249/1959 Glasilo Keramične industrije Liboje-Celje Vsebina : 2. 3. 4. •5. 6, 7. 8. 9. Higiensko tehnična zaščita - sestavni del dejavnosti podjetja - Kleč Prva polovica letošnjega poslovnega leta je bila uspešna - F. Tilinger Nagradno žrebanje - Uredništvo Družabni večer - Marijan Zdolšek Nadurna dela in bolezenski dopusti - Božo Lukman Nekaj tehničnih zanimivosti - Franjo Tilinger Pravila podjetja - Božo Lukman Nekaj o storilnosti - V.G. . Ali že veste - Božo Lukman lo.Če vinček govori - Božo Lukman HIGIENSKO TEHNIČNA ZAŠČITA - SESTAVNI DEL DEJAVNOSTI PODJETJA. Tudi podjetju Keramični industriji v Libojah, kakor večini naših podjetij, bi' vsakdo delal krivico in ne bi bil objektiven, če bi dejal ali celo trdil, da od osvoboditve do danes ni storilo velikega koraka naprej na vseh sektorjih svoje dejavnosti. Kdor pozna to podjetje vse od prvih dni, ko sc je pričelo boriti s številnimi raznovrstnimi težavami in bi ga primerjal z današnjim stanjem, bo prav gotovo potrdil, da prehojena pot res ni bila lahka in da tudi uspehi niso ravno majhni. Brez dvoma je tu napredek nujen rezultat vsakega dela in razvoja vsakogar, ki noče zaostati v tem tempu celotnega: našega življenja. Težko bi bilo našteti vse tiste, ki so se v tem podjetju pri vsem dosedanjem delu posebno trudili in vlagali v življenje to gospodarske enote veliko svojih moči, sposobnosti in večkrat tudi precej svojega zdravja. Takih jo tudi v tem kolektivu mnogo in verjetno mnogi med njimi n:.ti niso mogli dobiti priznanja. Čeprav so si ga krepko zaslužili, V teh povojnih lotih je bilo v tovarno vloženih precej finančnih in materialnih sredstev, mnogo truda zaposlenih do- ^ lovcev, morda pa včasih zaradi enih ali drugih vzrokov nismo dosegli še več. Poglejmo samo nekatero delce iz življenja te tovarne, kakor jih je zabeležila v teh letih služba inšpekcijo dela. 84 Ervi pregled tovarne je bil izvršen v mesecu februar ju 194-7 leta, ko je bilo tu zaposlenih le 245 delavcev in delavk. Stanje, ki jo bilo ugotovljene takoj za tem 22.fobdarja, ni bilo nič kaj rožnato. Delavci v tej tovarni tedaj še sploh niso bili zdravniško pregledani, služba prve pomoči ni bila organizirana, cela tovarna je bila zelo zapuščena in neurejena. Vso stopnice v tovarni so bila take (defektne, ozke in strme), da je vsak promet po njih predstavljal za zaposleno delavce nevarnost. Tudi prenos materiala po stopnicah je bil skoraj nemogoč in naporen. Ograje pri pečeh so bile nujno potrebne, ker je bila nenehna -nevarnost in možnost, da se nekdo ponesreči. Stropi so bili še na mnogih • mestih odprti in razpokani. V pritličju, kjer je mešalec gmote, so bile transmisije pričvrščene na strop, ki je bil ze sam po sebi slab. Eri tem ni bila samo nevarnost, da sc prej ali slej naredijo večjo ali manjše poškodbo na stropu, temveč so bile prizadeto tudi transmisijo. V nekaterih oddelkih so bili stropi tako slabi, da so morali biti podprti, ker bi so bili sicer podrli. Vsi prostori so bili umazani in zanemarjeni in v nobenem pogledu niso odgovarjali delovnim pogojem in niso predstavljali dobro urejene tovarne. Glede na navedeno pomanjkljivosti jo bilo načrtno delo v neurejenih delovnih prostorih nemogoče, kar je nujno zviševalo proizvodne stroške. Ha splošno so bili delovni pogoji, posebno higiensko tehnične prilike, zelo pomanjkljivi (kopalnico sploh ni bilo). Erostori za upravo so bili ravno tako pomanjkljivi in zelo bedni. Ta.ko je bilo stanje