hraber četaš, tovariš vojvode Petra Mrko-njifia; za to je bil po osvobojenju odlikovan z redom sv. Save. Pogreba se je udeležilo celokupno prebivalstvo bližnje in d al nje okolice. -A- Smrtna nesreča otroka. V Spodnjih Lokah se je nahajal na reji pri neki kmetici enoletni sin knjigovodkinje Zdravko Bizjak. V nedeljo se je amukal otrok nekaj po kuhinji. Pri tem se je po nesreči prevrnil nanj velik lonec vročega kroga. Vsega opečenega so prepeljali dečka v ljubljansko bolnico, kjer .je pa v ponedeljek podlegel opeklinam. ir Nesreča z avtomobilom. V ponedeljek zjutraj se je vračala godba Katol. Omladine iz Prečine v Maribor. Godbeniki so se peljali na >Forck avtomobilu, lasi mariborskega izvoščeka g. Volkerja. Ko je avto vozil od Jarenme proti Sv. Marjeti v silno strmi Reismanov breg, je motor nenadoma odpovedal in avtobus je začel vedno hitreje drčati nazaj. Nekaj časa je šlo še po cesti, nato pa je rdrčat voz v jarek, se prevrnil in razbil. K sreči 30 odnesli potniki in šofer le lažje praske, pač pa so razbita godala omladinske godbe. Skoda je precej znatna. ir V pretepn obstrelien. V Skokah pri lločah so se fanlje sporekli v gostilni, prepir pa se je DEŽNIH PLAICEV Dravih angleških, nepremočijivih, najcenejših. izbira je še vedno pri tvrdki DRAGO SCHWAB - LjubSjasia. nadaljeval še na cesti. Nazadnje je nastal splošen pretep, tekom katerega je padlo več strelov. Anton Divjak, 27 letni kmetski sin, se je nenadoma zgrudil, težko ranjen v trebuh. Krogla mu je obtičala v trebušni vodini. Ko so fantje videli, kak žalosten useph je imel njihov pretep, so se razbežali na vso strani. Dosedaj se šo ni dalo ugotoviti, kdo je oddal usodni strel. ir Seznam zdravniških točajev na Dunaju za študijsko leto 1927-28 se dobi na vpogled pri av-trijskem konzulatu v Ljubljanu, Turjaški trg 4. Vsaki udeleženec, tudi oni iniernacijonalnih nadaljevalnih tečajev, dobi od dekanata medicinske fakultete na Dunaju legitimacijo, ki mu da na podlagi veljavnega lista pravico do poljubnega prekoračenja avstrijske meje brez vizuma tekom študijskega leta. ir Tiskarski škrat je v našem nedeljskem poročilu o letošnjem Mentorju izpustil v začetku 4. odstavka celo vrsto, tako da se je zmisel stavka povsem predrugačil. Glasiti se mora: >Ko je Izšla lansko leto prva številka Mentorja, je bil znaten del naročnikov mnenja, da se Mentor preveč ozira predvsem na nižjegiiunazijce. Letošnji Mentor se skuša postavili na s! al išče: Wer vieles brtngt, wird jedem etwas bringen.« ir Vrnitev v domovino. Dne 1. septembra lanskega leta v Gradcu umrla blaga gospa Ana Pro-senc, vdova Fischer, roj Skaza, velenjska rojakinja, je bila 18. t. m. prepeljana v svoj rojstni kraj, kamor je živa vedno tako rada zahajala. Njena sinova gg. Vlado in Josip sta ji positavila v spomin krasno kapelo-grobnico. Cerkvene in svetne oblasti v Mariboru so jima dovolile postaviti kapelo izven pokopališča ob cesti, ki vodi iz Velenja v Šmartno. Na vse strani je krasen razgled. Kapela z zvonikom je zidana v gotskem slogu in ima mašno licenco. Ne veš, ali najbolj občuduješ lepi oltar ali umetniške sliko na steklu v sedmerih oknih. Najlepša jo pač glavna slika Žalostne Matere božje z mrtvim Sinom, ki je bila nalašč za to kapelo slikana. ir Golobi pisnionoše. Pri več osebah, zlasti v ljubljanski, škofjeloški in kranjski okolici, ki se bavijo z rejo golobov, se je ugotovilo, da goje tudi takozvane pisinonošne goiobo. Po § 85 srbskega kazenskega zakona, ki je razširjen na vse območje naše države, je pa že sania posest takih golobov sodno kaznjiva, in se kaznuje z zaporom v. jk kdor ima pismonošne golobe, ali kdor iih uporablja v protidržavne svrho. Vsi, ki posedajo pismonošno golobe, se v njih lastno korist opozarjajo da jih nemudoma izroče najbližji orožniški postaji, odnosno policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, sicer se bo zoper nje kazensko postopalo. ir Sestanek mlekarskih in sirarskih zadrug r Ljubljani. Preteklo nedeljo, dne 23. oktobra 1927 se je vršil sestanek vseh pri Zadružni zvezi včlanjenih mlekarskih in sirarskih zadrug v Ljubljani na verandi hotela »Union«. Težka kriza, ki je letošnje leto z vso silo nastopila na trgu z mlečnimi izdelki, je prisilila zadruge, v katerih rokah se nahaja skoraj vsa mlečna industrija ljubljanske oblasti, da so začele razmišljati, na kak način bi zamo-gle Izboljšati tržni položaj in ustaviti padanje cen mlečnim produktom ter tako našemu kmetovalcu nuditi čim več za mieko. Ta sestanek so sklicale Osrednje mlekarne v Ljubljani, ki so tudi poskrbele za to, da se je odbornikom mlekarskih zadrug točno predočil položaj, v katerem se nahajamo in so se jim dale smernice za bodoče delovanje. •fc Uvedba »elske dostave pri pošti v Pod-brez.ju. Dne 1. oktobra 1927 je bila uvedena pri pošti v Podbrezju selska dostava v vasi Bistrico, Žeje in Dolenjo vas (I. okraj), in sicer ob torkih, četrtkih in sobotah. i: Razpisana je služba pogodbenega poštarja pri novootvorjeni pošti v Zdolah. Jamcevina 400 dinarjev. Letni prejemki: redna plača 8000 Din, doklada 1500 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven ur-adnih ur 182 Din, za prenašanje pošle 4380 Din in za selsko dostavo 3042 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 5. novembra 1927. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti (županstva). da ima prosilec zagotovoljene prostore za pošto, kakor določa čl. 16 pravilnika o pogodbenih poštah. ir Otvoritev telefonskega prometa Ptuj— Linz. Dne 1. oktobra je bil otvorjen telefonski promet med Ptujem in Lincem. Promet ni omejen na določen čas in se vrši preko Maribora. Pristojbina za navaden pogovor je 42.90 Din, za navadno poziv-nico pa eno tretjino te pristojbine, t. j. 14.30 Din. Dovoljeni so tudi nujni pogovori s trikratno in silno nujni (eclair) z desetkratno pristojbino. ir Preureditev selske dostave v Sromljah. Pri sromeljski pošti se je selska dostava tako preuredila, da sta zdaj dva okraja. Ob ponedeljkih, sredah in petkih se dostavlja v kraje: Mekote, Sopote, Si-lovec, Tople jame, Curnovec, Rudnik, Sitrovec, Planino, Migovice. Mali Javorovec, Javorovec in Srednji Javorovec (1. okraj), ob torkih, četrtkih in so-i botah pn v kraje: Volčje, Cerovec, Grmndo, Žup-[ nik, Skopačno, Ključice, Babčki dol, Okiukovo goro, Rucmanji vrh in Sv. Janez CIT. okraj). ir Preureditev solslio dostave v Križevcih pri Ljutomeru. Pri pošti v Križevcih blizu Ljutomera se je selska dostava preuredila tako, da so zdaj trije okraji. Vsak dan razon ob nedeljah se dostavlja v kraje: Banovco Orlavo, KrlStnnce, Snlinco, l.oknvce, Grabe, Logarovce, Gnjšovce, Kokoriče, Ključarovce (I. okraj), Veržej, BunČane, Iljaševce (II. okraj), Stara Nova vas, Dobravo, Bučecovce in Vučjo ves (III. okraj). ir Znameniti zgodovinski dnevi . 25. oktobra 1647. je v Floroncl je umrl italijanski fizik in matematik Torricelli. Bil je učenec, sodelavec in naslednik Galiloja. Leta 1648. je iznašel barometer na živo srebro. (Torricellijeva praznina.) — 25. oktobra 1902. se je v Ministru otvorila univerza. — 23. oktobra 19-12. se jo na Dunaju rodil avstrijski politik Kari Lueger. Po poklicu je bil odvetnik. 19. maja 1. 1895. je bil prvič izvoljen zn dunajskega župana. Nato je bil izvoljen še trikrat in šele četrtič je bila njegova izvolitev potrjena. Za Dunaj ima velike zasluge. Med drugimi velikimi deli je zgradil nov vodovod. ir Kamcnite nagrobno spomenike osnažito z mnggia zemljo, kovinaste pn posrebrite z Bendali-nom (cena Din 8.—). Nudi drogerija Gregorič-Sa-nitas, Ljubljana, Preernova 5. ir Pri težkočah v želodcu in črevah, pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gore-čici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nngne-nju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne j-Franz Josef« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josef« vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ir Vesela vest za naSe radioamaterje. Naše radioamaterje je zadnji čas zelo iznenadilo, ko so konstatirali pri nakupu znano odličnih cevi MR 3, da so te cevi sedaj opremljene z vratom iz bake-lita namesto sedanjega kovinskega vratu. Ta sprememba je odstranila pri cevi delovanje kovinskih mas, iz katerih jc bil sestavljen vrat. Tudi aktivna grejalna žica je sestavljena in montirana po novih ameriških metodah, tako da se je kvaliteta sprejemanja s cevmi MR 3, ki je bila tudi do sedaj odlična, izboljšala do skrajnosti. Cene cevi je pu. stila tvrdka Tungsram, d. d., vseeno nespremenjene, ker je prešla tovarna zaradi znatnega povečanja naročil k racionialnejšemu proizvajanju radio-cevi v seriji, OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in n ^cenejša. * Za zimo priporočamo nepremočljive Karo čevlje Maribor, Koroška cesta 19. ir Budilke in poročne prstane kupite pri F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 14. Ko pšenico smo poželi, v zdrob pšenični smo jo zmeli, Pi-ka-poka, pi-ka-tete, mlatimo za 0 Somišljeniki! Zbirajte hitro glasovalne listine zn obrtni odsek Zbornice TOI. Samo par dni jo še časa. Vso pošiljajte v tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna. To je treba radi cvidence, kdo jc z nami. kdo proti nam. Na delo! © Ljudski oder v Ljubljani uprizori v nedeljo, dne 30 okt. ob 3. uri pop. in na praznik Vseh svetih, dne 1. nov. ob pol 8 uri zvečer obče priljubljeno in za ta čas običajno igro 'Mlinar in njegova hči«. Vloge so po večini na novo zasedene. Nedeljska popoldanska je predvsem namenjena za občinstvo iz dežele in okolice, večerna predstava na praznik pa za ljubljansko občinstvo. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje od 4.-7. ure popoldne v pisarni Ljudskega odra, črez dan pa v Društveni nabavni zadrugi. (Ljudski dom I. nadstropje. O Ljubljanska sodaliteta se snide v sredo dne 26. oktobra ob 17. uri (5 pop.) v semeniški kapeli in dvorani. Poroča g. vseučiliški profesor prelat dr. M. Slavič o sadovih svojega letošnjega potovanja v sveto deželo in na Sinajsko goro. — Predsednik. O Osemdesetletnico je minulo soboto dne 22. oktobra obhajal v krogu svoje rodbine g. Karel D o-stal, tapetniški mojster v Ljubljani Lani je obhajal zlato poroko. Mnogospoštovaneinu gospodu želimo, da bi Bog njega in njegovo gospo soprogo ohranil še dolgo vrsto let Čvrsta in zdrava v veselje njihovi rodbini. Naše iskrene čestitke! 