STTDIJ3KA BIBLIOTEKA LJUBLJANA tU 80 UM fchaia mkl ;*l •L 6S0 v«t v iirokoftti I ftrct, eafcvalt« S» aprila 1928. - Lato VL v Številka M Letnik LIH t«lo Uto L 13.—k v * 30 »t — OtfUviBB a 1 wtm trgovska in obrta« oglas« L a L 1-50, ogUM d« i prri strun L 2 EDINOST U4l Dopy am pnl8)>jo PL nBcn a Fimcmoo rabil le v pravilniku za poslanska abojovanja dovoljen nagovor, kajti pravilnik odločno zahteva, da se nazivajo interpelantr z "gospodom* (in. ne mogoče s kakim drugim naslovom kakor lordom, grofom, baronom itd.). S tema dvema odgovoroma, se |'e končala razprava v angleški poslanski zbornici o pripustitvi fcensk k diplomatični službi. Toda ta razprava ne bo zadnja, kakor tudi ni bila prva. Đrezdvom-no bomo doživeli, da se bodo v doslednem Času pomešale med ih-oe frake moških diplomatov v Foreign Office, kakor se imenuje zunanje ministrstvo, tudi svetla krila diplomatk, pa naj dovoli moški svet tudi v tem paedopju kakor v zibornici eno •amo kljuko za obleke in eno aamo zrcalo v premeru 18 cm. Angleške ženske so vztrajne in »e bodo mirovale, dokler se dosežejo v vsem popolne enakopravnosti z moškim spolom. Poletni čas na Španskem MADRID, 2. Včeraj je bil objavljen kr. ukaz, ki določa, da ee letos uvede na Španskem poletni čas v noči med 14. in 15. aprila. PrdouiipgiM prispel v Palestine JERUZALEM, 1. Prestolonaslednik princ Husmbert je danes predpoldne ob 10.30 prispel v Jeruzalem. Pripeljal se je s posebnim vlakom iz Alcantare v spremstvu italijanskega generalnega konzula on. Pedrazzija. Tekom vožnje so na postaji Gaza vstopili v vlak nekateri duhovniki latinskega patrijarhata, ki so v prestolonasledniko-vem salonskem vozu darovali mašo. V Jeruzalemu so kraljevskega gosta sprejeli na postaji lord Plumer, višji angleški komisar za Palestino, z nekaterimi funkcionarji vlade, vsi konzuli držav, ki so zastopane v Palestini, ter mestni župan. Prestolonaslednik, pozdravljen od na-vzočnih, je na postaji pregledal častno stražo, nakar se je med vzklikanjem velike množice podal v komisarjevo palačo, kjer je pozdravil lady Plumer je vo. Od tod se je odpravil proti vratom Jaffe, kjer ga je čakal veličasten sprejem. Pozdravili so ga latinski patrijarh na čelu katoliške duhovščine, patri jar-hi drugih cerkva, rafrinci, šolska deca, konzuli in velika množica. Po starem običaju je prestolonaslednik pokleknil in poljubil križ, katerega mu je ponudil patrijarh. Pričela se je nato procesija za vstop prestolonaslednika v Sveti grob. Takšne procesije so se v dobi pred svetovno vojno vršile vsaki krat, ko se je kak katoliški princ podal k Sveteom grobu. Ta običaj se je sedaj-ponovil prvi krat po vojnL Med prebivalstvom je vladalo veliko navdušenje. Pred baziliko je princa Hum-berta sprejel Čuvaj Svete zmije, ki je skupno ž njim pokleknil predi kamnom maziljenja, nakar je v vznešenih besedah pozdravil kraljevskega gosta. Po tem obredu se je prestolonaslednik udeležil obeda, ki ga je priredil italijanski generalni konzul. Ob 16. pa se je princ u-deiežil sprejema, ki ga je njemu na čast priredil lord! Plumer, nato pa je odpotoval v Betlehem. Prad zaroko RIM, 2. Agencija «Radio Na-zionale» pravi, da more potrditi vest, ki jo je razširila že tekom preteklega meseca, da se bo namreč prestolonaslednik izkrcal v Neaplju v prvi polovici meseca aprila. Ob njegovem povratku bo kralj izdal svoje visoko dovoljenje za oficijalno zaroko prestolonaslednika z belgijsko princezinjo Marijo Jos6. Uradno naznanilo zaroke bo izdano v najkrajšem času. Napoveduje se, da se bo vršila civilna in cerkvena poroka v Tur inu in da bo blagoslovil zakon prestolonaslednika kardinai Gam-ba. Konfederacija poljedelcev za povzdigo svilodorejo RIM, 2. Fašistovska konfederacija poljedelcev je z okrožnico obvestila poedine pokrajinske zveze poljedelcev in kmetijske potovalne šole, da je ustanovila v svojem področju odsek za svilodorejo, ki ima naslednje namene: 1) povzdigniti že obstoječe murvine nasade v posameznih pokrajinah na način, da se bodo gojile one sadike, katerim najbolj prija podnebje posameznih pokrajin; 2) vsako leto prirejati tečaje za gojenje murvinih nasadov in svilodorejo po najnovejših in najracionalnejših metodah; 3) nuditi kmetovalcem najuspešnejšo pomoč pri gojeni u murvinih nasadov in svilodoreji; 4) ustanavljati in graditi posebne prostore za pripravljanje zaroda svilo-dov; 5) pospeševati ustanavljanje zadrug za razprodaja nje svilodov itd. Z ustanovitvijo posebnega odseka za svilodorejo meni konfederacija znatno povzdigniti to panogo nacionalnega gospodar, stva, ki igra tudi pri trgovinski bilanci države veliko vlogo, Italija izvaža namreč vsako leto za približno 3 milijarde in pol lir svile. PARIZ, 1. Včeraj so se izmenjale ratifikacijske listine o italijansko - francoski trgovinski pogodbi, ki se je sklonila 7. marca 1928. Katoliški center 4 Kake fe s