ob tedanjem pregledu. Kontrolna komisija se je za obstoječe stanje takoj zainteresirala in jo po posebni komisiji ponovno pregledal'’ podjetje tor na podlagi ugotovitev izvedla ostrejše ukrepa. Od tedaj - od tistih dokaj težavnih časov - jo minilo že polnih 12 let. Mod tem časom so bili še drugi pregledi in le tem so sledili nekateri ukrepi in tudi izboljšave. Marsikatera pomanjkljivost se ponavlja iz leta v leto, čeprav bi večkrat za odpravo bila potrebna le dobra voljo, ali pa'samo neznatna sredstva, Delni pregled stranskih obratov, ki je bil izvršen v letošnjem letu je nakazal ponovne pomanjkljivosti in mod njimi tudi nekatere, ki sc ponavljajo iz let' v leto in nastajajo r\ enkrat v enem, drugič zopet v dru- )H 'j gem prostoru ali delavnici. ‘ ' 1 Ko obravnavamo vprašanje delovnih pogojev in higiensko tehnično zaščite, moramo predvsem poudariti, da jo to delo, kakor tudi celotna proizvodnja, predvsem odvisno od z’poslanih delavcev in zlasti od neposrednih vodilnih oseb: preddelavcev, mojstrov in oddelkovodij, ki so z delavci in proizvodnjo v neposrednem in stalnem stiku in tudi lahko neposredno na njo in na delovne pogoje ter zaščito vplivajo ob vsakem času. Proces vzgoje tega 'najpomembnejšega kadra v naših podjetjih ju zapleten, naporen in zelo dolgotrajen, zato tudi zahteva precejšnjo dozo potrpežljivosti, znanja in sistematičnosti predvsem pa vztrajnosti. V mnogih naših podjetjih in tudi v Keramični industriji v Libojah manjka po našem unengu predvsem osnovni čut, smisel in razumevanje za red in čistočo. Odpraviti bi bilo potrebno zlasti ponekod ukoreninjeno površnost ne le do teh vprašanj, temveč v mnogih primerih do celotnega dola in proizvodnjo kot končnega rezultata dejavnosti nekega kolektiva. Morda jo tudi vso premalo upornosti pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti pri dolu na ton, d. so eno in iste stvari ne bi ponavljalo iz leta v leto in so pojavljale na raznih mostih in v različnih oblikah. Preventivni ukrep na vseh sektorjih dela je zahteva, ki se postavlja no le v ten, temveč tudi v večini drugih podjetij. Doseči, da bodo vodilne osebo znalo opazovati, da bodo na podlagi ugotovitev lahko računale s posledicami nepravilnih ukrepov, da bodo znale pravilno uporabljati ljudi in vsa razpoložljiva sredstva, da bodo pravočasno obveščale o nastalih problemih in spremembah ter da bodo znalo ravnati z ljudmi pomeni: ustvariti pogoje z-' ooljše delo in večje uspehe. Za izoblikovanje takih neposrednih vodilnih kadrov je potreben čas in mnogo truda, je pa nujno potrebno, če hočemo sebi olajšati delo. Posledico naših napak so večkrat nao-cenljive in tudi neopravičljive. Težko jo n.pr. v Keramični industriji v Libojah pred kolektivom, prod družbo in njenimi nadzornimi organi iz leta v loto opravičevati nujno zahtevo po sanitarnih prostorih. Čeprav jo to vprašanje bilo, kot smo že videli, postavljeno pred vodstvo že prod 12 leti, se šolo sedaj zaznava skromna rešitev. Kje so zboljšava in ukrepi glede drugih zahtev na delovnih mestih (od osnovnega roda in čistoče do prodpisne ureditve električne inštalacije)? Zadnji pregled, kot nadaljevanje vseh prejšnjih, je potrdil osnovne pomanjkljivosti, ki ležijo v najnižjih vodilnih kadrih. Morda bi preiskava tuli na drugih področjih pokazala enake hibe. T' toj^snori naj bi torej delovali vsi tisti, ki želijo in so^dolžni v podjetju doseči najboljšo uspehe, Brez dovoljnega števila in -obro usposobljenega