0 Seja Krščanskega ženskega društva bo v sredo ob 4 v Jugoslovanski tiskarni. Seja je zelo važna. Pridite vse. © Esperantski tečaj za poštne uslužbence. — »Klub esperantistov v Ljubljani* javlja, da je pripravljen otvoriti v Ljubljani poseben tečaj za poštne uslužbence, kakor hitro se jih dovolj priglasi. Tečaj bi vodil tajnik pri poštnem ravnateljstvu g. I. Zupanec, ki sprejema prijave in daje tudi vsa potrebna pojasnila. © Z rednim poukom esperantskoga tečaja se prične v torek, dne 25. oktobra ob pol 20. uri v št. Jakobski šoli. Novi prijavljenei se še sprejemajo. Učriiua mesečno 15 Din, za dijake 10 Din. 0 Nočna služba lekaron. Nocoj imata nočno službo sledeči lekarni: Ramor, Miklošičeva cesta in Trnkoczvjn dediči, Mestni trg. © Albin Škof nas je obvestil, da ni točno, da bi bil on dvakrat volil in sicer v Kranju in v Ljubljani. ampak ie res. dn je volil samo v Ljubljani, v Kranju pa ne. ker tam biva šele 4 mesece in nima volivne pravice. O Kostanjarji Z nastopom jeseni so se po ljubljanskih ulicah zopet pojavil kostanjarji. Pečejo večinoma domači kostanj, ker je za dragi maroni le manjše zanimanje. Kostanjarji pravijo, da gre letos kupčija precej dobro, tem bolj, ker je kostanj letos zelo zclrav in je le malo gnilega. Cene kostanju so zmerne, lako da se marsikdo, posebno otroci, radi ustavijo in si za par dinarjev kupijo tega okusnega sadeža, lepo pečenega in vročega. Tvrdka Mm Meinl d. d,, uvoz Ifnun jn BO priredi v sredo dne 26. okt. (VaVI* lic 1/ClJa v podružnici Vodnikov trg 5, v četrtek 27. okt. v podružnici Šelenburgova ul. 3 BREZPLAČNO POSKUSNO KUHANJE ČAJA NOVIH ŽETEV ^c ter cenjeno publiko vljudno vabi. O Vlom. V noči na ponedeljek je neznan tn! vlomil v trafiko Valentina Skandra na Celovški cesti in odnesel za približno 1400 Din raznih clgardt in tobaka. Slučajno p« o' opazil vrečice, v kateri je ; bilo prihližno 1000 Din drobiža. Policija upa, dn bo j vlomilec kmalu v njenih rokah. 1 © Kolo v vodi. Kleparski pomočnik Ciril Kramar jennšel v Gradaščici pod mostom blizu Kolezije ZA JESEN IN ZinO kupujte Vaša oblačila pri znani, strogo solidni tvrdki Jos. Roilna, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. staro kolo. Kolo je bilo najbrže kje ukradeno, pa ga tat ni mogel prodati ter ga je zagnal v vodo. Kolo se je pri padcu v vodo Ludi nekoliko poškodovalo. © Nesreča. Triletna Marta, hčerka delavca Lnjvica, stanujočega v Ulici na Grad št. 3, je sedela v nedeljo zvečer pri petrolejki, ki se je prevrnila, nakar so se otroltu vneli lasje in obleka. Močno opečeno deklico so prepeljati z rešilnim vozom v javno bolnico. 0 Nečedno afere. V ljubljanski policijski kroniki so se pojavile ovadbe radi zločinov proti nravnosti. Dosedaj policijska kronika našega mesta tega ni vsebovala, razen par osamljenih slučajev. Zadnje čase pa je dobila policija več ovadb radi krvoskrun-stva, homoseksualnosti, zvodništva in podobnih zločinov. © Aretiran tat. Na Kette-Murnovi cesti je neki mlad človek dal aretirati starega potepuha 661etnega Janeza H. Mož jo dne 20. t. m. beračil pri mladeniču in dasi je mtlodar dobil, mu je vseeno okradel 5e 150 Din vredne čevlje ter naglo izginil. Mož ima sploh to metodo, da najprej berači, nato pn po istih stanovanjih krade, Tatinski Jnnez je mornl v zapor. O Nogavice vseh vrst v veliki izbiri in najceneje pri Dobeic-u, Pred škofijo 15. © Razstava in zaloga plctilnib strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5. © Dr. Bloivveis, specijalist za notranje bo* Jezni in zn bolezni v nosu in vratu, se je povrnil in ordinira Kongresni trg 15, od 3. do 5. pop. Marilbor □ »Samo mi...« tako piše »Jutror o nastav« ljanju pri oblastnem odboru in se pritožuje, da so nastavljeni le pristaši SLS. Prvič to ni res. Drugič pa je slvar takale: Če bi SDS nastavljala pri oblastnem odboru, bi itak nastavila samo naše pristaše. Če so torej zdaj samo naši pristaši nastavljeni, je to pač po načelu SDS. — Torej je »Jutro« lahko zadovoljno! □ Sestanek kongregaeije akademikov v Mariboru ob 8 zvečer v sredo v Alojzijevi cerkvi. □ Mlinar iu njegovu hči predvaja Ljudski oder v nedeljo popoldne ob pol 5. uri in ne ob 8. uri zvečer, kot je bilo v nedeljskem »Slovencu«. □ Pospeševanje gradnje modernih hotelov. — Povodom zadnje seje širšega odbora tujsko-promet-ne zveze se je razpravljalo tudi o potrebi, da dobi Maribor moderno urejen hotel, ki bi naj zlasti opomogel potrebi, dn bi se mogli v njem preko leta nastaniti letoviščarji, za kar je naše mesto z ozirom na lego in klimatičae prilike zelo primerno. Kot glavna ovira takega projekta se je navajalo pomanjkanje kapitala ozir. cenenega kredita. Sedaj je ministrstvo za trgovino in industrijo opozorilo tujsko-prometno zvezo v Mariboru, da dajo državna hipotekama banka v Belgradu za moderniziranje obstoječih hotelov in tujsko-prometnih naprav oziroma postavitev novih v kopališčih in klimatičnih krajih podjetnikom na razpolago potreben kredit, da p^sse seveda pri tem računa, da so taki kapitali placirani iia sigurni podlagi. Zadevne prošnje bi bilo nasloviti na državno hipolekarno banko v Belgradu, prepis pa poslati preko tuisko-prometne zveze na ministrstvo za trgovino in industrijo, odsek za saobra-čaj putnika i turista v Belgradu. Želeti bi bilo, da bi se z vprašanjem kredita za naprave, ki služijo tujskemu prometu v Mariboru, brvili tuknjšnji denarni zavodi, zlasti mestna hranilnica, ter storili principijelni zaključek glede ugodnosti, ki bi jih mogli nuditi tnkim podjetjem. Uverjeni smo, da bo temu važnemu vprašanju posvetila tudi mariborska občina potrebno pažnjo. □ Dijaki-smučarji! V torek dne 25. oktobra se vrši prvi sestanek dijaškega smučarskega odseka v drž. gimnaziji ob K14. uri. Vabljeni so vsi dijaki in dijakinje, ki se nameravajo letos smučati. — Načelnik. □ Zopet nov slučaj slaboumnosti. Slučaji slaboumnosti se v Mariboru neprestano množijo. Včeraj je bil zopet prepeljan v bolnišnico železničar Matija K., ki je zblaznel. □ Na cesti napaden. Ko se je v nedeljo zvečer vračal iesar Josip Stojan iz mesta domov v Pekre, ga je pričakala na cesti gruča delavcev ter ga pretepla s palicami tako, dn je dobil težke poškodbe. Med napadalci je Stojan spoznal svojega tovariša, ki je uslužben za njim pri istem gospodarju. □ Novi vlomi. V noči od sobote na nedeljo sc bili vlomilci v Mariboru precej agilni. Poskušali sc na dveh mestih vlome. Eden in sicer na Franko panski cesti, se jim je posrečil. Izropali so pletarno Lose ter odnesli raznih pletenin v vrednosti 2500 Din. V pletarno so prišli Rkozi vrata s ceste, na katerih so najprej zlomili obešenko in nato še ključavnico na vratih s pomočjo tesarske klamfe. V isti "Oči je nekdo poskušal vlomiti tudi v izložbeno okno trgovine Čemetič na Aleksandrovi cesti. Ko p a je že odtrgal ključavnico, je pobegnil, ne da bi bil kaj odnesel. Najbrže ga je kdo prepodil. Celje & >M->gočni prstan« v celjskem mestnem gle» dališču. Svoje nezadovoljnosti z objavljenim igralnim načrtom celjskega mestnega gledališča, ki naj bi z ravnateljem g. Vulo Bralino dobilo nove umetniške krvi in zadovoljevalo umetnostni potrebi celjskega prebivalstva, namenoma nismo pokazali, kor smo bili mnenja, da se iz itak slnbegn repertoarja ne bodo črpala buš najslabša dela. Tnkoj druga prodstnva nas je uverila, da smo sc varali. - Mogočni prstan« je komad, ki ima svoj uspeh morda na odrih, kjer razpolagajo z brezhibnim tehničnim aparatom, še bolj pa s požrtvovalnimi igravci, ki imajo voljo ustvariti tudi iz nič kaj užitnega. Za diletante je pa stvar odločno neprimerna in za celjsko gledališče poleg tega neekonomična. Coljsko gledališče živi v znatni meri od finančnih sredstev mesta, pa je radi tega na mestu zahteva, da se ne razsipava za vprizoritve, ki že a priori nimajo izgleda na uspeh. — O vprizorilvi sami pn tole: V nastopajočih nikakega temperamenta, da o kaki pristnosti doživljaja niti ne govorim. Igralcem, ki so nmn v Cel ju nudili že marsikatero res loplo urico v gledališču (Pfeifer, Sadar-Vorbnchova) se je poznalo korale na korak, da jim slvar »ne leži«. Najboljše jn brez dvoma odrezal zbor za odrom, ki je pel ubrano ln brezhibno. V sceni se je g. Brntina potrudil in nudil več. kot smo od celjskega odra pričakovali. Le razsvetljevala bo trebn še odločno navaditi točnosti. Zavesa ima svoje kaprice, ki jih bo najbrž mogoče zlahka odpraviti. Tisto grmovje, ki naj hi v senčni sceni predstavljalo ii;,i; no?e in noče podleči srpu. — V splošnem tedaj nismo zadovoljni in naša iskrena želja je*, dn ne bi imeli več razloga pisati o gledališču tako, ko4 smo pn svoji dolžnosti morali danes. — V. D. umetnosti, iz naše književnosti moramo zavreči vse, kar nosi sledove katolištva. Naši Šubici, Foersterji, Hugolini, Premrli, Kimovci; naš Prešeren, Gregorčič, Cankar, Pregelj, Finžgar in celo Zupančič morajo v večno po-zabljenje. Kaj še-le Slomšek, Krek, Mahnič, Jeglič! Seveda bi morali zavreči tudi vso tujo klasično literaturo, ne izvzemši staroklasične, ki je vsa prežeta z verstvom in etiko, čeprav pogansko. Nič ne rečem, da bi se na razvalinah vsega tega ne dalo živeti — za tiste, ki imajo avtomobil m vse, kar zraven spada; a kalco bi bilo z ostalimi? Kaj naj bi tešilo hrome, slepe in druge nebogljence, ako se jim vzame misel, da so vsaj po duši enakovredni drugim, po naravi oblagodarjenim ljudem, da vsaj pred Večnostjo veljajo toliko kakor vsak drug? In nemanič, odgojen v prepričanju, da je fizično življenje začetek in konec vsega — kako bi bil voljan stati ob strani, garati in pepuščati užitke drugim? Vem, misel je banalna, stokrat premleta, napačno umevana, zlorabljena; toda vendar ne moreš mimo nje, če razmišljaš o problemu: Svet brez Boga, človek zgolj fizičen stvor. Porečeš: Stari svet je že do 2000 let krščanski, a kakšen je? — Resnično, vse prej nego vzoren. Toda priznaj: teh dvatisoč let vendarle pomenja ogromen korak navzgor v ravni smeri, ki odpira še nedogledne vidike, dočim so bili predkrščanski narodi v blodnjah izčrpali vse svoje sile in niso mogli več ne ! naprej ne nazaj — umreti so morali, izginiti. In posebej: kako bi se v svetu, ki bi priznaval zgolj materijalne vrednote, obdržal narodič kakor je naš slovenski? A tako, glej nas, kalco po tisočletnem zastoju v sužnosti rastemo in klijemo na vseh poljih in silimo k solncu, kaljo se uveljavljamo med brati kot kulturen, politično zrel, delaven element, kako častno bijemo kulturno tekmo z velikimi narodi! Vsega tega, prijatelj, ne boš tajil. In povej mi po pravici: Kaj je v modernem življenju resnično lepega in dobrega, česar kato-lištvo nc bi gojilo in pospeševalo? Tehnični napredek, telesna kultura — nc kult! — šport; v vsem tem sc udejstvuje zavestno katoliški svet z vso vnemo. Je pa njegova neprecenljiva, nesmrtna zasluga za kulturo in člove-š-tvo, da brani v tej materijalistični dobi prvenstvo duha nad snovjo, da ohranja človeštvu odprte vidike v nadzemske daljave in cilje, da čuva zakone nravnega reda in služi tako človeštvu v večnem kaosu boja med do-i brim in zlim kot zanesljiv kompas. ! j Tako, prijatelj, doživljam jaz katolištva I in zato ga ljubim in stojim v naših katoliških vrstah in ne kje drugod, dasi prav za prav tudi med nje nc spadam in mi je tudi v njih cleleZ osamljenost. To jc pač prekletstvo dvojnosti virov, iz katerih smo tešili svojo željo po znanju in spoznanju. I. K. Spori IV. KOLO PRVENSTVENIH TEKEM V LJUBLJANI je končalo v nedeljo z rozultnti Ilirija: Ilernios 9:1, Ilirija rez.: Hermes rez. 8: 2, Primorje: Sluvija 3: 0 par forfait (Slavija ni nastopila), Primorje rez.: Slavija rez. 2: 2. V II. razredu je bila tekma Reka: Panonija vsled slabega stanja igrišča odgodonn. Deževno vreme bi bilo skoro onemogočilo vse tekme. Obe rezervni tekmi sta se vršili dopoldno ob najslabšem vremenu, med tekmo Ilirija: Hermes je dež sicer prestal, toda terou je bil zelo razmočen in spolzek, kar je zlasti manj .izkušenemu in taktično stabejšeiuu moštvu Hermesa delalo velike preglavice. Prvenstvene tabele izkazujejo po nedeljskih tekmah sledeče stanje: I. razred: Ilirija 6 točk, seore 19:2; Primorje 4, 7:4; Slovan 4, 13:9; Jadran 4, 8: 9; Hermes 2, 8: 16; Slavija 0, 3: 17. Ilirija, Primorje, Jadran in Slovan so odigrali dosedaj po 3 tekme, Hermes, Hermes in Slavija po 4. — Rezerve: Ilirija 8 točk (25: 3), Hermes 4 )8:12), Slovan 3 (13:11), Primorjo 3 (6:11), Slavija 2 (4:10), Jadran 0 (0:15). — II. razred: Svoboda 4 (11:1), Roka 3 (19: 3), Krakovo 3 (17: 3), Panonija 2 (9:4), Natakarji 0 (1: 40). III. PRVENSTVENO KOLO V MARIBORU. v Ptuj—Svoboda 1:1 (1:0). V tekmi proti Šibkejšemu nasprotniku je Svoboda popolnoma po nepotrebnem zgubila eno točko. Dasiravno jo igrala zelo požrtvovalno, se vendar neodločenemu napadu ni posrečilo doseči več gonlov, razen tega pa je imela obramba Ptuja precej sreče. Da je smola še večja, jo Svoboda zastreljala kar tri il-metrovke zaporedoma. Železničarji—Merkur 8:1 (1:0). Bolj živahna in zanimiva je bila druga tekma. Merkur je v jesenski sezoni zelo popustil in izgubil proti Ptuju in Svobodi. Njegova slaba forma se je pokazala tudi v tekmi z železničarji, ki je nudila poslednjo možnost, da se rehabilitira. S porazom pa je definitiv-no potisnjen na zadnje mesto, ker igra samo še z mnogo močnejšimi klubi, Mariborom in Rapidom. Stanje prvenstva mariborskih klubov: Rapid 4 (2), Maribor 0 (0), Svoboda 3 (3), Merkur 0 (3), Železničarji 2 (2), Ptuj 3 (2), Maribor še ni igral za prvenstvo. Pokalne tekme za poškodbeni fond LNPa v Ljubljani in Mariboru so vrgle fondu skoro 10.000 Din ter so dosegle svoj namen torej tudi v materi-jelnem oziru. Poročali smo že, da je v Ljubljani zmagala Ilirija (finale s Primorjein 4:2) v Mariboru po SSK Maribor (finale z Rapidom 6: 2). V Zagrebu se glase rezultati nedeljskih prvenstvenih tekem sledeče: Gradjanski: Derby 6:0, Croatia: Viktorija 4: 0, Concordia: Železničarji 4: 1. V Belgradu je igrala Jugoslavija z Jedinstvom 2:1, Slavija: BUSK 1:1. ■V V ¥ SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes v torek ob 18.30 seja sekcijskega načelstva v posebni sobi kavarne »Evropa«. — Trening v sredo, četrtek in petek — samo ob ugodnem vremenu — od 15.30 dalje. V četrtek ob 16. uri igrata I. moštvo in rezerva; točno! Vsak igralec je dolžan trenirati vsaj dvakrat v tednu. — Načelnik. Gleitzerjevi se poskus, da bi drugič preplavala Kanal, ni posrečil, ca. 12 km pred Doverom je morala namen opustiti. Na pol nezavestno so jo potegnili iz vode; nazadnje se je šamo šo avtomatično gibala in jo bilo videti, kot bi bila zaspala. Ko so prišli do brega, je v svoji kabini zares spala. Godba, kl je igrala na spremljevalnem parniku, je tudi postala žrtev morskih valov, a ne naravnost, temveč v obliki morske bolezni. V dviganju težkih uteži so se kosali v Parizu Nemci in Francozi, letos v drugo, lani prvič. Obakrat so zmagali Nemci, a lani z 236K kg več kot Francozi, letos pa samo s kg. Spravili so kvišku 1555 kg, Francozi 1519K kg. Vaje so obsegale obojeročni poteg, ohojeročno tezno in oboje-ročni prosti sunek. Najboljše je bilo tole dvoje: Reinfrank (lahka teža) obojeročni sunek 125 kg Strassberger (težka teža) tezno 112K kg. K »ŠPORTNEMU TEDNU«. V »Športnem tednu« od 23. t. m. mora biti takole: Nemška lahkoatletska zveza je predlagala holandskemu olimpijskemu odboru, naj se število žonskih tekem na olimpiadi zviša od pet na deset. Callesov zaupnik. Znani angleški dopisnik Francls Mac Cullagh, ki pozna sovjetsko Rusijo ln njene ječe, se je nedavno vrnil iz Mehike. Popisal je prvega sotrudnika sedanjega neronskega predsednika Calles-a, ki mu je i imo Roberfo Cruz. Takole ga fotografira: »Senor inspeetor general r Roberto Cruz, je mož med 40. iu 50. letom; velik, širok, z masivnim zavratkom; brke pod nosom so podobno ščeti, brada obrita n potresena s pudrom. Kakor njegov prin-cipal in večina njegove tolpe, je tudi on inestic (mešane evrovske in indijanske krvi). Morda je prav v tem vzrok posebne divjosti, s katero nastopa proti petim ženam in mladenkam, ki jih pripeljejo pre-denj. Oblečen je v uniformo, prepasan z revolverjem. Drugo nabasano orožje leži vedno na pisalni-ku; zraven pa še bič. Roberto Cruz je čudovita zmes moškega in ženskega. Pretirano se prepaja s parfumom; v življenju ni bil drugega, kot policist. Divji po naravi nima spoštovanja pred postavo nič bolj kot »besneč bik«. Osebe, ki se mu zde sumljive, da kratkomalo umoriti ali pa jih pošlje v pregnanstvo — ne da bi uvedel poprej sodno preiskavo. Nekatere da ustreliti v zaporih, druge zapodi na mukepolne otoke Islas Marias v Tihem Oceanu ...« »Kar sem videk — nadaljuje angleški časnikar, »je, da odkrito povem, skoraj še strašnejše, nego je teror v sovjetski Rusiji. Političen umor je nekaj vsakdanjega. Tudi gori omenjeni otoki s tropič-no vročino niso nič manj strašni kot sibirske ledenice.« Loterija društva »Trgov, akademija v Ljubljani« se zaključi 30. oktobra 1927. ^C 27. oktobra neplačane srečke ne igrajo ! j Kdor kupi šele na prigovarjanje, ima navadno največjo srečo. - Hitite in kupitel Srečke po 10 Din, dobitkov 885 od 50 do 100.000 Din. et Pretop na kapucinskem mostu. V noči od sobote na nedeljo sta se na' kapucinskem mostu zgrabili dve gruči fantov. Boj se je pričel med delavcem Josipom Dobovičnikom iz Gaberja in kleparskim pomočnikom Avgustom Stokom. Besednemu dvoboju je sledil dejanski spopad, tekom katerega je neki Anton Mumelj položil Stoka dvakrat ob tla. Stok se baje napadalcev ni mogel znebiti, pa je potegnil nož in zabodel nekolikokrat Dobovlč-nika, enkrat pa tudi zidarja Jolena z Brega. Dobo-vičnika so odpeljali v bolnico, Stoka pa v zapor. Jelen jo poškodovan le lahko in se bo doma pozdravil. Kostanjevica Izredno hud boj za županstvo. Svet ni slutil, kako hude so bile občinske volitve v Kostanjevici 9. oktobra. Nasprotniki Slov. ljudske stranke so imeli dve skrinjici, »gospodarsko« in »agrarno«. Na vsak način so se hoteli polastiti županstva — zopet enkrat po 16 lotih Imeli pa so smolo že pri sestavljanju kandidatnih list. Več podpisov so dobili le z zvijačami. Zato so mnogi kandidati podpise preklicali. S težavo so zopet in zopet nabirali nove. Potem so se vrgli z vsemi silami na agitacijo. Vsi liberalni veljaki so ngitiraH zlasti zadnji teden. Raztrosili so več vrst letakov, v katerih so stepaj zmešali občinske izdatke kar iz dveh let, samo da so bile številke večje. Na dan volitev je agitiralo prav vse, kar je liberalnega, staro in mlado. Vse dohode do volišča so imeli zastavljene. Upali so gotovo, da zmagajo. Pripravljeno so imeli že godbo, bakljado in 5 kg smodnika za streljanje. Premotili so res marsikaterega, a nekateri volivci so jih prav pošteno — potegnili. Veliko je bilo presenečenje, ko so bile seštete proglice iz skrinjice za SLS. Dobila je 313 glasov in 15 odbornikov, prej jih je imela lo 13. »Gospodarska« je dobila 165 glasov in 8 odbornikov, dosedaj 5, »agrarna« pa samo 43 glasov in 2 odbornika, med tem ko jih je dosedaj imela 7. — Skupno so imeli liberalci dosedaj 12 odbornikov, a sedaj po tolikih n i norih, ko so za gotovo pričakovali zmago, so jih dobiti le 101 Ni čuda. da so se vsi ipotrti in žalostni po izgubili izipred občinske hiše. Med našim ljudstvom pa je šlo od vasi do vasi: »Ker nas sedaj niso premagali, nas ne bodo nikdar več.« Litija Šmartno pri Litiji. Že dolgo časa se pri nas niso vpoštevali predipisi glede policijske ure, plesnih licenc in nočnega miru. Županstvo je storilo potrebne korake, da bi se tozadevne odredbe uva-ževale. Dobromisleči občani so hvaležni za odločen nastop g. župana. Nerazumljivo pa je, da županstvo ne najde dovolj umevanja in potrebne opore pri merodajnih faktorjih, ld imajo moč in dolžnost skrbeti, da se izvršujejo predpisi, dani v varstvo javnega reda in javne morale. Šahovski turnir. V nedeljo, 23. t. m pop. se je vršil šahovski math med ljublj. šah. klubom »Triglav« in med litijskim v gostilni »Pri Urški-Obojestransko je bilo postavi,jeno po 8 mož. Litija je dobila 2, Ljubljana pa 6 točk. Prememba posesti. Starodavno graščino Črni potok je kupil od barona Wurzbacha veleposestnik Medica. — Grad Ponoviče z vsem obširnim posestvom pa kupuje znana grofica Gasquet, ki je že pred in med vojno bivala v gradu in imela tam vojaško bolnico. Grofica ima tudi že kuipljeno lastno grobnico in sicer na Sv. Gori. -- Trškanov vrt, najlepšo točko v Litiji, pa je kupil lekarnar Bnlh, ki ga bo po svojem okusu priredil v krase,n mo-dfetten vrt. — Kupca pa še vedno čoka velika topilnica, ki bi bila primerna za kako veliko podjetje, ki pa sedaj žalostno razpada. Nouinljiva brezbrižnost. Sava ob povodnjih že Štiri leta dela veliko škodo posestnikom na Dolenjem Logu pri Litiji. Doslej je 5 posestnikom vzela 5 ha rodovitne zemlje; prišla je že do okrajne ceste, jo razdrla in raztrgala. G. poslanec Lebinger je na lastne stroške poklical gen. inšpektorja voda g inž Sbrizaja, a država se ne gane. Ljudje vozijo že po njivah, a vlada molči. Poslanec je o tem že interpeliral v oblastni skupščini. Sokolska morala. V Šmartnem so prošlo nedeljo or.dotni Sokoli igrali igro »Velejo« Na kako visoki moralni stopnji stoji ta igra, je vsem znano. To pa ni prireditelje oviralo, da ne bi spuščali k igri nedoraslih šoloobveznih otrok, ki so se o tem potem razgovarjali. Ali res ni nobene oblasti na svetu, da bi to preprečila? Planinsko kočo na Sr. Planini so otvorili v nedeljo. Gora še ni videla toliko ljudstva kakor ob tej priliki. Tudi vreme je bilo še dosti ugodno. Podružnica Litija je poslala 25, Trbovlje 10, Ljubljana 20 članov; iz Zagreba je prišlo nad 100 izletnikov. Duša vsega življenja je bil g. Ferdo To-mazin, M je imel navdušen otvoritveni govor, ki pa je napravil tudi tak gulaš, da so se mu zagrebške dame kar divile. Trbovlje Računski tečaj »Prosv. pododseka Delavske zbornice« se prične definitivno v soboto dne 5. novembra ob 17 uri in sicer v 6. in 7. razredu deške osnovne šole na Vodi. Za tečaj vlada že sedaj izredno zanimanje. Zanimivo je, da so se priglasili za tečaj celo rudarji, ki so že v 35. oz 40. letu starosti. Strelska družina. S streljanjem se prične s prvo skupno vajo v sredo dne 26. okt. ob 7. uri zvečer na kegljišču pri Forteju. Udeležba obvezna. 2$: Tujski promet bi se v Trbovljah lahko povzdignil na višjo stopnjo. Hrvatom je posebno priljubljena Sv. Planina in Mrzlica, kar se vsako leto opazuje. Vsi turisti, tudi po več sto, kot v nedeljo, gredo večinoma skozi Trbovlje in če bi kraj ne bil tako brezbrižen in bi ne čakal samo na dinarje de-Iavca-rudarja, bi se gotovo za tujski promet kaj doseglo. Na Sv. Planini se je v nedeljo otvorila tudi planinska koča, na Mrzlici že obstoji veliko let in bi jo bilo treba popraviti. Hrastnik Posvetovalnica za matere ustavi radi epidemije škrlatinke do nadaljnjega svoje poslovanje. Dan rednega poslovanja bo pravočasno objavljen. "Dopisi Ruše. Tombola. Mlado prosvetno društvo v Rušah se lepo razvija. Da si čim prej postavi potrebni prosvetni ali društveni dom, je kupilo v spomladi staro hiSo z vrtom v Rušab tik okrajne ceste. Seveda si mlado društvo v kratkem času svojega obstanka ni moglo pridobiti zadostnih sredstev, da bi poplačalo vso kupnino. Priredilo ]e v ta namen žc dva koncerta, v Rušah in pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Da se čim prej reši dolja, je seglo po novem večjem viruj priredilo je preteklo nedeljo veliko tombolo, ki je vsled izredne darežljivosti blagih prijateljev gibčnega društva m vsled marljive agitacije njegovih agilnih članov nad vse pričakovanje vrlo uspela. Prvo zahvalo pa mora Hr.iStvo izreči svojemu nepozabnemu voditelju, ki jc dal iniciativo za uspelo tombolo, t. g. kaplanu Gregorju Zafošniku, kojega ime in nesebično delo bo društvo ohranilo vedno v blagem spominu. Sv. Jakob v Slov. goricah. V ponedeljek, 24. oktobra smo ob obilnem spremstvu pokopali najstarejšega moža našo župnije, 90 let noga posestnika ln dolgoletnega obč. odbornika Alojzija Dogo-nika. Pokojnik jo bil spoštovan daleč na okoli in je bil zvest pristaš našo s-tranke, kakor tudi cela njegova hiša. Svoje otroke je vzgojil v krščanskem duhu. Bil pa jo tudi dober gospodar. Svetila vrlemu možu nebška luč, preostalim pn naše sožalje! — Stari zgodovinsko važni (iiz 1. 