144.5t. — 5. leto.
Poštnina pavšalirana. Posamezne Številke t Din:
I Ljubljani, v sbfedto 24. lunlla 1922.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D.
Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna mm vrst« za enkrat 50 para, večkrat popast
___	^čann	do-
JUGOSLAU.
Uredništvo;
pav«alni frjuiko'‘"‘;,,Uca 1 /L Telefon 300/ Uprava:
g & “Eetefon 44* ]l'b!jana. / ^.g. se ^ ^^0.
em je priložiti znamke za odgovor.
Sela narodne skupščine.
KRŠITEV TRIANONSKE POGODBE PO MADŽARIH, ZAŠČITA REŠKE KONSTITUANTE, ZUN. MINISTER NAPOVEDUJE GOVpR, x	GRŠKE	ŠIKANE.
^BeOgraa, 23. jun. (Izv.) Ob dese- v bodoče take kršitve onemogočijo, jun dopoldne je otvoril predsednik Ivan Ribar današnjo sejo narodne skupščine. Po odpravljenih formalnostih so posl. Deržič, Brandner,
Jeremič in Miletič vprašali predsednika, zakaj ne odgovorijo ministri na posamezne interpelacije. Dr. Ribar je obljubil vprašalcem, da bo zadevo pri posameznih ministrih pospešil. Posl. Pušenjak (Jugosl. klub)
Je vprašal predsednika, zakaj se med Poslance ne razdeljujejo stenografski zapisniki sej. Predsednik mu je Odgovoril, da je iskati vzrok v zastoju državne tiskarne in da bo v tej stvari interveniral. — Na dnevnem redu današnje seje je bila razprava o Poročilu finančnega odbora o prejemkih in izdatkih proračuna za leto 1922. Zaradi velikega števila vprašanj poslancev na posamezne ministre je mogla zbornica preiti na dnevni red šele zelo pozno. Najprej je vprašal demokrat Angjelinovič ministra za zunanje stvari o kršitvi trianonske mirovne pogodbe s strani Madžarske. Minister je odgovoril,
'da vlada pač ve za nekatere kršitve trianonske mirovne pogodbe po Madžarih, vendar zagotavlja poslanca, da je jugoslovanska vlada vkrenila Vse potrebno, kar ji je bilo mogoče na podlagi mirovne pogodbe, da se
Interpelacija o rapallski
INTERPELACIJA O NAŠEM ŽIVLJU V ISTRI, JASNE IN NEJASNE .TOČKE RAPALLSKE POGODBE, NAŠI UJETNIKI, RUSKO POSLANIŠTVO.
Na drago vprašanje posl. Angjelino-viča glede zaščite konstituante svobodne reške države je izjavil dr. Ninčič, da obžaluje, da v tem tre-notku ne more dati vseh pojasnil, kakor bi to sam želel. Rekel je, da je vlada vodila pogajanja v Genovi z zastopniki italijanske vlade. Ta pogajanja so dovedla do gotovih sklepov, ki nudijo možnost, da bodo med Jugoslavijo in Italijo v kratkem vsa sporna vprašanja stavljena z dnevnega reda, ki so doslej onemogočala odnošaje prijateljstva in dobrega sosedstva med obema sosednima državama. Minister je izrazil upanje, da bodo ta vprašanja v svojih podrobnostih te dni rešena v pogajanjih z zastopniki italijanske vlade in da bo tekom proračunske debate podal daljši ekspoze o zunanji politiki države. Posl. Jovan Cirko-vič je vprašal ministra o postopanju grških oblasti napram jugoslovanskim državljanom v Solunu. Minister dr. Ninčič je odgovoril, da grške oblasti v resnici delajo gotove težkoče pri vidiranju in izdajanju potnih listov našim državljanom v Solunu, V vsakem znanem slučaju se je vlada pritožila in je imela navadno uspeh.
Poslanci 'Juraj Kučič in tovariši So vprašali ministra zaradi dogodkov in položaja našega življa v Istri. Zunanji minister je odgovoril, da bo .tudi to zadevo omenil v svojem ekspozeju, ki ga poda v par dneh. — Poslanec Ante Franič je vprašal ministra glede Jugoslovanov, ki se še nahajajo v italijanskem ujetništvu. Minister dr. Ninčič je odgovoril, da se po oficielnih sporočilih iz Rima ni dal ugotoviti niti en slučaj, da bi se Se kak jugoslovanski državljan nahajal v ujetništvu v Tripolisu ali Italiji. — Nato je minister dr. Ninčič odgovoril na vprašanje poslanca jizmajla Stojiča o pogajanjih z Italijo z ozirom na rapallsko pogodbo. Minister je ponovil, da bo z začetkom prihodnjega tedna podal obširen ekspoze o zunanji politiki, ki bo Obenem tudi odgovor na vprašanje t>oslanca. Na opombo poslanca Stojiča, zakaj se je naša vlada pogajala z Italijo zaradi izvedbe rapallske pogodbe, ko so vendar njene določbe jasne in precizne, je odgovoril minister: O onih določbah rapallske pogodbe, ki so jasne in precizne, se z Stalijo nismo pogajali, ampak le o onih točkah, ki niso jasne. Zal pa so to skoraj vse one določbe pogodbe, iki so ugodne za našo državo.1— Dr. »Ninčič je odgovoril potem na vprašanje poslanca Miloša Moskovlje-iviča o ujetništvu jugoslovanskih dr-, žavljanov v Turčiji in je rekel, da po oficielnih podatkih naših zastopnic kov v Carigradu in Smirni ni znan noben slučaj, da bi se kak jugoslovanski državljan nahajal v ujetništvu v Mali Aziji. — Minister za zu-.
nanje posle je odgovoril zatem na vprašanje socialnega demokrata Et-bina Kristana o ruskem poslaništvu v Beogradu in je rekel, da se v Beogradu v resnici nahaja tako poslaništvo, ki pa ne zastopa oficielne Rusije. Pripomnil pa je takoj, da to ni samo pri nas, ampak da so taka poslaništva skoraj po vsej Evropi in da Jugoslavija nima vzroka, delati v tem pogledu izjeme, ako skoraj nobena država ni odpravila takega poslaništva. (Klici pri socialnih demokratih: »Koga zastopajo ta poslaništva? Čakajo na carja!«) Minister je nadaljeval, rekoč, da se naziranja v posameznih državah v Evropi glede odnošajev do Rusije menjajo s položajem Rusije in da zaradi tega ne more reči, kako stališče bo vlada zavzela v tem vprašanju v bližnji bodočnosti, ker je vse to odvisno od izprememb in evolucije, ki se razvija v Rusiji. Od tega torej bo odvisno stališče jugoslovanske vlade, in sicer ne samo v tem konkretnem slučaju, ampak politika na^; države do oficielne Rusije sploh. Poslanec Kristan je odgovoril, da se ne more zadovoljiti s takim odgovorom, ker je minister priznal, da se v Beogradu nahaja insko poslaništvo, da pa ni odgovoril, katero vlado zastopa to poslaništvo. Opomnil je takoj, da s tem ni zahteval od ministra, naj vzpostavi diplomatske stike z bolj-ševiško vlado, ker ne gre tako daleč. Rekel pa je, da ima narodna skupščina pravico zahtevati od vlade, da likvidira razmerje, ki je nemogoče, kakor je to storila tudi Amerika in druge države.
KONGRES društev za zvezo narodov, poročilo o držav.
NEM PRORAČUNU.
Minister dr. Ninčič je odgovoril potem na vprašanje narodnega socialista Antona Brandner j a o nastopanju jugoslovenskih delegatov na kongresu udruženja lig zveze narodov v Pragi in je rekel, da Jugoslavija sploh ni imela oficielnih zastopnikov v Pragi, ker je bil to kongres mednarodne zasebne družbe. Take družbe so pri nas in v vseh drugih državah brez zveze z vlado. Minister je zahteval podrobno poročilo in čim ga prejme, bo podal narodni skupščini vse potrebne podrobnosti. Zadnje vprašanje je stavil poslanec Moskovljevič o aferi člana jugoslovanske delegacije v Parizu, Ztvoti-
ča. Minister dr. Ninčič je odgovoril, da je za to zadevo izvedel šele sedaj, ker se takrat ni nahajal ne v Parizu in ne v Beogradu, ampak v Genovi. Proti vsaki nekorektnosti bo na vsak način strogo postopal.
—	Zbornica je prešla po teh vprašanjih na dnevni red. Generalni poročevalec dr. Slavko Sečerov/je čital poročilo finančnega odbora o državnem proračunu. To čitanje je trajalo pol ure, nakar so poslanci dr. Korun, Gjonovič, Pušenjak, dr. Dulibie, Stanovnik, Lazič in Uroš Stajič podali oddvojeno mišljenje. — Seja se je zaključila ob eni popoldne.
MEZDNI BOJ PREMOGARJEV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
London, dne 23. junija. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Herina, država Illinois (Zedinjene države severoameriške), da je napadlo po-
slopje premogovne družbe pet tisoč stavkujočih premogarjev, pri čemer je bilo 15 oseb ubitih in 20 ranjenih. Večina mrtvecev je premogarskih najemnikov. Tisočglava množica, se je zbrala na torišču.
POSLANCI NARODNE SKUPŠČI-NE OBIŠČEJO ZAGREBŠKI ZBOR
Beograd, 23. jnn. (Izv.) O predlogu demokratskih poslancev Markoviča in Oroviča, naj bi poslanci korporativno posetili zagrebški veliki sejem, so začeli razmišljati. Predsednik narodne skupščine dr. Ribar je povabil vse parlamentarne klube, naj se udeleže tega poseta. S prometnim ministrom so se domenili, da stavi na razpolago posebni vlak. Računa se, da bo približno 125 poslancev vseh strank posetilo zagrebški zbor. Obiskati nameravajo veliki sejem dne 2. in 3. julija.
SEJA ZAGREBŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Zagreb', dne 23. junija. (Izv.) Koncem tega meseca bo imel zagrebški občinski svet zadnjo sejo pred počitnicami. Na tej seji pride med dr. na razpravo tudi vprašanje zgradbe nove mestne velike klavnice, ako se dotlej sklene mestno posojilo. v Londonu. To posojilo se bo podpisalo na angleškem konzulatu v Zagrebu.
BOLGARI BI RADI ODGODITEV OBNOVITVENIH DOLGOV.
Sofija, 23. junija. (Izv.) V sobranju se je po izjavah ministrskega predsednika Stambolijskega o zuna-nje-političnem položaju in finančnega ministra o finančnem položaju države začela debata. Tekom debate so poudarjali govorniki vseh strank, da je potrebno odgoditi plačilo obnovitvenih dolgov, ker pomenja ta od-goditev nujen predpogoj za gospodarsko ojačenje države. Ako se bodo zavezniške države držale druge politike, bodo strmoglavile deželo v propad.
V	HAAGU PRIČAKUJEJO RUS2.
Haag, 23. junija. (Izv.) Iz poluradnih poročil treh podkomisij za zasebno lastnino, dolgove in kredite, je posneti, da so te tri podkomisije pričele s pripravami za konferenco in da pričakujejo Rusov.
MILIJARDNI DEFICIT ITALIJANSKIH ŽELEZNIC.
Rim, 23. junija. (Izv.) Vlada je predložila poslanski zbornici zakonski načrt, v katerem zahteva za pokritje primanjkljaja državnih železnic znesek 950 milijonov lir.
UMOR MARŠALA VVILSONA.
Beliast, 23. junija. (Izv.) Vest o umoru angleškega maršala VVilsona je vzbudila nepopisno razburjenje. Bati se je ponovnega krvolitja.
MORILCA MARŠALA WILSONA.
London, 23. junija. (Izv.) Morilca maršala Wilsona sta Irca in se zo-veta Wannes O’ Brein in O’ Ken-nely. Oba sta brez posla in stanovanja. Truplo pokojnega maršala Wil-sona ima tri rane, povzročene po strelih. Ena krogla je prodrla maršalu nogo, druga ramo, a tretja trebuh.
PODROBNOSTI O UMORU.
London, dne 23. junija. (Izv.)
V	zgornji zbornici je lord Birken-head izjavil, da je policija po svojem poročilu morilca maršala Wil-sona opazila in zasledovala. Na begu sta enega policijskega agenta ustrelila, a drugega ranila. Policijski agenti so končno aretirali oba morilca, ki sta imela pri sebi revolverje, patrone in izstreljene naboje. O’ Ken-nely je imel pri sebi uradni list irske republikanske armade, O’ Brein pa listine, iz katerih je razvidno, da je član te armade. Zbornica je sprejela Salisburryjevo resolucijo, v kateri se izraža stud nad zločinom, ki je oropal deželo tako odličnega vojaka.