osnovnega kadra ni moči pričakovati glede no ogromno vloženo napora zadovoljivih rezultatov. Nikdar pa pri svojem dolu ne bi smeli pozabiti in prezreti, da je podjetje v svoji končni dejavnosti strnjena-nerazdeljiva enota in da le kot taka lahko deluje v okviru ostalih družbenih in gospodarskih dejavnosti. Pri tem pa morajo biti izpolnjeni prav vsi, nam vsem znani osnovni elementi proizvodnjo: rentabilnost, kvaliteta, cena, rok in delovni pogoji. Kdor bo prezrl enega od teh činiteljev, bo moral nositi posledice na onem ali drugem področju svojega dela. ■ Keramična industrija v Libojah jo v teh povojnih letih kljub vsem težavam in pomanjkljivostim odigrala svojo družbeno vlogo. Tudi to podjetje se z doseženimi uspehi na bo smelo in tudi ne moglo zadovoljiti. Nujno bo moralo v korak z ostalim razvojem - to p", bo zahtevalo novih naporov in zalaganj ter sposobnosti vsa1 ega posameznega delavca, predvsem pa organov upravljanja tor vseh vodilnih oseb, ki so prod kolektivom in družbo odgovorni za ta del našega skupnega življenja. Kleč. PRVA POLOVICA LETOŠNJEGA PCSICVNEGA LETA JE BILA USPEŠNA. An? Hz:'. poslovanj? za letošnjo prvo polovico poslov-nego. leta nnn pokalu je no da ln ji dvig proizvodnje in to po količini, še bolj pa po vrednosti. Polletni plan proizvodnje jo bil dosežen po količini s I03. 5% in po vrednost:' s lo7.8%. Dvig proizvodnje v let ošiljen lotu je v toliko bolj poucnben, kor je že prevladovalo mnenje, da je v lanske n letu dosežena proizvodnja maksimum, ki ga je nogoče doseči z obstoječ ir.:istroj ni ni na prava ni,. Doseženi rezultati to nnenje negirajo in nas navajajo še k intenzivne jšenu odkrivanju in izkoriščanju notranjih rezerv ter odstranjevanju raznih po-nanjkljivosti, ki še negativno vplivajo n: proizvodnjo. Menino, d" bo najlepši pregled nad doseženo proizvodnjo, če n vodeno dosežene proizvodne rezultate prvih polletij za z d 11 j a tri leta. Količinska proizvodnja: 19,57 1958 ........ M. . 599.872 kg = loo% 770.823 kg = 128.4-9% 818.93o kg=134,85% Vrednostna proizvodnja; 1957 : 1958 .. . 195.9 127,8/m = loo% 165,9/m = 121.87% 197 v 7/m = 149.15% "Vsa dosežena proizvodnja je bila. tudi prodana. Plan prodajo je presežen z 11,7%* Večje preseganje plana prodaje, lcot proizvodnjo izhaja iz prodaje odpadkov, uporabnega Iona in katrana, kr se ne evidentira pod rodil' proizvodnjo, V zadnjih dveh nesecih je zaradi razner m tržišču prišlo do občutnih sprenenb v asortinanu. Pkoizv dnjn krožnikov jo izpod plana, dočin je proizvodnja skled, vrčev in ostale gospodinjske keramike občutne večja, kot to predvideva plan. Ta sprememba je za podjetje pozitivna, saj na ta način povečujemo proizvodnjo rentabilnejsih izdelkov. Kljub tako sorazmerno ugodnim poslovnim rezultatom pa ne moremo mimo težav, katere so nos spremljale v preteklem poslovnem obdobju. Težave z uvoženimi surovinami so bile veliko večje kot v lanskem letu, Le s težavo nam jo uspelo zagotoviti najpotrebnejši material za proizvodnjo keramike, medtem ko sc proizvodnja grafitnih loncev zaradi pomanjkanja grafita ni mogla razviti v talcem obsegu, kakor smo to želeli. Upajmo, da bodo poizkusi, na katerih d:la tovarniški laboratorij, rodili uspehe in da bomo, če ne prej vsaj v prihodnjem letu lahko zamenjali večji del keramičnih surovin, katere danes še uvažamo, z domačini, T kšna zamenjava nam bo omogočila večje nabave grafita in večjo proizvodnjo grafitnih loncev. Zelo velik izpad