njegovim nadalje JI m obstojem? RIM, Z. V soboto je razširila agencija «Iniormatore della S tam pa* vest, da so politični krogi mnenja, da je po poslednjih dogodkih nadaljnji obstoj katoliškega centra izgubil sleherni zmisel in pomen. Današnja Številka glasila Katoliškega centra «Corriere d'Italia* prinaša v tem pogledu izjavo, kijota deloma posnemamo: «Ni nam znano, na katere politične kroge se sklicuje. Radi priznavamo, da so v tem pogledu pač različna mnenja, med katera spada tudi mnenje omenjene agencije. Pač pa bi radi ugotovili, da tak sklep nikakor ne zavisi „od političnih krogov** in da za enkrat Katoliški center še vedno obstoja, in to ne radi kakršnekoli politične ali parlamentarne špekulacije, temveč radi tega, ker je očividno, da nedavni dogodki nikakor niso take narave, da bi mogli ovreči razloge, ki so bili za del italijanskih katoličanov merodajni, da so se na svojo osebno odgovornost politično uveljavljali v življenju države in pri obnovitvenem delu režima.* novo ziiiuj« eMit m odgovarja položaju na denarnem trgu RIM., 2. Po poročilu agencije «Radio Nazionale» doznavamo, da odgovarja novo znižanje eskomptne mere od 6.5 na 6 od*-stotkov zmanjšani obrestni mari na denarnem trgu. Nekoliko časa je izgledalo, da se je to znižanje predolgo odlašalo, in to tako z ozirom na obstoječe inozemske eskomptne mere kakor tudi z ozirom na položaj na notranjem denarnem trgu. Ta navidezna zakasnitev pa je pomenila v resnici previdno odlašanje, da se olajša dotok ibomoF skega kapitala v drŽavo. Ta kapital je bil po izvedbi stabilizacije nacionalnemu gospodarstvu zelo koristen. Čim je bil namen dosežen, je bila eskomptne mera znižana najprej od 7 na kmalu nato pa od 6.5 na 6 odstotkov, tako da sedaj docela odgovarja položaju na denarnem trgu* ter obenem jam£iteda bo narasti a vrednost državnih m industrijskih vrednostnih papirjev. Vratarji n~M tnpaiarjt Vprašanje delovne pogodbo RIM, 2. Na poziv delovnega sodišča se bodo sestali zastopniki fasistovskega sindikata -vratarjev in posebni komisar organizacije hišnih posestnikov 4. aprila v prostorih ministrstva za korporacije, da pričnejo pogajanja za sklenitev kolektivne delovne pogodbe. Na Željo prizadetih strank in da se olajša sporaaum, bo vodil pogajanja višji uradnik ministrstva. (K6.-* kor znano, je bila določena tozadevna ponovna razprava pred delovnim sacdiščem na dan 11. aprila. Pričakuje pa se, da bo ta razprava postala nepotrebna, ker se bosta stranki bržkone mirno pobotali. Viharno mori«. Pri Chiofgi se je potofdla fa-drenica «Benintaudi» BENETKE, 2. Po par pomladanskih dneh se je spet povrnilo slabo vreme, ki je včeraj s prav posebno silovitostjo divjalo na lagunah in na morju. Plovba je bila tekom predpoldne ra skoro popolnoma onemogočena. Okoli 11. ure se je vračala v Chioggio neka jadrenica. Nenadoma ji je močan veterm sunek odtrgal jadra in jambore, tako da se ni mogla već upirati valovom, ki so jo z veliko silo vrgli ob čeri, da se je potopila. Ljudje, ki so s kopnega optuuli nesrečo, so takoj obveotiM pristaniško oblast in kvesturo v Chioggi. Vendar pa ni bilo več mogoče pomagati. Sele danes zjutraj je truplo poveljnika potopljene jadrenice — IfiknrnAn se je, da je bila to jadrenfca «Ben-intendi» — priplavalo k obrežju. Na krovu jadrenice se je nahajalo poleg poveljnika Se pet o-seb, o katerih ni nobenega sledu. Obstoja bojazen, da so tuđi one utonila Romanski emigranti Jtof Ust — Pesst emigrantov T Belgijo RIM, 2. Agencija »Recentisrf-ma» je danes razširila vest iz Parim, da je pričel tam izhajati nov proti fašistovski list «Iniciativa«. V uredništvu novega tednika so najbolj znani politični izseljenci, kot Giajmini, Turati, Neoni in drugi. Prva številka priobčuje program novega lista. RIM, a. Agenciji «Recentissi-ma» poročajo iz Pariza, da je ministrstvo zunanjih zadev na 1 zahtevo policije odredilo izgon 10 italijanskih političnih izseljencev iz Pariza. Pod varnim spremstvom so se odpravili preko meje v Belgijo. Heve naloge pristaniške mlltoe RIM, 2. Kakor poroča agencija «Corrispondenza», namerava mornariško ministrstvo predati nacionalni milici nekatere nadzorstvene službe, katere vršijo sedaj mornarji. Po vsej verjetnosti bo odslej nacionalna milica s tražila zaloge goriva v pristaniščih, skrbela za red pri mornariških sodiščih, stražila nekatere utrdbe manj-še varnosti, ki pridejo v poštev le v slučaju mobilizacije. Francoski odgovor na poslednjo ameriško noto v zadevi splošne mirovne pogodba PARIZ, 1. Včeraj je francoski poslanik v Washingtonu izročil KeUoggu Briandov odgovor na poslednjo ameriško noto v zadevi sklenitve pogodbe proti vojni. V svojem odgovoru pravi Briand, da bo Francija skušala najti pot, ki bi ne križala sporazuma Družbe narodov ne lo-camskega pakta, ki bi pa v zadevi splošne večstranske mirovne pogodbe vendar privedla do