___ — ftJlSffl* Poštnina platana ▼ gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Oena posamezni številki Din 1-50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, V soboto, 6. junija 1931. Telefon št. 2552. Štev. 63. Opozarjamo* Med največje vrednote, ki jih je v borbi za svoj obstoj in napredek ustvarilo slovensko ljudstvo, spada pač Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Kar je za našo kulturo univerza, to je za naše gospodarstvo ta zbornica, ki je v teku osemdesetih let, kar obstoja, ustvarila slovenskemu ljudstvu temelje samostojnega gospodarskega življenja. Če ima Slovenija soliden obrtniški in trgovski stan, če se je naša industrija razvila do tolike stopnje, da večino našega ljudstva kljub vsem velikim težavam dostojno preživlja, če v državi predstavljamo element napredka, ki sloni na prednosti in na poštenju, je to zasluga naše Zbornice. Zbornica za obrt, trgovino in industrijo v Ljubljani se ima za ta rezultat svojega skoro stoletnega poslovanja zahvaliti zdravi podlagi, na kateri je zgrajeno njeno delo za prospeh našega gospodarstva. Njeno vzpodbuje-valno in organizatorično delo, objema vse stanove, ki predstavljajo aktivno gonilno silo gospodarskega razvoja naroda: obrtnika, industrijalca in trgovca. So države, kjer je tudi kmetski stan zastopan po takih enotnih zbornicah. Na vsak način je ta sistem pri nas preizkušen in se je izkazal edino pravilen za okrepitev in razmah gospodarske moči našega ljudstva. Naša obrt, trgovina in industrija so nedeljiva celota, kjer je uspeh enega obenem uspeh vseh in propast enega oslabitev vseh. Mi smo in moramo ostati gospodarsko solidarna celota, če se hočemo sami ohraniti in državi koristiti pa v sedanjih izredno težkih razmerah uspešno zaščiti svoje gospodarske interese. Če bi začeli slovenski obrtniki vleči na eno stran, industrija in trgovina pa na drugo stran, kam bi prišlo naše gospodarstvo? Vsak stan bi videl s svojega naravno omejenega stališča samo svojo sebično korist in v medsebojni borbi ter razcepljenosti bi trpela Slovenija in njeno blagostanje na eni, država na drugi strani. Naše stanove je treba združevati, njihovo produktivno udejstvovanje s stališča obče koristi usmerjati in gospodarsko enoto našega ljudstva v blagor cele države ohranjati, če hočemo sploh kaj pomeniti. Seveda ni pri nas naprave, ki je nezadovoljneži, kratkovidneži ali pa samoljubni ljudje bodisi v dobri veri bodisi iz sebičnih namenov ne bi podirali. Nikakor nočemo reči, da bi taki nameni vodili one, ki v zadnjem času z vnemo, ki bi bila vredna boljše stvari, naše slovensko obrtništvo s popolnoma nestvarnimi razlogi begajo z agitacijo za separatno obrtniško zbornico. Mi smo prepričani, da je tej agitaciji vzrok samo neuvidevnost in premajhno obzorje nekaterih, ki so se sami udali uplivom od zunaj, kateri pritiskajo na razbitje našega enotnega gospodarskega zastopstva. Zraven tega pa želijo nekateri igrati vlogo, ki je sicer ne morejo; da se vsemu temu pridružujejo malenkostna osebna na-sprotstva, to se pri nas razume samo * Predstoječi članek je izšel v »Slovencu« dne 3. t. m. Objavljamo tudi mi ta članek, ki jasno in z odlično prepričevalno silo, tehtnimi razlogi govori o vprašanju organizacije zbornice za TOI. To vprašanje je najdale-kosežnejše praktične, gospodarsko politične in nacijonalno politične važnosti. Op. uredništva. po sebi. Toda to na noben način ne more in ne sme biti vzrok, da bi dopustili, da bi se naša že osemdeset let v blagor našega ljudstva delujoča gospodarska zbornica naenkrat razbila, ker gre to v račun mali skupini. Zakaj prvo je gospodarski interes celote, ne pa korist tega ali onega 'bodisi nerazsodnega bodisi preveč ambicioznega posameznika! V vsej državi so povsod skupne zbornice za trgovino, obrt in industrijo, kakor odgovarja gospodarski strukturi, potrebam in osobitostim posameznih pokrajin, samo Beograd ima tri1 gospodarske zbornice mesto ene. Mi ne razumemo, zakaj naj bi ostala gospodarska središča države svoj preizkušeni, na podlagi lastnih gospodarskih razmer in potreb nastali sistem, ki se je tudi v naši državi izkazal kot dober, naenkrat zamenjala za beograjski? Pri nas se je obnesel naš sistem, kakor se je v Zagrebu, Novem Sadu, Velikem Bečkereku, Osijeku, Sarajevu, Splitu; zato ni stvarnega vzroka, da bi ga zamenjali za sistem, kakršnega želi mogočni gospod, ki kraljuje nad beograjskim obrtništvom. Ta sistem ni moderen, je veliko predrag in za naše razmere popolnoma neprftkladen. če imajo gospodarsko najbolj napredne države sistem enotnih gospodarskih zbornic, bi bila največja nespamet, če bi ga mi po osemdesetih letih solidarnega razvoja meni nič tebi nič zavrgli — in to v času najostrejše krize, ko obrt nujno potrebuje podpore, sodelovanja in opore v vseh produktivnih stanovih ljudstva — zato, ker nekateri ne vidijo dalje od svojega ozkega hišnega plota. Naša enotna gospodarska zbornica je gospodarska organizacija vsega našega ljudstva, je zastopnica vsega slovenskega gospodarstva in zaščitni-ca gospodarskih interesov in blagostanja Slovenije, ki tvori v tem oziru enega najvažnejših delov države. Naša gospodarska moč in naš nadaljnji razvoj pa je trdno zajamčen le po taki enotni, močni in »motreno delujoči skupni gospodarski zbornici, kakor jo k sreči imamo danes. Moč, pomen in bodočnost slovenskega gospodarstva pa slabi oni, ki iz kakršnihkoli motivov sodeluje pri nameri, da se to naše enotno gospodarsko zastopstvo razbije. Dela proti volji in interesu našega ljudstva, proti izkušnjam in nameram naših najboljših in odgovornih gospodarstvenikov, pa proti koristim gospodarskega napredka cele države, ki ima interes na gospodarsko močnih delih. Zato naši obrtniki svojega zastopstva, v katerem Slovenija po svojih gospodarskih stanovih solidarno sodeluje za svoj in za njihov napredek in za gospodarski razmah cele države, za nobeno ceno ne smejo pustiti de-molirati, da bi njegovo mesto zavzela malopomembna podružnica pod imenom posebne obrtne zbornice. Zato opozarjamo zlasti naše obrtnike po deželi, da naj Sloveniji in slovenskemu gospodarstvu škodljivo agitacijo za separatno zbornico odločno zavračajo. -Prepričani -smo tudi, da bodo merodajni činitelji države Slovenijo in njene gospodarske kroge podpirali v prizadevanju, da -se naša enotna zbornica ohrani in na tej podlagi v korist cele Jugoslavije nemoteno razvija dalje. XI. LJUBLJANSKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM beleži že doslej prav lepe uspehe tako glede obiska kakor tudi v kupčijskil: ozirih. Dobre zaključke so napravile težka industrija, mlini, pohištvo, čevljarska stroka, kolesa. Praktične novosti in najnovejši manjši izumi imajo tudi letos številne odjemalce. Ves obširni prostor na prostem je naravnost posejan z najrazličnejšimi modernimi gospodarskimi stroji, za katere vlada prav posebno zanimanje. Velesejem traja do vključno 8. junija. XXXI. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani bo v torek 9. junija t. 1. ob pol 20. uri v inali zborovalnici Zbornice TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Dnevni red: 1. nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo preglednikov računov, 5. volitev odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov, 6. določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1931, 7. samostojni predlogi in raznoterosti. Samostojne predloge je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedniku. DRŽAVNI OBRAČUN ZA PRORAČUNSKO LETO 1929-30. Kralj je na predlog ministra za finance in po zaslišanju predsednika vlade predpisal in proglasil zakon o odobritvi računov državnih dohodkov in izdatkov za 1. 1929-30. Čisti suficit oziroma saldo obratnega kapitala, ki se ima za povečanje državne trošarine prenesti na proračunsko leto 1930-31 ter izkazati v zaključnem računu za to leto, znaša 6353 milijona dinarjev. * * * OBRTNIŠKO PREDAVANJE. Obrtnike, ki obiščejo velesejem, opozarja Zavod za pospeševanje obrta, da se bo vršilo v nedeljo 7. t. m. dopoldne ob 10. uri v paviljonu Zavoda PO Zbornice za TOI, ki se nahaja v sredini velesejmskega razstavnega prostora (paviljon C) predavanje predsednika Zavoda PO g. Ivana Ogrina o gospodarskem položaju obrtništva, ob 11. uri pa se vrši v paviljonu tovarne za dušik Ruše praktično razkazovanje avtogenega varenja. Zavod vabi, da se obrtniki in obrtniški pomočniki v čim večjem številu udeleže teh prireditev. Ako ima kdo kak predmet, ki bi ga rad zavaril, bode to lahko storil pri tej priliki po navodilih in s pomočjo inštruktorja varilnega mojstra in inženjerja, ki vodi prireditev. * * * DOHODKI CARINARNICE V MARIBORU. Carinski dohodki so znašali pri glavni carinarnici v teku uneseca maja 9 milijonov 986.365 Din 20 par in isicer za uvoženo blago 9,972.202-70 Din, za izvoženo blago pa 14.162-50 Din. * * * NEMŠKO-JUGOSLOVANSKA GOSPODARSKA ZBORNICA. Po poročilu Zavoda za pospeševanje nemško - jugoslovanskih gospodarskih stikov so izrazili nemški gospodarski krogi željo po ustanovitvi nemško - jugoslovanske gospodarske zbornice, ki bi imela svoj sedež v Berlinu in Beogradu ali pa tudi samo v Beogradu. Njen glavni namen bi bilo pospeševanje gospodarskih stikov med Nemčijo in Jugoslavijo. Občni zbor »Društva industrij cev in veletrgovcev« v Ljubljani se vrši v ponedeljek 8. junija 1931 ob 16. uri v veliki dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani, (Gregorčičeva