1760.) spomenik Sv. Janeza Neponraka v Spodnjem dolu smo prenovili. V nedeljo 23. okt. so je vršila slovesnost blagoslovitve, katero je izvršil naš g. župnik. — Neki lažnjivl kljuke« je nedavno v »Jutru« pisal, da sedenji okrajni zastop, v katerem so povečini možje Slov. ljudske stranko, noče za kraje okoli sv. Jakoba in Jaremine prav ničesar storiti. »Klerikalci« so po mnenju tega strašno pametnega gospoda tintomaza krivi, da je Rajzmanov breg tako strm. Kajti, ko so pred davnimi desetletji gradili cesto Čez ta in slatenski brez, sta geirent dr. Veble in poslanec Žebot, na katerega ima >Ju t rov? dopisnik poselbno piko, zahtevala, da se cesta mora graditi ravno čez največje strmine I Ta zagrizena griža, ki je to napisnia, namenoma preobrača resnico. Kajti ravno sedanji »klerikalni« okrajni zastop je že davno poprej, predno je »Jutrov« resnicoljub zapisal laž o cestah, vse potrebno ukrenil, da se bo Rajzmanov breg prihodnjo spomlad znižal. Komisija je že v glavnem potrebno določila in okrajni odbor je že prej, predno se je demokrateku o tem sanjalo, določil vse radi proračuna in načrtov. Res tudi nI, da sedanji okrajni zastop ne da dovolj gramoza na ceste. Toliko gramoza še sploh nikdar ni bilo na naših cestah, kakor sedaj. To vidi vsak, kdor ni popolnoma b slepoto udarjen. Lazite demokrati drugič vsaj tako. da boste sami te laži verjeli in ne tako, da se vam vse smeje, ko sliši o vaših debelih izmišljotinah. Jezi vas, ker nimate nikjer nobene besede več, 110 pri vladi, ne pri okraju, ne pri oblasti in tudi ne pri občini in ljudstvu. V Planini pri Rakeku so priredili 15. in 16. t. m. sadno in cvetlično razstavo, kakor smo že poročali v našem listu. Nismo pričakovali tako sijajnega uspeha. Opazili smo najlepše sadne vrste in videli mnogo najlepšega cvetja. Vsemu sadju je določil imena strokovnjak Franc Kafol, ki je prišel ocenjevat razstavo kot poverjenik Kmetijske družbe ter vrtnarskega in sadjarskega društva za Slovenijo v Ljubljani. Vsi obiskovalci so so čudili lepemu sadjarskem napredku v Planinski kotlini, ki ie delo bivšega nadučitelja Josipa Benedeka, ki je pred leti celo življenjsko dobo učiteljeval v Planini in živi še danes v pokoju v Ljubljani. Prirejevaki sami so posvetili to razstavo temu zaslužnemu sadjarskemu delavcu. Njegovo geslo: »Sadite, ceipite! , je bilo pisano v zelenju v slavoloku pri dohodu v razstavo. Razstavljena so bila najboljša jabolka, hruške, češplje, orehi, da celo domače breskve in grozdje, '•:i rastejo v Planini (Kremonšek-Rlažon) poleg naj-krasnefiega cvetja v loncih. Razstavljalci so tudi sklenili nekaj kupčij. Občni zbor društva slov. profesorjev. V veliki risalni dvorani na realki se je vršil v nedeljo občni zbor profesorskega društva za Slovenijo. Občni zbor je ob pol 10 dopoldne otvoril društveni predsednik prof. J e r a n , ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, zlasti pa šefa prosvetne uprave za ljubljansko oblast dr. Capudra hi zastopnika mariborskega prosvetnega šefa profesorja Pečovnika, dalje prosvetnega referenta prof. F e r j a n a , tajnika g. Bekša kot zastopnika »Zveze državnih nameščencev ter vse delegate iz Maribora, Novega mesta, Kranja in drugod. Nato je predsednik prof. .Teran podal obširno predsedniško j>oročilo. V svojem govoru se je predsednik spomnil članov umrlih v preteklem letu in sicer ravnatelja v. p. in avtorji latinskega slovarja Franca W i e s t h a 1 e r j a , ravnatelja Matije P 1 r c a , ravn. Amata Š k e r 1 j a in pred kratkim preminulega prof. F r a n k e t a. Nato je predsednik obširno navajal delo društva, ki je bilo v tem društvenem letu zelo acrilno. S svojimi intervencijami je mnogo pripomoglo k temu, da s 1 gimnazije v Kočevju, Ptuju in Mariboru niso reducirale. Dalje je društvo interveniralo glede ohranitve seda-r.jeoa stanovanjskega zakona. Največ intervencij pa je društvo Izvršilo v borbi za pravice svojega »lanu, da zboljša njegov materijalni položaj in da se olajšajo sedanji težki pogoji pri izvrševanju profesorskega poklica. Poročilo predsednika Jerana je bilo sprejeto z odobravanjem na znanje. Dr. Capuder se nato zahvali za predsednikov pozdrav ter navedb nekatere zanimivosti iz historijata društva. Govornik naglasa težkoče prosvetne uprave zlasti z nastavljanjem učnih moči. V imenu »Zveze drž. nameščencev« pozdravi občni zbor tajnik g. B e k š. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje društvo v Sloveniji 261 članov v 15 pododborih. Mnogo (približalo 80) profesorjev pa je še neorganiziranih ter jih društvo namerava pritegniti v prihodnjem letu v svojo organizacijo. Društvo se jo po svojih delegatih udeležilo profesorskega kongresa na Cetinju, kjer je zlasti odločno nastopilo za zaščito profesorskega naslova, ki naj se pro futuro podeli le akademikom s polno fakultetsko izobrazbo. Sledilo je še blagajniško poročilo, ki ga je podal prof. V r h o v n i k. Po poročilih se je razvila obširna debata, v katero so posegli profesorji: dr. Amejc, Kovač iz Novega mesta, Germ, direktor Hočevar, Bajuk, Lov-še, dr. Dolar iz Kranja, Železnik, Vrhovnik in drugi. Ob pol 13 je bil občni zbor prekinjen in so je nadaljeval popoldne ob pol 3. Popoldne je občni zbor prerešetaval razna navodila 8 strani centralne organizacije ter gotove probleme, kakor na pr. vprašanje depolitizacijo društva. Zborovalci so se postavili na stališče, da mora društvo strogo braniti svoj strokovni in popolnoma nepolitični, nestrankarski značaj, da pa ne more branHi in tudi noče odsvetovati svojim članom udejstvovanja v političnih strankah. Pre-čitanih je bilo več predlogov, ki zahtevajo čimprejšnjo izdajo novega srednješolskega zakona. Sprejet je bil soglasno predlog, ki zahteva, naj se uvedejo kazensko takse (globe) za učence, ki bi slabo napredovali v pouku. Pri volitvah je bil nato ponovno Izvoljen večinoma stari odbor s predsednikom prof. Je ran o m. Na novo sta izvoljena v odbor prol. Mlakar in prof. K o v a č | iz Novega mesla. — Prof. Lesko v še k je poročal o profesorski »Samopomoči«, ki se prav ugodno ! razvija. ŠPORTNI DOGODKI. Češkoslovaška—Italija 2:2; Nemčija—Norveška 6:2; v Sarajevu Hajduk—Sparta 3:0; BAC— FAC 1:1; Slovan—WAC 1:0; Austria—Sportklub 5:0; Hertiia—Hakoah 4:0; Vienna—Wacker 4:2, Rapid—Simmering 3:1, Jugoslovanska kriilgama v LJubljana priporoča sledeče IGR0KAZE z mešanimi, samo moškimi in samo ženskimi vlogami za podeželsko odre: (Rimske številke značijo dejanja, arabske pa število oseb.) Bcnko: Strahomir. Igra. V., 12. Din 12.—. Bovk: Bedak Pavlck. Otroške igrice: Bedak Pa-vlolc. Skrb in smrt, Kraljič in služabnik, Noubo-gljivci, Dobrota jc sirota. Din 18.—. Burko in šaljivi prizori. 18 onodejank. Din 21): 1. Čarodcjna brlvnica. 2. Radi nagrade. 3. Oašica kave. 4. Zaklad. 5. Vedcž. 6. Poboljšana trmoglavka. 7. Luknja v namiznem prtu. 8. Dve teti. 9. Na skalnie.i. 10. Prod sodnikom. 11. Ženin Miha. 12. Zamorcc. 13. Junaki. 14. Trije učenjaki. 15. Tihotapci. 16. Opeharjeni žid. 17. Izgubljena stava. 18. Čudna kupčija. Cankar-Skrbinšek: Hlapec Jernej in njegova pravica. Drama. 9 slik, 27 oseb. Din 18.—. Čcsnik: Pogodba. Burka, s petjem. II. 9. Din 8. Finžgar: Divji lovec. Narodni igrokaz. VI., 23. Din 18.—. — Razvaline življenja. Drama. III., 7. Din 30. voz. Din 40.—. — Vse naše. Burka. I., 5. (Iz zbirke: Poljancr, Trenutki oddiha.) Din 10.—. Funtok: Tekma. Drama. III.. lesom V, 17. Din 6.—. Pevske 111 plesne točke Din 17.—. Medved: Stari in mladi. Ljudska igra. IV., 10. Din 7.—. Moško: Mati. Drama. III., 9. Din 28.—. — Na smrt obsojeni? Drninatskn slika III., 24. Din 11.—. Naviršek: LOpa maska. Novodilo za šminko-njc. Din 6.— Remec: Užitkarji. Kmečka žaloigra. III., 10. Din 0.—. Ribičič: Kraljica palčkov. Mladinska igra. III. 10. Din 20.—. — V kraljestvu palčkov. Otroška igra s pe t jem. III., 9. Din 15.—, glasbene točko Din 15.—. Rihar: Andrej Hofcr. Igra V., 22. Din 6.—. Roječ: Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra III., Din 30.—. Sardenko Silvin: Mati sv. veselja. Skrivnost vstajenja. V., 14. Din 10.—. — Nedeljske ure na društvenem odru. 4 igro-kazi za ženske vloge. Din 16.—. — Slovanska apostola. Zgodovinska igra. V., 11. Din 10.-. Silvester: Knpleti in pesmi (Krojnč in črev-ljar. Liberal. Mizar. Župan. Narobe svet. Piskro-vozoe. Dimnikar. Smolar. Knajpov kuplct. Kavaric*. Vipavsko novolctnica.) Din 20.—. Skrbinšek: Dilctantski oder. Navodila za reži-šerje. Din 16.—. Turšič: Izgubljeni raj. Dramatska bajka s petjem. III., 9. (Žensko vloge.) Din 10.—. Voseloigre in šaljivi prizori za moško in ženske ▼loge. (Sokratov god. — Nocoj je prav lop večer. — V posredovalnici. — V hudih zadregah. — Gospa Kordulo). — Din 16.—. Vodopivoc: Na krivih potih. Igra. V., 7. (Ženske vloge.) Din 12.—. Vole: Na dan sodbe. Ljudska igra. III., 17 Din 8.—. — Kolajna. Veseloigra. I., 14. Din 8.—. — Roka boijn. Igrokaz. V., 11. (Ženske vlog«.) Din 10.—. Za krit in svobodo. Igrokaz. V., 7. Din 8.—. Zbirko Ijndskih iger: 20 zvezkov po Din 12 Najnovejši katftlog j" hrninlaf.nn iu i-MpAlago' Naročilo sprejema JUGOSLOVANSKA KNJIGABNA V lJTIBLIAM. Kulturni pregled CfvJblfanslco gledišče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Torek, 25. oktobra: Zaprto. Sroda, 26. oktobra: POLNOČ. Red C. Četrtek. 27. oktobra: UKROČENA TRMOGLAVKA. Red A. OPERA Začetek ob pol 8 zvečer. Torek, 25. oktobra: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Red D. Sreda. 26. oktobra: Zaprto. Zagrebška kritika o »Treh oranžah«. Zagrebški :>Jutarnji listi z dne 23. okt. priobčuje laskavo kritiko o ljubljanski premijeri »Treh oranž-, kateri so iz Zagreba prisostvovali: gledališki upravnik Treščec in ravnatelj Albini, rektor Lhotka in Bela Pečič. Kritik piše med drugim: »Delo je bilo izvedeno v tako dovršeni formi, du niti največje priznanje ni pretirano. Opera je bila v scenskem, glasbenem in režijskem pogledu enako sijajno pripravljena. Rezultat dela ljubljanskega ansambla se je očitoval v krepkem uspehu, ki more zadovoljiti in ustvariti glasbeni kriterij.« — Upravnik Tresčec je pozval upravo ljubljanske opere, naj pride s tem delom na gostovanje v Zagreb. — »Ljubezen do treh oranž« pomenja torej za našo opero v povojni dobi največji uspeh in važen mejnik. Mariborsko gledišče Torek, 25. oktobra ob 20. uri: STRAHOVI. (Gostovanje Dunajčanov.) Sreda, 26. oktobra ob 20. uri: TRAVIATA. Ab. C. Kuponi. Izprememha mariborskega gledališkega repertoarja. Ker je vprašanje mest. avtobusnega prometa za zunanje abonente odvisno od novega voznega reda, ki stopi šele s 1. novembrom v veljavo, se bo vršila prva predstava za zunnnje abonente šele po prvem novembru. Datum bo pravočasno objavljen. V sredo due 26. t. m. pa ostane »Traviata< vendar za ab C. Cfu&stei oder v Ljubljani Začetek ob pol 8. zvečer. Nedelja, 30. oktobra: MLINAR IN NJEGOVA HCJ. Torek. 