Zagreb, 23. jun. (Izv.) Devize. Dunaj 0.47—0.475, Berlin 23—23.50, Budimpešta 7.80—8, Bukarešta 49—49.75, Italija 370— 373, London (izplačilo) 338.50—341, (ček) 337—340.50, New York (ček) 75.75—76.50, Pariz 645—662.50, Praga 148—148.75, Švica 142 5—1455, Varšava 1.90—2. Valute. Ameriški dolarji 74—76, Češkoslovaške krone 145—147, francoski franki 650—0. napole-ondori 220—0, nemške marke 24.50—25.25, romunski leji 0—49, švicarskifranki 1450— 0.
Čarih, 23. jun. (Izv.) Berlin 1.60, New York 527.75. London 23.32, Pariz 45.10, M Lan 25.25, Praga 10.075, Budimpešta 0.53, Zagreb 1.725, Bukarešta 3.50, Varšava 0-1175, Dunaj 0.035, avstr, krone 0.0375.
Praga, 23. jun. (Izv.) Dunaj 0.28, Ber-linl5.625, Rim 250, Budimpešta 5.03, Pariz 445.50, London 229.75, New York 51.90, Curih 990, avstrijske krone 0.285, italijanska lire 247,
Bolnice brez kredita.
Včeraj so upravniki ljubljanskih dobrodelnih zavodov objavili obupen krik ministra za narodno zdravje, v katerem obtožujejo središnjo vlado, da bo 2 nezadostnimi proračunskimi dvanajstinami uničila obstoječe dobrodelne, zavode.
Medtem, ko se je prejšnje mesece pisalo iz uredniških sob o nevarnosti, ki preti ljubljanskim dobrodelnim zavodom, našim javnim bolnišnicam in kar ritativnim zavodom, ter so kvečjemu opozicijonalni poslanci opozarjali v na* rodni skupščini na ta predmet, so se sedaj oglasili zdravniki sami. Ta glas it pomemben tudi zaradi tega, ker prihaja združen od pristašev vseh strank in je torej za njegovo verodostojnost podan tudi od te strani priličen dokaz.
Ali naj se v uvodniku dotaknemo splošno človeških pravic, potrebe javnih bolnišnic, nujnosti socialnokaritativnega dela moderne države? Ali je reti treba narodno državo in vlado svobodne domovine opozoriti na sramoto, kt jo dela lastnemu ugledu in spoštovanju od strani prizadetega ljudstva, kate* remu je taja mačeha, tuj gospodar in tuja država ustvarila ter brezhibno vzdrževala te dobrodelne zavode, slovenske bolnišnice in humanitarne napravi
Daleč smo zašli s takozv. kulturnim napredkom, ho se ob vladanja in t odgovornostjo stranke, ki hoče veljati za demokratično, dogodi škandal, da S4[ bolnišnice v nevarnosti in se nas na ta način hoče pahniti za desetletja, v prfr teklost.
Spričo malenkostnih postavk, fa' so potrebne za vzdrževanje in izpopoit* njevanje slovenskih bolnišnic in karitativnih zavodov, se naravno vsiljuH vprašanje, odkod izhaja to čudno postopanje središnje vlade napram nesporni, upravičenim zahtevam javnih bolnišnic, torej napram napravam, ki so z$ zdravstveni obstoj naroda in za njegovo telesno napredovanje največjega po* mena. In vendar se v teh napravah zrcali po splošnem prepričanju evropskega zapada ena temeljnih strani kulturnega napredka posamezne države in naroda*
Torej odkod tako postopanje sedanje vlade? Kako naj si to razlagamot
V ministrskem zboru, kjer naj se deluje vestno in v polni zavesti odgovorf-nosti, kakršno se mora pač imeti v ministrskem položaju, bi se morale proračunske postavke na vsak način odtehtati po nujnosti in važnosti kulturnih do~ brin, katere so v predmetnih postavkah alimentirane. Obstojajo pač zadev* ki jih pod nobenimi pogoji ne smemo prezreti, omalovaževati in oškodovati* Take zahteve so potrebe slovenskih karitativnih zavodov, slovenskih bolnišnic< V času, ko se trošijo milijonski krediti za vse mogoče parade, ko se ugled državne oblasti maje pod udarci brezštevilnih korupcijskih afer, se mintstAI naravno ne morejo pobliže pozabavati s slovenskimi dobrodelnimi zavodi.
Tudi tukaj se usiljuje novo vprašanje. Gotovi politični krogi se ponašajo z velikanskim delom, ki so ga njihovi predstavitelji izvršili, za državo in narodu Včasih dodajo državi in narodu širši pojem, pojem pridobitnih krogov. 'Radi se takoj ponašajo z ogromnim delom za pridobitne kroge, v katerih biva država in narod. Verjamemo radi, da je sedanja vlada storila veliko za to vrsto nalogt Ne zanikamo te naloge, ne omalovažujemo pomena gospodarskega napredka«
Toda še rajši bi videli delo, v enaki meri posvečeno pravim socialnim, kuU turnim, higijenskim, socialnozdravstvenim nalogam našega naroda. Kajti vsa gmota je mrtva in razpade, ako je duh v zdravem telesu ne postavi v steiWflf trajnih državnih in narodnih ciljev. Ti trajni cilji pa so kultura in civUizactlO. Eno in drugo je pogoj najvišje sile in obrambne moči posamezne države.
Če torej naša vlada zanemarja in ubija kulturne, sodalnokaritativne 61 higijenične naprave v narodu, če nima zanje srca in spoznanja, tedaj; a teto kaže svojo nesposobnost in kulturno zaostalost.
Ali pa recimo kar celo resnico: V, zanemarjanju javniH bolnic kaže goto lahkomiselnost in inferiornosti	■ 1 - ■ ■■■ 4
/ ■ Stanje Kraljeviča Gjorgja.
Zagreb, 23. junija. (Izv.) Kakor poročajo iz Beograda z dne 21. t m., je vlada prejela od jugoslovanskega konzula v Parizu pojasnila o stanju kraljeviča. Sporočil ji je, da so vse vesti o bolezni princa Gjorgja neresnične in tendenciozne. »Politika« je dobila od svojega sotrudnika v Parizu pismo, v katerem izjavlja, da se princ Gjorgje zadnjih 14 dni ni nahajal v Parizu. Pred tem je bil v
Wiesbadnu, kjer je bil sinu inžefiSti* Ozoniča boter. Na nasvetovanje zdravnikov je odšel kraljevič zaradi nervoznosti in navala krvi v neko. kopališče v Pirenejah. Njegovi prijatelji v Parizu so prejeli vesti, da gre princu dobro in da se kmalu p&* vrne v Pariz. Iz zadnjega pisma sle* di, da se je princ Gjorgje zopet po-polnoma popravil in da dela po, svoji stari navadi vsak dan izlete.
Shod dalmatinskih malih posestnikov
Split, 23. jun. (Izv.) Včeraj je bil v Splitu dobro obiskan shod dalmatinskih malih posestnikov. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri mali posestniki zahtevajo, da se agrarna reforma izvede na podlagi ustave in da ostane do končne odločitve na vsak način dosedanji položaj. Nadalje so zahtevali, naj se število proletarcev ne pomnoži in da se nepremično premoženje ne odvzema protizakonito tisočim družinam. ^ Končno so zahtevali, naj poslanci iz Dalmacije nastopijo javno
in možato zoper sramotno in uniče-valno delovanje onih elementov, ki po programu v interesu gotovega razreda sintetizirajo pojem države, Mali posestniki v Dalmaciji so prev pričani, da bosta vlada in narodna skupščina dostojno rešili svojo na-logo. Po zborovanju je odšlo 700 delegatov k pokrajinskemu namestniku, kateremu so predložili sprejeto resolucijo in mu obenem izročili uda-* nostno brzojavko kralju, da jo .od-
pošlje.
Ogromne kupčije na zagreb. selmu
Zagreb, dne 23. junija. (Izv.) Zanimanje za prvi zagrebški veliki semenj je vsak dan večje. Doslej je zagrebški zbor obiskalo nad 100.000 ljudi. Kupčije se sklepajo v velikanskih množinah. Posebno se kupci zanimajo za tekstilno industrijo, nadalje za poljedeljske in druge stroje, za usnje in usnjarske izdelke ter za kemično in živilsko industrijo. Neprestano prihajajo kupci in drugi in-
teresenti iz vseh krajev države, pa v velikem številu tudi iz inozemstva. Včeraj so med drugimi posetili sej-, mišče dr. Trumbič in več drugih; uglednih oseb. Danes je posetU zagrebški zbor zagrebški občinSkfc svet. Napovedane so iz province večje skupine trgovcev, ki pridejo VI. Zagreb še ta, ali pa prihodnji den.	,	e	"	v
■—o—
IRCI OBSOJAJO UMOR. Dublin, 23. junija. (Izv.) Griffith je podal izjavo. y kateri naiostreie
obsoja umor angleškega mari Wilsona.	,	*•
Maafeas
3SB
IHaselj PodNmbarskl.
»Solze siromakov udarjale vam bodo ob va51 smrtni uri v lice...* (Iz knjiga »Gospodin Franjo«.)
S Danes torej polože v rodno /grn-i pri Sv. Križu na ljubljanskem po-zemske ostanke našega nesmrt-ga pisatelja Podlimbarskega.
V knjigi »Slava Podlimbarske-i« piše pisatelj Vrhovnik v začet-
odstavku o pokojnem pisatelju co lepo, resnično in ganljivo do-jvno:
»Pod Limbarsko goro so se sejale ob zibeli novorojenčka Franceta pri Nejčetovih v Spodnjih Lokah jdne 23. novembra 1852. rojenice. Kaj so mu prorokpvale? Prva je re-)kla: Trpin bo. Druga je ponavljala: [Trpin bo. Tretja je dostavila: Mu-fcenik!« i
Da, trpin-muČenik do svoje smr-lt Kot sinu srednjega kmeta že njegova detinska leta niso bila posuta rožicami. Trpeti je začel že v mla-lostl in to trpljenje se je stopnjevalo z njegovimi leti. In čimbolj so mu dnevi bližali zatonu, tembolj moral begati iz kraja v kraj, iz tu-
v	tujino. V domovino pa, katero ljubil tako brezmejno, za katero živel in trpel, katero je tako lepo jeval in opisaval, v domovino, ka-je ovenčal z nesmrtnimi deli, je smel vrniti šele — mrtev.
In danes je med nami.
Na prostoru, kjer je stal nekdaj tvaški oder Aškerčev in Cankar-stojl razpostavljena krsta, v ka-spl večno spanje nesmrtni av-knjige »Gospodln Franjo«.
In nepregledne množice rodo-Ljubljančanov in okoličanov ^vijejo proti Narodnemu domu, da » poklonijo manomu velikega mo>. lučenika.
Kako čudno, nedoumno se igra soda s stvarstvom. Cesto dopušča, ia se objestno košati krivica in naje, toda na koncu koncev pa ve-
10	le slavi svoj zmagoslavni tri-if hčerka božja pravica in nje jrredna sestra ljubezen doi vsega, par je ljubezni vredno.
Tako je bilo z Masljem. Oditi je fnoral od nas kot zločinec, vrača pa '•e k nam slaven, velik, nesmrten in ijpd vseh ljubljen.
Pri spominu na Podlimbarskega ftrU vedno vstaja v duši tudi naslednji dogodek.
V letu 1914. sem se nekoč sre-lala s kftjlgovezom Bonačem v ve-$1 njegove hiše. In tedaj ml je mož jMfeei:
»Vidiš dekle, sedaj je vojska In (povsod diši po mrličih. Včasih smo toeli pred mrtveci nekak strah, se-iflaj jih bomo pa videli povsod in privadili se bomo nanje. Jaz n. pr. imam enega zakopanega v moji kleti. Pojdi. greva pogledat!«
iJaz seveda nisem verjela, da bi Smel Bonač mrtvece v svoji kleti. Ker pa sem poznala moža kot veselega in dovtipnega človeka, sem mu litakoj sledila, v nadl, da se gre za (kako nedolžno šalo.
Ko prideva v klet, pokaže Bonač v temen kot in pravi:
»Poglej grob! Tu notri počiva.«
»Kdo?«
»Gospodin Franjo«.
-	»Kaj? t-! Kdo? vprašam začudeno.
»Haha, — čuj torej. Masljevo knjigo s tem imenom, katero sem imel jaz v vezavi, je »slavna oblast« obsodila k smrti. Zdaj mora biti seveda mrtva. Jaz sem ji dal tu v kleti svoj grob in ga zazidal. Ampak zapomni si,, da se bo grob odprl in »Gospodih Franjo« bo vstal od smrti.«
Prorokba g. Bonača, ki Je danes Že med blagopokojnimi, se je uresničila. Grob se je odprl in »Gospodin Franjo« Je častitljivo vstal in sedaj jc to svetovnoznana in svetov-noslavna knjiga.