u-godnega zaključka. Francija je s vesoljem vzela na znanje ame-&ke predpogoje, namreč: sodelovanje vseh svetovnih držav; svobodno soodločevanje ih odveza vseh obveznosti napram stranki, ki bi ob zaključku pogajanj ne hotela podpisati pogodbe; izključitev zakonite samoobrambe iz pogodbe o trajnem miru. Briand je v svojem odgovoru dejal, da bo Francija na te} podlagi rade volje pričela pogajanja s poedinimi državami. Na ta način namreč ji ne bo treba kršiti obveznosti, ki jih je prevzela v odnošajih z Družbo narodov in posameznimi državami. Msanfii irniviElu donita Zasedanje v Parizu PARIZ, 2. Vodstvo mednarodne trgovinske zbornice, ki je bila ustanovljena leta 192(X, se je danes sestalo v Parizu na kratko zasedanje, ki bo trajalo dva dni. Na dnevnem redu je, poleg drugih vprašanj, poročilo pred.-sednika mednarodne trgovinske zbornice o položaju svetovnega gospodarstva V letu 1927. Vodstvo bo pripravilo tudi vse potrebno za prihodnje zasedanje gospodarskega odbora Družbe narodov. irtra potresa o Smfrnl Trideset mrtvih in 2M ranjenih DUNAJ, 1. Iz Carigrada je do-čHa brzojavna vest, da se je potres, ki je nastal v Smimi in okolici, pojavil v treh potresnih sunkih. Najdaljši sunek je trajal poldrugo minuto. Potres je — gladom te vesti — zahteval 25 človečkih irtev, 60 ljudi je bilo ranjenih, porušilo se je več stavb, med n^imi tudi stolp z uro na fcrgu pred vladno palačo. %. CARIGRAD, 1. Predvčerajšnji potres v Smimi je bil zelo močan. Podrlo se je 29 hiš, drugih 382 stavb pa je bilo težko poškodovanih. Narušile so se tudi dve mode ji in dve bančni palači. DUNAJ, 2. Glasom zadnjih vesti je napravil poslednji potres v zapadni Anatoliji vse večjo škodo, kot se je spočetka pričakovalo. Število mrtvih je zrastlo na 30, težko ranjenih je bilo 60 oseb, lahko ranjenih 200. Porušilo se je 40 stavb, preko 300 hiš pa se je poškodovalo. Tudi pristaniške naprave v smirnski luki so utrpele precejšnjo škodo. Sefa spifiraRktta Btuttr&p snta Noti jugoslovanski pofitnl mir ntrter imenovan BBOGRAD, 2. Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta. Po izjavah po edinih ministrov se je bavil svet izključno le z vprašanjem investicijskega posojila. Finančni minister je podal podrobno poročilo o sedanjem stanju pogajanj. Ministrski svet jb razpravljal tudi o uporabi tega posojila. Razpravi sta prisostvovala dva eksperta Narodne banke. BEOGRAD, 2. Včeraj dopoldne od 10. do 11. je bil v avdi-jenci na dvoru ministrski predsednik Vukičević. Ko se je vračat z dvora, je ha vprašanje novinarjev, ali je že imenovan naslednik umrlega poštnega ministra, izjavil: «Da, baš seda) je kralj podpisal ukaz, s katerim je bil imenovan za ministra poŠte radikal s ki poslanec is Bosne Bogoljub KujundŽič.» Novi minister je že tekom včerajšnjega dne položil prisego. Jagmila in AlDanlla Tiranska vlada odredila za-pretje meje v ohridskem okrožja BEOGRAD, 2. Danes popoldne je posetil pomočnika zunanjega ministra Pavloviča odpravnik poslov tukajšnjega poslaništva albanske vlade gospod Stili a, ki je ob tej priliki službeno obvestil jugoslovensko vlado, da je albanska vlada odredila zaporo meje napram Jugoslaviji v ohridskem okrožju. Ta svoj ukrep je vlada Ahmeda bega Zogu utemeljila s tem, da je v ohridskem* okrožju izbruhnila epidemija tifusa. Vest o zaporu meje v ohridskem okrožju se je razširila že pred dnevi, danes pa je bila u-radno potrjena. Na beograjske politične in diplomatične kroge je napravil ukrep albanske vlade globok vtisw Ugotovilo se je namreč, da je utemeljitev, ki jo je navedla albanska vlada, neresnična. O kaki epidemiji tifusa v ohridskem okrožju ne more biti niti govora. V poslednjem času sta se pojavila samo dva slučaja trebušnega tifusa, eden v Prilepu, drugi v Ohridu Radi tega pa se še nikakor ne more reči, da se je ta kužna bolezen že razširila, da se je torej med prebivalstvom ohridskega okrožja pojavila epidemija. Posamezno se taki slučaji, pravijo beograjski krogi, pojavljajo ne samo v južni Srbiji, marveč tudi v mestih zapadne Evrope in ne morejo biti povod za tako dalekosežne ukrepe, kakršen je zapora meje med dvema državama. 