ulica 27) s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo nadzorstva, 5. poročilo o društvenem delovanju s posebnim ozirom na informacijsko službo in na prizadevanje pri insolvencah (poroča podpredsednik gosp. Stane Vidmar), 6. volitev društvenega odbora in društvenega nadzorstva (§§ 10. in 15. pravil), 7. nasveti in pritožbe. Brez kvalifikacije? iMed nami žive čudni ljudje. Priznamo vnaprej, da taki pojavi niso specialiteta, ki bi imeli nanjo poseben patent. Vendar se nam zdi, da se drugod bolj redko pojavljajo in da zato taki ljudje drugod niso tako nevšečni in nevarni, kakor pri nas. Gre kratko za ljudi, ki so si vtepli v glavo misel, da za trgovino in za trgovske posle ni treba posebnih priprav in kvalifikacij. Pravijo tako-le: Čemu uvajati zakonske predpise o vseh možnih kvalifikacijah za trgovce in trgovine, ko je vendarle na dlani, da je trgovina, kakor vsako drugo človeško udejstvovanje, zadeva talenta in prirojenih nagonov. Zakaj, torej, nepotrebnih kvalifikacij, čemu stavljati talentom zapreke ? Kakor drugod, je treba tudi tu dobro ločiti, kar ne spada skupaj. Vse lepo: tudi za trgovino je treba nadarjenosti. Niso izključeni — celo prav pogosti so — primeri, da presedi mlad človek, gnan od fantastične želje po bogastvu, n. pr. vse mogoče trgovske akademije inozemstva, ko pa kasneje stopi na mesto očeta, si fant ne zna pomagati. In vendar, kako lahko premoti tak-le primer! Predvsem, trgovina danes ni več kramarija, ki ne bi zahtevala priprav in obilnega tehničnega znanja. Manjši trgovski obrati so resda sila primitivni, zlasti na deželi, pa tudi v tem' primeru je treba mnogo, mnogo truda in izkustev, preden lahko trgovec računa na solidno napredovanje in na uspeh. Da ne govorimo o trgovini z mešanim blagom i. dr. predpostavlja n. pr. trgovina z žitom vseh mogočih uzanc, poslovanja z bankami in denarnimi zavodi, poznanje domačih in inozem. borz, kli-jentele in raznih gospodarskih prigod in slučajev. Drugod zopet so potrebni obsežni nauki iz znanosti o blagovih itd. Sodimo, da našemu trgovstvu in sploh vsakemu praktičnemu gospodarju ni treba na široko razlagati, kaj vse potrebuje, kakšne kvalifikacije so jim potrebne, da lahko uspevajo v sedanji brezoozirni konkurenčni borbi. V interesu gospodarstva in solidno trgovine je, da posegajo vanjo samo dobro kvalificirani in predizobražoni faktorji, ker mora sicer tudi takozv. prirodni talent kloniti pred neizbežnostmi. V taistem interesu je tudi, da se v trgovini ne pojavljajo neresni elementi, ki morajo prej ali slej zaiti v konkurze in ki s tem nehote diskreditirajo solidno trgovino kot tako in usposobljene trgovske pijo-nirje. Takih primerov smo imeli v povoj- nem času dovolj. Posledice teh »trgovcev« so težko občutili predvsem konsu-mienti pa tudi trgovski stan v celoti. S talenti v trgovini je tako, kakor s talenti v glasbi. S sainim talentom še ne postaneš virtouz na goslih. Treba ti je vrhutega konservatorija, dolgoletnega študija instrumenta, preden si tako daleč, da sploh ugotoviš, ali ima« pravi talent in ali je talent mogoče razviti do primerne višine. Kajti s talenti je nadalje tudi tako: Če ga v mladosti proglasi mamica ali tetka, s tem še dolgo ni podan. Izkazati se mora kot resnična, stvarna podlaga v duši mladeniča šele s kasnejšim študijem. Pravi talent se pokaže šele na delu. Zato bi bilo sila nenaravno, ko bi tak-le v mladosti proglašeni talent zanikal šolo in računal samo nase. Propade! Podobno pesem slišimo na drugih področjih antropologije. Moj fant ima talent za fiziko, pravi dobrodušni atek, ko ga vidi, kako rad se igra s fizikalnimi igračami. Ali bomo fanta, mari na podlagi take kvalifikacije postavili za univerzitetnega profesorja fizike? Ce je dijak zgovoren, ali je že za odvetnika, notarja, zdravnika itd.? Vsi ti poklici predpostavljajo sila obilno tehnično, stvarno znanje, skratka kvalifikacijo. In kar velja za vse te poklice, za učiteljskega tudi, čeprav imamo prirodne pedagoške talente v izobilju, je na mestu tudi v trgovini. Tudi trgovski stan naj se izpopolnjuje z bolj in bolj kvalificiranimi močmi. Zaradi ene izjeme (Edisona na pr.) še ne borno razpisovali profesorskih mest na univerzah na podlagi prirodnih talentov. Talenti se morajo izkazati s kvalifikacijami, delom, zaslugami. Isto je v trgovini. Tudi tu unora bodoči trgovec posečati najprvo razne šole, se mora seznaniti s pomožnimi vedami sodobne trgovine in trgovstva in šele potem lahko vstopi v krog teh važnih posredovalcev pri obtoku dobrin in potrebščin sodobnega človeštva. Pisati smo morali te opazke rezko, kajti neprestano ponavljanje, da trgovina ne potrebuje kvalificiranih moči, nego talentov, je že od muh in zato smo morali nanjo reagirati s primerno evidentnimi resnicami. Že v 24 urah k«™- p,c8i™ i® kemično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in avetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pcre, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. Zloraba geografskih nazivov izvora za vinogradske proizvode. Ker je prejelo naše uredništvo že ponovno vprašanja glede dopustnosti uporabe geografskih nazivov izvora za vinogradske proizvode, opozarjamo ponovno vse naše čitatelje na naslednja obvezna določila: Po zakonu o konvenciji o trgovini in plovitbi med kraljevino Jugoslavijo in Francijo, sklenjeni dne 30. januarja 1929 v Parizu (Uradni list št. 249 iz leta 1929) je v čl. 13 vsaka zloraba geografskih nazivov izvora za vinogradske proizvode prepovedana. To velja v prvi vrsti za nazive vino-gradskih proizvodov n. pr. šampanjec, konjak itd. (naštete v Uradnem listu št. 242 iz leta 1930), če niso res originalni. Omenjeni zakon je stopil v veljavo 15. maja 1929 in se je naša vlada obvezala, da bo v osemnajstih mesecih od dne, ko stopi zakon v veljavo, po zakonu postopala. Ta rok je potekel s 15. novembrom t. 1. na to ponovno opozarjamo producente in prodajalce vinogradskih proizvodov, da se izognejo zakonskim posledicam, ki so predvidene za slučaj zlorabe originalne nazive francoskih vinogradskih proizvodov. Originalne nazive smejo torej vporabljati le za originalne francoske vinogradske proizvode, ki pa morajo imeti listino o izvoru. Take listine morajo po carinskih predpisih spremljati vsa vina, ki se uvažajo iz Francije. Olajšate si delo pri knjigovodstvu, z Agrippo, najmodernejšo kartoteko v obliki knjige. Na novo upeljane kartoteke se že prenavljajo v ta novi, praktični sistem. Ne rabite nobenih dragih predalov in omar. Najsigur-nejša in hitra kontrola. Oglejte si Agrippo na Velesejmu paviljon H, koja 313. — Zastopstvo Agrippe: M. Tičar, šelenburgova ulica 1. | Priporoča se Gregorc & Ko. j ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BI L|ubl|ana • • Ve le go vi na špecerijskega in S S kolonijalnega blaga, raznega • • • žganja in špirita. i Telefon 22-46 Brzojavi: Gregorc j Š Zahtevajte špecijalne ponudbo! * : ' : j................................— .....* no Zvezo s št. Janžem. Zveza naj bi nadalje poskrbela, da dobi Dolenjska čimprej prepotrebni električni tok. Dr. Gregorič je načel vprašanje preureditve ljubljanskega kolodvora. Podžupan prof. Jarc je ugotovil, da dr. Gregorič ni informiran. Določena je že žirija in bo natečaj za osnutke preurejenega kolodvora v kratkem razpisan. Tudi je država obljubila za kolodvor lepo svoto. študira se tudi, kako bi se tramvaj speljal pod kolodvorom, da ne bi bilo treba ne nadvoza ne podvoza na Dunajski cesti. G. Cerar iz Kamnika je omenjal novozgrajeno kopališče in je prosil, naj bi se izposlovala obiskovalcem tega kopališča polovična vožnja. Obenem, naj se uvede promet z motornim vozilom na kamniški progi. župan Lavtižar iz Kranjske gore je opozarjal na sitnosti, ki so jim izpostavljeni tujci pri mitnicah v Ljubljani. Podžupan profesor Jarc je izjavil, da ne izda nobene tajnosti, če pove, da je bil proti pobiranju takse, da pa je žal ostal v manjšini, ko je nastopil proti njim. Obenem je naslovil na generalnega ravnatelja Seri-ščeviča prošnjo, naj toplo podpre prošnjo za aerodrom v Ljubljani, kar je g. generalni ravnatelj takoj obljubil. Ker se za tem ni nihče več oglasil k besedi, je predsdnik dr. Marn krasno uspeli občni zbor zaključil ob 19. uri s prisrčno zahvalo vsem navzočim za sodelovanje. Zakon o zatiranju gozdnih Škodljivcev v državnih gozdovih od 27. maja 1930. je sedaj nekoliko izpremenjen in dopolnjen. Pridelek v Slavoniji bo, kakor vse kaže, letos mnogo boljši kot je bil lani. Tudi vinogradi kažejo prav dobro. Tudi na jugoslovanskih borzah je bila tendenca v zadnjem času pretežno padajoča in se je javila posebno v industrijskih papirjih. Jgsl. eksporterji žita so se zglasili pri trg. ministru in 'so razložili svoje stališče glede ustanovitve monopola za žitno trgovino. Pravijo, da je žitni -monopol mogoč samo v neagrarnih državah. Bolgarska Narodna banka je znižala obrestno mero od 9 na 8lA %. V Avstriji bodo zvišali cene tobačnih izdelkov do 25°/«; najmanj cene smotk. Upajo dobiti na ta način. 30 milijonov šilingov. Narodni odbor za kavno zaščito v Braziliji je dal sežgati v Santosu 3000 vreč kave, 40.000 vreč so pa vrgli v morje. Peseta je padla v zadnjih dneh najprvo v uprav katastrofalni izmeri, nakar se je nekoliko popravila. Bakrena konferenca v Newyorku so je zaključila brez uspeha; šlo je za poskus uvedbe splošne produkcijske redukcije, kar pa nobenemu od udeležencev ni prijalo. Poljske bombaževe predilnice bodo ustanovile kartel; doslej je priglasilo svoj pristop 39 predilnic. Mezopotamski petrolej bodo odvajali po ceveh do Sredozemskega morja; končni postaji bosta dve, ena v Palestini (angleška), ena v Siriji (francoska). — Cevna naprava bo dogotovljena 1. 