In avtorja tega umotvora, ki Je v ponos vsem Slovencem, spremimo danes na poslednji poti. Danes položimo svojega med svoje.
Med tem, ko se nam rosijo oči, nad tužno usodo in prerano izgubo velikega pokojnika, se dviga iz duše slednjega Slovenca klic, ki sega v oblake in odmeva po širni domovini: Večna slava Podllmbarskemu!
In ta klic čuje Limbarska gora in čuje ga ves jugoslovanski svet.
Militarizem.
Boj nemškemu imperijalizmu, je bila ena glavnih parol, ki jo je antanta zapisala na svojo bojno zastavo. Ni bilo političnega govora v an-tantinih deželah, ki bi ne bil omenjal zmaja pruskega militarizma, kateremu je napovedal boj na življenje. »Dokler ne zgine pruski militarizem, toliko časa ne bo miru v Evropi«, to je bil stalni refren vseh govorov. In bil je nemški militarizem. Ob izbruhu svetovne vojne je imela Nemčija največjo stalno armado v Evropi in na svetu. Pod orožjem je imela 647.000 vojakov vseh vrst, 105.000 podčastnikov in
30.000	oficirjev.
Toda svetovna vojna je uničila to armado, ki se je zdela vsakomur nepremagljiva. Na tleh in razrušen je danes nemški militarizem. Nemčija je danes brez pravega vojaštva. Uazorožena je.
Mesto nemškega militarizma pa je stopil francoski. Nikdar ni dosegla nemška armada take številčne moči, kakršno ima danes francoska armada. Dne 1. julija 1921 je Imela Francija pod orožjem 810.000 mož, med njimi 38.473 oficirjev, torej mnogo več kakor Nemčija pred vojno. Z ozirom na število francoskega prebivalstva pomeni to največji vojaški izdatek, kar ga je kedaj videla novodobna zgodovina.
Tak militarizem mora viditi ali k vojaški diktaturi ali k uničenju.
Avstro Ogrska je bila istotako znana kot militaristična država prve vrste. Tu je služilo vojaštvo v pr-
vi	vrsti v to svrho, da je držalo v kleščah posamezne narode. Avstro-Ogrska armada je štela pred svetovno vojno 390.149 mož in 34.000 Oficirjev. In kdor se sponunja bojev v avstrijskem parlamentu, ta bo vedel, da so tl narodj cesto nastopali proti militarizmu. Ce pa danes pregledamo države, ki so nastale na bivšem avstro-ogrskem ozeni\u, potem vidimo, kako je zrastei militarizem. Čehoslovaška šteje 150.000 vojakov, med njimi 10.000 oficirjev, Jugoslovija 144.000 vojakov in oko-
li	10.000 oficirjev ter okoli 50.000 žendarjev. Poljska ima pod orožjem okoli 50.000 mož. Poleg tega vzdržuje posebno francosko misijo v Varšavi, ki sestoji Iz 732 oficirjev, med njimi je 9 generalov, 29 polkovnikov, 63 majorjev itd. Poleg tega pa je še 2120 francoskih podčastni-pov. Ta francoska vojaška misija požira ogromne svote, vendar poljska vlada o teh Izdatkih molči.
Rumunija ima armado 160.000 mož in razen tega 30.000 žendarjev in 16.000 obmejnih čet. V celoti razpolaga danes Čehoslovaška, Jugoslavija, Poljska In Rumunija Čez armade, ki štejejo okoli enega milijona mož in to četrto leto po svetovni vojni.
Grška ima danes pod orožjem okoli 400.000 mož radi svoje pustolovščine v Mali Aziji. Italija je imela 31. Julija 1921 pod orožjem 351.076 mož in 18.138 oficirjev. Majhna Belgija ima danes trikrat toliko vojaštva kakor pred vojno. Belgijska armada šteje danes 130.000 mož, do-čim je štela pred vojno samo 42.000 mož.
Angleška armada sestoji in tako-zvane regularne armade, ki je porazdeljena v Angliji in na Irskem
(151.000), v Indiji (76.000), v nemškem zasedenem ozemlju (16.000), v Egiptu (11.500) in v Mali Aziji in Mezopotamiji (45.000), skupaj šteje ta regularna armada okoli 300.000 mož. K temu pa še pride prostovoljna armada 150.000 mož.
Francija ima poleg svoje zgoraj navedene armade še močno koloni-jalno armado, ki Šteje danes okoli
295.000	mož, ki jo pa hoče pomnožiti na 400.000.
V	celoti je danes več ljudi pod orožjem kakor je bilo to ob izbruha svetovne vojne. Oborožen mir. Narodi si stoje nasproti oboroženi do zob. Kljub ogromnemu uničenju v svetovni vojni in kljub gospodarski
krizi, kakoršne še svet ni doživel, izmetavajo narodi milijarde za vojaštvo. In človeku se zdi, da je človeštvo znorelo. V svoji norosti pleše mrtvaški ples in pripravlja svojo poslednjo krvavo večerjo. Strast uničevanja je šiniio v narode. In Človeku se zdi, da ni rešitve in te norosti, da bo militarizem uničil vso civilizacijo in vso kulturo in da tira človeštvo v gotov pogin.
Ko je Cičerin v Genovi zahteval razorožitev, so Francozi dobili histeričen napad in v svoji sieposti skoro razbili konferenco. Na zapadu plešejo divji ples militarizma in ž njim plešejo vsi njegovi trobanti.
Pokojninsko zavarovanje nameščencev.
od 1. julija 1922 naprej.
Ker se je po zakonu o pokojninskem zavarovanju v sedanji obliki od 1. julija 1921 moglo zavarovati največ 4.500 Din. letnih službenih prejemkov, dočim prejemajo nameščenci mnogo višje plače, je gospod minister za socialno politiko odredil od 1. julija 1922 naprej nove plačne razrede tako, da se poviša zavarovanje od 4.500 Din. na dvojni iznos t. j. 9.000 Din. letno z najvišjo premijo 90 Din. mesečno.
I V svrho provedbe tega povišanja bodo vsi službodavci v kratkem pozvani, da naznanijo na novo službene prejemke onih svojih name-
ščencev, glede katerih še niso pokojninskemu zavodu naznanili, da prejemajo letno 8.640 Din. ali več, da to takoj store. One nameščence pa, glede katerih je zavodu bilo sporočeno, da prejemajo letno 8.640 Din. ali več, odnosno mesečno 720 Din. (2.880 K) ali več, bo zavod takoj uvrstil s 1. julijem 1922 v novi najvišji razred XIV. in predpisal novo mesečno premijo 90 Din.
V	lastnem interesu vsakega službodavca je torej, da s 1. julijem nakaže novo zvišano premijo, katero razbere iz sledeče tablice:
piaSudi razred	Vražunljivi letni prejemki poženi! od Dinarjev.	Meaežna premija Din.	Od mesežna odpade na na oa najvež
im.	150	6	!—*
111/IV.	1080	12	P*”*J
V/VI.	1620	18	1—
VII	2400	24	3
Vlil	2880	30	6
IX.;	3480	36	9
x ;t;	'4200	42	13
XI -i	5040	48	17
XII	6000	60	25
xin i	7200	72	33
xrvjiv	8640 1	90	'45
PolKline vesti.
Smrtonosen atentat na maršala VVllsona.
London, 22. Junija. (Izv.) Maršal sir Harry Wiison je bil danes popoldne umorjen. Ustrelila sta ga z revolverjem dva moža. Napadalca sta bila aretirana.
Španska ndeležba pri obnovi Evrope.
Madrid, 22. junija. (Izv.) Vrhovni svet španskih bank se Je sestal, da razpravlja o udeležbi Španije pri delovanju mednarodnega odbora za obnovo Evrope. Španija bo prispevala z zneskom 12 in pol milijona zlatih pezet in imenovala zastopnika v ta mednarodni odbor.
Antanta Izpraznuje Gornjo Slezilo.
Varšava, 22. junija. (Izv.) Danes so začele antantne čete izpraznievati drugo cono gornješleškega glasovalnega ozemlja. Jutri bodo poljske čete zasedle to ozemlje, zlasti Kraiovo Lhuto.
Angleško-francosko posojilo Nemčiji?
London, dne 23. junija. (Izv.) Parlamentarni poročevalec »Time-sov« javlja: V merodajnih krogih zatrjujejo, da je posojilo Nemčije zelo potrebno. V dobro poučenih krogih sodijo, da sta se francoski in angleški ministrski predsednik Poincare in Lloyd George v tej stvari že domenila. Zaradi tega bodo bančniki najbrže veliko preje povabljeni, kakor so domnevali zastopniki odbora bank.
Anglija, Nemčija in Zveza narodov.
London, dne 23. junija. (Izv.) »Westminster Gazette« poroča’, da bo lord Robert Cecil vprašal ministrskega predsednika Lloyd Geor-. gea, ali mu more povedati, kako stališče je zavzela vlada v vprašanju sprejetja. Nemčije v zvezo naro-dov.
Iz seje madžarske narodne skupščine.
Budimpešta, 22. junija. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine so predložile sekcije, katerim je bila poverjena* naloga, da razpravljalo o mandatih novoizvoljenih poslancev, svoja poročila. Za predsednika narodne skupščine je bil v tajnem glasovanju izvoljen Ga-ston Oaal. Ko so bili izvoljeni tudi zapisnikarji in kvestorji, se je starostni predsednik Apponyi zahvalil za izkazano mu dobrohotnost in izročil svoje mesto novemu predsedniku. Predsednik Gaal se le zahvalil za izvolitev in v teku svoiega govora predlagal, naj narodna skupščina povodom smrti bivšega nosilca krone Sv. Štefana, da izraza svojemu sožalju v zapisniku in naj njega pooblasti, da o tem obvesti žalujočo obitelj. Predlog le bil soglasno sprejet Socialni demokrati niso bili navzoči v zbornici. Predsednik Gaal Je nato prečital dopis grškega parlamenta o grozodejstvih, ki so jih vprizorill Turki v Mali Aziji. Ta dopis je zbornica vzela na znanje, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri.
Gospodarstvo
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru«
Prijavni rok za udeležbo na »Pokrajinski obrtni razstavi« js s 15. junijem potekel. Upoštevajoč promet, težkoče, le ra»* stavni odbor sklenil, da sprejema prijave še do preklica. Na ta način hoče cdbor omogočiti vsakomur, da se udeleži razstave, ki je v vsakem oziru velike važnosti. Poživljamo vse obrtnike, ki se dosedaj še niso prijavili, da store to nemudoma.
Dovoz razstavnih predmetov Iz Prekmurja. Da se omogoči vsakemu prekmurskemu obrtniku udeležba na »Pokrarnskl obrtni razstavi« je razstavni odbor sklenil, prevzeti skrb za dovoz razstavnih predmetov iz Prekmurja v Maribor in po potrebi tudi naza). Po številu prijav se bodo določila zbirališča, odkoder se bodo prepeljali razstavni predmeti na razstavni prostor, na ta način se lahko vsak obrtnik udeleži razstave, ne da bi Imel preveč zamude časa in stroškov za dovoz in odvoz. Razstavni odbor bo šel obrtnikom Iz Prekmurja v vsakem oziru in prav posebno na roko, upoštevajoč težkoče, s katerimi se bori baš obrtnik v Prekmurju. Pozivamo zato ponovno vse obrtnike iz Prekmurja, da_ to upoštevajo in se prijavijo v čimvečjem številu, sebi v čast, vsemu obrtništva pa * korist.
Prijave vajeniških del Je odposlati najkasneje do 15. avgusta t. 1. razstavnemu odboru. Prijava mora vsebovati ime valenca in mojstra, učno dobo in opis razstavnega predmeta oziroma dela. Ponovno po-zivjamo mojstre, naj dajo svojltn vajencem toliko prostega časa in potrebni materijal, da izvrše primerno delo za razstavo.
Vrtnarska razstava, ki je priključena »Pokrajinski obrtni razstavi« vzbuja po celi državi veliko zanimanje. Razstave se udeleži korporativno »Društvo vrtnarjev«, radi česar bo razstava v vsakem ozirn popolna in tako poučna, kakor zanimiva. Tu razstava, ki je prva te vrste v naši državL bo pokazala stanje in razvoj vrtnarstva pri nas doma. Do sedaj se je skoraj vse cvetje in zelenjavo uvažalo lz Inozemstva. Tekom zadnjih dveh let pa se je pri nas vrtnarstvo tako razvilo, da lahko konkurira « ostalim inozemstvom. Marsikomu ni znano, da ona zgodnja zelenjava, ki pride že V! zimskih dneh na mizo, vse ono cvetje, ki ga vidimo v mrzlih snežnih dneh po Izložbah itd., da vse to priraste v naši zemlji, zato je ta razstava tem bolj koristna In potrebna, da pokaže občinstvu, kaj zmorejo naši domači vrtovi.