proizvodnje nam je povzročila epidemija gripe in bolezenski izostanki sploh. Izpad jo delno nadoknaden z nadurnim delom, vendar se to negativno odraža na čistem dohodku podjetja. Upajmo, da bo teh in sličnih težav v drugem polletju manj, kot jih je bilo v pravom in da bomo v drugam polletju dosegli še večje proizvodne ■'uspehe, Franjo Tilinger . nagradno žrebanje. Danae Van postavljano zadnjih lo vprašanj, na k-taro norate odgovoriti. Odgovora np vseh 30 vprašanj norata predložiti najkasneje do lo.8.1959. odgovornenu uredniku. Odgovorov, ki bi bili predloženi po ten datunu, uredniški odbor ne bo več upošteval, V prihodnji številki pa bodo objavljeni pravilni odgovori tako, da bo lahko vsak kontroliral sebe in uredniški odbor. Torej pognane so spoprimite ša s naslednjimi vprašanji: 21. Kdaj je izšla 1,štev. "Libojskega Keramika", kakšen je osnovni namen tega glasila in kakšna načela so pou dar jena v uvodnem. Članku? 22. Eaštejte vse direktorje od osvoboditve daljo! Navesti je treba im„ in priimek in 'kolik) časa je opravljal to funkcijo. 23« Kdaj (datum) in n; kateri soji jo UO sprejel sklep, da ca začno v proizvodnji uporabljati belo nemško pokrivajoče loščilo? Kakšni so bili vzroki, da je UO sprejel ta skl:p? 2K, Pod naslovom "Bilten in denar" je bila pod rubriko "Humor" objavljena šaljiva notica. Povedati je treba: kakšen je bil namen notic ? in koga misli avtor, ko rabi besedo 1‘Konkurenca" in "regres". 25, Kakšna anketa in v kateri številki je bila priložena (prva anketa), kdaj so bili objavljeni rezultati ankete in kateri faktor so ankontiranci postavili na prvo mesto? 26, V kateri številki ja bila objavljena zlogovnica, kdo je avtor in kdo je z rešitev prijel prvo nagrado ter kakšen ruk nam je dala pravilna rešitev te zlogovnica. 27, Katerega dne so se vršile volitve v zbor proizvajalcev ObLO kdo jo bil izvoljen v ObLO proizvajalcev iz našega podjetja in k'ko dolga jo njih mandatna doba? 28, Kdaj in m katere razstavi so bili noši izdelki pohvaljeni? Kdo od naših najvišjih državnih voditeljev jo na tej razstavi dal priznanje kvaliteti naših Izdelkov? 29, Kdaj so bile zadnje volitve DS (datum)? Kdo je bil Dovoljen za predsednika DS in kateri trije kandidati so dobili največ glasov? 30, Pod katerim rv'.qic-on inv katere "tevilki je bil objavljen članek v katoren pice avtor, da in- Uredniški odbor Ker arnika toliko prispevkov, da ne bo nogel objavljati vsega spreti? DRUŽABNI V3ČER. Sindikat KIL je dne 27.6.1959 priredil v dvorani Svobode v Libojah družabni večer združen s postrin programom pod naslovon "Pokaži, kaj znaš". B?nv to je privabilo nnogo ljudi, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Bogat program je obsegal 11 točk, ki so jih izvajali večinoma člani našega kolektiva ob splošnem zadovoljstvu občinstva. Med nastopajočimi jo vsekakor treba omeniti cicibanki, ki sta z zanesljivim nastopom osvojili poslušalce. Med pevci je pokazala največ nadarjenosti pevka Terezija Babič, ki je z 58 točkami osvojilo 2. mesto. Z večvvaje bi imenovana lahko dosegla še lepši uspeh, ker ima prijetno barvo glasu in dober posluh. Tudi pesnika Lado Koštornaj in Franc Kovale sta dokazala, da .so njune pesmi pisane z ljubeznijo, vendar sc slednjemu pozna tuj vpliv. Minka Suler je dobr-rccitntorka, a ji nanjk- dinamike. Kot skladatelj sc je predstavil Anton Vočko, čagar skladbi so dobro izvajali tamburaši. Ugajala je predvsem njegova koračnica "Pesem .pomladi" Duet