2M novih jugoslovenskih podporočnikov BEOGRAD, 2. Včeraj dopoldne se je vršil v starem dvorcu svečan sprejem 200 novoimenovanih podporočnikov, absolventov zadnjega letnika vojne akademije. Predvedel jih je kralju komandant akademije general Kostić. Kralj je imel na svoje najmlajše Častnike nagovor, nakar jim je bila prirejena kuska. Prvemu odlikovanemu absolventu je kralj lastnoročno izročil v dar krasno sabljo. Strahovit poiar v skladišču petroleja WELLINGTON, 2. Strahovit požar, kakršnega tu še ne pomnijo, je izbruhnil v Wintso-novih skladiščih petroleja v Wellingtonu (Nova Zelandija). Številne čete ognjegascev so napram ptožaru brez moči, poskrbele pa so, da se prepreči razširjenje ognja. Štiri in dvajset ur po prvem alarmu se dvigajo proti nebu Še vedno z aezmanjšano silo visoki plameni in črn, gost dim. Od časa do Čaša se začuje eksplozija — sodi petroleja se razletijo, plameni Švignejo bolj visoko, goreče snovi se razletavajo vse na okrog. Človeku se zdi, kakor da bi prisostvoval izbruhu ognjenika. V skladišču se je nahajalo o-krog dva milijona litrov petroleja, ki ga bo vsega uničil požar, glede katerega računajo, da Še Celih 24 ur ne bo ponehaL Materialna Škoda je ogromna, Človeških žrtev pa ni, ker so se čuvaji skladišč mogli Še pravočasno rešiti. Ameriška vojne ladja psed Dubrovnikom DUBROVNIK, 2. Semkaj j« prispela ameriška vojna ladja «Detroit» % admiralom Burro-geom. V Dubrovniku ostane nekaj dni. Pose ti la bo tudi vse o-stale jadranske luke. Nesreča pri procesiji MADRID, 2. Kakor poročajo iz SaJam a reke, se je pri cerkvi sv. Izidora dogodila tekom procesije težka nesreča. S stolpa sa je utrgal težak zvon, s katerim so zvonili, in padel na nekatera dekleta, ki so stopala v procesiji. Troje jih je na mestu obležalo mrtvih, več drugih pa je bilo ranjenih. Njem&ko-japonska trgovinska pogodba TOKIO, 2. Mikado je danes o-dobril trgovinsko in plovno pogodbo, sklenjeno med Nemčijo in Japonsko. Pogodba bo stopila v veljavo 17. aprila t. 1. Politične beležke RADIKALIZACIJA POLJSKE VASI ' Poslednje parlamentarne volitve na Poljskem, so imele ea posledico znaten porast radikalizma med podeželskim prebivalstvom. Kmečka stranka , ki je izključno kmetiSka stranka z določenim političnim programom. — Četudi je -zmaga socialistov po številu glasov večja od zmage stranke «Wyzwolenie», uspeh ra^-dikalov na deželi vendar najbolj vznemirja meščanske stranke, kajti «Wyzwolenie» ni samo razredni tabor kmečkega prebivalstva, temveč zastopa v svojem programu tudi začetek gotovega kultumo-ideološkega pokreta. Ta stranka ne samo, da stavi politične zahteve, marveč — kar je dosti bolj vafcno — tudi vzgaja kmeta Dokler bo delovanje socijalistov po deželi oteženo z raznimi zaprem kami, ki tičijo predvsem v načelnih razlikah med zahtevami meščanskega proletariata in vaškega prebivalstva, do tedaj bo Wyzwo-lenie lahko brez bojazni med ka-terikolim notranjim konfliktom udejstvovala svoja načela o radi-kalizaclje poljske vasi. Šolski izpiti v Rusiji odpravljeni Te dni je kolegij komisarijata za narochio prosveto v Rusiji izdal odredbo, ki je brez dvoma zelo razveselila rusko šolsko mladino. Po novi odredbi so namreč odpravljeni izpiti za prehod v višji razred, bodisi na osnovnih kakor tudi na srednjih Šolah. O prehodu dijaka iz enega razreda v drugi, višji, bo odločil koncem šolskega leta šolski svet, in to brez vsakega izr pita. Edino merilo za to bodo ocene učiteljev in profesorjev, ki so poučevali dijake tekom! šolskega leta. EL «£DINOST» V Trstu, dne aprila 1928. Poimali položaj v Avstriji se Jaan« Parlamentarna kriza, ki je nastala povodom dunajskih ne-mirov ▼ minulem juliju, ni še rešena. Precenjujoč demagoški stnača} teh nemirov, so vladne aSranke mislile, da je napočil lednji dan oglasil pri navedenih tvrdkah neki mladenič, ki se je z raznimi listinami i?kazal za uslužbenca tiskarne Livio Corsi. Proti predložitvi potrdila, ki se je glasilo na ime tiskarne, je prevzel vsega skupaj kakih 100 žarnic, vrednih okoli 800 lir. Pretekli petek so omenjane tvrdke, kakor narekujejo trgovski običaji, poslale v tiskamo Corsi svoje izterjevalce, da izterjajo račun za dobavljene žarnice. Toda ravnatelj tiskarne se je nemalo začudil, ko so mu predložili račune za blago, ki ga ni nikoli naroČil, Se manj pa prejel. Se bolj so se seveda začudili uslužbenci omenjenih tvrdk, katerim pač na bilo težko uganiti, da so nasedli na lima-nice premetenemu sleparju. O dogodku je bila obveščena k ves tur a, ki j© takoj odredila preiskavo. Tozadevne poizvedbe so bile poverjene policijskim agentom pod vodstvom komisarja cav. Pillironeja, katerim se je pa kmalu posrečilo ugotoviti, da sta sleparijo z žarnicami zamislila in izvršila 20-letni Karel Filich, stanujoč v ulici Pane št. 3, in 18-letni Maksimiljan Jermanu, stanujoč v unci Tivarnella št. 4. Filich je bil svojčas zaposlen v tiskarni Corsi in je tako imel priliko, da se je polastil tiskovin, s katerimi je izvršil sleparijo. Po zaslišanju sta bila iznajdljiva ptička, ki sta priznala svoj grrii, odvedena v zapor v ul. Coroneo. Del žarnic so policijski organkna-Šli v njunem stanovanju, ostale so pa zaplenili pri raznih osebah, katerim sta jih fanta prodala. Smola žapaifa. V nedeljo avečer okoli 19. ure se je 26-letna Josipina Stipel, stanujoča v ulici T. Luciani št. 3, vozila s tramvajem proge trg Gari-bakli - postaja pri Sv. Andreju, ki je bil natlačen potnikov. Med vožnjo, ko je tramvaj privozjj na trt? Borsa, je neki mladenič segel Sti-pelovi v žep suknje t« ji — ne da bi ona tega zapazila — spretno izmaknil