Vinska razstava. M 9e le udeleži vinarski in sadjarski odsek kmetijske družb« za Sovenijo v Mariboru, bo tvorila tretja glavno skupino na »Pokrajinski obrtni razstavi«. V to svrho je odbor sklenil, zaprositi kmetijsko družbo v Ljubljani, aa da V to svrho odseku na razpolago na mariborsko oblast pripadli del državne podpore, katero je družba sprejela od ministrstva poljoprivrede i voda v svrho pospeševanja In uprizoritve vinskih razstav. Podpora se bo razdelila sorazmerno s površino vinogradov. — Vedno rastoči pridelovalni stro-ški; vedno višji davki ter vinska konkurenca posameznih vinorodnih pokrajin V, lastni državi, popolno mrtvilo na vinskem trgu, ker ni izvoza, ogrožajo obstoj našega vinogradništva. Potrebno je torej, da storimo vse, kar more temu odpomočl. K temu pa moramo prištevati v prvi vrsti vinske razstave, ki so najbojša reklama za naša vina. Poživljamo vinogradnike že sedaj, da prijavijo svojo udeležbo na tej razstavi
v	kar največjem Številu, da bo uspeh čim večji. Prijave Je poslati odseku kmetijske družbe v Mariboru, kjer se dob« vsa tožita devna pojasnila in navodila.
Vrednost tujega denarja v Rusiji.
Kakšna Je vrednost tujega denarja v Rusiji, Je razvidno iz sledečega pregleda za april in maj tekočega leta.
Pričetkom aprila * \
funf sterllng	3,300.000	ruSW«5
dolar	700.000	»
frank ',v	60.000	»
nemška marka	3.000	»
zlati zolotnlk	2,200.000	»
platinskl zolotnik	6,700.000.	; »
Koncem aprila ^
funf sierling	4,100.000	rublje®
dolar	900.000	»
frank	85.000	»
nemška marka	4.000	/ »
23. maj«	:
funf sferilng	10,600.000	ruSlfe®
dolar	2,400.000	»
frank
nemška marka zlat zolotnik platinskl zolotnik
210.000 1 * 8300	*
4,800.000	»,
49,470.000	»
Klofač
o narod, socializmu.
(Nadaljevanje.)
Bode morebiti dobro, Če znova Jasno podčrtamo razlike, ki nas ločijo od drugih socialističnih strank, socialnih demokratov in komunistov.
Prva 'razlika, ki vsakemu pade v 0?1, je nasprotje med narodnostjo In mednarodnostjo. O tem so vedno spori. Naroden biti nam ne pomeni nacionalizem (nacionalizem vlada-ločega naroda), temveč pomeni rea-istlčno pripoznavanje destva, da s0‘ iallzem na Češkem je češki, tako iki, kakor je bil češki... Smeta-Masaryk in kdorsibodi. To je »uiteva narodne samoodločbe. Tudi ned narodi ne sme biti proletarcev! Narodnost ne pomeni Izključnost: udi mi smo za svetovno solidarnost: »Otom narodnosti k mednarodnosti.
piti naroden, da mo-*
rem biti mednaroden. Nikoli pa ne sme pomenjati mednarodnost brez-narodnost ali protinarodnost. Kdor pravi, da ljubi človeštvo, svojega naroda pa ne ljubi, ta sploh nikogar ne ljubi. K temu stališču se dobro prilega humanizem (Kolar, Masa-ryk).
Druga razlika, ki nas deli od drugih je dogmatizem. Tudi v socializmu se morda da ločiti tri stopnje: utopizem, dogmatizem In praktični socializem, novi, življenski, člnoplodni socializem. Nismo marksisti v smislu zgodovinskega materializma, saj Marx sam ni hotel biti to, kar Je s početka proglašal za znanstven socializem, ker se je razvijal in spreminjal v svojih nazorih. Sveta pl mogoče razlagati z eno samo enostavno formulo. Forma Je le pripomoček, metodično smotreno zeno-stavljenje, toda kakor ni povsem absolutno enakih ljudi, tako Ima tudi življenje sestavljene oblike. Produkcijski proces določa mnogo faktor-.
Jev, toda tudi obratno Je tu reflex, so sile etične, plemenske, fiziološke itd„ tudi ideja je sila, kar najbolbo-lje dokazuje naše huststvo, naš narodni preporod ln naša narodna revolucija.
Tretjič, socialna demokracija Ima nagon k ortodoksnosti (pravovernosti), dovoljuje in prepoveduje, kaj se sme In ne sme Citati, kam se sme pisati, s kom se smeš stikati ln s kom ne, kakor ortodoksna (pravoverna) katoliška cerkev, če motrim socialistične romantike, si ne morem kaj, da bi se ne nasmehnil. Ako govoriš 2 njimi o velikih prašanjib, so hladni kakor led. Ne priznavajo ničesar, kar se ne da z roko prijeti, So racionalisti razumniki, ki ne verujejo v praznoverje In se smejijo čudežem. Toda v tem je ravno njihova smešnost, da v socializmu sami oznanjujejo praznoverje In vero v čudeže In niso pristopni za nobene razumne besede. S dogmatiki in doktrinarci se seveda povsod lahko
snidete. Njih sledovi se najdejo tudi pri nas in sicer pri teh, ki našega soc. do danes še niso prav pojinlli in so jih vzgajale predstave nemških marksističnih In drugih podobnih brošur. Pri teh knjižnih načitancih vidim površnost in neinteligentnost.
Pred leti so nekaj brali in ne vedo, da je tudi veda danes že vse nekje drugje, (filozofija in prirodne vede). Doktrinarci pomenijo v socializmu dogmatizem in navadno tudi fanatizem. Slabo je, ako ljudje gledajo samo nato, kaj je tiskano v knjigah, v knjigo življenja pa ne gledajo In ne znajo iz nje čitatl. Slabo je, če se socialisti prepirajo med seboj le za pojutrajšnji dan. To se zelo pogosto godi, zato si današnji dan osvojuje reakcija, da zavojuje tudi jutrišnji in pojutrišnji dan. Praktičen, ploden socializem se bojuje za današnjost, da ž njo omogoči zmagoslaven jutrišnji In pojutrišnji dan. Tak socializem ml priznavalo. Ideja edinozvelliavnostl en«
same stranke (drugi so, Če že ne Izdajalci, pa vsaj nepravi socialisti) je napačna hi socializmu škodljiva. Mi smo vedno za ideje bloka:, tudi to je jeduota, toda organska, višja in sestavljenejša enota. Življenje zahteva raznovrstno in v raznovrstnosti je redno življenje. Slcez nastane stagnacija življenja!!
Četrtič, socialna demokracija J« Izključno delavska stranka —, ml pa smo stranka, malih. Uudl vobče: stranka delavca In obrtnika, poljedelca, uradnika, učitelja Itd., ker tudi tem ne preostaja druzega ko da z. združenjem malih ljudi postanejo veliki ln močni: njih načelo Je Kooperacija (sodelovanje) ta solidarnost. Razume se po sebi, da spada k nam inteligenca, v kolikor se odlikuje po daru odkritosrčne, požrtvovalne ljubezni do naroda.
(Konec prifijj
Ste* 144
%s?*r 'uBSSt
83 £SF *.T"™ *««»
* s®
nosti' i budnim ItŽOdarim .na lzrazima oda-mlade i n j okom prafim razvitak Vaše šan riH ,apredne Industrije, želeči loj uspe-naroda i h razvi,tak na korist drago? nam
  yMT.ra,ov ?e,I,, Aleksandar.«
V ?,«! “! in kr,aI]i,ca v Poljanski dolini. ivi* p 5ta S6 kralj in kraljica Dcliala v Poljansko dolino, kjer sta v Sorilovlla ribe Ko sta se popoldne vrnila v Škofjo Loko
ss?nMasw/^-?*
SS°|k|.°IV"ltV' S<,k<“«« 'doma dm's"
»0	!n, kneginja Jelena z de*
dni kraijevo dvojico na Bledu.
ravna tel is/vn f'ta v,,a.* v,2a^- Obratno vm t7* iu2ne Železnice objavlja, da ma nri v ?Sa. tra]ania zagrebškega vCescj«
2i.fnt5,iJl ,utrti2* fc m- dr) vkijufino do Botrini	,iz,	Zasrab;* v Zidani mo«
POicb.ii	osebni	vlak z odhodom Iz Zagreba
0«	vTl '?	prihodom v Zidani mest ob
M9,iw, f "?a fyezo osebne vlake iz v i« kh v Ljubljano in slcers prihodom « Ljubljano 4.10 in Maribor 4.13.
Ingres ženskih društev v Ljubimk K fe!3 i popisi poročajo, da se v t&Lh ln l* luliia vrSI v L^Wiani kon--	L-	ženskih društev Jugoslavije
cit	p da kak5h 200 ženskih organiza-
cij- Kongres se bo bavU z zaščito dece.
*"• kongres Jugoslovanskih profe-
“ S£de£ n/7^c romors/« uprav* se pre-awe iz Kraljevih v Split
K io/sfee Prosvetno wue Ppdarilo_ društvu beograjskih iJflaskošoskih učenk »Pčelica« 80.000 1C za izlete po Jugoslaviji
M — Iz svobodne republike Avstrije. V ®teyru Je za okrajnega glavarja naš dobri znanec dvorni svetnik dr. Pilshofer. Ne-flavno so delavci napravili proti njemu ve-Jmo demonstracijo, ker jim ni hotel odobriti protizakonitih zahtev. Demonstranti so glavarja privlekli iz njegove pisarne, ga bili s Pestmi po glavi ter mn grozili z noži. V BaSI »balkanski« državi vendar no poznamo takega reda in tolike svobode.
„ —»Schulverein* in »Siidmark« oživljena. Ker tema dvema društvoma ui več •»oljeno lavno delovanje v naši državi, sta
vfe1,1 na mejo z avstrijske strani. Z de-narrumi sredstvi obeh društev snujejo Nem-« podružnice »Heimatschutza« tik za našo mejo, tako v Radgoni, Lučanah, Ivniku Itd.
namen organizaciji Je straža proti Preteci nevarnosti z Jugoslovanske strani. Uoenem ima organizacija namen, čimpreje ponemčiti Slovence, ki so prišli pod Avstrijo, ob enem pa tudi skrbeti za somišljenike »Im besetztem Gebiete« (v zasedenm czem-««/. In takihje v naših obmejnih krajih več Mkor se nam sanja, a naše kratkovidne Oblasti hinavcem verujejo ter jih ščitijo. Poglejmo le v Svečino nad Mariborom. Tara $0 znani Pascolo in oba brata Smoniga z tnnogobrojnimi to prikritimi somišljeniki, ki »o z dušo še vedno v Avstriji, pTOpagatorii Vsenemških teženj. Brata Smonig sta dobila od »Schulverelna« In od »Siidmarke« v na-jem bivšo Mehnardovo zapuščino z Izrecnim pogojem, da ostaneta nemškega mišljenja In delovanja. Dasl Je sekvestracljska oblast imovino pravoveljavno prodala zavednim Slovencem, ki so kupnino ln vse pristojbine plačati, se imenovana nemškutarja nočeta umakniti, temveč se sklicujeta na pogodbo s »Schulverelnom« ln »Sfid-Biarko« kateri društvi sta si oelo drznili po or. MBhlelsnu vložiti tožbo proti novim lastnikom. V Beogradu se seve za take malenkosti ne zganejo, a menda tudi naša sodišča niso zato, da bi ščitila gnezdo strupenih nasprotnikov naše narodnosti in naše države.
— Litijčaru, 'Šmarčane, Zagorjane ln arvoveljčane opozarjamo na zanimiv koncert jugoslovanskih narodnih pesmi, ki ga {priredi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« At praznik Petra in Pavla zvečer ob osmih St Sokolskem domu v Litiji.
—Strahovito razširjenje trahoma v iBacki m Banatu. Ministrstvo za narodno fcdravje je prejelo poročilo Iz Bačke in Ba-in»te, da se tam strahovito širi trahom. Povprečno 10 do 20% Šolskih otrok je obolelo 9ta to boleznijo.
L. —Stavbno delovanje v Beogradu se hitro širi. Od 1. januarja do 17. lunlja t. 1.
M Stavbna sekcija Izdala dovoljenje za 426 hiš. V ministrstvu leži še cel kup prošenj,
Id se niso mogle rešiti zaradi pomanjkanja uradnikov.
— Promovirat Je na češki univerzi v grogi g. Stanlmir Vrhovec za doktorja me-
I —. Za papeževega nuncija v Beograd de naslovni nadškof Adenski msg. Pe-ilnt
Shod proti hišnim posestnikom v Budimpešti. Tukajšnji trgovci ln obrtniki so aanes dopoldne priredili demonstracijski »hod zoper »klep hišnih posestnikov, ki zahtevajo obnovitev svobodnega razpolaganja s prostori za trgovine, urade In delavnice. V znak protesta so bile danes od 10.
Ido 1. popoldne, ko je shod trajal, vse trgo-triue X Budimpešti zaprte.
— Kaj bodo zahtevali češki upodablja-folt umetniki v bodočem državnem proračuna. Sindikat češkoslovaških upodabljajočih umetnikov bo zahteval v bodočem dr-ižavnem proračunu: 500.000 £. K za nakup »metnlških del domačih umetnikov, 100.000 Za javne umetniške razstave, 50.000 za državne podpore mladim arhitektom, 100,000 sa ustanovitev prodajalnlce slikarskih, ri-»arskih in kiparskih potrebščin, 30.000 za BStanovltev laboratorija za prelzkušavanje materiala, ki je potreben za upodabljajoče tnnetnike, 20X00 za strokovni gospodarski časnik upodabljajočih umetnikov, 300.000 u-metniškJm podjetjem In delavnicam, en milijon za razstavno poslopje umetniških del,
525.000 umetniškemu zakladu, en milijon za Zgradbo »Asyla« za stare in onemogle u-tnttnike, 150.000 za starostno zavarovanje umetnikov, 564. 000 za umetniške štipendije,
400.000 za zgradbo atelleov ( delavnic) v Rimu ln Parizu.
—■ Maršal Wllson ustreljen. V Londo-
Bl sta dva mlada Irca ustrelila na ulici vSega šefa angleškega generalnega Štaba ntrSal VVUsona. Ker le bil pokolntk tudi irske narodnosti, Je umor brezdvomno po-
Dnevne vesti.
,	“ Zlata poroka. Dne 18. t m. praznoval
J« OoeespoStovani someščan g. Jan Roeger »tar. s svojo soprogo zlato poroko v ožjem domačem krogu. Leta 1872 poročil se Je v drugem zakonu t gdč. Marijo iz ugledne rodbine tvomičarja MaDy-a v Tržiču. Cerkvena slavnost se Je vršila v domači kapeli Marijanlšča po stolnem proštu gosp. Andreju Kalanu, ki Je v ganljivih besedah posvetil v srce segajoči nagovor ženinu kot častnemu predsedniku stolne konference ter podpredsedniku centranega sveta Vin-cencijeve družbe ln njegovi nevesti. Izvrstni pevski zbor Je polepšal slovesno cerkveno opravilo. Zlatoporočencema raj Bog podari še mnoga leta.
7 Poštni čekovni zavod v Ljubljani objavlja vsem svojim računoimetnikom, da ja ministrstvo za pošto in brzojav z odlokom z dne 16. junija 1922. ft 34.327 zvišalo temeljni vlog v poštnem Čekovnem prometu od dosedanjih 25 Din na 100 Din, kar naj Izvolijo vsi računoimetnikl pri lz-
ŠtevatL Cek°V 0(1 L 1Ullia t 1 dalie upo* OI P iztirjevanju davkov v sod. okraju Slovenjgradec pojasnjujemo toiadevni članek v tem smislu, da Je nastalo razburjenje ker Pri nas hujše Iztirjujejo davke, kakor v sosednjih Prevaljah. Korošci niso imeli lani nobene rubežni. morebiti zato, ksr smo on-d propadli; pa tudi v Mežici delavci ne plačujejo toliko kakor ml, ker so se bili postavili po robu. Gosp. uradnikom pa ne
S°,nc*ene bssede’ ker sc * delom preobloženi, Oosp. C. Je delal čez ure, pa so ga vzeli v Ljubljano, gosp. D. Je Imel dopust tri mesece in gosp. praktikant P. tudi ne more vsega storiti. Ostane le še gosp. vodja. Zahtevamo torej popolno osebje, da bo dovolj delavcev In enako pravico za vse oziroma za cel okraj. Glede tc pravice vpfa-šamo delegadjo ln poslance, kdo Je dovolil delati posebne Izjeme? _ Več povemo aI T	po	zastopnikih. Mogoče pa
delajo v Ljubljani nalašč tako, da zgubimo
trjBaivrt uradnikov v ljubljanski okraj, kedar se bo ločil od mari-
*ostaneio "t?*
iMstava ž®nska ročnih del v L raz-
^	dan	se vrši ob pol treh
star«!. V >ki So11 P°u^no predavanje za starše, po pretlavanju nastop vse deške Sol-
”5® ”}latdn® * godbo in petjem. Predava odposlanec zdravstvenega odseka g. prof. oajzelj iz Ljubljane »O telesni vzgoji otrok od rojstva do 18. leta.« — Vabljeni so vsi stanši in prijatelji otrok. — Šolsko vodstvo.
— Bankovci stare avstrijske izdaje po 20 kron izgubijo veljavo s 1. Julijem t L
‘e*a dne se še morejo snmenjatl pri podružnicah Narodne banke, po tem roku pa samo pri centrali v Beogradu, t, x~ Načrt novega tiskovnega zakona le mHOdboru ^ te ^	zr.konodajne-
Nečloveški sin. Pri deželnem so-
TrbovJii i HJanI-3e bli obsoi2t R- Jaklič iz irbovelj na dva in pol msseca i°če kpr ie
lleno	x0Četa večkrat neusmi-
ljeno pretepal s hlačnim jermenom po glavi
m rokah samo zato. ker Je bil bolehni starček ponoči nemiren.
— Umetno zobovje Je pogoltnilo v Spanju gostilničarka Marija Bizant v Dvo-™.,pn ,,t-, Yidu;	Pomoč se Je morala zateči v ljubljansko bolnico.
«=. *tsL£%sj:
KSn^JhnS* tak0 razmesarlU- da J# nat0
z£mll ^„v ®°WnjSk1 Bistrici trgovski vodja g. Mijo Grobotek mlajši, marljiv organizator, posebno za Sokolstvo Blag mu spomin!
P*?	j«	osrfzel	neko
UuharicoL ki so Jp oddali v Pasteurjev za-
Č**90	v	bakterio-
steklino V Knževac’ kJor >° dognali
xu~.^udna nesreia- V gozdu pri Cerkniškem Jezeru so počivali lovci ter naslonili puške ob drevesa. Posestnikov sin I* DoL Jezera Ivan Sparenblek si ie oblačU sukajo, pri tem zadel z rokavom ob eno puško sProžila ter je Šel polni strel Spa-rembleku v trebuh. Težko ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico.
UubUans.
MaselJ-Podlimbarskl bo položen v grobnico g. solskega vodja Jakob Furlana pri Sv. Križu. Pogreba se udeleži vojaška m železničarska godba. Pred Narodnim domom In na pokopališču poje čez 200 pevcev. Na mnogokrat izraženo željo rajnega Podllmbarskega, da se ob njegovem groba zapoje domorodna pesem, zapoj o pevci na pokopališču »Lepa naša domovina« In zaigra godba »Naprej zastave slave«. Pogreb vodi g. monsignor Tomo Zupan kot njegov profesor ter g. župnik Ivan Vrhovnik in g. dr. Iv. Zlbert Pogreb gre od Narodnega doma po Aleksandrovi cesti, VVIlsonovi ull-CL,Sodni ulici, mimo sodišča. Komenskega ulici, Vidovdanski cesti na Martinovo cesto.
== Umetnostno - zgodovinsko društvo priredi v nedelo, dne 25. t m. poučni Izlet v Stično ta na Muljavo na Dolenjskem. — Program: ogled gotskih fresk Johanesa de ®aS° nw	J? “aosttna v Stični.
ti?1’ u . Dostop imajo člani ln po njih vpeljani gostje. Odhod iz LJubJane gl- kol. z dolenjskim vlakom ob 7.50 zj. Sestanek pred kolodvorom v Stični. Po-vratek ob 19JS2 zvečer.
== Predavanje ruskega pisatelja profesorja Grigorija Bostuniča v Ljubljani Pisatelj Grlgorije Bostunič bo v soboto 24. t m. zvečer pričel svoja znamenita predavanja v salonu hotela Lloyd. Bostunič je z velikim uspehom prepotoval že celi Balkan ter je zadnji čas vzbudil vedno večje zanimanje s svojimi predavanji v Mariboru. Ptuju in Celja. V soboto prične predavanja ob 20. uri In bo govoril o »gledališki umetnosti in njenem uživanju v raznih časih«, V nedeljo prične ob 10. uri predpoldne predavanje in sicer o »historlčno-politlčnih od-nošajih med Anglijo, Indijo In Rusijo«. V ponedeljek je predavanje zopet zvečer ob 20. ari Tema o »glavnih strujah ruske literature v zadnjih 150 letih«. Predavanje se vrši v nemškem jeziku.
= Pevska in telovadna prireditev mladine osnovnih šol v Ljubljani (Sp. Slika) se vrši dne 27. t. m. ob 19. nrl v telovadnici. — Otroci prlrede še nenatisnleno Spevoigro »Osvobojenje« našega skladatelja g. Emila Adamiča, besedilo za pesmice Utve — Prunkove. — K ti prireditvi s* prav uljudno vabijo roditeji in prijatelji noše ffladln*
»* Promocija. V torek, dne 27. Jtmlja ob pd 13. uri bosta promovirana na tukajšnji
iurldlčnl fakuteti za doktorja prava gg. J. Bergoč iz Lipice pri Trstu In Josip Senk i* St Andreja na KoroSkenu
««• Kopališče KoUzlja se otvort v nedeljo dne 25. t m.
<■* Ogenj. Včeraj zjutraj Je Izbruhnil v podstrešju hiše št 4. na Emonski cesti po-žar, ki ga je požarna bramba hitro udu-šila. Zgorelo Je le nekaj lesenih stopnic.
V prid »Dečjema domu« priredi I. cldkliška mešč. šola pri Sv. Jakobu v Ljubljani razstavo risarskih Izdelkov in ženskih ročnih del. Vabimo vse in vsakogar, ki se zanima za napredek naše šole. Razstava bo otvorjena od nedelje 25. t m. do vštetega torka 27. t m. vsak dan od 9. ure zjutraj “o,7- “re zvečer. Vstopnina 1 Din. Na pro-aaj bodo tudi skrinjo v prid Jugoslovanski Matici.
“ Šolska razstava na dri. recM naziij na Poljanah. Lme 28. t m. se otvori na tem zavodu razstava rizb In slik Iz pro-storočneg risanja, ki bo Javnosti pristopna. Na njen poset so vabljeni starši in vsi drugi, zlasti pa oni, ki hočejo ta predmet prištevati »veštlni«. ^ustava bo brezplačno odprta 28., 29. in 30. t m. ln sicer od 9. do 1. ure.
Maribor.