1935., pogodba med vlado Iraka (Mezopotamija) in Irak Petroleum Co. bo veljala za 70 let, pri čemer je izhodišče 1. 1925. Nemčija šteje po zadnjem ljudskem štetju (»5,280.000 prebivalcev, pri čemer je všteto tudi prebivalstvo kotline ob Saari. Mestna banka v Braševu (Romunija) je postala insolventna; govori se o pasi-vih 100 milijonov lejev, dočim se aktiva navajajo samo z 10 milijoni lejev. Zborovanje trg. zastopnikov Nemčije se je vršilo 28. in 29. maja v Stuttgartu ob udeležbi skoraj 500 delegatov, širšim krogom je zborovanje na novo pokazalo pomen dobrega trgovskega zastopstva, zlasti v časih gospodarske krize in zastoja v prodaji. Na XV. mednarodnem poljedelskem kongresu, ki se vrši od 5. do 8. t. m. v Pragi, je primemo zastopana tudi Jugoslavija. Uvoz Italije v prvih štirih letošnjih mesecih je izkazan s 4164 milijoni lir, izvoz s 3181 milijoni, torej je bilanca pasivna z 983 milijoni lir; lani je bila bilanca istih mesecev s 1945 milijoni lir še bolj pasivna (uvoz 6078 milijonov lir. izvoz 4133 milijonov lir). Ceno bakra je Mednarodni kartel zopet znižal, na 8-775 cents, pa je konsum še vseeno rezerviran in je pričakovati nadaljnjega padca cen. Rusi in Francozi se pogajajo o trgov-skopolitičnem modus vivendi. Obtok bankovcev v Avstriji je bil 31. maja izkazan z 1140 milijoni šilingov in je bil krit s 57'1 %. I. G. Farben razdeljujejo 1'2% dividendo; število delavcev je ostalo nezmanjšano s ca. 80.000, izgledi se povolj-no ocenjujejo. Na mednarodnem železnem trgu se konkurenčni boj poostruje in so cene zopet zelo padle. Pogajanja o obnovi dušikove konvencije se vršijo v Parizu. Dosedanji dogovor poteče 1. julija t. 1. Konferenca srednje- in jugovzhodno-evropskih žitnih borz se bo vršila letos 15. in 16. t. m. v Budimpešti. Dnevni red obsega sedem točk. Obiski inozemskih industrijcev v Rusiji se nadaljujejo; Poljaki so kljub znanim sporom Rusijo vseeno obiskali, sedaj bodo išli tja zastopniki italijanske industrije in skoraj gotovo tudi ameriški veleindustrijci. Na kovinski borzi v Londonu so notice zopet padle, tako za baker in cin kot za svinec in cink. Občni zbor Zveze V petek popoldne ob 7-30 se je vršil v sejni dvorani zbornice TOI ob izredno velikem številu delegatov občni zbor Zveze za tujski promet. Otvoril ga je predsednik, načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. R. Marn, ki je toplo pozdravil zastopnike raznih društev in korporacij: generalnega ravnatelja »Putni-ka« g. Seriščeviča, zastopnika novomeškega Olepševalnega društva Pirnata, ravnatelja Tujsko-prometnega sveta Velikonjo, predsednika Društva hišnih posestnikov Freliha, dr. Vinka Gregoriča, g. Cerarja iz Kamnika, župana Lavtižarja iz Kranjske gore, višjega inšpektorja v pok. Westra, načelnika Vargazona, dr. Tavčarja, ' podžupana Jarca, predsednika Tujsko-prometnega društva v Kamniku, glavarja dr. Ogrina, župana dr. Krat-narja, dr. Jurečka, dr. Souvana, višjega revidenta Petka, dr. Pavlina, Kavčiča in Krapeža, dr. Tičarja, gg. Šubica in Rihteršiča iz Celja, dr. Senj or j a iz Maribora, Majcena iz Zidanega mosta, g. Schreya, dr. štera iz Rogaške Slatine, predsednika Muzejska društva dr. Andrej ko, zastopnika zbornice TOI dr. Plessa, župana dr. De Glerio z Bleda, dr. Tominška in direktorja šumske uprave inž. Božiča. V svojem predsedstvenem poročilu je g. predsednik dr. Marn med drugim povdarjal ekspeditivnost Zve-zinega uradništva, ki je dobilo službeno pragmatiko. Posebna zahvala gre ravnatelju g. Pintarju. Prebral je pozdravno brzojavko predsednika Zveze kopališč g. Radičeviča, ki se žal, tokrat ni mogel udeležiti občnega zbora. Generalni ravnatelj »Putnika« g. Seriščevič je čestital Zvezi k njenemu delu za povzdigo turizma v naših krajih in je želel uspeha tudi v bodoče. Tajniško poročilo, ki je bilo zborovalcem predloženo tiskano, nudi zanimivo in poučno sliko ne le o delovanju Zveze, temveč sploh o vseh tuj-sko-prometnih zadevah Slovenije. Poročilo kaže, da je bila tujsko-promet-na sezona lani zelo dobra in poudarja, kako se je ob tej priliki znova pokazala nujna potreba, da dobimo več stanovanj za goste. Lani smo imeli v Jugoslaviji okrog 20 hotelov in penzij z okoli 8000 sobami in 13.000 razpoložljivimi posteljami za tujce, kar je v primeri z naraščajočim tujskim prometom premalo. Zveza je povsod priporočalo enoten sistem pri gradnji novih stavb. Zveza je dalje vedno naglašala potrebo modernizacije našega prometa in merodajni faktorji so njene želje v veliki meri upoštevali. Zveza je sodelovala tudi pri raznih konferencah za popravo cest in posvečala veliko pozornost zlasti avtobusnemu prometu. za tujski promet. Novo važno panogo v zvezinem delovanju tvori zimski šport, ki je za naše kraje tudi iz tujsko-prometnih ozirov izredne važnosti. Zato je Zveza podpirala zimski šport ne samo moralno, marveč tudi finančno in je zlasti vsestransko podprla letošnje mednarodne smučarske tekme v Bohinju, ki bi se morale vršiti lani, a so bile zaradi skrajno neugodnega vremena preložene na letošnji januar in februar. Poročilo ob tej priliki pojasnjuje, zakaj je bila opuščena prvotna namera, da bi se del tekem vršil na Bledu in da bi bil na Bledu nastanjen tudi večji del udeležencev. Koncem novembra je sklicalo ministrstvo trgovine na Rabu konferenco zostopništev »Putnika« in hotelirjev. Konferenci so prisostvovali tudi zastopniki Zveze. Dosežen je bil sporazum za čim ožje sodelovanje med hotelirji in zastopništvi »Putnika« in določile so se smernice za kolektivno reklamo in propagando. Tudi vseh drugih važnejših tujsko-prometnih zborovanj, konferenc in sej se je Zveza redno udeleževala in povsod zastopala interese naše banovine. Glavni kontingent naših gostov se rekrutira iz Srednje Evrope, zlasti iz Nemčije, Avstrije in češkoslovaške. V zadnjih letih je opažati zopet znaten porast madžarskih gostov. Naš propagandi materij al smo lani izdali in razširili v še večji nakladi, kakor poprej. Blagajnik g. štrukelj je poročal, da je imla Zveza 200.591 Din dohodkov, stroškov pa 147-870 Din. Med stroški zavzemajo naj višjo postavko albumi in brošure v znesku 95.590 Din, subvencije (28.080 Din) in poravilo Vintgarja (10.732 Din). Za nadzorstvo je poročal dr. Vinko Gregorič, nakar je dobil odbor soglasno absolutorij. Pri slučajnostih je podžupan prof. Jarc iznesel dvoje pobud: Zveza naj bi se potrudila, da dobi zastopnika v pravkar ustanovljenem posvetovalnem odboru pri generalni direkciji državnih železnic in pa, da dobi primerne pisarniške prostore v ljubljanskem nebotičniku. Mesto, da bo prav rado prispevalo v ta namen. Sreski načelnik dr. Ogrin iz Kamnika je opozarjal na žalostno stanje naših cest. Dr. Pavlin je stavil več predlogov, med drugimi, naj poskrbi Zveza, da postane sedanja avtomobilska cesta iz Kranjske gore na Vršič carinska cesta za mednarodni promet v Trento. Zastopnik Dolenjske g. Pirnat iz Novega mesta je prosil, naj izposluje Zveza izletniške karte za polovično vožnjo na Dolenjsko, ker bi Dolenjska s tem mnogo pridobila. Tudi naj bi dobilo Novo mesto opoldne direkt- Drago Lunder, Ljubljana: 0 novodobnem Ob raznih prilikah čujemo besedo racionalizacija. Od mnogih zaželjena, še od številnejših s tajno grozo občutena, če-sto ne prav tolmačena in razumevana, bi vendar morala biti dandanes kažipot vsemu delu, kažipot za ustvaritev boljših pridobitnih možnosti, ne za redukcijo delovnega osobja. Delajmo hitro in botfje, pri tem pa iščimo, ugotavljajmo in preizkušajmo možnosti, ki omogočajo, da si ogledamo dosežene uspehe! Šef v re-sultatih knjigovodstva ne išče več le skladnosti z dejanskim končnim stanjem v primerjalne svrhe, marveč mu služi knjigovodstvo za dajanje dispozicij. On obvladuje na ta način ves razvoj, ves potek deila v podjetju. To naj bi bil pravi namen racionalizacije v knjigovodstvu, ki se je v dobrih 10 letih tako zelo dvignilo in spremenilo da lahko govorimo o modernem knjigovodstvu. Znanost je pri knjigovodstvu do zadnjih časov obravnavala zgolj njegovo teoretično stran in pa bilanciranje. Z vprašanjem racionalizacije knjigovod-stvenega dela pa se ni bavila. Vendar pa moremo govoriti o (pričetkih racionalizacije pri njem, ki segajo precej daleč nazaj v pretekla stoletja. Prve poskuse njene srečujemo v stremljenjih po preglednejši ureditvi poprej čisto neurejenih beležk trgovca v njegovih mjigah in v skrajšanju prej zelo obilnega besedila vknjižbe. Ti poskusi se nam kažejo v predtiskani linijaturi, v namestitvi predelka za zneske računov, odnosno v namesti vi več takih predelkov; dalje v delitvi temeljne knjige (prima-note) v dve ali več temeljnih knjig (žumalov), iz katerih je bilo prenašati združene zneske lahko mesečno, dočim je prej vsaka vknjižba posebe morala biti iprenešena v glavno knjigo. Istotako vidimo delitev ig,lavne knjige, iz katere so se izločili osebni računi in združili v posebnih sal-da-kontnih knjigah. Važne so pričele postajati tudi temelj-nice, lo so razni pojasnilni lis»ti za vknjižbe, fakture, kopije pisem itd. Tudi pri prenašanju iz temeljnih ali osnovnih knjig v glavno knjigo se je, postopoma seveda, pokazal napredek. 