denarnico, v kateri je bil spravljen znesek 40 lir. Toda to sta zapazila dva častnika, ki sta žeparja prijela in spremila na o-rožniško postajo v ulici S. Giorgio, kjer so spoznali ptička za 2ti-let-nega Josipa Sorsa, starega znanca policije, stanujočega v ulici Dono-ta 8t i(>. Ukradeno denarnico je imel še pri sebi, zato pač ni mogel utajiti tatvine Bil je seveda odveden v zapor. Pil Je zastonj* pa f» gesUhiKafka je peovaL V nedeljo se je mudil v društveni gostilni na Opčinah neki moški, ki si je prav v obilni mer privoščil vinske kapljice. Ko je pa prišel čas, da poravna račun, je kratko-malo izjavil, da ne more plačati, ker da nima pri sebi niti počenega groša. Pa vrhu tega je bil še tako nesramen, da je začel psovati gostil niča rk o Marijo Skerfavaj; opso-val je tudi mestnega stražnika, ki ga je hotel aretirati. Končno sta pridla dva orožnika, ki sta odvedla nasilnega možakarja — zidarja Ivana Cuzzija iz Vidma — na hladno. Tržaško sodišče sta pr. leta položili na tir proge med Divačo in Herpeljami par večjih kamnov, katere pa je strojnik prihajajočega vlaka pravočasno opazil in vlak ustavil. Naznanil je stvar obiastvom, ki so izsledile krivce v omenjenih fantičih. Vsi trije na obravnavi tajijo dejanje. Boris pravi, da je bil tiste dni v Vipavi, da torej ni mogel zagreniti zločina. Vlakovodja Anton Reginelli pojasni, da na tir položeni kamni niso predstavljali za prihajajoči vlak resne nevarnosti. Branil je obtožence odv. dr. Kezich. Sodni dvor je obsodil vsakega izmed obtožencev na 250 lir globe. Vesti z Goriškega GoriSke mestne vesti so polagali kamenja mm ftac. Sodni dvor pod predsedstvom cav. Colombisa je včeraj imel pred seboj tri fantiče, in sicer 14-letnegp. Borisa Đ. iz Brezovice, 18-letnega Andreja B. iz Herpelj in Franca C is Rodika. starega 20 let. Obtoženi bo, da so dne 5. avfro- Za «prazn že javljeno, je 10. marca v vasi Kostanjevica hšt. 93 ubilo doma na stanovanju 29-let-nega Alojzija Peršiča, očeta šestih otrok. Nikdar ni dovolj previdnosti z ostanki vojnega materijala. V četrtek, 29. marca, popoldne — zopet nesreča. Na hribu nad Ren-čami je ubilo mladega pobiralca vojnega materiala, uslužbenca tvrdke železa na mirenski cesti, katerega so po izvidu komisijo pokopali v P.enčah. V bližini je pobirala železo Marija FranČeSkin iz Kostanjevice, hšt. 40, katero je ranil drobec železa iste razletele granate v stegno. Pozvani Zeleni križ jo je peljal v bolnišnico v Gorico. Težko, naporno in malo dobiCka-nosno je to pobiranje voj-nc&a materiala, saj gredo skoraj dve uri daleč iz vasi v hribe, kakor priča zadnja nesreča. * VIPAVA Zaključek poučnega kmetijskega tečaja — Iz orožnižk^ službe Predpreteklo netleijo se je pri nas zaključil večerni poučni kmetijski tečaj, ki ga je vodil g. Franc Terčon, kateri je tudi poučeval. Tečaj, ki je trajal od decembra lanskega leta do o-menjen-e nedelje, je obiskovalo 22 učencev, kmetijskih sinov. Dnevno se jih je udeleževalo pouka povprečno 15. G. Terčon je poučeval največ o tmvniStvu. živinoreji in podobnem. Njegovi učenci so pridno sledili pouku in tako tudi napravili ob koncu izpit. Pri izpraševanju je bil prisoten ini. Velicog-na, vodja, ajdovskoga odseka kmetijskega urada, ki je bil z doseženimi uspehi zadovoljen. Pouk pri tečaju se je vršil v slovenščini. Podobni gospodarski in poljedelski tečaji so za naše dežela-ne zelo koristni. Zato bi bilo želeti, da bi se ustanavljali tudi drugod, kjerkoli bi bilo to mogoče. Kot vsaka panoga, tako napreduje danes tudi kmetijstvo. Zato je potrebno, da se našemu človeku ta napredek pokaže. Največje uspehe pa se doseže pri mladih. Iz tega razlog-a | so taki poučni tečaji, v kolikor obravnavajo samo strokovne snovi, zelo hvaležne in hvalevredne akcije. Te dni nas je zapustil orofcni-ški marešjal g. Puntel, ki je stopil v pokoj. G. Puntel, ki se je zavedal svojih stanovskih dolžnosti, je znal pri domačinih najti zaupanje in priljubljenost. Na njegovo mesto je prišel g. Ricci. Kuga na Goriškem leta11682. Furlanski koledar «cLirnari di Gurirza per ran comun 1858» ima poleg dragih zgodovinskih črtic tudi Ofris strašne kuge, ki je 1.1682. razsajala po Golici in okolici. Ivan Marija Marussig. kapelan in Izpo-Tednik v samostanu sv. Klare (dar nes zavod De Notre Dame) je pisal o tej nsereči dan sa dnevom «un diari mamacritU. Ta MaruSičev dnevnik je i radi tega zanimiv, ker |e pisatelj dodal 66 »lik, ki predstavljajo poedine dele mesta, duhovnike, cdravnike, menihe ln druge osebe, ki so se na ta aii oni način odlikovalo v pni davni dobi. *Lunari» je priofcčil 10 lepih bakrorezov, ki jih je po Maru&iČe-vth slikah napravil založnik, ki hf te slike po originalih razmnofcil na razglednicah in jih kot ku*turne spominke razširil med ljudstvom*. Prej ko objavl|a «Lunari» Maru-štičev rokopis, prinaša iz II. knjiga znane MoreJli-jeve zgodovine