1. novembra ob pol 8. uri zvečer: MLINAR IN NJEGOVA IICI. Koncert zagrebškega „KoSa". V soboto, 22. t. m., jc priredilo zagrebško pevsko društvo »Kolo« v Unionu koncert. Proizvajalo je pod vodstvom prof. Srečka Kuinarja dr. Široiin vokalni oratorij »Život i spomen slavnih učitelja, sv. brače Cirila i Metodija, apostola slavenskih«. Oratorij je bil zložen za tisočletnico rojstva sv. Cirila. Prvič se je letos zgodilo, da se je muzika južnih Slovanov oglasila na odru mednarodne glasbene prireditve, kakor je bila ona v Frank-iurtu. Prvič je široki, visokokulturni svet Evrope čui o hrvatski muziki in kakor čujemo, jo je zelo visoko vrednotil, tako skladbo samo, kakor nje izvedbo, v kateri so Slovenci igrali veliko vlogo. Oratorij dr. Širole nam jc prinesel častno pozornost in priznanje Evrope. Častitamo skladatelju in dirigent«, pa se obenem iskreno zahvaljujemo onim, ki so pripomogli k temu, da smo i v Ljubljani culi to slavno delo. Kakšno pa je to delo in zakaj je odneslo toliko pohvalo mednarodnega foruma? Tekst dr. V. Deželiča obsega štiri dele: 1. U Sol nu gradu, 2. U čarevu gradu Bizantu, 3. Kod Slavena, 4. U večnom Rimu. V prozi držam tekst sestavljajo o življenju obeh bratov pripovedovanja crnorizca Hrabarja, obeh bratov in zgodovin ! oseb iz raznih markantnih doživljajev naših apostolov; Logotet, ikonoborec Janis, knez Rastislav, trnjezikovci, papež Hadrijan ler zbori menihov, dv.rnikov, devojk, Slovanov. Prvi del popisuje v visokem stilu sanje sv. Cirila, ki si je izmed deklet v mladosti izbral Sofijo, t. j. modrost, ' o\o prvo žalost za — sokolom, ki mu je ušel, poziv Cirila k carju in slovo od brata Metoda. Drugi del popisuje Cirila-filozofa življenje na bizantinskem dvoru, njegovo rešenje spora z iko-noborci, njegovo odklonitev Logotetove hčere za ženo, ker si je izvolil — modrost, pa poziv k Slovanom, katerim treba vere in pisma. Tretji del začenja z badnjakom in koledniki pri poganskih Slovanih, nadaljuje s krstom Slovanov in spor s trojezikovci, radi katerega morata brata v Rim k papežu, nesoč sabo kosti sv. Klementa. Četrti del popisuje hvalo papežu bratoma, njuno imenovanje Škofoma in Cirilovo smrt ter zaključi s slavospe-vom slovanskima apostoloma. Glasbeno je dr. Širola storil izza »Abrahamove žrtve« do tega oratorija silen korak dalje in preživel ogromen stilni preobrat. Kar je tamkaj le še slutil, je tu povedal kar naravnost, v dograjeni najmodernejši, dasi eklektičoi obliki. Oratorii sestoji v glavnem iz zborskih in solističnih partij; solistična so pripovedovanja in dialogi, zborski deli so rabljeni za vmešane refleksije menihov, dvornikov, Slovanov, deklet itd. Vokalne možnosti zbora je skladatelj izčrpal skoro do zadnje: vrste sc delni in polni moški, mešani, ženski zbori s solisti. Stilno ie dr. Širola v tem delu eklektično navezal v solopartijah forme korala in baročnega recitativa, dasi v modernizirani obliki. Zbori so aržani v izrazito polifonem stilu v smislu visoke renesanse, ali še bolj, poznega Bach-Handlovega baroka komaj par izjem zborov je v oratoriju, ki so še držani v enostavnem homofonem stilu. Širola jc stilno s tem oratorijem dosegel, čeprav z ekickličnimi sredstvi, stilni ideal najmodernejše glasi ne struje, ki je pri nas Slovencih šele v po-\ »ju: opustil je harmonski, »barviti« način izražanja in se oprijel izrazne linije, ki dopušča v polifonem tkivu plastično uporabljene tisoč izraznih in arhitektonskih možnosti. Ta stil so imenovali izrazno cerkven, prikladen je tudi visoki, sveto-pisem-ki in refleksivni prozi teksta. Za izgubo čutnih harmonskih užitkov nas eminentno zadosti z izrazno nianso in novim užitkom, ki tiči baš v mnogoglasju in njega posebni arhitektoniki sami na sebi. Ta stil je zelo blizu onemu, ki ga išče današnja mlada kulturna generacija, ki išče v pla-slirno-Hnearncm izrazu izhoda iz čutne dekadence romantike in impresionizma. Name so napravili velik vtis enostavno, »pri-jemliivo« konkretno se izražajoči recitativi, ki nikoli niso padli do parlanda, posebno sem užival v dramatiki sporov z ikonoborci, kjer sc vrste recitativi s temperamentnimi polifonimi zbori, ki z zaporednimi vstopi glasov in fugatom označajo tako enostavno, pa adekvatno razburjenje heretikov, arhitektonska viška v ff »slavensko pismo« ta globoko »Vjerovanje« z koralnim izrazom v ok- tavah in zelo umetnim kontrapunktiranjem, kos o krstu Slovanov, zbor Tebe hvalimo s fugo, v pismu izzvenevajoči del Cirilove smrti in izredno tciki, plcno zaključek v Slavospevu. Oratorij sta slovansko-ritmično izredno poživili sceni pogonskega badnjaka in solunskih devojk ter dvornic, pa tudi recitativi so bili neki opremljeni s pozad-jem zbora. Razumemo, zakaj je skladba zaslužila v visoki Evropi priznanje. Umetnina je, ki jc zmožna dati moderni odločilen impulz. Želilho, da bi i na naše razmere učinkovala s polno močjo. G. Kumar, čigar impulza in iniciative v Ljubljani težko pogrešamo, je dobil z oratorijem, ki ga je bilo treba pripraviti za Frankfurt, veliko nalogo. Rešil jo je na hvalo svojemu finemu stilnemu čutu za moderno in najmodernejšo — kolikor ga poznam, je propagator in eden najboljših poznavalcev Bacha pri nas — in na hvalo ogromtii požrtvovalnosti z zborom. Bilo je ogromno delo, vzgojiti zbor do tc vokalnotehnične stopnje, da te izraznosti in do tega stilnega čuta. Omeniti treba, da so bili fugirani zbori mestoma najtežje, kar smo v Ljubljani zadnjih deset let čuli, toda obenem je bilo videti, da so pevci tudi razumeli, za kaj gre. Kumarju gr? z eno besedo zasluga, da je delo uspelo tako pred mednarodnim forom, kakor pri nas, kjer je izzvalo vihar navdušenja. Koncert je bil izborno obiskan, posebno smo opazili med poslušalci veliko naše duhovščine. Bil je to koncert eden izmed najbolj moderno-imptdzivnih, kar smo jih čuli, za naše razmere izredno koristen. V, i napor pri izdajanju edine naše znanstvene revije j našel umevanje med našo inteligenco in privabil, f ohraoivši vse stare naročnike, še mnogo novih. (»Čas« slane 60 Din; naroča se osebno ali po dopisnici pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, kolportažni oddelek.) J. D. fr,CtBS ■ Novega letnika (1927/28) št. 1 v obsegu 72 str. je ravnokar izšla. Prinaša I. razprave: Življenje in forme (dr. Aleš Ušeničnik). — O uredbah in ured-bodajni funkciji oblastne saraoaprave (dr. H. Steska). — Gospodarske krize (dr. Jože Lavrič). — Slede II. pregledi: Biblični orient po .svetovni vojni (dr. M. Slavič). — Iz filozofije (A. U.). — Končno III. slovstvo: Slovenski biografski leksikon, zv. 2 (Frst.). — Šimrak, De re'ationibus Sla-vorum Meridionalium... (dr. J. Alal). — A. Uše-ničnik, Socialno vprašanje (M. Kranjc). — Ivčič: Les prolilemes agraires en Yougoslavie (mp.). — Hourtieg: Uvod u istoriju umetnosti (Frst.). — Memoari prote Matija Nenadoviča (S. Kranjec). — Popovič D.: Izvolskij i Erental (S. Kranjcc). — Poročilo Delavske zbornice za Slovenijo za leti 1925. in 1926. (A. U.). — Urednik: Dr. Fr. Ks. Lukman. Ta edina slovenska znanstvena revija je pogumno nastopila pot v svoje 22. leto. Pravzaprav v štirideseto lelo; zakaj v bistvu nadaljuje ideje Rimskega Katolika (1888—-1896) ter Katoliškega Obzornika (1897—1905'06), s tem razločkom, da je bil prvi polemičen, drugi predvsem posvečen apologetiki, in — tretji v tej vrsti — pa že nekaj let goji vse panoge resnega znanstva, seveda vse pod vidikom: v prospeh krščanske kulture. Dolgo dobo delovanja torej ima za seboj. Ali je v tej dolgi dobi šla njegova črta vedno kvišku? Semtertja čujemo o sedanjem »Času« mnenja, da prinaša premalo razprav o načelnih, sodobnih vprašanjih. V tem oziru upoštevajmo njegovo izjavo »Našim čilateljem«, »da bo zanaprej vsak zvezek prinesel vsaj eno razpravo o kakem načelnem vprašanju naše dobe«. Sicer pa bodi dovoljena še ena pripomba: Revije velikih narodov so zato tako zanimive, ker v njih poročajo prvovrstni znanstveniki v lahki, prijetni obliki to, ker so z dolgotrajnimi študijami dognali drugod, n. pr. v strogo znanstvenih publikacijah kakšne akademije. »Čas« mora — pod silo razmer — družiti oboje: prinaša prijetno pisane eseje učenjakov, odpira pa predale tudi mladini znanstvenikom, da stopijo na dan s prvimi pridelki svojega uma, ki prav zato morda še niso prav lahko prebavljivi, čeprav so sicer zdravi in tečni. Kar je naš prvi modroslovec A. Ušeničnik strogo znanstveno naapisal v svojem Uvodu v filozofijo, in sicer v poglavju o metafiziki religije (str. 507 nsl.), o tem bolj preprosto razpravlja v prvem članku te številke »Časa«. V petih odstavkih zelo pregledno govori o splošnoznanem zakonu naše duševnosti, da se notranja čustva morajo javljati tudi po zunanje z gibi, kretnjami, s simboličnimi dejanji. Kakor so bili pred stoletji ikono-klasti, ki so uničevali svete podobe v cerkvah, in so bili kaivinci, ki so pregnali vsako zunanjo formo iz bogočaslja, tako so v naši dobi celo med katoličani ljudje, ki ne morejo umefi, čemu razni vidni simboli v cerkvi, pri bogočastju. Kar Nemcem znani jezuit Guardini v več svojih knjižicah pripoveduje o pomenu in nujnosti vidnih simbolov, to nam zelo poljudno tolmači Ušeničnik v tej lepi in res aktualni razpravi. — Vsi smo zelo radovedni, kako bosta delovali naši oblastni samoupravi, ljubljanska in mariborska, vprašujemo se, ali bosta smeli dajati ludi kake zakone v svojem območju? Na to nam odgovarja učena razprava univ. profesorja H. Steske. Sama po sebi bi sodila razprava bolj v strokovno glasilo v »Slovenski Pravnik«; a ker sta obe naši oblasti v središču našega zanimanja, zanimanja najširših krogov, bo temeljiti članek mnogim dobrodošel. — Po Uše-ničnikovih knjižicah Socialno vprašanje in Socialna ekonomija (Orlovska knjižnica št. 15 in 21) naša mladina, zlasti orlovska, že dobro pozna razna vprašanja iz narodnega gospodarstva, ve, kaj so karteli in trusti (n. pr. 140 in nsl. iz Soc. ekonom.). Kako karteli vplivajo na razvoj cen in kako bi se preprečilo centralno izkoriščanje konsumentov po kartelih, to je centralni problem nacionalno-ekonomske teorije in politike. (»Čas« št. 39«.) O tem Ušeničnik obširno ne govori, le toliko, da so gospodarske ugodnosti, ki jih nudijo karteli, dosti manjši od gospodarske škode, ki jo karteli in trusti morejo povzročiti. Temu nasproti dokazuje mladi doktor (ki je pred kratkim dovršfl svoje narodnogospodarske študije v Zflrichu), da morejo karteli v času depresije obvarovati narodno gospodarstvo grozečega poloma. Podlaga njegovemu dokazovanju pa je teorija prof. Aftaliona o cikličnem povračanju gospodarskih kriz. Iz r®e-ga se vidi, da pisatelj samostojno misli m tudi res globoko razmišlja o tem težkem problemu. Nič n« dvomimo, da bo članek vzbudil veliko zanimanja med čitatelji »Časa«. — Najprijetniše se pa se-veda čita v »Pregledih« Slavičevo poročilo, kako je po svetovni vojni v krajih, ki so nam iz svetega pisma ljubi in dragi: v Egiptu, v Transjorda-niji in Mezopotamiji, v Palestini (nad vse zanimivo!) ter v Siriji. Takih lahkih pregledov sc bomo vedno veselili in si jih želeli. — Težje zasledujemo Ušeničnikov pregled filozofskega slovstva, zakaj modrovanje ni za vsakega; spodbode pa tak referat brez dvoma marsikoga, da s svojim kažipotom vred začne zasledovati razvoj te znanosti. — Pod zaglavjem »slovstvo« je najobšlrniša in | zelo poačoa ocena Uieničnikovega Socialnega ka-| tekizma. Vkljub gospodarski krizi, ki jo občutimo, uredništvo »Čara« upravičeno upa, da bo niegov »NAZAJ V KRILO VELIKE RUSKE CERKVE.