'Vknjižbe, nanašajoče se na enakovrstne poslovne dogodke, so se združevale v zbiralniku »žurnalu« na ustreznih kontih in odtod prenašale mesečno v glavno knjigo. Po tem načinu pa ni bil pridobljen čas, pač pa boljši pregled. Ta se prej pri zgolj številčno zbranih postavkah in prenosih iz osnovnih knjig v glav-mo knjigo ni dal doseči. Pisanje v osnovne knjige je z zbiranjem po kontih združil amerikanski žurnal. Vnjižbeni stavek, običajen v temeljnih knjigah, je postal odveč, ker poslovni, dogodek pojasnjujeta zadostno že oba vpisa na obeh prizadetih kontih. Kjer poleg amer. žurnala tudi sedaj še vodijo glavno knjigo po ital. načinu, prenašajo vanjo suinarne postavke na dotične konte. Pa tudi osmoA na 16/15 funtov ifob v italijanskih ali španskih pristaniščih ali pa prosto od italijanske oziroma španske meje. To je prvo znižanje v treh letih, ko sindikat obstoji; povzročeno je bilo po rezerviranosti konsumentov in po konkurenci izven kartela stoječih producentov. Državne nabave. G. M. Sovič, načelnik min. trgovine in industrije v p., piše v »Jugoslovanskem Lloydu« o tem predmetu sledeče: Ko je naša država pričela nabavljati blago v času, ko še nismo imeli inau-strije, je bn njen glavni cilj, da nabavi čim bolj1 poceni. Da bi tako dobila čim cenejše blago ter da bi se ne vršile zlorabe in pomote radi neizkušenosti, so se razpisale ustmene in pismene licitacije in oni, ki je bil bolj poceni, ta je dobil naročila. Kot dobavitelji so nastopili domači in tuji liferanti, a naloga uiadništva je bilo braniti interes državne blagajne. To čuvanje interesov državne blagajne je prešlo poštenim uraoni-kom v življenski princip in prehajalo je od generacije na generacijo. Od tega načela se je nekoliko odstopilo tedaj, ko se je z zakonom o obrtih dala ugodnost pri državnih dobavah za domačine do 10% dražje od vsote, katero predstavlja tuja cena, plus prevoz in carina. Ta ugodnost je bila vnešena v zakon o obrtih iz ekonomskih razlogov v svrho dviga domače industrije. Tej ugodnosti pa so se protivili tako trgovci liferanti, domači in tuji iz osebnih razlogov kakor tudi uradniki oblasti, katera nabavlja iz načelnih razlogov ter prav tako tudi budžetni odsek finančnega ministrstva, kateri ni predvideval nujno povišanje v budžetu za posamezno oblastvo. Po izkušnjah svetovne vojne, katera je bila napol industrijska vojna, se je uvidelo, da bo tudi vsaka bodoča vojna ao % industrijska in tako se je prišlo do prepričanja, da je treba za vsako ceno dvigniti industrijo za obrambo države. Da bi bilo mogoče ustvariti v državi industrijo za obrambo države, je brezpogojno potrebno, da se vse, kar je mogoče v državi nabaviti, tudi mora nabaviti m v nobenem slučaju v tujini, na ta način je mogoče, da se v državi varuje industrija, katera bi ali direktno delala na obrambo države ali pa bi se mogla za slučaj vojne preob niti v tako industrijo. To je imel v vidu tudi sedanji zakon v državnem računovodstvu, kateri odreja, da se bo dopuščalo na licitaciji tuje blago v primeru, da se doma ne izd - lu-je. Toda to se v praksi ne izvaja in se pri vseh licitacijah dopušča tudi tuje blago, da konkurira domačemu, ter se celo mnogo blaga nabavlja v inozemstvu, kakor angleških briket in premoga, kartoni, platno itd. Razlogi za te nabave so bili principi interesa državne blagajne, ki naj bi bili važnejši kot interesi države in obrambe mej ter huda borba lliferantov, da bi lilerirali tuje blago za vsako ceno. V svrho izključitve nabave tujega blaga, ki se izdeluje v državi ali se v drža- vi lahko izdeluje, bi bilo potrebno, da bi se v zakonu o državnem računovodstvu izrecno navedlo, da je mogoče iz inozemstva nabavljati le ceno blago, k; se doma ne izdeluje. Da bi ne bili predstavniki državne blagajne odločujoči faktor za državne dobave, kajti radi dviga industrije za obrambo države, interes državne blagajne ni tudi čist državni interes, bi bilo potrebno, da bi bil odbor za državne nabave podrejen ministrstvu trgovine in industrije. V odboru za oceno državnih nabav bi m iral bit* tudi predstavnik min sVstva trgovine in industrije in predsedujoči načelnik oddelka za industrijo ter obrt, dalje član načelnik oddelka za zunanjo trgovino, predstavniki industrije, obrti in delavcev, katere bi imenovala industrijska, trgovska in delavska zbornica, predstavniki ministrstva financ, načelnik oddelka za carine in državno računovodstvo ter predstavnik inšpekcije državne obrani1 p. Predstavnik; nabavljajočega ministrstva naj bi bili le referenti. V zakonu bi moralo biti določilo, v koliko bi smeli biti naši proizvodi dražji in sicer naj bi to znašalo ‘20% od cene tujih predmetov plus transport in carino. Samo v primeru, da bi tudi sedaj še bilo domače blago dražje od tujega, bi se nabavilo tuje. Novi zakon bi moral tudi imeti določbe glede kupnine za račun države na podlagi večletnih pogodb z domačimi proizvajalci, da bi bilo mogoče tako dvigniti industrijo za obrambo države. Iz OKUSNA IN ZDRAVA JE KOLIMSKA KAVA! istih razlogov bi se morala še ustaviti določba glede pomoči s strani države domačim proizvajalcem, to je, da bi plačala Ys kupnine pri naročilu, Ya pri dobavi in Ya po prejemu blaga tako, kakor plačuje naša država tujim proizvajalcem pri nabavi tujega blaga. Mnogo časa bo poteklo, dokler ne bo izginilo iz uradnikov ono bukvalno tolmačenje interesov državne blagajne, me^ sto novih državnih interesov, osnovanih na interesih državne obrambe in racijo-nalne štednje. To tolmačenje interesov državne blagajne se opaža pri nas v tem: 1. da se kupuje za postelje bombažno platno iz tujega bombaža, mesto konopljenega platna, katero je trajnejše in našega izvora in dvakrat bolj trpežno je, čeprav ne stane dvakrat več; 2. da se kupujejo vreče iz jute, mesto iz naše konoplje, katera je dvakrat močnejša, čeprav je saimo za 50% dražje; 3. da se kupuje ter da se ne imenuje komisije za kontrolo izdelav iz umetne volne iz razlogov »štednje«, da se je tako našlo v čisto 40% umetne volne ter je bila taka za 40% slabša; 4. da se kupujejo angleški briketi iz kamenega premoga, mesto naših briket, kateri so gotovo prav tako močni in trajni; 5. da kupujemo tuj iles predelan v karton za izdelavo škatel j, a mi našega lesa ne moremo izvoziti; 6. da kupujemo laneno ali konopljeno platno izdelano iz ruskega lanenega prediva in konoplje, četudi nočemo imeti s sovjeti nikakih zvez; itd. Razumljivo je, da bi moral zakon o državnih nabavah glede nakupa v državi vezati vsa ministrstva in ostala oblast-va, kar se po dosedanjem zakonu ni godilo. ose/i orsf eno. in Dečbarune Jugografika Liubljana, So. Petra nasip 23 ■^5^5555^— II. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO O STANJU HMELJSKIH NASADOV. Žalec v Savinjski dolini, dne 31. maja. Neugodnemu vremenu začetkoma spomladi je meseca maja sledila prav visoka poletna vročina brez izdatnih padavin. Stanje hmeljskih nasadov je neenako. Poleg takih, v katerih je trta zrastla že do polovice droga, se nahajajo tudi takšni, v katerih je trta dospela komaj 1 do IV2 m visokosti. Po bolhaču v nekaterih legah povzročena škoda je že poravnana. Drugih škodljivcev do sedaj ni. Hmeljarji se pečajo z nadaljnim privezovanjem trt, s trebljenjem plevela in tu in tam tudi že z obsipovanjem. V našem zadnjem poročilu objavljena cenitev o množini še neprodanega hmelja 1930 je bila prenizka. V predprodaji se plačuje po 8 Din za 1 kg. Društveni odbor. TEDEN UB Devizno tržišče. Tendenca Curiha čvrsta, sicer spremenljiva. |V očigled ultimU in le štirim borznim sestankom je bil v minulem tednu še zelo zadovoljiv promet, kajti zaključeno je bilo deviz za nad 15.876 milijonov dinarjev, od čegar pa je komaj ena tretjina zaključkov v privatnem blagu. Nad dve tretjini celotedenskega prometa je bilo opravljenega posredovanjem Narodne banke, ki je dala na razpolago največ Prage (3-966 milij. Din), in Curiha (3-618 milij. Din), dokaj manje Dunaja (1-586 milij. Din), Berlina (809 tisoč dinarjev), Amsterdama (80 tisoč dinarjev) in Pariza 44 tisoč dinarjev. Nasprotno so v privatnem blagu prevladovali zaključki v Newyorku (2-119 milij. Din) in Londonu (1-616 milij. Din), dalje Trsta (690 tisoč dinarjev), Curiha (311 tisoč dinarjev), Prage (280 tisoč dinarjev), poleg tega pa še nekaj zaključkov Berlina, Pariza in Budimpešte. Minuli mesec je dosegel skupni devizni promet 69,759.621-88 Din in je v primeri z lanskim v -tem času (77-486 milij. dinarjev) znatno nazadoval. Devizna tečajnica pretečenega tedna je napram predzadnjemu tednu precej spremenjena, ker je večina deviznih tečajev bila v nadaljnem upadanju razen Curiha, ki je od torka (1095-60) na petek (1096-50) znatno okrepil svoj tečaj. Poleg Curiha sta od 26. na 29. m. m. nekoliko učvrstila svoje tečaje Bruselj (7-8938 — 7-8976) in Pariz (221-86 do 221-94), dočim je bil Trst trgovan skozi ves prejšnji teden po -296-85, izvzemši srede, ko je bila notica 296-60 za denar in 296-75 za blago; prav tako je bil ob torkovem tečaju (22-805) nuden Amsterdam v petek 29. m. m., vmesno pa nekoliko osciliral. Vse ostale devize so utrpele znatne padce. V naslednjem navajamo tečaje od 26. in 29. m. m. radi lažjega pregleda doseženih kurznih razlik: Berlin 13-505 do 18-47, Budimpešta 9-8977 — 9-8916, Dunaj 7-9705 — 7 9661, London 276-04 do 275-83, Newyork 56-62 — 56-59, Praga 168-07 — 167-99. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Tendenca mlačna, brez zaključkov. Vsi na tukajšnji borzi notirani efekti so tudi tekom zadnjega tedna beležili nespremenjeno, izvzemši Prve hrvatske štedionice, ki je od 27. m. m. dalje no-tirala 950 za denar. V Blairovih posojilih ni bilo prometa, nudeno pa je bilo od torka do petka pretečenega tedna 8% po 92-50, 92-25, 92-— in 91-50, 7 % pa 82-50, 82-25, 82-— ter 81-50. Od 1. t. m. naprej ne notirajo več na ljubljanski borzi delnice Tovarne klobukov »Šešir« d. d., v Škofji Loki. Lesno tržišče. Tondonca slaba. Kakor je bilo že v prejšnjih poročilih javljeno, se je zanimanje za tesan les zares povečalo in to ne samo za trame po določenih dimenzijah in komadih, kakor je bil to do sedaj običaj, ampak tudi za trame n. pr. monte od 5/6 naprej in od 4 m dolžine naprej. Iz tega je razvidno, da se je blago v zalogah kolikor toliko izpraznilo, na drugi strani pa ni skoro nobene nove produkcije tramov. — Tudi za bordonale je vprašanje ,le še v določenih merah in dolžinah, toda tudi tu je opažati, da se bo pojavil isti primer kakor pri tramih in to v doglednem času. — V bukovini je vprašanje le za neparjene in neobrobljene plohe v raznih debelinah. V hrastovim ni bilo v zadnjem času^skoro nobenih povpraševanj, ki bi prišla v poštev za slovenski hrast. — V mehkem lesu ise še dalje išče I., II. po večini gorenjske provenijenoe in le malenkostno množino III., katere se poslužuje Italija • večinoma le v Avstriji. — Drva so sicer v vprašanju, vendar do večjih sklepov ni prišlo, ker se računa, da bodo cene istim na jesen in zimo kolikor toliko poskočile, kajti tudi v drvah ni bilo nove produkcije. — Oglje je za enkrat še precej trdno. Povpraševanja. 10 do 12 m3 moralov, dolžina 5 in 6 m, 60/60, 70/70, kubic.irano za 2 mm manj. 50 do 60 m3 moralov, dolžina 4 m, kubi-cirani za 2 mm manj, vezani v zvezke po 10/10. Ca. 100 kom., 4-— m, 70/140, kubicirano za 68/136. Ca. 100 kom., 4-50 m, 70/140, kubicirano za 68/136. Ca. 100 kom., 5-— m, 70/140, kubicirano za 68/136. Ca. 100 kom., 6-— m, 70/140, kubicirano za 68/136. Ca, 100 kom., 4 — m, 80/160 mm, kub. za 78/156. Ca. 200 kom., 4-50 m, 80/160 mm, kub. za 78/156. Ca. 200 kom., 5-— m, 80/160 mm, kub. za 78/156. Ca. 100 kom., 5-50 m, 80/160 mm, kub. za 78/156. Ca. 100 kom., 6-- m, 80/160 mm, kub. za 78/156. Ca. 100 kom., 5 — m, 100/200 mm, kub. za 98/196. , , Ca. 50 kom., 5 50 m, 100/200 mm, kub. za 98/196. Ca. 50 kom., 6-— m, 100/200 mm, kub. za 98/196. . Dobava tekom 70 dni od naročila. Cena franko meja via Postojna tranzit. 1 vagon bukovih cepanic, brez grč. Franko meja. Deske smreka jelka III. kvalitete, Jepo blago, 15, 25, 40 mm debeline, 4 m dolžine, od 25 cm naprej. Circa 50 m3. 700 borovih drogov sveže sečnje, ravni obeljeni, najmanjši premer v vrhu 12 cm in največji 16 cm dn sicer: 500 komadov 3 m in 200 komadov 6 m. 1 vagon naravne bukovine, suhe, lepe bele za mizarstvo, I.—II. kvalitete, od 50 do 80 mm debeline, od 4 m dolžine naprej. Cene franko meja Postojna tranzit. Jelovi odpadki, žamanje (mehka drva), dolžina 1 m, suho in zdravo, franko meja Postojna tranzit. 1 dopijon bordonalov, tesanih uso Trst, zdravi, ravni, izključeno razbito in druge take napake, od 6 m dolžine naprej z najmanj 20 do 25% od 10 do 12 m dolžine, od 28/28 cm naprej, medija 0-900 m3 za komad. Cena franko meja via Postojna tranzit. VIKTOR MEDEN veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač Ljubljana, Celovška c. 10 Tečaj 5. junija 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. Berlin IM ............ Bruselj 1 belga . . . . ■ Budimpešta 1 pengO Curih 100 fr.......... Dunaj 1 šiling London 1 funt .... Newyork 1 dolar . . . Pariz 100 fr.......... Praga 100 kron .... Trst 100 lir.......... 13-4125 1095-30 7-9314 167-14 295-88 22-76 13-4425 7-8778 9-8767 1098-30 7-9614 275-25 56-455 221-56 167-94 296-03 J. Hlebš, Ljubljana družba i o. z. Sv. Petra c. 33 Soboslikarstvo in Delo točno, solidno in pod garancijo! Kartel aluminija in cene. Evropski kartel aluminija ima te dni posvetovanja v Parizu. Gre najprvo za pogodbo z Rusijo, ki naj zaloge nekoliko zmanjša. Dalje se bo treba pogovoriti o tem, ali naj cena ostane stara ali naj se spremeni. Po močnem padcu bakrenih cen je poslalo razmerje za aluminij neugodno. Tona elektrolitnega bakra stane danes okoli 900 mark, tona aluminija 1700 mark, dočim je stala leta 1929 tona elektrolitnega bakra ca 1700 mark. tona aluminija ca 1900 mark. Razmerje se je torej izredno spremenilo. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Ljubljana. Besedilo: Bulc & Co založniška in propagandna družba »Adana«, družba z o. z. 5 sklepam občnega zbora dne 4. maja 1931 se je spremenil odstavek Prvič in Drugič družabne pogodbe. Besedilo tvrdke odslej: Bulc & Co, industrija emajlnih izdelkov »Adana«, družba z o. z. Obratni predmet odslej tudi industrija emajlnih izdelkov sploh. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1931. Firm. 451 — Rg C III 207/8. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Iledžet & Koritnik. Izstopil je javni družabnik Koritnik Anton, vsled tega je prenehala javna trgovska družba. Edini lastnik tvrdke je odslej njen dosedanji javni družabnik Hedžet Matija. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1931. Firm. 436 — Rg A II 160/3. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Kurivo«, družba z o. z. Izbriše se poslovodja Skerlep Franc, vpiše pa poslovodja Fritz Franc v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 4. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1931. Firm 450 — Rg C IV 72/4. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Elektra« d. d. Izbrišeta se člana lupravnega sveta dr. Vidmar Milan in dr. Kokalj Alojzij. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. maja 1931. Firm. 453 — Rg B II 154/6. * Sedež: Kamnik. Besedilo: »Eta«, tovarna gorčice, družba z o. z. Odslej l»esedilo firme: »Eta«, tovarna gorčice in konzerv, družba z o. z. v Kamniku. Obratni predmet: Obratni predmet družbe je: izdelovanje gorčice na tovarniški ali drug način, predelavanje gorčičnega semena in drugih oljnatih surovin ter izdelovanje vsakovrstnih konzerv. Nakupovanje v to potrebnih surovin in izpecavanje izdelkov. Udeležba pri enakih podjetjih, prevzem istih in ustanavljanje podružnic. Izpremenile so se točke »Prvič«, »Dru gič« in »Tretjič« družabne pogodbe z notarskim zapisom z dne 9. aprila 1931, redno število 65, leto 1931. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. maja 1931. Firm. 465 — Rg C II. 67/26. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Izdelovalnica in prodaja slaščičarskih in medičarskih izdelkov Vitek 6 Co., družba z o. z. Na izrednem občnem zboru družabni kov dne 29. aprila 1931. je bila družabna pogodba z dne 4. julija 1928 dopolnjena z novo določbo odstavkom Sedemnajstič, ki zadeva določbe glede nadzorstvenega sveta. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. maja 1931. Firm. 449 — Rg C III 232/7. Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najboljše tudi samemu sebi! Zato čitaj list redno in priporočaj ga tudi vsem svojim prijateljem! Iz carinske prakse. 'iše Just Piščanec, carinski posrednik. (Nadaljevanje.) LII. odločba državnega sveta štev. 20910/27 od 15. marca 1928. Za tvrdko »Titan« K. sem predložil prošnjo, da se ji povrne višek carine pro 4408'80 Din, vplačane po deklaraciji 7. dne 30. VI. 1926. Prošnjo sem utemeljeval: Da dosežem minimalne carine iz tar. p. 537/1 v a 10 Din za 100 kg, sem k omenjenej prijavi priložil dva uverenja o poreklu robe, izstavljena v Steimhofu (Oberfalz), ki sta se glasila: 1. — 198 tovarkov s težo 10.015 kilogramov, vagon 14375, in 2. — 199 tovorkov s težo 10.025 kg, vagon 7199, in z naimenovanjem: »tovarki glasom priložene specifikacije«. Obenem sem prijavi priložil specifikacijo (fakturo), v kateri so bili navedeni vsi prejšnji podatki in naime-novanje blaga »črna pločevina 05 mm« ter vrednost. Uverenje in faktura sta bila izpolnjena na istem pisalnem stroju ter je na prvih dveh uverenjih potrdil občinski urad v Ibentannu na Bavarskem, da je pločevina nemškega porekla. Iz vseh podatkov na predloženih uverenjih o poreklu robe je bilo torej neoporečno razvidno, da je bila predmetna pločevina nesporno nemškega izvora in da so se uverenja ujemala v pogledu števila tovarkov, količine blaga in drugih znakov natančno s predloženo deklaracijo in s prijavljeno robo. Edino izjemo sta delali številki vagonov, navedeni v uverenju, čemur je pa bila vzrok okolnost, da sta se namreč prvotna vagona v Regensburgu pretovorila v druga dva vagona, kar je pa po železniških in carinskih predpisih dovoljeno. Kakovost in teža pločevine sta bila pa natančno označena v za-jedno doprinešeni specifikaciji (fakturi) in v tovornih listih. Navzlic opisanim dejstvom carinarnica ni sprejela predloženih uve-renj kot polnoveljavnih, marveč ju je vrnila kot nepravilna ter za robo ubrala carino po maksimalni stopnji, prizadevši prejemniku 4408'80 Din škode. Takoj o priliki carinjenja sem carinarnico opozoril na opisane okol-nosti ter si pridržal pravico rekurza. Ponovno predlagam fakturo, ki je pri ocarinjenju služila kot dokaz o vrednosti in obenem kot specifikacija k uverenju o poreklu robe in kakovosti poslednje. Prilagam obenem tudi dva nova uverenja trgovske zbornice v Regensburgu, v katerih je ponovno in predpisno potrjeno, da je bila ocarinjena pločevina istinito nemškega izvora. * Očividno je carinarnica v predmet nem primeru postopala protivnn predpisom razpisa Cbr. 188 od 18. VII. 1922., ker je že na prvotno predloženih uverenjih o poreklu robe bil nesumljivo dokazan pravi izvor predmetne pločevine iz pogodbene nemške države in so se vsi znaki ujemali z ocarinjenim blagom tako, da bi se bila morala ocarinitev brezpogojno izvršiti po minimalni stopnji. — Carinarnica je pa povračilo odklonila, navajajoč, »da je potraživanje obzirom na sama dokumenta kao i izveštaj ang. činovnika neumesno, je,r No. da na ocarinjenim vagonima nisu odgovarala onim na uverenjima, što je dovelo u sumnju poreklo robe pa time i prouzrokovalo primerni maksi-malnog stava.