tov, Cilke Babič in Marije Šnorc je zadovoljil, k'kor tudi "Brhke Libojčanko". Kot zadnji so nastopili rutinirani "Veseli fantje", ki so zasluženo osvojili prvo mesto z 59 točkami od 6o dosegljivih. Gloda ocenjevanja strokovna komisije in občinstva bi o nc ni 1, da so bila mišljenja komisij o no. stopa j oč ih precej enaka. Zato naj neuspeh kogarkoli izmed mladih talentov samo šo podžge, da so temeljiteje pripravi za podobne nastope, 3?o pa volja tudi za tiste , ki so tokrat uspeli,da jih ti uspehi* no uspavajo pač pa naj izboljšujejo svoje znanje s še intenzivnejšim delom. Po končanem programu je bil družabni večer, ki jo ob prijetnem vzdušju trajal do jutranjih ur. Želimo si še več takšnih večerov, ki zbližujejo delovne ljudi, in smo hvaležni sindikatu ter vsem, ki so pripomogli, da je naš družabni večer tako lepo uspel. Marijan Zdolšek, NADURNA DELA IN BOLEZENSKI DOPUSTI. Med neštetimi problemi, ki jih odgovorni delavci podjetja dnevno rešujejo, sta brez dvoma nadurno delo ih bolezenski dopusti, dva pozornosti vredna problema. Človek bi mislil, da nimata nič skupnega in da jih lahko rešujemo ločeno, vendar nam nekatera dejstva opravičujejo skupno obravnavo. Kadar govorimo o neki stvari in če jo želimo oceniti, sc poslužimo primerjave. Zato tudi pri tem gledamo stopnjo problematičnosti po tem, koliko se je število nadur in bolezenskih dopustov v primerjavi za isto obdobje preteklih let povišalo ali znižalo. Te primerjave nam povedo, 'li so stanje zboljšuje ali slabša. Kako jo z bolezenskimi dopusti in nadurami nam nazor:>-no kažeta naslednja grafikona. 3 legenda: —?..??? 1958 1 93 7 X 110*0 lo^eo 900 ^3oo MOO GRAFIKOM MA6UR m 2?oo 2 W4 enega Čl nke,; češ soj no bost s razumeli poljsko g- življenja opis 'neg v slov as ki besedi. Verjetno so mnenje, do n-j si vso.k radovednež oglede sam Poljsko, 11 so bralci n-še-ga listo, to nalogo zaupali tovarišem, ki se ne čutijo dolžne spr sgovoriti ja.vno o teta, k-j so videli in kako so živeli na potovanju po Poljski. - da se je Strokovno združenje steki rske in keramične industrije rv'z formiral o in ustanovilo novo združenje za colo panogo nemat--lov, V novem združenju je združen' poleg steklarske in keramične industrije ša industrija samota , cementa, soli in ostalih nam .-talov, V UO tega združenja ima. tudi naš' podjetje svojega predstavnika.. Božo Iiukm -n. ČE VINČEK GOVORI Ob pozni uri se snidet- starejši in mlajši moški, oba že precej vinsko izobražena pri Tominšku. Nekaj časa še skupaj pijet" , nato pa se odpravita domov. N-: cesti se poslovita pa. pr vi starejši? "Jaz grem proti Kas z: m". "J z tudi". P*', jo m hnat- proti tov r ni in mimo nje do križišča. 11 Adi jo, jaz grem proti Mirozanu". "Jaz tudi", pravi mlajši. "Era.v, pa pojdsv skupaj". Pri bloku se ustavit- in pravi st rejši: "Tako, jaz sem doma". Mlajši pan "Jaz tudi", "Ti, pa se ne delaš norce iz mene, jaz stanujem n- številki S". "Saj jaz tudi", trdi mlajši. St ni se začne razburjati. Besed- da besedo in skočita si v lase. Ne led o pride mimo in ju hoče pomiriti, v tem se odpre okno v drugem nadstropju in neka žen.-, za,kliče posredovalcu; "Tov. riš, prosim samo hišna vrata odprite in ju porinite notri; sta namreč moj mož in sin. Spet st - se na-treskal-, p • so ne poznata". Ureja uredniški odbor: Odgovorni urednik Božo Lukman. Izdaja Keramična industrija Liboje — Celje. Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku. Rokopisov ne vračamo.