« v Varšava, 24. okt. (Izv.) Kakor javljajo 11« Bti, je metropolit Sergij ruske pravoslavne cerkve v Moskvi poslal protestno pismo me-tropolitu ruske pravoslavne cerkve na Poljskem Dioniziju, ker je ruska cerkev na Poljskem proglasila neodvinost od Moskve, ko se je ruska pravoslavna cerkev pomirila z boljše-viki. Moskovski metropolit vprašuje, na podlagi katerega cerkvenopravnega zakona je mogla poljska cerkev proglasiti svojo neodvisnost, in jo roti, naj se rajše vrne nazaj v krilo ,velike ruske cerkve. KARDINAL 0' DONNELL UMRL. v Dublin, 24. okt. (Izv.) Irski primas-nad« škof kardinal O' Donnell v Armaghu je dane*' opoldne umrl. NEZGODA ŠPANSKEGA KRALJA, v Madrid, 24. okt. (Izv.) Španski kralj Al« fonz je v soboto v Barceloni pri igri polo padel s konja in si izvil nogo. Romunski princ Karel. M. Cook, tajnik angleške rudarske zveze, kateremu poljska vlada ni hotela dati dovoljenja za potovanje na kongres rudarjev v Varšavi. pr m > •v f i ■* \ Vr- - V* i t" / • • > .;, mm: Mpf^J : jjk ■: 'A iftmmm . ; ■ : - V - .„, , ........ . * j \ »'V, . . ,• *V V Ji V J.-.:.,! Mgr. Hayasaka prvi japonski kat. škof. so ir A- Kodni dvor v Parizu, k ivodi raapravo ,paxxti morilcu Petljure. Blejski most. Kakor siuo že poročali, je bfl na ponovno in-terveucijo g. minisira Serneca otvorjen kredit za blejski most. I^ojektirana sta bila dva načrta. Odločilo se je pa za cenejši most, za katerega je bil stavljen proračun 1,235.664 Din. Most bo v enem loku in železobetonske konstrukcije. Radi ugodnejšega terena bo postavljen 35 m od starega mosta proti zgornji strani. Višji bo za 4 m in s tem ae bo na obeh straneh znatno zravnal klanec. Dne 13. t. m. je bil ogled na licu mesta. Komisiji je načeloval g. glavar Vavpotič, člani so bili: vladni zastopnik; cestni načelnik g. nadučitelj Rus; od gradb. direkcije g. inž. Pire in g. dr. Skubic; blejski podžupan; loški župan Icakor tudi zastopniki Sela ip Žirovnice, ter dva cenilca. Kedaj se bo pričelo zdelom, še ni gotovo. Zn betonirauje je lelos pač že prepozno. Sedanji mali, provizorični most bo teSko vzdržal poplavo oziroma visoko vodo, ki v pozni jeseni ali na spomlad kaj rada nastopi. Most je od ene strani že izpodkopan. Vsekakor je Blejčanom in Lešganom odleglo, ko je novi most vsaj za glavno sezono zagotovljen. Obljube, ki jih je »Jutro« s takim škodoželjnim veseljem zasmehovalo, se bodo izpolnile. Prav za prav ni čudno, če se »Jutrovek jeze. Preočitne so namreč klerikalne zasluge. Na Bledu in v okolici stojijo veliki spomoniki dela SLS: vodovod, električna centrala, bolnica za kužne bolezni, ubožni-ca itd. in sedaj bo še na mostu videti zmaja. G. Žerjav bi morda tudi rad kaj naredil za Bled, saj so tu njegovi volivci v večini — samo pravijo, da on in njegovi ljudje za javna dela iu splošno do. bro — nimajo sreče. Gospodarstvo »Okrožmca C 1927". i i. S to famozno okrožnico Zveze industrijcev ln njeno vsega spoštovanja, toda nobenega posnemanja vredno vsebino, sc gotovo ne bi javno pečali, če ne bi bila ta okrožnica prišla v javnost, morda ne ravno po želji nekaterih odločilnih krogov, toda skoro gotovo pa s tihim in škodoželjnim pristankom drugih krogov, ki nimajo ravno prve besede, pa bi jo radi imeli. Stojimo namreč na stališču, da društvene okrožnice, namenjene za člane, ne spadajo v javnost, pa naj bodo tudi tiskane. Zato takih okrožnic ne bi priobčevali, četudi vzbujajo včasih v svojem polemičnem značaju splošno pozornost. S te poti se nc damo spraviti, tudi če bi bili izzvani. Ker pa je ta okrožnica že v javnosti, nam bodi dovoljeno, da pribijemo v njej nekaj dejstev, da bodo računi čisti. Prvo dejstvo je, da ta okrožnica krčevito brani načelo kurijalncgn zastopstva in se v tem oziru drži vztrajno naziranja, ki ni bilo merodajno za javno življenje niti koncem 19. stoletja, kaj šele v 20. stoletju. Kurijalni volivni sistem je padel, kakor hitro je zmagala splošna, enaka in tajna volivna pravica, na drugi strani pa se uveljavilo načelo, da je dolžan vsak, ki je izvoljen zastopati koristi celotne organizacije, ne pa samo posameznih njenih delov ali članov. Okrožnica pa nasproti temu šc vedno dopušča možnost domneve, da sc izvoljeni lahko omeji v svojem delovanju samo na zaščito ožjega kroga svojih volivcev, poklicnih tovarišev itd., dalje, da se v nekaterih zastopih še vedno da upravičevati na-ziranje, da se pravice merijo po denarju: Kdor več plača, naj ima tudi več pravic. Nasproti temu poudarjamo: Vse prisilne organizacije, naj si bodo gospodarskega, socialnega ali kateregakoli značaja, so ustvarjene po državi, tem je dan po državi delokrog, so jim zagotovljena po državi sredstva za eksistenco. Imajo pravice in dolžnost, da izvršujejo del javnih poslov, ki bi jih drugače morala država kot taka. Članstvo ni prostovoljno. Ravno tako je s prispevki. Iz tega izvajamo, da ne priznamo nobenega drugega načina volitev, kot sploino, enako in tajno volivno pravico, in nobenega drugega načela, da mora vsak, ki je izvoljen, zastopati interese vseh, pa naj bodo mali ali veliki, pa naj plačujejo male ali velike prispevke. Drugo dejstvo, ki ga moramo tudi ugotoviti, je pa to, da okrožnica pripoveduje o vztrajnem in doslednem delu, ki mu je bil edini namen, da se ustvarijo kurije vsaj v neki drugi obliki, če že ni bilo mogoče po zakonskem predpisu obdržati starih. To delo je bilo tako temeljito, da jc prišlo do mnenja, »da predpis linančnega z.akona onemogoča napraviti volivni red«. Umevno in dosledno jc samo, da se potem še lahko izrazi želja, »naj se taka nova naredba o volivnem redu sploh ne izda«. Pravimo, da vidimo v tem doslednost. V drugi luči pa se pokaže ta doslednost, če jo primerjamo z načelom, da se je v vsaki urejeni državi treba pokoriti veljavnim zakonom, odnosno da je tisti, ki mora paziti na njihovo izvrševanje, obvezan, da jih vrši. V najem slučaju pa je bil minister direktno pozvan, naj zakona ne vrši. Kar se je v danem slučaju smatralo za dopustno, to se mora smatrati za dopustno tudi v vseh drugih slučajih. In mi res ne vemo, kam bi prišli, če bi se smatral vsakdo za upravičenega, da poziva ministra, naj ne izvršuje zakonov, ki mu niso po godi. Lep pravni red bi dobili in mislimo, da bi se očetje ideje gotovo prvi uprli takemu razvoju pravnih razmer. Tretja stvar je, ki jo moramo pribiti, je pa ta, da se je pri Das vgnezdila čudna razvada, ki obstoja v tem, da se skrbno ogibljemo zagrabiti vsako stvar v bistvu. Precej dober zgled nam nudi ravno popis dogodkov o pripravah za volivno uredbo. Volivna uredba je izdana na podlagi zakonskega predpisa. Merodajen je torej zakonski predpis in pri njegovi sestavi je treba predvsem sodelovati, ne pa dregati ob uredbo, ki je samo posledica zakonskega predpisa. Dosledno temu pri debati o volivni uredbi ne spada na dnevni red kritika o zakonskem predpisu. Ta kritika je takrat na mestu, kadar se dela zakonski predpis, ne pa takrat, ko se ta izvaja Pri nas seveda delamo ravno na- robe. To pa gotovo ne koristi poglobitvi državljanskega čuta in bi bilo drugje najbrž nedopustno. Da rekapituliramo: Zveza industrijcev se je postavila na popolnoma zastarelo in reakcionarno stalilče glede volivne pravice in ga skuša uveljavljati nc samo v našem slučaju, ampak — kolikor nam je znano — tudi drugod, kjer ima posredno ali neposredno kaj besede. Mi njenega naziranja načelno ne priznamo in smo torej v tem vprašanju njeni načelni nasprotniki. Vodili bodemo pa ta načelen bof tako odločno kot v drugih načelnih vprašanjih, dokler ne zmagamo. Zmaga pa nam je gotova; kajti prepričani smo, da se bo Javnost postavila odločno na našo stran, kot se je to dosedaj ie zmeraj zgodilo pri reševanju enakih problemov. Zveza industrijcev pa naj sama presodi — ali se Ji splača iti po kostanj v ogenj na ljubo nazirauju, ki po našem globokem prepričanju gotovo ne koristi in ne more koristiti slovenski industriji kot celoti. n. Pri tej priliki nam bodi dovolieno, da povemo še par besedi o takozvanih nevtralcih. V Sloveniji se zadnje čase ta pojav zmeraj bolj razširja. Od dneva do dneva imamo več nevtral-cev. Da jih ne manjka v gospodarskih krogih, ni treba poudarjati. Ncvtralci so po večini pošteni in odkritosrčno misleči ljudje, vendar ne morejo biti všeč ne nam, ne komu drugemu, in sicer iz sledečih dveh razlogov: Vsak državljan ima državljanske pravice, ki jih mora izvajati, če hoče biti res moderen državljan in pokazati svetu, da nekaj da na državo. Ncvtralci pa se tem pravicam že po bistvu svojega naziranja odpovedujejo in jih ne marajo izvajati. To gotovo ni prav, kajti vsak je dolžan, da po svoje sodeluje pri ureditvi države. Ncvtralci utemeljujejo to svoje postopanje s trditvijo, da jim politične razmere niso všeč in da sc nočejo vanje vtikati. Zagovarjajo svoje postopanje s pasivnostjo, dočim bi bilo edino pravilno, da bi ga zagovarjali z aktivnim poseganjem v razvoj dogodkov, četudi jim ni lahko dobiti na prvi mig primerne oblike. Zdi se nam pa, da je med glavnimi nagibi pri nevtralcih vendarle še zmeraj strahopetnost. Ne upajo si nc na levo, nc na desno. Njihova strahopetno«! je tem večja, čim močnejšo roko ima vladajoča stranka. Njihov pogum je tem večji, čim bolj varuje vladajoča stranka državljansko svobodo. Po dokaz ni treba iti daleč. Kje so bili n. pr. leta 1925. nevtralci, koliko jih je bilo takrat? Primerjajte fih takrat in danes! Teh opazk nismo naredili radi tega, da bi omalovaževati ali žalili ncvtralcc. Ni bil to naš namen. Hoteli smo samo poudariti, da nimamo pred nevtralci prav nobenega respekta in da smo prisiljeni, da presojamo njihovo dejanje in nehanie ne samo po dobri volji, ki jo imajo pri tem, ampak tudi po porciji strahooctnosti, ki je njihovim ini-cijativam primešana. Nevtralnost je torej za nas tudi stvar, ki jc vredna vsega spoštovanja, toda nobenega posnemanja. • ■ • Izkaz o stanju Narodne hankc z dno 15. okt. 15)27. (Vse v milijonih Din, v oklepaju razlika napram izkazu z dne 8. okt. Aktiva: kov. podloga 495.9 (+ 16.9), posojila 1573.4 (— 12.9), saldo raznih računov 1322.3 (4- 19.8); pasiva: bankovci v obtoku 5875.6 (— 38.2). drž. terjatve 243.0 (+ 72.9), razne obveznosti 1219 (— 0.8), bilančna vsota 9119.2 (+ 34.2); ostale postavke neizjpreme-njene. Konknrri. Dosedaj smo redno prinnšnli samo konikurze v Sloveniji ter večje konkurze v coli državi. Sedaj bomo prinnšnli zaradi vedno bolj naraščajočih poslovnih vezi z jutrom tudi konlrurze v ostalih pokrajinah države: razglašeni so bili zadnje dni sledeči konkurzl: Zeljko Rerger in Vinko Zla-tarič, zakupniki Grand Hotela v Zagrebu; Stjepan Jurčevič, Kulnijevci; Ernest Herman, trgovec, Su-botica, Derviš Hajdarovri Stolac; Cemalovič i Ko-tlo, Mostar; Todor Miljkovifi, kavannar, Belgrad; Aleksa Popovič, bivši kavamar, Belsrrnd; G jo reje Popovi6, trg., Sarajevska ul., Belgrad; d. d. »Okl Indiac. Belgrad. Rekordni izvoz drv v septembru 1927. Kakor smvo že v nedeljo poročali, je znašal izvoz drv iz naše države v septembru 1927 70.737 ton v