« Pritožil sem se na ministrstvo ter dalje navajal: a) Na obeli predloženih izvirnih spričevalih je bilo točno in po predpisih potrjeno, da je roba nemškega izvora. V obeh uverenjih so bili točno in predpisno naznačeni tovarki in teža blaga. Isti podatki so bili poleg tega predpisno navedeni tudi v predloženi fakturi. Potemtakem so se vsi podatki točno ujemali s prijavljeno robo in tudi poreklo te robe je bilo popolnoma nesumljivo iz Nemčije! Dokaz temu je carinska deklaracija in potrdilo angažiranih uradnikov, katei'i so našli, da je prijava pravilna in da se ujema z listinami, t. j. fakturo in tovornimi listi. Edino izjemo sta tvorila uverenja o poreklu, na katerih sta bila označeni številki vagonov, ki se pa nista ujemali s številkami vagonov, v katerih je roba dospela. Nikjer pa v razpisu Cbr. 188/1923 ni predvideno, da bi v mc-renjih o poreklu morale biti navedene tudi številke vagonov! čl VII. tega razpisa nasprotno predpisuje, da se za razsuto robo ti podatki niti ne smejo zahtevati ter da je zadostna označba »en vagon« in za nezavito robo »število kosov«. Predložena u-verenja torej vsebujeta vse, kar je v gornjem razpisu predpisano, razen označenih številk vagonov, — katere številke so pa po predpisih nepotrebne —; dosledno bi morala imeti ta uverenja polno veljavnost tudi če bi v njih številka vagonov ne bila navedena! Navzlic tem dejstvom je pa carinarnica smatrala ta uverenja za nepravilna in pobrala maksimalno carino, ako tudi se je roba v Regensburgu enostavno pretovorila iz prvotnih vagonov v nova vagona. b) Da zadovolim tej neopravičeni zahtevi carinarnice, prilagam dve no- vi uverenji s točnimi številkami vagonov. c) Ni na mestu niti sklicevanje na razpis Cbr. 22563/25, ker je bila dolžnost carinarnice same, ne pa dekla-rantova, da postopa po navodilih razpisa ter sama uradno razčisti vprašanje o veljavnosti predloženih uve-renj. Ministrstvo ni proučilo v pritožbi razpravljanih dokazov, temveč pritožbo zavrnilo iz enostavnega razloga »sto se deklarant nije blagovremeno i pre carinjenja robe obratio gene-ralnoj direkciji carina i tražio da se ispravnost osporenib uverenja ra-spravi.« Ker je tako rešenje bilo direktno protivno obstoječim predpisom, sem se pritožil na državni svet ter tožbo podkrepljeval: 1. S prejšnjimi odločbami carinskega oblastva niso nikakor razveljavljeni moji argumenti v pritožbah na carinarnico in ministrstvo. 2. Postoja namreč dejstvo, da je v prvotno predloženih uverenjih o poreklu robe nesumljivo dokazano, da je roba izvora iz Nemčije, vsled česar ni bilo nikakega povoda zaraču-njanju carine po maksimalni stopnji in to tem manj, ker je carinarnica ugotovila, da se blago popolnoma ujema z uverenji razen številk vagonov. V razpisu Cbr. 188/22 pa ni nikjer predvideno, da bi v uverenjih o poreklu robe morale biti navedene tudi številke vagonov. Nasprotno, po tem razpisu je zadostna označba »en vagon« ali »število kosov«. Potemtakem je carinarnica Dopolnoma pravilna uverenja smatrala za neveljavna. 3. Ker sta torej prvotno predložena uverenja bila polnoveljavna ter je carinarnica proti temu dejstvu samovoljno pobrala maksimalno carino, nima podlage pozivanju na razpis Cbr. 188/22, ker bi se moral podno-silec prijave obrniti na generalno direkcijo carin pred ocarinjenjem samo v primeru, ako bi bila uverenja res nepravilna. Predložena uverenja je pa carinarnica zavrnila brez vsakega utemeljenega razloga! v Na vsa gornja dokazovanja je državni svet z odločbo št. 20910/27 o i Ij. III. 1928, proučivši tožbo itd., presodil, »da navodi u tužbi nema j. i osnova u zakonu za poništaj odpor-nog rešenja«. OGRSKI LESOTRŽCI PROTESTIRAJO PROTI CARINAM. Zveza ogrskih trgovcev z lesom je v spomenici na trgovsko ministrstvo protestirala proti novim carinam na les V spomenici se navaja, da se gibljejo nove carine v razmerju do vrednosti posameznih produktov med 36 in 77 odstotki. Trgovsko ministrstvo se naproša naj dovoli vsaj razmerno prehodno' dobo. Poravnave in konkurzi. Društvo industrijccv in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico 0 otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven kon kurza za čas od 21. do 31. maja 1931. A. OTVORJENI KONKURZI:* Dravska banovina: Kocmut Janko, Kranj; Martin Ferdo, Dol. Prekopa 24, p. Št. Jernej; Zagorc Marija, Št. Jernej. Savska banovina: Krausz Mavro, Val-povo, »Tigar« k. d., lastnik Josip Klein, Zagreb. Vrbaska banovina: Cigoj Ivan & Komp., Pjenovac. Dunavska banovina: Golič Boško, Mo-krin; Ilič Miha ji d Gros Vlastimir, Poža-revac; Jovanovič Živko, Požarevac; Sila-ši Ladislav dr., Novi Sad; Šljukič Ilija, Ruma. Moravska banovina: Džordževič Julija, žena Gvozdena, Prnjavor. Vardarska banovina: Stankovič Mika, »Kukavica«, Leskovac; Vinička kreditna banka a. d., Južna Vinica. B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORA V-N A VE IZVEN KONKURZA: Dravska banovina: Brumen Martin, Beltinci; Hotko Alojzij, Žužemberk; Kastelic ELa, Novo mesto; Kramžar Janko, Prevalje; Krempl Josip, Maribor; Lavrič Josip, Toplice; Preis Karol, Maribor; Revelant Danijel, Guštanj; Trapečar Rudolf, Radna; Veble Jožica, Celje, Matija Gubčeva ul. 2; \Veiss Žiga, D. Lenadva. Savska banovina: Blass Bernard, Varaždin; Geršak Dragutin, lastnik tt. Geršak i sin, Zagreb, Nikoličeva ul. 16; Ivanič Florijan, Slav. Brod; Kezerič Nikola, Nova Gradiška; Kovačevič Ilija, Varaždin; Kralj Slavko, Bjelovar; Lust Adolf, Osijek; »Marton Brača«, Sisak; Rukavina Božidar, Otočac; Rupe Vjeko-slav, Srp. Mora vice; Sabolič Gjuro, Imhriovac. Drinska banovina: Petrovič Vojin i drug, Sr. Mitroviča; Reisendorf Ivan, Vukovar; Ružička Aleksander, Vinkovci; Tadijanovič Ivan, Vinkovac. Dunavska banovina: Arnovljevič Bo-•rlvoj, Vel. Kikinda; Brankovič Džule, Stari Bečej; Fišer Jakob, Konak; Glo-žansky Miloš i Milivoj, Stori Bečej; Li-šulov Milotin, Subotište; Obadov Bogdan, Turija; Rosenfeld Jeno, Ada; Vinoer Geza, Stara Kanjiža. Vardarska banovina: Mitrovič Antanas 1 sinova, Leskovac, in firma Mitrovič i Gičič, Leskovac. Beograd, Zemun, Pančevo: Strajzinger Abraham, Pančevo. C. ODPRAVLJENI KONKURZI: Dravska banovina: Basle Ivana, zapuščina, Trnava; Perhaj France, Kočevje. Savska banovina: Perin Franjo, Sisak; Rukavina Ema, Senj. Primorska banovina: Hrvatska seljačka blagajna z. s n. j., Konjic; Hrvatska se-Ijačka zadruga, Gorica; Jugoslavenska seljačka zadruga s n. j., Podorošac. Drinska banovina: Gaborovič Vojin, Cačak; Ilič J. Velimir, B. Baš ta; Nikolič Vojislav, Ratar; Zonenfeld Oto, Valjevo. Dunavska banovina: Božič Dž. Jakša, Badnjevac; Gojič i Stojanovič, Kragujevac; Golič Dž. Jovan, Kragujevac; Švarc-velder V. i sin, Karavukovo; Konstanti-novič Petar, Kragujevac. Moravska banovina: Dinič Milutin i Stojan Petrovič, Voljčinac; Milosavljevič Hranislav, Lukar; Savič Jevrem, Vrba. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**) Dravska banovina: Čadež Anton, Slo-venjgradec; Dolžan Marija, Ljubljana VII, Gulda Franc, Maribor; Kohlen-brand Marija, črna; Rauch M. in Rauch Anita, Celje. .Savska banovina: Fischer i Bruchstei-ner, Zagreb; Ščurov Vladimir, Križevac. Dunavska banovina: Engela Adolfa sin, Novi Sad; Maričič Branko, Ruma; Ostojič Stevan, Stari Bečej; Reili Karol J., Subotica. * Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu. **) Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu IZ POSLOVNEGA POROČILA TRBOVELJSKE PREMOGOKOPNE DRUŽBE. O 58. rednem občnem zboru Trboveljske premogokopne družbe smo poročali že v zadnji številki našega lista. Danes posnemamo še nekaj podatkov iz poslovnega poročila, ki uvodoma ugotavlja, da je radi gospodarske krize obseg poslov družbe lani nazadoval. V splošnem se je oddaja zmanjšala, še večji izpad pa so povzročila znatno reducirana naročila drž. železnic. To je povzročilo redukcijo obratov in odpust nad 2000 delavcev in še praznovanje. Produkcija premoga je znašala 1,415.000 (1. 1929 1,958.000), oddaja pa 1,370.000 (1,933.000) ton. Produkcija cementa je lani bila manjša kot v 1. 1930, ker povečana cementarna zaradi preureditve več mesecev ni mogla obratovati, 3926 (1929 4368) vagonov. Poročilo nadalje ugotavlja, da je pre-okret na premogovnem trgu zadel družbo preden so bila dokončana vsa investicijska dela za izpopolnitev obratov. Toda dela je družba vseeno izvršila, da bi prišlo znižanje storitvenih stroškov čimprej do izraza. Nove investicije so prišle do izraza v bilanci za 1930. Povišala se je postavka visoke zgradbe (vkljub znatnim odpisom) od 18-3 na 19-4 milj., nadalje postavka Strojne naprave od 13’3 na 25-7 milj. Tudi rudniške naprave so se povečale od 56-7 na 56-8 milj. Nasprotno pa se je znižalo predčasno odkrivanje na dnevnih kopih od 26-6 na 21-3 milj. Med industrijskimi investicijami se je zvišala cementarna od 10 do 19-8 milj., dočim so se ostali obrati znižali od 2-7 na 2-3 milj. Zaloge obratnega materijala so se znižale od 23-7 na 18-8, nasprotno pa so se radi manjše prodaje zvišale zaloge premoga od 2-4 na 8'1 milj. in cementa od 0-6 na 2-0 milj. Izmed ostalih postavk omenjamo predvsem debitorje, ki so se znižali od 191 na 159-8 milj. Kakor je bilo razvidno iz pojasnila na občnem zboru, tvorijo od tega drž. železnice 30 milj. dinarjev, 1. 1929 pa 80 milj. Din, zmanjšanje je pripisovati dejstvu, da so postala plačila drž. železnic zelo točna. Med pasivi so upniki narastli od 78-6 na 79-7 milj. Zaradi že omenjene depresije je bruto donos (vštevši prenos) padel od 109-6 na 98'6 milj. Din. Na drugi strani so se stroški in plače znižali od 7-5 na 7-2, izdatki za socialno skrbstvo so se povišali od 11-0 na 11-1. Znatno pa je narastla postavka davkov in sicer od 25-5 na 29-4 milj. Din, kar je pripisovati računanju samoupravnih doklad v podlago za odmero družbenega davka. Zaradi manjšega donosa se je čisti dobiček znižal od 45-5 na 32-2 milj. Din, kar je povzročilo znižanje dividende od 15 na 12-5%. AMERIKA PRIČAKUJE KONJUNKT URNEGA ZBOLJŠANJA. Znani ameriški narodni ekonom Co-lonel Ayres od Cleveland Trust Co. izjavlja na temelju podrobnega raziskovanja gospodarskega položaja v USA, da je dosegla ameriška konjunktura že v decembru in januarju svojo najglobljo točko ter da koleba od tedaj okoli te točke. Omembe vrednega zboljšanja v poletnih mesecih po mnenju Ayresa ni pričakovati, a utemeljeno je upanje, da se bo pričelo v jeseni definitivno dviganje konjunkture. Med faktorji, ki jih navaja Ayres v utemeljevanje svojega mnenja, pripisuje poseben pomen splošnemu padcu cen in hitremu odplačevanju špekulacijskih dolgov, senzalnih predujmov, efektnih kreditov itd. Nasprotno pa obrača M. Thomas, podpredsednik U. S. Steel Corp., svarilne besede na National Foreign Trade Coun-cil (narodni svet za zunanjo trgovino) glede zunanje trgovine Zedinjenih držav. Njegovo mnenje je, da Zedinjene države ne morejo obdržati svoje pozicije, če bankirji in eksporterji glede na emisijo inozemskih posojil v USA ne sodelujejo direktno. Zato priporoča osnovanje organizacije, v kateri so zastopani tako tovarnarji kot tudi bankirji, zato da dobijo bankirji direktne stike z eksporterji. Vibra. Trgovski zastopnik! Naša javnost je povečini zelo malo ali pa skoraj nič poučena, kaj pravzaprav predstavlja trgovski zastopnik. Besedo agent, to pozna vsak, drugega pa javnosti ni pobližje poznano> Vsled tega naj mi bo dovoljeno, da se z delovanjem zastopnika v tein listu pobližje seznanimo. Zastopnik ali potnik ni povojna pojava, temveč sega daleč nazaj v čase, ko se je svetovna trgovina začela razvijati. Danes naj vam pojasnim delo zastopnika v zvezi med producentom in trgovcem. Kdo je zastopnik? Zastopnik (Ver-treter) je oseba, katera za dogovorjeno provizijo zastopa tovarnarja ali veletrgovca v določenem kraju. Zastopniki se ponavadi delijo v razne branže: kolo-nijalna, špecerijska, tekstilna, pletilna itd. Zastopnik kolonijalne stroke zastopa samo to branžo, medtem ko zastopnik tekstilne stroke v mnogih slučajih zastopa tudi drugo sorodno branžo. Zastopnikova provizija tudi povsod ni enaka, za vsako stroko je drugačna, imate artikelne, za katere prejema zastopnik l°/o, pa imate tudi take, kjer dela za 5, 10°/o, pa tudi več. To vse je odvisno od predmeta, katerega prodaja. Zastopnik, kateri prevzame zastopstvo za celo državo, si vzame v svrho boljše organizacije prodaje še potnike, ali pa v raznih krajih podzastopnike (Sub-vertreter). Ti njegovi podzastopniki imajo provizijo od glavnega zastopnika ter nimajo direktne zveze s tovarnarjem, katerega zastopa njegov glavni zastopnik. Režijskih stroškov nimajo vsi zastopniki enakih. Najmanj jih ima zastopnik večjih kolonijalnih tvrdk, kateri posluje samo za gotov kraj, recimo Ljubljano ter eventuelno še Celje, Maribor, Kranj, tak zastopnik ima posla samo z engro-sisti (kava, riž, olje, čaj itd.), takega zastopnika glavni trošek je dobro urejena pisarna, pošta, brzojavi^ Zastopnik te stroke pa ne more biti vsak trgovsko naobražen, temveč mora biti jako dobro podkovan v kolonijalni stroki, biti mora zmožen tudi tujih jezikov (italijansko, nemško, francosko, v mnogih slučajih tudi angleško). Vsled tega je zastopnikov te stroke v splošnem jako malo. Zastopnik za manufakturo pa ima že večje izdatke. Vsled večje kolekcije 2 do 3 kovčke mora obiskovati večje kraje, po večini z avtom. Stroški zastopnika te ali pa sorodne stroke so poleg pisarne še potovalni stroški, kateri mesečno veliko znašajo. Vsled tega je na mestu, da vsak zastopnik redno vpisuje vse izdatke, iste deli, -tako da koncem meseca točno ve, koliko ga stane pisarna, koliko pa potovanje. Le ta način vknjiženja izdatkov je povsem pravilen in je zastopniku lahko dognati, kaj preveč, oziroma kje se da kaj prihraniti. Vsled vedno bolj napredujočo krize v trgovini ima zastopnik danes računati z delkrederom. Vkljub dobremu poznanju naročnika pride le slučaj, kjer se tudi zastopnik lahko vračuna; kar naenkrat »pade notri«, sam ne ve, kdaj in kako. Vsled tega bi moral danes vsak zastopnik pri prevzemu zastopstva dobro premisliti, do katere višine prevzame jamstvo za odjemalca. Znani so mi slučaji, da je zastopnik v enem letu imel izgube vsled prevzema prevelikega delkredera ca 80.000 Din. Tako je šel ves težko zasluženi denar po vodi_ Delkredere ni tako nedolžna beseda. Treba je bili jako previden. Ni vse eno, ako jamči zastopnik z 20, 33 ali 50%. Po višini prevzetega jamstva se ima ravnati tudi provizija. Ako ima pri 5°, o proviziji nositi 20°/o delkredere, poteni mora provizija pri 33 ali 50% delkre-deru biti znatno višja. Znan mi je slučaj, da se je sodnik o delkrederu izrazil, da je to nekaj nemoralnega, da zahteva tovarnar pri proviziji od 5% prevzem 50% delkredera, in to na predmet, pri katerem zasluži tovarnar 25% čistega dobička. Ta izjava sodnika je bila povsem na mestu; višina jamstva ni v enaki višini razdeljena med zastopnikom in tovarnarjem, to mora vsak pošten človek priznati. Dolžnost zastop- V tf I« Mednarodne investicije kapitala in svetovna gospodarska kriza. nika je, iskati kar najbolj vestne informacije, iste naročilu priložiti, tako da je tovarnar že v splošnem informiran, kako stoji z kreditom naročnika. Je pa na mestu, da tudi dobavitelj sam išče informacije pri raznih informacijskih zavodih, da si na ta način prihrani poznejšo eventuelno izgubo. Vsled trajne krize v trgovini in splošnega padca cenam je tudi zaslužek zastopnika z vsakim letom manjši. Vzemimo samo en primer: neki zastopnik je prodal v letu 1929 gotovih vrst ženskih nogavic 2000 tucatov po 180 Din za tucat, torej skupaj za 360.000 Din. Imel je 5°/o provizijo, katera je znašala 18,000 Din. Istih nogavic pa je prodal v letu 1930, vsled splošne stagnacije, samo 1500 tucatov, cena tem nogavicam pa je znatno padla in sicer za 15°/o, tako da je 1 tucat nogavic stal samo 153 Din; skupaj 229.500 Din. Da je pa prodal ta kvantum, je imel s potovanjem enako visoke stroške kakor leta 1929, zaslužil 5°/o od 229.500 Din 11.475 Din, torej 6525 Din manj. Da bi zaslužil 18.000 Din, kakor leta 1929., bi moral imeti v letu 1930 za prodano množino 8°/o provizijo; tega pa ni dobil. Vse te številke so povsem točne ter vsak zastopnik, kateri prodaja nogavice, vam to potrdi. Zastopniška pogodba: Napraviti se ima takoj z dnem prevzema zastopstva med tovarnarjem in zastopnikom. Pogodba naj bo jasno sestavljena, brez vsakih »hakelcov«, tako za eno ali drugo stranko. V pogodbi je navesti trajanje pogodbe, določiti obseg rajona prodaje, višino provizije, jamstva, even-tuelnega prispevka k potovalnim stroškom ali pisarne itd., način prodaje, obisk strank, termin obračunavanja provizije ter druge malenkosti, katere pa niso za vse stroke enake. Dobro je, da se taka pogodba da na vpogled odvetniku ali notarju, ako si obe stranki v pogod- Ferdo Jelenc: Jedilni obrat v splošnem Za prehrano gostov sta potrebna dva oddelka. V enem se jedi izgotav-ljajo, v drugem pa s postrežbo vred prodajajo. Prvi je kuhinja (la cuisi-ne), drugi pa restavrant (le restau-rant). Pijače dobavlja restavrantu klet (la cave) direktno ali potom točilnice (der Schank), ki je nemškega izvora. Klet spada k ekonomatu, ki je skladišče hotela, in ima v restavrantu svojega odposlanca, ki se zove povsod z angleškim imenom vvine-butler. Z ekonomatom se bodemo pečali posebej. Vodja kuhinje je kuhinjski šef (chef de cuisine), vodja restavranta pa prvi glavni natakar (premier mai-tre d’h6tel, first headwaiter). V naravi stvari same je utemeljeno, da sta restavrant in kuhinja, ki tvorita jedilni oddelek, tesno med seboj zvezana, ter se tudi oba skupaj zoveta lahko ali restavrant ali pa kuhinja. Prvo, če se ima v mislih prodajo hrane, to je postrežbo z njo, drugo če se misli na hrano samo. Njima nasproti stoji stanovanjski oddelek, ki se zove kakor smo že videli, v hotelskem jeziku nadstropja (čtages). Oglejmo si torej od obeh oddelkov jedilnega obrata najprej kuhinjo. — Kuhinjska opravila so mnogobrojna ter zahteva vsako ali vsaka njih skupin špecijalista. Te obratovalne skupine v kuhinji zovemo partije (parties), špecijalisti pa so šefi partije (chef de partie), ki imajo svoje pomočnike (commis de partie). Naštejmo torej šefe partij ter označimo na kratko njih opravilo: Saucier. Ta pripravlja takozvane temeljne soke (fonds de cuisine), od katerih so glavni omake (sauces), torej tiste sestavine jedi, ki jim dajejo individualnost. Imeti mora do popolnosti izobražen čut okusa in vonja. Garde-manger. Ta hrani meso, ki ga kuhinja prejme zjutraj, ga pripra- vi in izdaja partijam. Od tod njegovo ime, kajti garde-manger pomeni »ku- bi točno določite dolžnosti in obveznosti ena napram drugi, potem je skoraj izključeno, (la pride do kakega spora. Vsako prejeto naročilo mora tovarnar svojemu zastopniku potrditi, tudi v slučaju, da istega vsled kateregakoli vzroka ne izvrši. Po navadi se ima vršiti tudi korespondenca z odjemalci vsa potom zastopnika, tako da je isti o vsem točno informiran. Znani so mi slučaji, da je tovarnar brez vednosti svojega zastopnika znižal ceno oziroma priznal naročniku gotovo bonifikacijo. Pri ponovnem obisku stranke je bil zastopnik vsled takega postopanja tovarnarja blamiran, oziroma ni užival več prejšnjega zaupanja stranke. Zastopnik tovarne mora imeti dovolj moralične podpore od svojega gospodarja, da lahko nastopa povsem tako, kakor da bi stranko obiskal sam lastnik tovarne, oziroma njen ravnatelj. Tudi je na mestu, da se zastopnika točno seznani z izdelovanjem blaga, manipulacijo, kalkulacijo, katerega prodaja. Tako pripravljen lahko vedno da primeren odgovor ali pa pojasnilo, ako ga stranka o čem vpraša. Vsak zastopnik pa mora blago, katero prodaja, dobro poznati. Ni dovolj, da pozna samo blago svoje tovarne, velike važnosti je, da pozna tudi blago konkurence, s katero mora pri vsaki prodaji računati. I. Slanovic splošno ključavničarstvo Ljubljana, Gajeva ulica 2 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in Izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. in kuhinja v posebnem. hinjska shramba«. Izgotavlja mrzla jedila, torej v glavnem zakuske (hors d’oeuvres) in mrzle uvodne jedi (en-trčes froides). Za zakuske je lahko tudi poseben špecijalist, ki se zove hors d’oeuvrier, za ravnanje z mesom pa poseben mesar (boucher). Entremettier. Ta pripravlja juhe, jajčne jedi, omlete, sočivje in garniture. Ime ima od tega, ker se jedi iz sočivja imenujejo entrements de le-gumes. Ako je restavrant dosti velik, pripravlja juhe poseben chef potager. Rotisseur. Kuhar za pečenke, od roti (pečenka). Friturier. Ta pripravlja jedi, ki se cvrejo (kar pa še ne pomeni, da morajo biti panirane), kakor ribe, hru-stavce, ocvrt krompir (pommes fri-tes) itd. Te jedi se po načinu priprave zove j o fritures. P&tissier. Slaščičar. Glacier. Sladoledar. Boulanger. Pek. Communard je kuhar za osebje. Vse osebje kuhinje skupaj se zove moštvo (brigade). Chef tourant, to je vrteči se šef, nadomestuje šefe, ki imajo prost dan. Kitchen-clerk je zapisovalec v kuhinji. Aboyeur (lajalec) tisti, ki sprejema naročila od natakarjev ter jih naznanja prizadetim šefom partije, pri čemur mora s svojim glasom premagati ves trušč in vso prostranost kuhinje. Kavna kuhinja (cafčterie) je ločena od glavne kuhinje, tvori torej poseben obratovalni oddelek ter oddaja seveda dnevno tudi svojo lastno obratovalno polo. Tu se pripravlja kava in sploh ves zajutrek, kar po mednarodnem načinu jedenja ni majhna stvar. Po mednarodnem, posebno pa po angleškem načinu je zajutrek, kakor bomo videli, obilen obrok. Kavna kuhinja dobavlja malico (afternoon-tea) ter razbremenjuje glavno kuhinjo s tem, da pripravlja priložnostna jedila izven za posamne obroke določenega časa, kajti glavna kuhinja mora že Veliki švedski narodni ekonom in finančnik Gustav Cassel piše o tem prav sedaj velevažnem predmetu med drugim sledeče: Neenakomernost razdelitve kapitala v svetovnem gospodarstvu je važen faktor krize. Kaže se v razdelitvi kapitala med bogatejšimi in revnejšimi deželami, drugič pa tudi v presenetljivi pičlosti preskrbe trajne glavnične potrebe, ki je v ostrem nasprotju k previšku kapitala na trgu za kratke investicije. Sedaj običajna poraba velikih kapitalij v obliki kratkoročnih zahtev za tuje države dela centralnim haukam nepotrebne težkoče. Taka imovina je za financiranje mednarodne trgovine zmeraj potrebna; če gre pa preko mere, nastane položaj, ki je nezdrav in nevaren. Tudi v interesu svojih domačih trgov bi morale centralne banke nastopiti za prelevitev kratkoročne glavnice v obliko trajnih investicij. Ta zadeva vseh centralnih bank, mora pač še prav posebno zanimati centralno banko centralnih bank, to je Banko za mednarodno plačilno izmenjavo v Baselu. Kakor je ta problem težak, rešitev je vseeno mogoča. Predvsem ima važno vlogo nepravilno ocenjevanje posameznih držav, ali so kredita vredne ali in. Itd. Neenakost pogojev se je v zadnjih letih še ojačila, ko so Ameri-kanci omejili svoje kreditne ponudbe. Velike množine obligacij, ki so jih bili svojčas prevzeli Amerikanci, so vsled vladujoče nervoznosti prišle zopet na mednarodni trg. S tem je bilo zaupanje temeljito omajano in so bile nadaljnje emisije tudi za dežele z velikimi razvojnimi možnostmi brez izgledov. Od raznih strani je izšla sedaj inicijativa za odstranitev teh težkoč in so se ustanovili zavodi za mednarodne investicije kapitala v Švici, v Holandiji in drugje. Resnično pomoč bi pa mogla prinesti le organizacija mnogo večjega pomena. Vodilni možje Angleške banke so izdelali zato načrt, po katerem naj bi najodličnejša svetovna finančna podje ra & « ♦ »M Ki M 3 o a E 'v l/l JU 13 > a Z Nudi: Pridobitev na času Največjo sigurnost Najhitrejšo kontrolo Popoln red Prihranek na prostoru Ugodno shranitev knjig v ognja-varnih blagajnah Odstranjuje: Napačno odložitev in zmešnjavo Izgubo listov Napake Zamudno iskanje Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: M. TIČAR, Ljubljana Prospekti brezplačno! SPEMCUSKO PODJETJE R. RANZINGER T.kfo« št 20-m LJUBLJANA prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora Carlssko skladlšla. Kastna trošarin« prosto skladišča. Carinsko posredovanja. P ra«oz pohištva s pohištvenimi vozovi la avtomobili OGLEDALA vseh vrst, velikosti in oblik Brušena in nebrušena stekla vseh vrst Marmornato steklo v najlepših barvah priporoča »KRISTAL Popravljajo se Tudi sTara moTno postala ogledala ££ D. D. tovarna ogledal in brušenega stekla - edino {isto domate podjelje Centrala: Maribor, Koroška cesta 32 Podružnice : Ljubljana VII, Medvedova cesta 38 Split, Zrinjska ulica 6 A®al Ustanovljeno leta 1906. 'Najholjši sip oj i 1 Vsafo izzipec najboljša referenca Tudi na obvolze dobavi tvvdlza The €>©. £>juhi jama 1j vadiš če 1C Telefon Magreb 22es Saj miši & <56 Ustanovljeno leta 1900. tha v. £&. brzojavi: 3(rispercoloniale £jubljana — ‘Gele/on št. 2263 Ani. Krisper Celoniale Gusinih: Josip Ferlič 'Veletrgovina koloni Jalne robe. GjubljimaL Zaloga špirita, raznega žganja in j — J0---------------------------—w -----------— igunju i/ te^a"5«W*' dunajska cesta 33 gUineralne^vode. V»oČna pogtrežba Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago f OGLEDALA vseh vrst, velikosti in oblik m STEKLO zrcalno 6-8 mm, mašinsko 4—(5 mm, portalno, ledasto, alabaster itd. SPECTRIIM D. D. LJUBLJANA Vil - Tel. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK iGs©si®a9e GUSTAV PUC LJUBLJANA. TRŽAŠKA CESTA 9 nasproti tobačne tovarne Galanterijsko M«P«r»l»0 Napeljava strelovodov po naj-novejšem sistemu Jamstvo za solidno izvršitev Oblastno koncesijonirana in« Stalacija vodovodov Oddelek za strokovnjaško izvršitev in popravo vseh vrst auto-blatnikov in hladilnikov motvoza in mama d. J. e pri Brezobrestna posojila „JUGRAD“ za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/1. Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48. Pravila proti plačilu Din 5'— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8.—12. in 14.—18. SLOVENIA Železniško-carinsko, špedicijsko in transportno podjetje Špedicija Ocarinjenje Tarifni biro RANSPORT Ljubljana, Miklošičeva 21 MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI - PRESELITVE KUVERTAH 7UBL1ANA TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Telefon 27-18 1 Papircgrafija dvuzba z o. z. X;X*XvV:- ••••••v HjubljcmoL grcspesvefsfe« cesfa Telefon int. 2747 1C En gros prodaja papirja! -- Konkurenčne Gorniške cene! Stalna zaloga papirja vseli vrst! KASTELIC in DRUG trgovina s papirjem na veliko LJUBLJANA Aleksandrova cesta št. 9 pritličje leVo Glavno zastopstvo za Slovenijo: Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh Priporočamo Vam PUCH-KOLESA ki so vedno priznano odlična! Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki T /^1 TkT TT /"Y T7~ LJUBLJANA I (t M V II K : KRANJ : 1 ^ ^ NOVO MESTO Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jv«n Jelačin Hjtibljautt papcua—mMBJBM—h—i— Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna in solidna 'postrežba! — Zahtevajte ceniki Mvediini zoved za fegevžne in industrijo Ljubljano, Prešernova ul. SC (v lastnem poslopju) Brzojavke t Kredit I4ubljaaa. - Telefon št: 2040, 2457, 2548; Interarban: 2708,2806. - Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup la prodal* vsakovrstnih vrednostnih papiijev, deviz ln valut, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter nakazila v ta« la Inozemstvo, safedepositl i. t. d. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovako - induatrijako d. d. »MERKUR« kot lidajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.