izvleček, kjer govori o zdravstvenih! prilikah na GorfŠkMn v prvi polovici 17. jrtoJetja. Morelli hvali skrb in modre naredbe goriških deželnih starx>v za higijeno prebivalstva, ki so .smatrali zdravje za največji blagor naroda. Pri izbiranju in imenovanju zdravnikov so bili previdni in vestni in so jemali v službo le take zdravnike, ki so si z dolgoleftno prakso v drugih mostili pridobili dobro ime. Med temi je bil Mattioii tako cd!;čen zdrav-nak, da nosi Še danes en* ulica njegovo ime. On je sestavil posobon «reggimento» tj previdni. Ko je leta lb'90. razsajala kuga v Detonaciji in že zopet na Hrvaškem, so ji naprli pot na Goriško in tako obvarovali detelo nove nesreče. —I—. Vesti Jz Istre MAČKOLJE Pretek To nedeljo, dne 1. t. m., smo spremili k večnemu počitku 27-1 etno Marijo Parove 1 (po domar če Ulčarjevo), poročeno Pasarit. Pokojnica je bila svoj čas vrla dru&tvena pevka in je uživala ugled in spoštovanje med vodčani ln daleč na okrog. — V nedeljo se ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON iZBORtN PO OKUSU. UČINKUJE Z "V 60T0905TJ0 PRI OTROCIH IN ODRASLIH. Pf^OMJA SE 9 RUDEČttt ZATITKIh PO 50 CCKT. Ca* *W». Oo*n* « TVUM«. XMnio Otttrnl ta,lopni* tn »aJotnlk za llalijo in |iotot>H»: Moifa Cecb«t . Trle«*« Vle %. je zbrala pred hišo žalosti Številna množica ljudi, da jo spremi na njeni zadnji poti. Pokojnica je zapustila 40-dnevnega otroka in 2-letnega sinčka s soprogom. Pogreb je Ml eden najlepših v vasL — Vsem, ki so izkazali naSi ljubljeni vadčanki zadnjo čast, naj bo izrečena najlepša zahvala, posebno Se g. župniku Malalanu iz Ospa za njegov nagovor, kakor tudi vaškimi pevcem za gLnljive ža-lostmke. Tebi, draga Marija, pa naj bo lahka ljubljena domača zemlja ln pokoj Tvoji duši. Žalujočemu soprogu bodi v tolažbo globoko *o-ialje vseh Mačkoljanov. VaJSčan I. Reška pokrajina TOPOLEC Dne 30. pr. m. ob 7. uri zvečer je začelo goreti pri posestniku Mihu Skoku. Ogenj je najbrže nastal, ker se je užga) tram pri dimniku. Zapazili so ga, ko je bila že vsa streha v ognju. Nato se je raaSiril na hlev in svinjak. Živino in drugo so rešili iz poslopja Se o pravem času. Domačini so pridno pomagali pri gašenju, da se ni ogenj ra»širH na sosedna poslopja, katera so stala v blif-ini. Ker je pihal precej močan veter, je bilo treba precej napora, da se mu je ubranilo, da se ni razpasel na sosedna poslopja Na mesto je prihitela tudi požarna sinja, to je, dva nezdružljiva elementa, med katerima se pojavlja sovraštvo o vsaki primerni In neprimerni priliki. Grof se je dobrohotno nasmejal. — VI se smejete? — ga je vpraAala iift>lMii> mehljaje aa — Zdi se vam sabavne, da svi si sovražnika tn si dr^gt drugemu poveva tottko neprijetnosti?... — Oprostite, jaz se ne spominjam, da bi vam keda| pokaral svoje aovradtvo aH vam morita reke), da aovraffim v vas Rusinjo. V mefBi oM je tepa ženska brez narodnoatt. TOda Se mft tetite napovedati vojno, navdušeno yj IV Ceri, v daljni italski Etruriji, jaajdemo predmete, ki spominjajo na azijsko umetnost. Med starimi izkopaninami so se našli pozlačeni ščiti, a tudi predmeti iz samega zlata, kakor so okraski za obleke, dolge verige, zaponke, šlemi, prsni oklepi, za-j>estnice itd. A v Mikeni, vladarskem mestu Argolis-a, nam ne stopa pred oči samo azijska umetnost, temveč ponovi se nam tudi ves en' bogastva semitskih narodov, Zlato, zlato ia zopet zlato v nenasitni razkošnosti. V starih najdeninah tamošnjih grobnic se ni našel med vsemi zakladi zlatih diademov, levov, ročajev, okraskov, mask, pasov in vso le-sketajočo ropotijo niti en železen žebelj. In naj ves ta sijaj mikenskega mesta še tako očara, ne predstavlja Še vedno viška razkošja in bogastva. Glas neizmernega bogastva lidijskih kraljev je bil v starem veku tak-o razširjen, da je prišel celo v pregovor. Že prastari lidijski kralj Kandant, fci je poslal 7 zlatih vrčev v Del-fe, se je ponašal z neizmernim bogastvom, še z večjim Giges, a bogatstvo znanega Kreza sliči že bajki. Bil je pač s srečo obdarjen vladar ki pa je umrl nenaravne smrti na grmadi kot pozneje bogati Polikrat na križu. Da pa bo imel čitatelj približen pojem o oni neizmerrbosti v meri, obliki in domišljiji, ki je tipična za azijsko umet.iost, naj navedem le dve deli Teodora sina Telekla. . To bi bila vinska trta, napravljena iz saruegu zlata s smarjig'd.i in rubini na mestu jagod, in zlata platana; obe sta krasi 1 i perzijski kraljevi prestol v Su*i. Prvo vprašali if, feMj&^Ami še iz Suze, je bilo po oni čudežni trti. Nekaj sliČnegu je bilo v feničanskem templju v Gadu, namreč zlato figx)vo drevo s sadeži iz smaragda. Ako se ozremo še dalje po Grčiji, pridemo v Zevsov tempelj V Olimpiji s pozlačeno boginjo zmage in slonokoščenim kipom •Zevsa, oblečenega v zlato obleko, ki pa ni nič v primeri s He-rajonom z njegovim zlatim kolosom in neizmerno krasoto zlatih