Ivana Maslja-Podlbabarskega vrnitev v domovino. V našem telefoničnem poročim v četrtek se Je vrinila pomota, kar ni ™~Lpr telefoničnlh pogovorih. Voz štev. 72.993 je dospel iz postaje Oberholabrunn kt sr«d.° ?iutrai 3.37 z vlakom lo. 63. V Nemški Avstriji je vagon prišel z direkt-mm brzlm tovornim vlakom, k čemur Je pomagalo nekoliko tudi vplivno Ime na-sl ovni k a g. ravnatelja Inž. Sege v Ljubljani. Širše občinstvo v Mariboru sploh ni vedelo, da bodo ostanki našega narodnega mučenika tranzltirall Maribor, ker tor« kovega »Jutra« niso vsi pazljivo čltall, »slov. Narod« ln »Jugoslavija« pa ste prispela v Maribor v sredo zjutraj, ko Je bil T.01 z ostanki »Oospodlna Franja« že v Mprlboru. Po zaslugi par idealnih gospo-°^clns*vo potom kavair in drugače obveščeno, da se vrši pozdrav ostankov Franja Podllmbarskega na glavnem kolodvoru ob 13. uri. Po zdravniškem m carinskem ogledu Je neki narodni želez-n.car napravil na obeh vratih vagona lep križ spleten iz trakov v narodnih barvah ter prepleten s Črnim trakom. Na eni stra-u	^P^al: Fran MaselJ-Podllm-
oarsKU Pot v domovino, na drugi strani pa: Prana MaselJ-Podllmbarskega povra-tsit v svobodno domovino. Slava mul Ob i- se ^ralo na kolodvoru pred odprtim vagonom, v katerem se Je videl za-uLs krsto* Precejšnje število narodnega občinstva vseh slojev. Na krsto so položili dva venca in sicer: Slovensko Ženstvo v imenu vseh narodnih druStev v Mariboru z narodnim trakom in sledečim napi-3?m: ,, ■Jngoslovenskl Maribor narodnemu pisatelju ln mučeniku, g. Džamonija velik venec Iz poljskih In drugih lepih cvetlic z napisom: Podllmbarskemu mariborski novinarski klub. Razen venca Je narodno ženstvo položilo tudi lep šopek. — Gosp. Džamonija je v imenu Maribora in Herceg-bosancev, za katere se Je »Gospodin Franjo« tako potegnil in celo življenje žrl rova, govoril krasen govor, nakar so ž njim vsi navzoči zaklicali trikratni »Slava!«. Pevci »Drave« in »Glasbene Matice« so zapeli »Lepa naša domovina« in »Vigred« ta-2. PI, . da 80 solze navzočim prišle v pčL Nato so voz zaprli. Ko Je vlak odha-* navz°če, občinstvo s ponosnimi In žalostno-veseliml čustvi gledalo za vla-
železnl*kl res Idealni prijaznosti so bile vse postaje službeno brzojavno o prevozu obveščene, na kar *o s hvalevredno vnemo vse postaje ukrenile potreb-
uv ?8ta“kov naiega nepozab-noga Podllmbarskega.
bi PrtP°r°čall našim ,o«
mCotanom ob prilikah, ki 90 zgodovinske-?* ? i narodnega pomena. To ni nobena »štafaža«, ako pokažemo ob takih prilikah svojo Idealno narodnost. Dobro bi bfk>, ako bi se sestal nekak permanenten odbor, kakor Je to že svoječasno predlagal novinar Pirc, ki bi ob vsaki taki priliki nastonll korporativno ln Častno. Zdaj bodo obiskal Maribor tudi poljski dijaki. Naj se že zda ukrene vse, da ne bo zadnji trenutek ganja, izbegovanja ta Izgovorov.
V«! brez Izjeme moramo biti prežeti z narodnimi idealizmom, da bomo žell uip^ he, posebno v našem ogroženem Maribora. Brez idealizma ni prihodnosti!
Na dri. gimnaziji v Mariboru bodo sprejemni Izpiti za I. razred šolski 1922/23 dne 30. junija od 10. ure dalje Za vpisovanje Je treba do te ure prinesti ali poslati rojstni list In zadnje Solsko lipri« Sevalo. Osebna pojasnila se bodo daiala v ravnateljevi pisarni dne 29. Junija od 10 do 12. ure ter dne 30. junija tik do Izpitov,’ ki se pričnejo točno ob 10. url. Kdor za-mudi ta izpit, se more zglasi« tud! v jeseni,
vezavi" 5eptembra; tedaJ W« Izpiti iste
Jih	let0?	T■ obH,cL
lin je bilo na trgu v sredo zjutraj. Na Glavnem trgu je bil voz pri vozu. Cena Je bila v sredo najnižja in sicer cd 4 do 6 kron Hter. Drugače vedno najmanj do 8 K liter.
V nadrobni prodaji so po 16 K kg.
se	popolne so
1? f? v Hočah fantje, ki 90 511 na nabor,
V Prlsternlkovl gostilni pri kolodvoru in so zaklali goslltničarja Prlsteralka in še ene^ domačina. Ti poboll so nekaj groznega!
Celie.
'Javno produktijo priredi »Zavod za sle-Pe v Ljubjanl« s svojimi gojenci v Celju v dvoranl prodnega doma v pondejek dnl JU. Junija ob 20 url Na sporedu je kratko predavanje o slepstvu, petje otroške za in mešanega zbora, klavlVsK točke, 'citre? na K.**? Proizvajal. ,1 Usti dobiček je namenjen za zidanje last. nega doma hi se preplačila hvaležno sprejo« Mn« ■	^ Selianl "»polnili dvo«
po svoiih močeh Pomagali tem najbedneišlm izmed bednih.
Prvi razred meščanske šole v Žalca ie
5°!uZ?	5	Prihodnjim	Solckim
letom ukiniti. Postopoma pa bi se naj ta meščanska šola popolnoma ukinila Razlog za t2ie,t?ikei:«kralnI 5ol*kl svet ni izpolnil šolL Trški lupan g. Vinko Vabič m načelnik kraj. šot. sveta g, Ivan Vizo višek pa sta pr! predsedstvu viš. šol. sveta v LjubUani Izposlovala, da bo šola ostala, kakor Je, še y bodoče. Bilo bi zares škoda ta ialostno za kraj, kjer je 9lov-meičanska šola
Laštno električno razsvetljavo sl bo uredil cejski kolodvor. Dela za napeljavo ae že vršijo.
Cesto od Voglajnskega mosta proti Pečovnika Je okoliška občina že spravila za silo v red. Treba b! bilo nasuti z gramozom Se druge ceste v celjski okolici, k! se nahajajo Se v zelo slabem stanju posebno ob deževnem vremenu. — Tudi o vprašanju razsvetljave v okolici bi bilo iujno potreba pričeti razpravljati v občinskem svetu. Vemo, da ne gre vse naenkrat, Ker se dolga leta ni skoro ničesar storilo, ra polagoma se bo dalo vse izvesti.
Za zidanje lastne stanovanjce hiše se je dosedaj v Celju odločila edinole podružnica Jadranske banke, ki je pričela v Aleksandrovi ulici graditi trinadstropno stanovanjsko hišo. — Tudi tvrdka »Zlatarkn« bo v Gosposki ulici pozidala malo »'anovanjsko hišo za sv. V uslužbence. V Ce!;:i in okolici pa je najmanj še 15 raznih denarnih zavodov, trgovcev, tvrdk in družb, ki so po stanovanjski naredbl obvezani postaviti stanovanja za svoje nameščence. Mestni stanovanjski urad naj bi proti vsem tem brezobzirno nastopil in uspeh bi gotovo ne izostal. V Celju se mnogo podjetij silno razširja in imajo vedno več nastavljencev, za stanova* nja pa se popolnoma nič ne brigado.
Cene Sivini na sejmih v krajih okrog Celja so v zadnjem času močno padle. Naši mesarji pa še vedno iz ne vemo katerih vzrokov prodajajo meso po visokih cenah. Treba bi bilo v tem oziru napraviti temeljite remedure.
Cvetlični dan v prid vojnim žrivam prireja v dneh 28. in 29. junija »Organizacija vojnih Invalidov, poverjeništvo v Celju«. Malokomu Izmed šlrje slovenske Javnost! je znano vse trpljenje In težaven položaj nesrečnikov, ki so v vojni Izgubili svoje najboljše in naJdragoceneJSe: svoje zdravje ta zmožnosti, ki so Jim omogočale trden In primeren obstanek. Koliko teh nesrečnikov se nahaja, mnogi od njih celo s svojimi mnogoštevilnimi rodbinskimi člani •— poleg neprlllk In zla, ki jim Jih povzročajo v vojni zadobljene hibe — v največlem pomanjkanju in bedi. Preobširno bi bilo navajati vse njihove mnogostranske težnje, prizadevanja ta borbe za zboljšanje njihovih bednih razmer. Da se temu vsaj malo od-pomore, se podpisano poverjeništvo obrača na cenj. občinstvo z milo prošnjo, da se prireditvi blagohotno odzove ter jo čim Izdatnejše podpre. Na letošnji »Vidov dan«, na dan nabiranja prispevkov za vojne žrtve po vsej državi naj ne bo zavednega Slovenca in Jugoslovana brez cvetke, kupljene v korist omenjene prireditve, katero Je iz »oboke naklonjenosti In sočutja do najubož-tiejšlh vseh rbogih zasnoval In kot prvi po-klical v življenje naš blagopokoini kralj Pe-elfki OsvoboditeJ. Naj vsakdo po svojih močeh sočutne duše ln dobrega srca prispeva, pokloni mali dar nilm, ki so doprinesli zi blagor, svobodo ta srečo svojih sobratov in domovine tako velike žrtve, nvaležnest ta dobrohotna pomoč naše lepe, zedinjene, osvobojene domovine naj Jim vsaj za silo olajšuje njih bedo In gorje. Domača „1,ubI,ena domovina, odkupljena z njih trpljenjem In krvjo, skažl se jim dobro, skrbno mater. Vsak prav! državljan pa se ravnaj ta dan po besedah Gregorčičevih: »Odpri sict, odprl roke, otiraj bratovske solzet«
Primorje.
Velika slavnost v korist novega Sol-skega društva se vrSi dne 2. julija v Se-
NezastiSano nasilje italijanskih orožnikom V Otaležu pri Cerknem Je bila na praznik Reš. Telesa običajna procesja. Pri drugem blagoslovu Je pristopil k župniku orožniški brigadir ter zahteval, naj se procesija razide, ker nima oblastvenega dovo« Henja. Ker se verniki ntso hoteli raziti, so Jih orožniki s puškinimi kopiti razgnali. Pozneje je prišel brigadir zopet v cerkev pokrit ter župnika izpred oltarja odgnal aa orožniško postajo.
Pokrajina.
'Rečica ob Pakt V St. 137 JagoslavlJe Je priobčen dopis iz Gornjesavlnske doline, v katerem dopisnik opisuje razmere na tukajšnjem kolodvoru ta pri tem lopne po g. postajenačelnlku, kakor da bi bil on kriv pomanjkanja vagonov. Res Je. da se na tukajšnjem kolodvqru zelo veliko naklada. Ravno v tem pa Je tudi vzrok, da se toliko vagonov težko dob!. Podpisanemu so razmere dobro znane In dobro vem, koliko se
f. postajenačelnlk potrudi, da b! dobil za-ostl vagonov. Kaj Je največ krivo temu. da se ne dobijo vagoni? Prvič to, da Je v naši državi res splošno pomanjkanje vagonov. Dalje Je krivo to, da nimamo po-pravilnic za vagone. Veliko vagonov Je ki so za promet neporabni ln čakajo popravila. Kriva je tudi slaba Železniška uprava. ®n ,sem Je.ckrat »a Hrvaškem, v Sremu itd. ter videl tam na raznih postajah veliko vagonov, za katere se menda nihče ne zme-
nncJ T u 16	tem' ker na ne-
?osta,ah uradn>kl delajo po svoji r so, v®gonl od vozovnega
Mr* Zh D y. vanl, dlrigiranl n. pr. za Re-kakšni drugi postaji (v
bilo Vo*nvr.A0Z°Jie*, atkoma,° *an,I, P°ra* 2«	* iVvodstvo Potem trdi, češ, saj
inf	i?ii vtt	ko vozov* v resnici
Jaln Vrk, n! :	?	reklamacije ne poma-
nfiniV n«*, j potem postajenačelnlk: Dopisnik Plse, da so nekatere stranke pri do-
tAm	srečne	kakor	druge.	S
n?n?1Ku!e, kakor da bi seg. po-Jnaf®lnIk dal podkupiti. To je od dopls-
J£?amno- Sicer to ni izključeno, da kar?	?Eon popreIJ ko drogi, toda za-
, namreč, da se za les za Jam-
d™«	*a*0lU h,treIe d0b,j0- kak°r za
* pa zat0> da se s tem pospeSl dobava premoga. Ako torej n. pr. naroči vagon za rezani les, B ga pa na-v° RSeJ®. Sez teden, se prav lahko zgodi, da ? d,oM v«gon poprej, kakor A, ker mu r^i t. ,vao vodstvo prej nakazalo za-Ako ?*' a’ ker« STt Ies za Jamske »vrhe. imo L.t, I>isnlk v resnici lesni trgovec ta
9iL Prometa, bi to že mogel ve-
f* vt’ ,naL ie poduCi- Predno te pa Se tak0 nesramno na-rSmP ±ilma nedoIžn®Sa človeka ta mu rtd^ izpodkopava ugted. Jaz nakladam ,*ei Postaji, pa se nimam nikdar
SS?H2'Sh!J*l.tv^bl,ml ** Postajena-pa delat« ZH kadar lo more. Čudežev ka rinhl! T i9T vasonov kar lz zra-pfsnfku v JniSi? iavnos£ v Pojasnilo ln do«
£Sr napadi^ M bo dnttt povnedo1*
K >r*
fSira!ra&
Sokolstvo.