vrednosti 16.9 milijona Din. Odkar obstoja naša država, je bil snmo enkrnt izvoz večji in sicer v nvgiustu 1926, ko je znašal 82.148 ton v vrednosti 24.9 mil. Din. Povprečna vrednost 1 kg izvoženih drv v sep- tembru lotos je znašala 24 par napram 24 pnram v avgustu 1927 ter 20.5 par povprečno v letu 1920. Industrija Vojvodino. Iz poslovnega poročila Novosadske delavske zbornice posnemamo sledeče poraetke o industriji Vojvodine: podjetij z nad 20 delavci je bilo 267, od teh 57 z nad 800, 67 z 200 dO 800, 20 s 100 do 200, 54 s 50 do 100, 70 s 30 do 50 ter 112 z 20 do 30 delavci. Sejmsko poročilo iz Maribora. Na svinjski sejem dne 21. t. m. se je pripeljalo 358 svinj; cene so bile sledečo: Mladi prašiči 5—0 tednov stari komad Din 100-125; 7—9 tediiov Din 150-200; 3—4 mesece stari Din 320—100 ; 5—7 mesecev stari 420— 450 ; 8—10 mesecerv stari 550- 650 Din; 1 leto stari 1000—1350 Din; 1 kg žive teže 10—10.50 Din; 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Prodalo so je 247 komadov. Ccnovnik za trte iz drž. nasadov. Po odloku kmet. ministrstva 23. sept. 1927, št. 39001-V. velja v vseh drž. kmet. zavodih jeseni 1927 ln spomladi 1928 za 1000 kosov trt tale cenovnik: a) Ključi ameirišike trte, 35—40 cm dolgi: I vrsta po 100 Din, II. vrsrta po 35 Din; b korenjaki (sajenke) ameriške trte: I. vrsta po 250 Din; II. vrsta po 75 Din; c) cepljenke: I. vrsta po 1500 Din, II. vrsta se ne prodaja; d) ključi domače trte (za cepiče) poljubne dolžine, po 100 Din. Naročnikom trt letaš ni treba predložiti potrdil županstva, da rabijo trte za sajenje izključno na svojem zemljišču. Tudi jim ni treba potrdila okf. ekonoma (kmet. referenta) o vsebini apna v dotičnih tleh, ki so določena za razširitev vinograda. Zadostuje, da v prošnji navedejo vrsto do sedaj porabljene podlage in izjavijo, aH dotični vinograd na tej podlagi uspeva. Naročila na vse vrste označenih trt sprejemajo upravttelj-stva državnih trtnic in drevesnic v Novem mestu, Kostanjevici in Brežicah ter ravnateljstvo Posebne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu Prošnje naj se čim preje predlože eni (nnjbližnji) gori navedenih ustanov. Podružnica državne hipotekarne banke v Zagrebu. Kakor nam poročajo, začne poslovati podružnica državne hipotekarne banke v Zagrebu dne 24. , tega meseca. Borffo Dne 24. oktobra 1927. DENAR. Na današnjem deviznem trgu ni izprememb. Berlin je bil iskan po 13.55, Praga nudena po 168.40. Italija je bila zaključena po 310.25, v Zagrebu je no-tirala 309.32—311.32. Promet je bil danes v Ljubljani znaten. Narodna bankn je interveniraln v deviznh Curih, Dunaj in London po neizpremenjenih kurzih. Promet je bil v teh devizah največji, posebno v Londonu. Ljubljana. Berlin 13.55 den., Curih 10.04— 10.97 (10.955), Dunaj 800—803 (801.5), London 276.30—277.10 (276.70), Newyork 56.635-50.835 (56.735), Praga 168.40 bi., Trst 309.25—311.25 (310.25). Zagreb. Amsterdam 22.835—22.895, Berlin 13.545—13.575, Curih 10.94—10.97, Dunaj 8-8.03, London 276.30—277.10, Ne\vvork 56.637—56.837. Pariz 222.25—224.25, Pragn 168—168.80, Trst 309.82-311.32. Belgrad. Berlin 13.551—13.581, Budimpešta 9.925—9.995, Curih 10.94—10.97, Dunaj 7.997—8.027 London 276.30—277.10, Ne\vyork 56.61—56.81, Pariz 222.25—222.25, Praga 167.95—168.75, Ameriški dolarji 56.38. Curih. Belgrad 9.1375, Berlin 123.80, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.23, Dunaj 73.15, London 25.2517, Newyork 518.375, Pnriz 20.3525, Pragn 15.365, Trst 28.34, Sofijn 376, Varšava 58.25. Trst. Belgrad 32.24-32.26, Curih 852.85, Dunaj 258.30, London 89.12—89.14, Newyork 18.2»— 18.30. Dunaj. Devize: Belgrad 1247.4, Kodanj 180.9, London 34.5075, MIlan 38.0, Newyork 708.2, Pariz 27.815, Varšava 79.41. Valute: dolarji 706.75, dinar 1243, češkoslovaška krona 2099.75. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani zaključena Ljublj. kred. po neia« premenjenem kur/.u 135, blaga je zelo veliko na trgu. V Zagrebu in Belgradu so državni papirji ne-izpremenjeni. Praštediona se je ponovno dvignila: nn 900—905. Ljubljana. Celjska 164 den.. Ljublj. kreditna zaklj. 135, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 d., Vevče 138 den., Ruše 290—300, Stavbna 50 den., šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 83.75—84, agrari 54— 54.5, vojna odškodnina 398 - 899, dec. 401—402.5, Hrv. esk. 91, Hipobanka 55.5, Jugobanka 91, Praštediona 900—905, Ljublj. kreditna 135, Sečerana 610, Drava 575—585, Slavonija 14, Trbovlje 481— 186, Vevče 135. Belcrad. Narodna banka 5.135—5.150, 7% invest. posoj. 83 —83.5, vojna odškodnina 401.5—402, oktober 401.5, dec. 405—105.50. Trst. Adria 181, Assicurazioni Generali 4.687, Riunione ndriatlca 2225, Split cement 226, TržaSki Lloyd 765. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.95, Hrv. esk. 11, Jugo 11.3, Hipo 6.8, Alpine 48.2, Leykam 12.25, Trbovlje 59.1, Kranjska ind. 49.5, Gutmann 27. BLAGO: Ljubljana. Les: Deske smreka-jelka 24 mm monte fko meju 490—500. zaklj. 1 vag. po 490, bukova drva fko vag. meja 6 vag. po Ž, hrast, drva fko vag. meja 3 vag. po 19; zaklj. 10 vag.; tendenca živahna. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt, ml. tar.): Pšenica 78—79 kg, 2%, bač. 837.5—340, za nov. 340— 842.5, sr. 335—337.5, slav. 332.5-335; koruza bač. 245—247.5, nav. vozn. 242.5—245; um. suš. bač. 285 —237.5, nav. vozn. 240—242.5, moka 0 g fko Ljublj. vag. bi., plač. po prejemu 480, zaklj. —, tendenca mirna. Novi Sad. Pšenica 78—79 kg, 2%, bač. 287.t>— 290, ban. 282.5—285, sr. 287.5-290; rž bač. 72 kg, 2%, 280—290; oves bač. in sr. 207.5—210, ban. 202.5 —205, slav. 210—212; ječmen bač. 225—230, sr. 245 —250; koruza bač. 205—207.5, suš. 15)7.5—200, nova 12-1 185—190, bač. nova 8—4 210—212.5, bač. bela 1—2 215, 3-4 227.5—230, ban. 202.5-205, nova 12 —1 1&5—187.5, sr. 205—207.5, novn kvaliteta gar, 182.5—185, nova 12—1 185—190, sušena 197.5— 200; fižol bač. 370—380, beli 350—355, sr. beli novi 370—380; moka bnška 0 g 415—425, 2 395—405, 5 370—380, 6 315—325, 7 260—270, 8 200—205; otrobi bač., slav., sr. 170—175. Tendenca neizpremenjena. Promet: 3 pšenice, 1 ovsu, 32 koruze, 4 moke, 1 fižola, 1 Ječmena, skupaj 42 vag. Dunaj. Tendenca zn pšenico in rž neizpremenjena. Pšenica 39.40; rž marchfeldska 38.75—39.25, Wiencr Boden38.25—38.75; koruza rom. 27.5—28, oves ogr. 31.75—32.25. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica okt. 30.10, 29.94, zaklj. 29.96- 29.98, marec 32.18. 31.8«. zaklj. 31.90— 31.84; rž okt. 28.60, 28.62, zaklj. 28.12 —28.14, marec 30.10, 29, zaklj. 29.75—29; koruza maj 24.92, 24.72, zaklj. 24.76—24.79. Chicago (začetni tečaji), PSonica se je otvorlla komaj vzdržani prej nazadujoči tendenci. Pšenica dec. 122, marec 125.5; koruza se je otvorila v komaj vzdržani tendenci dec. 82.875, marec 87.25; rt dobro vzdržana tendenca dec. 97.5, marec 99. Vremensko poroko Meteorološki zavod v Ljubljani dno 24. oktobra 1927. Višina baromefra 308*8 ni Opazovanja Barometer loploln T C Kel vloga t % Veler In brzino t m Oblačnost 0—1(1 Vrsta padavin ra Is en fl krni ol> opazovnnlu » mm Ho 7n Liubljana 8 757-4 9-0 8S V/ 2 3 dež 11-0 15-0 6-7 Maribor 757-2 7-0 90 SW 10 5 dež 6 18 3 Zagreb 756-7 10-0 •81 S 4 10 dež 1 12 8 Belnrad 8 756-5 14 0 98 mirno 10 dež 12 22 13 Sarajevo 756-3 13-0 99 mirno 10 dež 6 17 12 Skoplje 756-0 17-0 83 mirno 10 17 22 14 Dubrovnik 756-2 19-0 81 mirno 9 dež 20 — 9 Split 7 /55-3 16-0 92 mirno 0 dež 11 18 15 Prana 762-7 6-0 — mirno 8 dež 10 5 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. 46 Mark Twain: Kraiievič ln siromak. Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Kralj je zagledal ta dva lopova, baš ko sta se bližala sprednjim vratom, preden sta ga onadva uzrla. Zavoljo tega ni izpregovoril besedi, ki so mu bile na jeziku, ampak je vzel košaro z muckami in brez vsake besedice mirno odšel skozi zadnja vrata. Ko je bil zunaj, je postavil jerbas z muckami pri gospodarskem poslopju na tla, in stekel po ozki poti za hišo. Dvajseto poglavje. KraljoviC in puščavnik. Plot ob poti je bil tako visok, da ga iz hiše niso mogli videti, in tako je v smrtnem strahu napel vse svoje moči in hitel proti gozdu v daljavi. Ves čas se ni ozrl, dokler ni dospel v zavetje gozda; tedaj se je okrenil in razločil daleč za seboj dve postavi. To mu je bilo dovolj in ni čakal niti za trenutek, da bi si jih natančnejše ogledal, temveč je stekel naprej in ni nehal hitro teči, dokler ni bil daleč v temačnih globinah gozda. Nato se je ustavil, ker je bil prepričan, da je bil sedaj za silo varen. Napoto je prisluškoval, a vse okoli njega je vladala tišina, grobna in svečana, celo strašna, da mu je jemala pogum. V velikih presledkih so napeta ušesa začula razne glasove; bili so pač daleč, tako votli in tajnostni, da po vsej priliki niso bili resnični glasovi, ampak zgolj ječanje in toženje duš umrlih. Tako so bili glasovi Še slrašnejši kot tišina, v kateri so se glasili. Izpočetka je nameraval ostati ostali del dneva, kjer je bil. Ker pa je bil od nagle hoje ves prepoten, ga je kmalu začelo zebsti, in naposled se je moral zopet gibati, da bi se segrel. Usekal jo je naravnost skozi gozd v nadi, da kmalu nameri na kako pot, vendar se mu upanje ni izpolnilo. Hodil je venomer naprej, a čim dalje je prišel, tem gostejši je postajal gozd. Mračilo se je vedno bolj in kralj je spoznal, da se je bližala noč. Vztrepetal je ob misli, da jo bo moral prebiti na tako grozljivem kraju; zavoljo tega je poskusil še hitrejše hiteti naprej, pri tem je pa vedno manj napredoval, ker ni dobro videl, kam bi dobro stopal; posledica tega je bila, da se je venomer izpotikal nad koreninami in se zapletal v trtje in trnje. Kako je bil vesel, ko je naposled zagledal malo lučko! Oprezno je stopal bliže in se večkrat ustavil, da bi se ozrl okrog sebe in poslušal. Luč je prihajala skozi okno brez šipe v neki majhni slabi koči. Naenkrat je slišal neki glas in obšla ga je želja, da bi pobegnil in se skril; mahoma pa se je premislil, kajti dozdevalo se mu je, kakor da je ta glas molil. Splazil se je do edinega okna koče, stopil na prste in pogledal noter. Izba je bila majhna, tla so bila navadna zemlja, ki je bila od hoje trdo poteptana. V enem kotu je stala nekaka postelja iz ločja, pokrita z eno, dvema raztrganima odejama; blizu nje je bil vrč, kozarec in dve, tri ponve in sklede; ob strani je stala kratka klop in trinožen slol. Na ognjišču so tleli ostanki ognja iz dračja; pred nekakim oltarjem, ki ga je razsvetljevala ena sama sveča, je klečal postaren možak. Na stari leseni skrinji poleg njega pa je ležala odprta knjiga in človeška lobanja. Možak je bil velike, koščene postave; lasje in brada so bili jako dolgi in beli ko sneg; oblečen je bil v nekako oblačilo iz ovčje kože, ki mu je segalo od vratu do pet. »Svet puščavnikk je dejal kralj sam pri sebi misleč, du ima v resnici pusčavnika pred seboj. »Ej, zares imam srečo.« Puščavnik je vstal in kralj je potrkal. Debel glas mu je odgovoril: »Stopi noter — vendar pusti greh zunaj, zakaj svet je kraj, na katerem boš stal k Kralj je vstopil in obstal. Puščavnik je uprl žareče, nemirne oči vanj in je rekel: »Kdo si?« »Jaz sem kralj,« se je glasil odgovor mirno in priprosto. »Dobrodošel, kralj!« je vzkliknil puščavnik navdušeno. Nato se je živahno marljivo sukal po izbi, venomer rek al: »Dobrodošel! Dobrodošel!