darov. In dalje 'v tempelj Apolona v Delfih z njegovimi zlatimi ščiti, slonokoščenimi stebri, zlatija kotlom, z že prej omenjenimi sedmimi nd Kanda-ia darovanimi vrči itd. Krona vsemu je bila vsekakor Akropola v Atenah z umotvorom Fi-diga: Kip boginje Atene, obdane z neizmernim bogastvom. A še dalje in dalje je segal vpliv azijske ume nosti. Opažamo ga celo pri Skitih ob Črnem morju, a za opisovanje razkošja Rimljanov bi trebalo novo poglavje. O tem pa drugič. Kulturni vestnik Belorusko gledali&6e Profesor Vozne&en-skiij je priob-Cil v reviji ttUzvyša», ki izhaja v Minsku, zelo izčrpno poročilo o Življenju beloruskega narodnega gledališča v prvih šestih letih svojega postanka, to je od leta 1921. do iuta l&'-i. iz tega poiodila po-vzamemo: ^CM beloruskih originalnih dram so bile igrane: »Sovjetski vrag» od Juriua; «Ženska vas», «Ob prepatfu», aKovač» in «Mašeka» od Miroviča; ccPun.ski hajduk» od Byvaeuskega; «2iv-fcjenjska pot tovariša Bryzgalina» in «frfc>etova barka»/ od Popova. Poleg tega so igra ki budi več iger t* svetovnega repertoarja, pred *«em Calderona, Molićra, aVolko-irm od Hollantda in Bernarda Sha-wm. Igrali ao -budi nekaj poltekih In ufkrajinrfcih Iger. Poleg narodnega gledak£Ča se nahaja v Minsku tudi eledaHSče režiserja Ha-Ksboka, ki je priredil v omenjenem Ka»u 1036 predstav, a je igral po večini igre od Haluboka. tu pa tem tudi od Aljahnoviča in Janka Kupala. Kar se tiče Inscenacije se poslužuje belorusko gledališče ve-obwma fieksplrskeg-a odra in deloma tudi pridobitev modernega ruskega gledališča. Aleksander Knprin. Znani ruslki pisateJj Aleksander Kuprin je izdal v založbi »Literatura* v Higi novo zbirko nove T pod Ztatokrvocn «K upola svetega Izaka dalmatinskega*. Prva novela opi-vuje življenje pisatelja in njegove đruKne v Gatčini r ledu 1919. Njegova nenaklonjenost proti boijfte-viaosu in simpatija do «behh» mu branijo, da hi dogodke napisal po vsej resnici. Končno sodba prepusti Čitatelju. Aventurska novela «Tekoče solnee» je taka, da na koncu čitatelj ne ve, če se ni morda pisatelj norčeval iz njega. Temu nasproti pa eo snele novele iz ru-fkega življenja: orskto»f pozdravajajo ljudske nmodace prihod pomladi na tisoč načinov^ki g« na prvi hip razlikujejo, a Ini so v bistvu isti. M nas Imamo bolj m*Je zime In te£* čutimo manj ono razdobja Ido se zima poslavlja ln ko se začne vse na novo pr era Jat i. Toda drugod, kjer pomeni beseda »ima neprestani sneg, zmrzli-no in dež, pozdravljajo bližajočo pomlad z ogdbo in s prisrčnim veseljem vseh. V Ziirichu, v nemškem delu Švice, kjer je po zimi snega, dežja, megle in mraza več ko v izobilju, je praznovanje po-niladi največji praznik v celem letu in se obhaja stalno sedmega aprila Obred, s katerim se poslavljajo od zime, ima bolj paganski značaj. Napravijo debelega moža iz slame in cunj, ki ima namen predstavljati zimo. To nenavadno osebnost vlečejo po mestnih ulicah do velikega centralnega trga. Tukaj se z!bere vse prebivalstvo, ki ob veseli godbi daje du£ka svojemu veselju in ki končno zažge slamnatega moža, predstavljajočega zimo. Veliki plamen vzbudi skupno veselje, ki nima konca, in ki je podobno pustnemu veselju. Na ta način pozdravlja množica prihod gorkega solnca in jasnih noči. Zelo podobno praznovanje se opaža v Engaddau. Po vseh vaseh tekajo množice dečkov po ulicah in travnikih ob zvoku trobent in malih zvončkov. Zvok radosti se razlega po vseh dolinah. Množica poje v eni sapi neko priložnostno pesem približno sledeče vsebine: «Prvega marca in aprila pusti, naj se krava izprehodi na prostem. Krava gre na izprehod s teletom, ovca z jagnjetom, koza s .kozličkom. Kokoši nesejo jajca. Sneg kopni in trava raste.» Pesmica ni sicer mojstrovina liričnega izbruha, ampak je odkritosrčen, spontan glas ljudstva, ki ni cele mesece bilo deležno niti enega solnčnega žarka. Na Tirolskem prirejajo v čast pomladi kar na prostem različne igrokaze, ki vzbujajo po svoji primitivni teatralnosti na verske igre srednjega veka Skupine kmetov se maskirajo deloma v zimsko deloma v pomladansko obleko. Igrokaz obstoja v boju obeh skupin. Razume se, da mra podleči zimska skupina. V Montreux-u se praznuje slavni praznik narcisov s šumno in veselo udeležbo vseh slojov. Vsako okno in vsak balkon se odene v cvetje narcisov, ki so ali pristni ali iz blaga. To je v srcu vseh veselje brez konca in kraja. 