Sokol //. poživlja svoje Člane, da m udeleže pogreba v prognanstvu umrlega rt Maslja-Podllmbarskega, ki s* vrli v sp* boto ob 16. url izpred Narodnega doma. Člani v kroju se zbirajo aa vrtu Narodne*« doma ob pol 16. urL
Sokol 11. opozarja vse člane, ki se n*e meravajo v kroju udeležiti slavnostnega sprevoda o priliki vsesokolskega zleta, da se javijo v ponedeljek, dne 26. t m-, od 19.—20. ure br. načenlku v druitven! sobi na realki. Kdor se ne Javi. n* bo prlpuSčen k sprevodu.
Sokolstvu Ljubljane In okoUccf V so* boto 24. t m. se vrši ob 4. popoldne rogreb v tujin! umrlega pisatelja Maslja-Podllmbarskega. Sokolstvo se udeleži pogreba Y. kroju. Poztvljamo Vas, da se udeležite po-grebn v kar največlem številu. Zbiramo *• ob pol 4. uri popoldne na vrtu Narodnega doma.
K 20 letnici »Sokolskega društva v Sp. Šiški*. Slavnostno zborovanje se vrS! v nedeljo 25. Junija t I. ob 10. url dopoldne v društveni telovadnici. K obilni udeležbi vabi —- odbor.
Sokol 1. poziva svoje članstvo, da se t kroju polnoštevilno udeleži pogreba pisatelja Maselja-Podliinbarskega, ki se vrSi v soboto dne 24. t m. ob 4. popoldne iz Narodnega doma. Zbirališče istotam na vrtu ob pol 4. Clanl. kateri nimajo kroja v civilni oblaki z znakom.
Sokol 1. namerava pomembni Vide* danski dan proslaviti na Taboru.
Šport In turistlka.
Sparta, Kladno — Ilirija, danes bi Jatrt ob 18. url na prostoru Ilirije. Sparta, prvorazreden čeSkl klub , Igra danes in Jutri dva nogometni tekmi z Ilirijo. Nastopi % moštvom, t katerim Je porazil pred prasko Slavija Po tekmah t Ilirijo u~— ljuje turnejo v Split ta Zagreb. Sestava mo* Stva: gol BartoS, obramba Pavel ta Hrabt se šteje med najboljše čeSk« obramb«, od« llkuje se zlasti z dolgimi osvobodilnimi udarci; njeno kvaliteto označi dovoli da)« stvo, da Je prejela Sparta v 7 najtežjih It* tošnjlh prvenstvenih tekmah praške Sttpt lc 8 golov. Srednji krilec Burger, kipita« moštva, je reprezentativen igralec, ta Sparto Je igral že nad 300 tekem. Stranska krilca Jicha ta Brož J. sta vstrajna, rutt* nlrana igralca. Desno krilo Vlach ie istotalM čeSkl reprezentančni Igralec, za Spaito J* igral že nad 200 tekem. Levo krilo PavUSeH Je izredno brzi ta nevaren strelec. Za aibo) Ima nad 100 tekem za Sparto. Leva rosa Kratochvil Je najmlajšt, toda tehnično na]* boljši igralec moStva, goalgetter Sparta tet Je Izvrstno vigran z svojim krilom. Srednji napadalec ta desna zveza Dro2 V. ta Kotel sta dobra strelca. — V nedejo ob lo. n* predtekma Akademiki — Ilirija rtg,
GledaliSie in glasba.
Konservatorij glasben« Matice r Ufe Hani. Danes zvečer se vrši I. Javna procMc« olja gojencev konservatorija Glasben« M*> tiče v dvorani Filharmoničnega društva. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Spored produkcije: 1. Beethoven: Sonata L stavek, Igrata štiriročno Jelica Grilc ta Mettt« Gnjezda (III. prta, r-Soa učit Praprotatk), 2> Mendelsohn: Prva vijolica. Poj« Vtra Zamlda (II. r. n. k. »t.-šola prot WUtta*. hausen). 3. Orieg: Škrat Na klavir igra Tatjana Murnik (Iv. prlp. r.«iola prol Schwelgerjeve). 4. Puchs: VVebrova zadnlt misel. Fantazija in varijacll« za trobento. Igra Brečko Josip {111. n. k. st.-šola prot Ricka)- 5« a) Prohazka: Pomladni spev), b) Krlčka: Polka. Na klavir igra Anica La« ben (I. n. k. st-iola prot Mach«rJ«ve). & Pavčič: Pesem. Poje Dobida Mina, (JL a. k. st.-šola prot Wistinghausen). 7. BOhm: Andante religioso. Igra na vijolino Jelica Franko (IV. prlp. r^šola prot Jeraja). & a) Hoffmann: Ndcturno, b) Skalickr: Slar> x»st ob žetvi. Igra na klavir Bogomila C— rin (rv. prlp. n-šola prot Seskov«). 9. Ver* di: Traviata. Igra nt lltvte Lindtner Vol*
S t» o fV*0*1 Prot Mamerja), ia t) Pavčič: Padata to cvetne sanje, b) Marx: MoUt«v. Pol« Anton Subell (IIL n. k. st-šola prot Prascha). 1L a) Giltg4 »Bercens««, b) Ch. Danda op. 191: »Bar« carollt«. Igra nt vijolino Lton Pfeifer (JU, prlp. r.-šola prot Slalsa). 12. Dr. B. Ipavic: Ciganka Marija, poj« Frančiška Ovsenik (III. n. k. st-šola prot Wlst!nghausen). 13. R. Strauss: Koncert za gozdni rog. Igra Alolzii Smrekar (III. n. k. st-#ola prof. Sapa). 14. a) Adamič: Ah zvonilo... b) Bendi: Padle so pesmi v dušo ml, c) Premrl: Dvl-gnimo skupni krog. Pol« mladinski *bot pod vodstvom učitelja Kramelca.
Društvene vesti.
češka obec v Ljubljani priredi v sobota dne l. julija 1922 v areni Narodnega doma akademskega društva »Jadran
S tV? AT' nf kterem bo nastopil naj.
i« damski imitator verietni paro« dlst ln kabaretni umetnik Ladja Ladtanek, Vabimo vse prijatelje humorja ta dovtipa k
Sto."01 zu Vs,t,p"™ *
Poziv somišljenikom NSS. V nedeljo
"J- Praznuje NSZ. 10 letnico svolega ?fimVat?i obletnico proslavi NSZ. v Litiji, kjer se vrši dopouctae zborovanje delegatov podružnic NSZ. PopSe pa » vtil velika ljudska veselica na obšimtai vrta gostine »pri pošti« ob Savi, na katero vabimo člane Narodno socijaln« zveza nu ul Podružnic, kakor tudi somiSjanlk«
SJ/r? v«""#• «• •.»
Zborovanje delegatov »Narodno tocU Jalne Zveze*. V nedeljo 2SL t m. se v*|| glavno letno zborovanje strokovne orzanl. zacije NSZ v salonu gostilne »pri potfa y LltljL Delegati podružnic pridejo iz smeri Ljubljana z jutranjim mešancem ta od srnerf Maribor z osebnim jutranjim vlakom. NSZ. praznuje letos 10 letnico evojege ob zato nam vrU Litijčani pripravljalo bratski sprejem. Popoldne se vrft vrtlkt ljudska veselica, pri kateri todenie med
LlSjMel^ *ainbnr4lkl ** *B»t>cva« I«
Prvovrstno, specijelno angleško in češko sukno, modne
kopalne kostuma. hlaCa, fro-tir*plalCe. teple*. plavala« pasov« Itd. priporoC«
VPTXT A D krasno 2birko' u
V	1 iNI/A.rv.f je preložena v vse svetovne jezike, je založila v izbranem prevodu Dr. A. Gradnika
Zvezna knjigama, Ljubljana, .Marijin trg 8
Cena broširanemu izvodu Din. 16’—, vezanemu v papir Din. 20*—, v usnje krasno vezano Din. 50'—-.
K Q. WEIX5? ‘
Čarobna prodajalna.
Oddaleč "sem bil videl čarobno prodajalno Že nekajkrat; enkrat ali dvakrat sem Sel tudi mimo nje. Iz-ložno okno ie bilo polno zapeljivih drobnih stvari >— čarobnih žog, čarobnih put, prečudnih kegljev, punčk, ki so govorile s trebuhom, Vseh potrebščin za trik s košarico, kart, ki so se zdele povsem ne-dolžne, in druge takšne robe. Toda nikoli se nisem spomnil, da bi bU Stopil noter, dokler me ni Glp nekega dne prav na lepem zdirlgiral za prst do okna in se jel vesti tako, da Sem ga kar moral peljati v prodajalno. Po pravici povem: Še mislil nisem, da bi mogla biti prodajalna tu, na Regent Street >— Skromno pročelje med trgovino z {Umetninami in izložbo, po kateri tekajo živi piščanci, ki so pravkar prilezli iz svojih patentnih vodilnih
Staprav; a nič ni pomagalo — bila e tu. Vedno se mi je zdelo, da mo-!ra biti dalje spodaj v bližini Cirka {Ril pa za vogalom za Oxford Street, ce ne kar v Holbornu; vsekako se ml le videla zmerom nekoliko od rok *— baš kakor bi ležala nekje v Fatl-knorgani. A bila je tu — neoporečno *— in debeli konec Gipovega kazalca le bobnal po Izložbenem steklu.
»Da sem bogat,« je rekel Gip, Kažoč s prstom na 'Nevidno jaj-ice’, »bi si kupil tole. In tistole« — Oamreč ,vekajočega dojenčka, povsem človeškega’ r— »pa onole« —« Skrivnostno stvar, ki se je zvala Klasom lične majhne ploščice z napisom). ,Kupi me ter iznenadi tvoje prijatelje 1’
.»In tamle,« Je rekel Glp, »pod jnstimile valjarji Izgine vse, prav trse. Cltal sem v knjigi.« »In tamle, pčka, je .Nevidni groš’ — le da so Ca položili narobe, tako da ga ne Srtdiš, kako se napravi.«
Srček Gip je podedoval vse do-Bre manire svoje matere; ni ml morda predlagal, da bi šla v prodajalno, niti me ni mučil ali moledoval; samo tako kakor nehote ^ me je vlekel za prst proti vratom h Izražal razločno svoje zanimanje.
»Tistole,« je dejal, kažoč na ča-tobno steklenico...
»Ce bi bilo tvoje *** kaj?« Mm tekel jaz. Ob tem upapolnem vpra-Kanju je Glp nenadoma ves zasijal.
»Potem bi nesel pokazati Jeskl,« Ie dejal; on misli yedno. tudi na druge.
»Saj Itak' ni niti več Sto dni do tvojega rojstnega dne,« sem rekel |er položil roko na kljuko.
Qip ni odgovoril, le mojega prsta m je oklenil trdneje; in stopila sva K prodajalno.
Prodajalna res ni bila navadna;
    — —---------------------------
bfla je čarobna. In veličastna hlad* nokrvnost, ki jo razodeva Gip drugod, kadar gre samo za igrače, ga je pustila tu na cedilu. Ostavil ml je vse breme razgovora.
Prodajalna je bila majhna, tesna hi ne bogve kako sijajno razsvetljen na; zvonec na vratih je zapel s klavrnim glasom, ko sva jih zaprla za seboj. Ostala sva nekaj hipov sama, tako da sva se mogla ogledati. Na steklu, ki je pokrivalo nizko prodajalno mizo, je stal tiger od papirne mase — resnoben tiger dobrodušne vnanjosti, ki je neprestano kimal t glavo; zraven njega je bilo	par
kristalnih krogel, porcelanasta roka, ki je držala čarobne karte, skupina Čarobnih steklenih posod za ribice v različnih velikostih in	jako
vsiljiv čarobni klobuk, ki je	nesramno ponujal svoja peresa.	Na
tleh so stala čarobna zrcala; eno te delalo dolgega in tenkega, v drugem se ti je napihnila glava, noge pa so čisto izginile pod teboj, a tretje te je storilo kratkega in debelega kakor ničlo. In vtem, ko sva se zabavala ž njimi, je vstopil — tako vsaj mislim —> lastnik prodajalne.
Vsekako je stal namah za svojo mizo. Čuden, temnolas, bledokožen človek — z enim ušesom daljšim od drugega in s podbradkom kakor konec črevlja.
»S čim smem postreči?« je vprašal, iztezaje svoj dolgi Čarovniški prst po stekleni plošči. Midva sva se zdrznila, šele zdaj sva opazila, da je tu.
»Rad bi par preprostih trikov za svojega malega«, sem dejal.
»Ročna spretnost?« je vprašal. »Ali mehanika?« Za v salon?«
»Kaj smešnega,« sem rekel jaz.
>Hm!« je zamrmral prodajalec In se popraskal po glavi, kakor bi ugibal Nato si Je potegnil iz glave stekleno kroglico; prav dobro se je videlo. »Kaj takšnega?« je dejal in jo pomolil nama.
To nas je kar osupnilo. Res sem bil že večkrat videl podobne umetnije na raznih predstavah saj spadajo menda v navadni spored vseh čarodejcev. — A topot nisem bil pripravljen na trik. »Bravol« sem rekel smeje se.
»Ne?« je dejal prodajalec.
Gip je iztegnil drugo roko, 'da 61 vzel kroglico; a našel je samo prazno dlan.
»V žepu Jo ImaŠI« je rekel mož. In res je bila v žepu!;
* »Koliko stane to?« sem Vprašal.
»Steklenih kroglic ne zaračunavamo,« je vljudno rekel lastnik. »Nabavljamo jih« — tako govoreč si je potegnil še eno iz komolca — »brezplačno.« Nato si je vzel tretjo iz tilnika in Jo položil k prejšnjima na prodajalno mizo. Gip je pazljivo
ogledal svojo krogijlco, ozrl se vprašujoče na onidve, ki sta ležali na mizi in obrnil nato vso svojo kroglo-oko pozornost m moža, ki se je namuznil. »Le vzemite tudi ti dve«, je dejal, »in če hočeš, še eno iz mojih ust. Evo!«
Gip me je molče pogledal, kakor bi me hotel vprašati za svet; nato je tiho spravil vse štiri krogljice v žep, vrnil se k mojemu rešilnemu prstu in pripravil svoje moči za drugi dogodek.
»Svoje manjše trike nabavljamo vse tem potem,« je pripomnil mož.
Zasmejal sem se, kakor se zasmeješ staremu dovtipu. »Namesto da bi šli v glavno zalogo,« sem dejaL »Se razume. Tako je bolj poceni.«
»Nekako pač,« je rekel mož. »Dasi je treba nazadnje vendar plačati. A ne toliko, kakor mislijo ljudje... Da veste, gospod — oprostite ml odkrito besedo — glavne zaloge ni — za pravo čarobno blago že ne, gospodi Ne vem, ste li pogledali naš izvesek; — .Pristna čarobna prodajalna,«. To rekši si je potegnil iz lica reklamno karto in jo Izročil meni. »Pristna I« je ponovil, kažoč s prstom na besedo; čez hip je dodal: »Nič goljufije, gospod e-« prav nlka-ke ne!«
Ta uganja svojo Salo prav zares, sem sl dejal na tihem.
Nato se je obrnil z nenavadno ustrežljivim smehljajem h Gipu.
»Veš, dečko, ti si baš prave sorte!« Njegov strokovnjaško bistri pogled me je iznenadil Iz razlogov reda in pokorščine se doma prikriva, da je Qip r e s baš prave sorte. A Gip je sprejel opazko z neomajnim molčanjem in je le nepremično gledal prodajalca.
»Skozi tale vrata pridejo namreč samo tisti dečki, ki so prave sorte!«
In kakor v Ilustracijo tej trditvi smo začuli tisti hip ropotanje po vratih in šibak, droban glas, ki je cvilil: *—i noter! Ce pa h o č e m noter, očka — če pa hočem! Noterl« in takoj nato glasove zlostavljanega očeta, ki je tolažil in miril.
»Zaprto je, Edward!« se je slišalo k nam.
»Saj ni zaprto,« sem rekel jaz.
»Pač, gospod!« je odgovoril prodajalec, »za to vrsto otrok Je vedno zaprto.« In ko je to izrekel, se je zunaj za hipec pojavil majhen, bel, od slaščic in preobjedettosti zabuhel obrazek, bled in spačen od slabih nagnjenj tisti deček, trmasti mali sebičnež, ki je bobnal po začaranem steklu prodafalniških vrat. »Vse zaman, gospod!« je rekel mož, ko sem se vdal prirojenemu Človekoljubju in stopil proti vhodu. Takoj nato smo slišali, kako je oče odvedel tulečega razvajenčka.
;i (Dalje prih.)' <•	■
Drobit.
* Sfednješolstvo v čehoslovaški repa-bilki. V celi državi pride 1 srednja šola na
33.000 prebivalcev. Ena češka srednja šola pride na 34.000 Cehoslovakov, a ena nemška srednja šola pa na 26.900 Nemcev. V šolskem letu 1917—1918, torej v zadnjem šolskem letu pred prevratom, je bilo na Češkem, na Moravi in v Šleztji čeških srednjih šol 160, nemških pa 132. Na tem ozemlju pride torej ena srednja šola na
34.000 prebivalcev, ena češka srednja šola pa šele na 42.400 prebivalcev, dočlm ena nemška srednja šola že na 23.000 prebivalcev. Na je za nemške šole dobro preskrbljeno, o tem priča število nemških srednjih šol v nekaterih večjih mestih. Na pr. Nemci v Pragi Imajo 2 gimnaziji, 3 realne gimnazije, 2 realki. 1 dekl. ret real. gimnazijo, 2 učiteljišči, vsega vkup 10 šol s 1967 učenci, od katerih ie S72 ali skoraj polovica judov, 76 Cehov in 149 tujcev. Ker ie Nemcev v Pragi 30.000, imajo za vsakih- 3000 prebivalcev eno srednjo šolo. Jasno Je, da Je v Pragi preveč nemških
šoL Cehi imajo v Pragi 32 srednjih šol. pa jih Je 650.000, tako pride v Pragi ena šola na 20.300 Cehov. — Nemci v Brnu imajo, 2 gimnazije, 3 realke. 1 Zidovsko in 1 detelj ref. real. gimnazijo. 2 učiteljišči, vsega vkup 9 srednjih šol z 2,124 učenci. Ume« katerih je 124 tHjcev ter 573 židov. Ker Je Nemcev v Brnu 43.000, pride torej ena, srednja šoia na necelih 6.000 prebivalcev# dasi Je takšno razmerje v celi državi, da pride na 33.000 prebivalcev ena srednja; šola. Cehi imajo v Brnu 10 srednjih šol, torej samo eno več, dasi jih je 180 000 in pride pri njih ena šola na 18.000 prebival'« cev — Nemci v Opavi imajo 4 srednje šola. Cehi pa samo 2. V celi Sleskl ni doslej sploh nobene češke realke. — Nemci T Plznu imajo doslej gomnazljo, realko lA dekl. ret reaL gimnazijo, dasi tvorilo ne« znatno peščico plzenskega prebivalstva. Navedene številke Jasno govore, da žtvsl Nemci v Cehih kakor pod svobodnim soln-ncem. dočim Ječe Slovenci la laškim Jarmom.
Žalostna nam majkat
mali
OGLASI
PRODAJA:
GOSTILNA V ZAGREBU, dobroldoča v sredini mesta » vsem Inventarjem in kletjo. Cena po dogovoru. Vpraša se na naslov; Marko Kraševac, Zagreb, Tkal-čičeVa ulica br. 19.	1096
CA 800 PLOŠČ'»Salonita* 2 K pod dnevno ceno pri komadu. Pismene ponudbe pod »800< na upravo 1. 1095 2 TEŽKI KOBILI plncgav-ske pasme, rujavi 7 ln 8 let,
16	in pol pesti, s popolno opremo, posebno pripravni za sptfditerje ima na prodal tvrdka »Brata Kopač«, v Slovenjgradcu.__________1094
ENODRUŽINSKA VILA z vrtom in vsem modernim konfortom ▼ mestu ali vsaj v bližini Istega. Cen), ponudbe pod »vila 1922« na
upravo lista.___________1092
NOVO, elegantno, deloma Se ne rabljeno pohištvo za spalnico, obednico in kuhinjo. Sp. Šiška, Gasilska c. 233 pritličje, desno, poleg Sole.___________________1091
MOŠKO KOLO, v dobrem stanju. Pojasnila pri upra-
vi	Ust«.	1089
MLIN na tri tečaje s popolno opremo blizu postaje, poleg šole in cerkve, na jako lepem In prometnem kraju. Stalna voda. Lepo stanovanje. Cena po dogovoru. Naslov v upravi li-ste.	1080
SLUŽBE:
SPREJME SE URADNICA zmožna vseh kontoralh del, kakor tudi zanesljiv praktikant v lesno trgovino. Ponudbe Ljubljana, poštni predal 153, najkasneje do 30.
junija t L______________ 1084
VRTNAR, 25 let star. s prvovrstnimi izpričevali išče mesta. Govori slovensko, češko in nemško. Nastopi lahko takoj. Naslov: Karl Malek, vrtnar. Dvor Hote-mež, Radeče pri Zid. m. 1093 VEČ ŠIVILJ za čepice se sprejme. Naslov v upravi listaj____________________ 1088
VAJENKA za prodajalko,
17	let stara, prosi za sprejem v trgovino mešanega blaga. Naslov pod »Pridna«
na »pravo lista._________1078
35 letni SAMSKI TRGOVSKI POMOČNIK, navdušen Jugoslovan, ki bi se rad čimpreje preselil Iz Nemške Avstrije v svojo domovino, Išče službe v trgovini ali v pisarn^ prevzame tudi službo sluge, vodstvo kake trg. podružnice, gostilno na račun itd. Zadovolji se z maj-
hno plačo, ozir. tudi le X hrano in stanovanjem. — Ponudbe naj se pošljejo na upravo Usta pod »Vrnitev
RAZNO:
MEBLIRANO sobo, eventttji elno tudi s hrano Išče za takoj uradnik. Cenj. ponudbe pod: F. V. na list 1083L IŠČE SE stanovanje s 3 do 4 sobami hi pritiklinami m)t periferiji Ljubljane tudi Vi novi hiši. Cenj. ponudb«! pod »Uradnik 82« na upra««
vo lista. _________1079
ZA ČIŠČENJE KAVARNIR sprejme kavarna »Zvezda« najrajše dva zakonca pod ugodnimi pogoji, ki se določijo ustmeno.	10971
iiil mlin »ate.! bahor druge praL-nc obleke, pere d suttlolatoiM
IReichMana,
Sprejemališče: Selenbugova ul. 5.
Podružnice:
Maribor, Zagreb, KO* ievje. Novo mesto.
Med dobrim naiboliSe!
v«
Pnevmatika in druge potrebščine priporoča po solidnih cenah
TVRDKA
M VOH, specialna trgovina šivalnih strojen in koles
L3UBUANA, Sodna ulica SL 7.
P. n. gospodinje, Krflja, krojač«, čevljarje, in aadlatj« opo-rtemo, da se dobdjo sopet
*	“U Hvalni »troji
»Grltzner"
»r
t vseh opremah material pred-vojni, cene MlnUl« edino te pri
Josip Petelinu!
Ljubljano, h Petra nasip ft.7.
Pouk V vezenju brezplačen! btotam iirle, olj* vse nadomestne dele za vse sisteme Šivalnih strojev in koles. — Potrebičine za ilvtlje. krojač«, ČBvUarle, brivca, sedlarje, toaletno modno blago, srajc«, kravata, Metk«, palica.
Galanterija, gumbi na veliko in malo! Najnlžle cenet	Točna	postrežba	l
ln športne obleke, pelerine, površnike, ragiane, dežne r""‘ plašče, perilo itd. priporoča tvrdka , ■—
DRAGO SCHWAB
(prej Schwab & Bizjak)
Pod Harodno bsFarno Ljubljana Dvomi trg itn. S.
ha timski Mi Mižali
Heissbariier
lesnoindustrijska dražba
*	o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta 66.
izdelaj e vsakovrstne žaluzije ln sprejema >: vsa v to stroko spadajoča popravila.
Telefon 114. 5rsolav:Walssbachar-l4ubQana.
Miie snubiva ztrnei Mn in ini mrte ii
„MORANA“
»MORflM/V* temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. »$> Naroča se pri
Mar. Škrinjar, Trst, aaaasa
Pr! vetjih naročilih, popust trgovcem rabat
•••#•• • •••«••
■ Moderni pasovi, ■ zaponke, zapestnice (obroči), igralne znamke, v zalog!
JZup HnopfbQnifliiiM Betti HEIDINGER.
WlEN vil, Klrchansass« is.
PARKETNE
deščice
dobavlja in polaga v m* 9tu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana
SlomSkova ulica šlev. 19.
Telefon 527. •••••• • ••••••
Zvezna tiskarna in knjigama
V LJUBLJANI • Wolfova ulica štev. 1.
Poitnl predal 74.	::	k	»	s	Telefon	359.
imm 5^gBBpB3SBE5SBBaaBBBSB5
Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo.
proračun! Točna postrežba!
Qlavnl ln odgovorni urednik Zorko fakin,
Izdaj« konzorcii
Tiska »Zvezna tialeamaa .*.!