« pripravil je klop pri ognjišču, posadil kralja nanjo, vrgel nekoliko dračja na ogenj in naposled začel nervozno sto-poti po izbi gor in dol. -Dobrodošel! Že mnogi so obiskali moje svetišče, toda niso bili vredni in pognal sem jih odtod. Ampak kralj, ki zavrže svojo krono, zaničuje neči-murni sijaj svojega dostojanstva ter obleče svoje telo v cunje, posveti svoje življenje Bogu in zatajevanju lelesa —- ta je vreden, je dobrodošel in naj ostane tukaj vse svoje žive dni, dokler ga smrt ne odvzame.« Kralj mu je urno segel v besedo, da bi mu pojasnil svoj položaj, toda puščavnik ni poslušal njegovih besedi — ga ni niti poslušal, kakor je bilo videti, ampak je v enomer s povzdignjenim glasom in vedno večjo vnemo govoril dalje. »In tukaj boš živel v miru. Nikdo ne bo našel tvojega pribežališča, da bi te motil in nadlegoval s prošnjami, da bi se vrnil v tisto prazno, bedasto življenje, ki si ga po božji milosti zapustil. Molil boš pri meni, proučeval sveto pismo, razmišljal o neumnostih in premamah tega sveta in pa o vzvišenosti sveta, ki nas čaka po smrti. V hrano (i bodo skorjicc in zelišča in vsak dan boš bičal -voje lelo, da si očistiš dušo. Na sebi boš imel raše-vino, pil boš samo vodo in živel boš v miru, resnica, popolnoma v miru in pokoju; zakaj kdorkoli te pride iskat, bo zopet odšel praznih rok; nc bo te našel, ne bo te nadlegoval.« =111 = 111 2 B e u s a P _ = O 3 f1 B' 5 g, a i? Bsi' — tn-O to S" < a S i ■ < (D en C 5" c S v. - & O 5 K I o 5' -a - I? O N •2 JQ re 2. "" s. ^ E" N tsr — c- S" ' s. S 2 > ° a o . s i "" »5 s S S f 0 N S ž n O P- S a K to o B O- £3 - N« CTQ „ i' SR S 3. o - st5' « 5 o O « C B 0 tn «5 ® N ff to 1: tO Ig a ® 1 « ^ c N E < «£-• m E S E. rr i > S to » K < gs n p v i« 111=111= MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica I'50 Din aH vsaka beseda SO par. Na|man|tl oglas 3 ali S »ln. Oglasi ud devet vrstic se računajo vite. Za odgoviTr taantio! Na vpruian|a brca znamke ne odgovarlsmo I Stoj i! -ala za dežnike. — Posode za premog. — Pečni pred-9 stavki. — Kaminsko orodje. Železnina Fr. SfUPlCfl Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. DVA HLAPCA zanesljiva voznika, poštena, vajena konj, neporo čena, vojaščine prosta, »e sprejmeta v stalno službo pri tvrdki A. VOLK, LJubljana, Resljeva cesta 24. Stanovanje perilo in hrana v hiši. Rabim dobro izvežbanega MESARSKEGA POMOČNIKA za izdelavo mesnih izdelkov. Več v upravi: 8407. Hlapec zanesljiv, pošten, vajen konj, se sprejme v stalno službo. Ponudbe na upravo lista pod štev. 8384. IŠČEM POSTREŽNICO (kuharico) od pol 9 zjutraj do 9 zvečer. Plača 350 Din. Opravljati mora tudi druga hišna dela. — Naslov v upravi lista pod šifro »Takoj« 8474. Blagajničarka bivša prodajalka — se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na opravo lista pod značko: »Blagajničarka« 8460. FRANCOŠČINO in NEMŠČINO poučuje temeljito diplom, učiteljica. Ponudbe upravi pod: »Bouvard« 8477 1000 Din nagrade onemu, ki mi za takoj preskrbi stanovanje s 3 sobami, kuhinjo in pritikl. kjerkoli v mestu. Ponudbe na upravo pod: »Nagrada« štev. 8374. Prazno sobo veliko oddam za novem ber. Priprav, za pisarno.] Sv. Petra nasip štev, 39. Poravnajte naročnino! PRODAM MLIN na štiri tečaje z malim posestvom ob cesti na prometn. kraju, pripravljen tudi za valjčni mlin. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8479. RESTAVRACIJA Lovački dvor, Zagreb Ilica 93 — ugodr.o naprodaj z vsem inventarjem radi bolezni. — Ivan pl. Oresovič, restavrater. Nujno potrebujemo 500 m starih, rabljenih plinskih cevi od 1 " angl. v dolžinah od 1.5 do 3 m. Primerne ponudbe na Elektrarno FALO d. d. Maribor. Smrečice kupim za božična drevesca, v dolžini 1—4 m, sortirane. Reflcktiram le na večje količine — franko vagon nakladalna postaja. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Smrečice«. Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo. v tem med na- šim ljudstvom po deželi najbolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi v majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) Vsakovrstno veliki ali pa tudi v pri prosti zagotovi oglaševalcu gotov 1M0 topile uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti ali pa misli kaj kupiti, je po najvišjih cenah Cferoe, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica Stev. '* »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj Mizarji Na zelo prometnem kraju Gorenjske se odda za dobo 5 let dobro vpeljana trgovina \:\s\%\a lokala, 2 skladišč, kuhinje in 2 sob. Letni promet čez 1,000.000 Din. -Potreben kapital 80.000 Din. V krapu ni resne konkurence. Več se izve pri C. Gašperin, Begunje-Lesce, Gorenjsko. 8360 7nfo že rabljena, ce-fcUltl no naprodaj. — Naslov v upravi št. 8303. Ajdov med fini, razpošiljam po najnižji ceni. Naslov se izve v upravi lista pod: 8402. Izvrstne sušilnice za les izdeluje in dobavlja R. Geyer, Ljubljana, Poštni predal 267. 8440 POZOR! STRANKE ki se preselijo v mestno stanov, hišo na Ahacljevo cesto! Priporoča se mlekarna, ki se bo nahajala v isti hiši. Stranka, ki se zanima za redno dobivanje dobrega in svežega mleka, naj se osebno ali pismeno zglasi najkesneje do 30. t m. pri I. Požar, vila Resnik, na Zavrteh (za mestno ubožnico). Da sem kot rožica lilija, da vedno se smejem vesela, to je zasluga najboljšega, slovečega mila — Klavirji .damin" Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrst. inBtrumontov razlifinih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. • Poseben oddelek za popravila. Oglaševanje ln popravila za Glasb. Matico, Konscrvato-rlj in druge institute se iz-gotavljaio od moje tvrdke. To6nn postrežba, zmerne cene; tudi na obroke. - Izde lovalec klavirjev R. WAR-BINEK — Ljubljana, Gregorčičeva ulica S, I. nadstr. 2 LESENI POSTELJI in dve peresnici za izredno nizko ceno naprodaj. Vprašati »Hotel SLON«, Ljubljana. 8482 ^aboTKA" debela, in ŠTAJER. KOSTANJ se prodaja najceneje pri GOSPODARSKI ZVEZI, Ljubljana. i Deske-kratice, od 1—4 m ter tretjo in četrto vrsto, 4 m dolge, vse 12 aH 13 mm, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod: »Za zaboje« št, 8422 na upravo »Slovenca«. KOLESARJI! Znižane cene. Oglejte si zalogo dvokoles najOnelšega tipa Tribuna, Rekord, Scbamplon, Stvrla, Blankl, Fafor, Perla, Diamant že od Din 1300'— napre). Pneumatlka Dunlop, Mlcheltn. Ceniki franko. Prodaja na obroke. .Tribuna r. D. L. LinbDana Tovarna dvokoles ln otroSk vozičkov. Budilke F. Čuden Ljnbljana Prešernova 1 Nova velika, lepa povest iz našega domačega življenja v ?i Spisal Slavko Savinšek. Povest se godi v enem najlepših delov Slovenije, na Golici in v gorah od Kepe do Stota ter na pobočju in v dolinah, na kranjski in koroški strani teh gor. — Osebe c tej povesti so naši kmetje, ki se bore za svoj obstanek in kruh z zemljo, finan-carji, viharji in plazovi. Glavna junakinja v zgodbi je Hribarjeva Cilka v svoji neomajni poštenosti, zvesti ljubezni, nežni dobrosrčnosti in tieklonljivi odločnosti. — Vsa naša nepokvarjena mladenka. Povest je začela ravnokar izhajati v tedniku Domoljubu. Krasilo jo bo blizu 30 izvirnih slik. Kdor jo hoče od začetka brati, naj takoj naroči „Domoljuba'\ ki stane do konca tekočega leta samo 10 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani Kornzoza hrmo oddaja najceneje veletrgovina žita tn moke A, VOLK. Llubilana Resljeva casta St. 24. Vabilo! Gospe! Gospodje! Pred nabavo raznega blaga za jesensko in zimsko dobo oglejte si tudi naše zaloge, ki vsebujejo najnovejše vzorce prvovrstnih svetovnih tvrdk sukna. Blago solidno. — Cene konkurenčne. Državni nameščenci dobijo blago na obroke brez drugih pristojbinskih stroškov. Oblačilnica za Slovenijo, r. z. z o. z. Uubliana, Miklošičeva cesta štev. 7. zeleno francosko žganje pj Jf U.E. Raje najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki 'eknrnl, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cene. - Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentura „Juniper" Celje, Gosposka ulica 26. Brez posebnega naznanila. V globoki žalosti sporočamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stric in tast, gospod Ivan Aljančič brzojavni mojster v p. dne 23. t. m. po daljšem in mukapolnem trpljenju po večkratnem prejetju sv. zakramentov, mirno v Gospodu zaspal. Dragega pokojnika prepeljemo v ponedeljek, dne 24. t. m. iz Naklega v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v torek dne 25. t. m. ob 5 pop. iz kapelice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana — Naklo, dne 24. oktobra 1927. P. STANKO MARIJA O. F. M., p. JOŽEF O. F. M., ERNA por. WALLNER, EMIL, LAMBERT, s. HILARINA, usmiljenka, MARICA, ZDENKO, otroci. — FRANC \VALLNER, zet, — SILVA, HEDI, snahe — in ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Vodilna molka na svetovnem težišču M. Joss & L6wanstein d. d. Praga Dobiva se v vsaki boljši modni črgovta! za gospode —"j*".................IIIMMMIMlilillllllillilllillll Priporočajte naš list ob vsaki dani priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del. Tovarna usnja s polstabilno lokomobilo, z vsemi potrebnimi stroji in potrebščinami za izdelovanje usnja, v lepem in prometnem kraju Slavonije, je naprodaj pod ugodnimi pogoji. — Reflektanti naj se obrnejo na upravo »Slovenca« pod štev. 8470. BoinS na plečih! Tisoče ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja, ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da so bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane, telesna težina se poveča ter po splošnem poapnenju olajša bolečine. Resni molje zdravniške znanosti potrdijo prednost moje metode ter jo radi priporočajo, Čimprej začnete z mojim načelom prehranjenja, tem-bolje za vas. Popoliioma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega znanja. Ker razpošljo moj založnik v celoti samo 10.000 izvudov gratis, pišite takoj, da boste tudi vi med srečnimi prejemniki. Georg Fuigmer, Ber«n-Weuk6llnr Ringbahnstrasse 24. Abt. 882. Za jesensko sezono se priporoča za izdelavo lovskih, jahalnih, domskih in otroških škornjev iz najboljšega materiala, kakor vseh v čevljarsko stroko spadajočih naročil. Ua|5- Tvrdka ustanovljena leta 1874. "T0C J. Zollenstcin, Maribor, Slovenska ul. 12. Specialist obuval za boleče noge I I« Prostovoljno gasil, in reševalno društvo zdravilišče Rog. Slatina javlja vsem tovarišem, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes nenadoma preminul njegov zvesti, nad 32 letni član, odbornik in zastavonoša, gospod Martin PSementaš posestnik, sedlarski mojster in tapetnik Pogreb dragega nam tovariša bo v sredo 26. t. m. ob pol 16. uri na pokopališče k sv. Trojici. Dragega tovariša in vzor-gasilca priporočamo v blag spomin. Pog. Slatina, 24. oktobra 1927. Zadružna gospodarska banka a. a. Brzoiav. naslov: Cospobanka Ljubljana^ Miklošičeva cesta IO Telefon št.2057,2470 in 2979 Kapital ln rezerve skupno nad Din 10,000.000*—, vloge nad »in 250,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Va°/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnine nominale Din 1.000.— n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385.—, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din 35' Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Pržavnc razredne loterlfe.