'Na trgih pripravijo -potem o-gromne škatlje, polne parfumi rane cipriie. V sredino škatlje postavijo kako lepo deklico. To je način upodabljanja mladosti prvega letnega časa. V Heidelbergu pa praznujejo pričetek pomladi s svečanim obhodom vse mestnih dečkov, ki nosijo na ramenih velike cvetočo veje. V Valvvorthu na Angleškem izberejo vsako pomlad izmed mladenk kraljico maja, ki jo potom vozijo triumfalno v s cvetjem ople-temen vozu po vseh ulicah mesta. Ti obredi so različni po svoji zunanjosti v različnih krajih. Toda bistvo je povsod isto: veselje nad vzbujajočo se naravo. L. M. PrecssHe in o&redl na veliki teden Kakor Nirvana Bude, sanjani raj Mohameda, tako so tudi posmrtna kraljestva krščanstva vzbudila v ljudeh vseh krajev željo upodabljanja. Lahko rečemo, da skoro vise vere imajo svoje verske uprizoritve. V srednjem veku so takozvani misterija aii skrivnosti predstavljale pivo in edino oi liku igrokaza. Iz teh svetili skrivno*ti se je porodilo naše moderno posvetno gleda-1 išče. Množice so hotele videti uprizoritve življenja Rešetnikovega. Preti vsem so se te uprizoritve vršile v Velikem tednu. V Furnesu na Belgijskem praznujejo še sedaj Veliki teden a znano in karakteristično procesijo, kateri prisostvuje skoro vse prebivalstvo v največje začudenje tujcev, ki se slučajno tam nahajajo po opravkih. Na javni ulici v Furnesu predstavijo v enem dnevu najpomembnejše trenotke Kristusovega trpljenja. V črne pajčolane odete ženske nosijo ali človeške lobanje ali pa razpelo. Nadalje je cela vrsta spokornic, ki nosijo na svojih ramenih zelo težke križe. Moški pa, oblečeni v tipične površnike menihov, nosijo na raine-nifh široke odre. na katerih se nahajajo drugi mošiki ki predstavljajo kako sceno i« evangelija. Najmodernejšega izmed prebivalcev čaka velika Čast, igranja Kristusove uk>ge. Ta prvoigralec gre poti težkim bremenom križa proti namišljeni Golgoti, kjer že Čaka}o pretorijanci na ukaze tudi namišljenega Poncija Pilata. Med procesijo predstavljajo tudi ti padce pod križem, pomoč usmiljenega, moža iz Gorice, Veroniko, ki s svojim potnim prtom obri.^e Kristusu kri in pot z obraza. V Avstriji pa so ti misteriji in obredi Velikega tedna ohranili svojo scemično obliko v pravem pomenu besede. Množice se zbirajo v nalašč za to prirejenih gledališčih, kjer večkrat igrajo celo poklicni igralci največjih dunajskih gledališč žalolgro božjega Sinil. naročajte in Me „EDINOST" BORZNO POROČILO Amsterdam 759.fi0~766.50, Belgija 262-266, Francija 74.35-7 i.65, London 92.30-92.50, New York 18.87K-18.92H, Španija 315.75-321.75, Švica 363:50-365.50, Atene 24.85-25.33, Berlin 450-456, Bukarešt 11.70-12.10, Praga 55.97 K-56.27^, Ogrska 338.60 334.50, Dunaj 263.50-269.50, Zagreb 33.18-33.48. Uradna cena zlata (31. 3.) 365.20; Liktorsko posojilo 86.45; voJnoocU škodninske obveznice 77.30. Na obroke Zadnje novosti, izgotovljene obleke in po meri, blago, svi-lenine, perilo, platno, površniki i. t. d. i. t. d. Via Roma 3, lil. nadstropje BHHBiaai 9aa««HMB ■■■■■■ « ŠIRITE s „Naš glas"} S Mesečno družinsko revijo! « S Naročnina za celo leto 15 L " 3 Naslov: « I Trieste, Casella postale 348 | 8 ZLATARNA Albert Povh Trst, Vin Ma»lni 46 kupuje krone po 1*37 Popravlja in prodaja ilatenino. Dr. SARD0Č ZOBOZDRAVNIK ▼ ▼▼▼ ▼ ▼ IRSI VIA S. LAZZARO 23,11. Odhodi ln prlhoui viakou TRST - TRŽIČ - PORTOGRUARO -BENETKE (Južni kolodvor) Odhodi: 5.15, 6.30 (b), 8.25 (1). 835. 10.50 (b), 15.5 (b), 15.25, 17.- fbj, 18.10 (b), 18.20, 20.10 (b). 23.30. Prihodi: 5.40, 7.53, 10.55, 9.55 (b), 11.25 (b). 12.40 (b), 14.20 (b), 17.30, 18.20 (b), 20- (I), 23.55. 0.30 (b). TRST - BUJE - POREČ (Držami kolodvor) Odhodi: 5.-, 9.45. 13.55, 18.25. Prihodi: 7.50, 12.-, 19.08, 21.16. TRST - HERPčLJE - PULA (Državni kolodvor) Odhodi: 5.25, 12.25, 13.- (b), 19.15. Prihodi: 7.35, 9 36. 15.58, 21.13. TRST - DIVAČA - SV. PETER -POSTOJNA (Južni kolodvor) Odhodi: I,- (b), 5.-, 7.30 (b). 9.5. 14.45 (b), 15.50, 18.35, 19.30 (b), 20 20 (1). Prihodi: 4.- (b). 7.05, 8.05 (1), 10.15 (b). 11.45, 13.15 (b), 19.10, 20.45, 21.30 (b), 23.-. TRST - GOP.ICA - PODBRDO (Državni kolodvor) Odhodi: 5.45 lb), 650. 11.50, 17.55 (b), 18.35. Prihodi: 7.16, 11.37 (b). 15.24, 21.-, 22.31 (b). TRST - GORICA - KOPMIN - VIDEM (Južni kolo iver) Odhodi: 5.15, 5.50, 6.45 (b). 7.40, 12.30, 15.15 (b), 17.15, 19.05. Prihodi. 7.53, 8.55 (b). 12.10, 14.50, 17.55, 18.52. 20.25 (bj. 23.15 SV. PETER - REKA Odhodi: 5.25. 9.38, 1147, 16.53. 2140. REKA - SV. PETER Odhod?.- 5.20, 9.30. (1.55, 15.30, 19 05. DIVAČA - HERPELJE Odhodi: 5.58. 12 30, 10 30. HERPELJE - DIVAČA Odhodi: 8.45, 15.15, 20 25. GORICA - PRVAČINA - AJDOVŠČINA Odhodi: 7.55, 13.30. 19 35 A.ir>OVSČINA - PRVAČINA Odhodi: 4.10. 11.15, 17.05. GORICA rcgltlrOTU* udru J« e ontj. poroMrom uradujc v lastni hiši Uto Torre btonco 19,1. Telefon 5tv. 25-67. Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge no lek. račun tn vloge na čekovni promet in jih obreatuje po 4% Večje In stalr.e vloge po dogovoru. Spreiema .DINAR IE* na tek. račun in Jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje vavod som - Daje posojila navkniir.be. mt-Mce, 7astave ln osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. Na razpolage varnostne celice (sole) Uradne ure za stranke od 8*30 do 15 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt.