LETO X. ST. 16 (451) / TRST, GORICA ČETRTEK, 5. MAJA 2005
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY
NOVI
CENA 1 EVRO
ivivw.noviglas.it
novi glas je nastal z združitvijo tednikov katoliški glas in novi list n. januarja 1996
Uvodnik
Andrej Bratuž
Napad na sožitje
Nekaj dni pred prvo obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo so se spet pojavili običajni zlikovci, zagrizeni nasprotniki sožitja in sodelovanja med večino in manjšino na eni strani ter Gorico in Novo Gorico na drugi. V noči med 26. in 27. aprilom so blizu Trnovega na robu Trnovske planote, na ozemlju Republike Slovenije, s sovražnimi gesli in nacifašističnimi simboli pomazali spomenik v spominskem parku, kjer počiva nad 2300 padlih v boju za osvoboditev Primorske. Z velikimi črkami so napisali imena obeh županov, goriškega in novogoriškega, s te strani meje pa še druga imena: predsednika goriške pokrajine, predsednika dežele Furlanije-Julijske krajine, deželnega odbornika, slovenskega odbornika na goriški občini in župana iz Tržiča. Očitno so bila izbrana imena tistih javnih upraviteljev, ki se na občinski, pokrajinski in deželni ravni zavzemajo za konstruktivne dobrososedske odnose med italijanskim in slovenskim prebivalstvom na obeh straneh meje. Že samo dejstvo, da so nočni pohod in oskrunitev spomenika opravili v drugi državi, kaže na veliko predrznost in neodgovornost. Tudi izbira časa ni bila naključna. Skrunitelji gotovo težko prenašajo, da je sedaj tudi Slovenija polnopravna članica Evropske unije, in so to hoteli na podel način podčrtati prav ob prvi obletnici pridružitve.
V zamejstvu smo takih in podobnih dejanj vajeni. Na Tržaškem so kar pogostna. Tako ob spominskih obeležjih, na bazoviški gmajni že večkrat, kot na šolskih stavbah ali ob Kosovelovem kipu v ljudskem vrtu sredi mesta. V Gorici je lani podobna ali celo ista tolpa kot zdaj v Trnovem pomazala dve steni slovenskega šolskega centra v Puccinijevi ulici. Tudi takrat je žaljiva protislovenska gesla podkrepila s kljukastim križem in drugimi znamenji. Kako bedna, iz onemoglega sovraštva porojena in neučinkovita dejanja! Vsakovrstne grožnje in negativne ocene na trnovskem spomeniku prav gotovo niso v nikomer vzbudile preplaha, pač pa odpor in zgroženost nad tako umazanim dejanjem. Ko je bilo za preteklo soboto dopoldne napovedano čiščenje spomenika, se je v Trnovem ob oskrunjenem spomeniku zbralo na stotine ljudi z obeh strani meje, da bi skupaj z županoma in drugimi predstavniki javnih uprav in kulturnega življenja, tudi s slovenskima evropskima poslancema, izrazili svojo obsodbo in ogorčenost. Govorniki so pravilno poudarili, da so tisti, ki so s tem dejanjem hoteli razdruževati in netiti nova nasprotja, dosegli prav obratno: še bolj so povezali obe strani in utrdili prepričanje, da so prizadevanja za medsebojno razumevanje in za sožitje edina prava pot.
Podoben odgovor je dala tudi prireditev istega dne popoldne, to je na predvečer 1. maja, prve obletnice pridružitve Slovenije skupnosti evropskih držav. Na trgu pred svetogorsko postajo so se na mozaiku, ki naj bi združeval, zvrstili govori in pevski nastopi. Predstavniki oblasti in pevci z obeh strani so pred številnim občinstvom ponovno izpričali svojo vero v dobrososedske odnose in sožitje.
Naj sovražno razpoložene in, upamo, maloštevilne skupine počenjajo še tako podla in anahronistična dejanja, ura zgodovine teče naprej in se ne vrača v čase, ki bi jih najraje pozabili.
Italijanska politika
Bodo besedam sledila tudi dejanja?
Se Berlusconi misli zares umakniti?
■v
C
\^/l
bo Dom svoboščin zares postal ena sama politična stranka, bi /utegnil razmisliti o svojem umiku iz aktivne politike". Te besede ministrskega predsednka Silvia Berlusconija so največja novost, potem ko je njegova nova vlada prejela zaupnico v obeh vejah rimskega parlamenta. Nič čudnega ni, če vsa sredstva množičnega obveščanja še dalje posvečajo največjo pozornost nepričakovani izjavi ustanovitelja političnega gibanja "Naprej Italija" (Forza Italia), ki je leta 1994 pvič nastopilo na državnozborskih volitvah in postalo zdaleč najmočnejša politična sila v Italiji. Berlusconi je tedaj sklenil zavezništvo s Severno ligo, z Nacionalnim zavezništvom in s skupino bivših krščanskih demokratov; nastal je Dom svoboščin, ki je v parlamentu imel absolutno večino, medtem ko je bil Berlusconi njegov nesporni voditelj. Njegova prva vlada je zašla v krizo zaradi hudih razhajanj s Severno ligo, s katero pa se je leta 2001 "pobotal", tako da je Dom svoboščin lahko spet nastopil na volitvah in tokrat tudi prodorno zmagal.
Berlusconi se rad hvali, da je v vsej zgodovini italijanske republike edini ministrski predsednik, čigar vlada je trajala štiri leta, medtem ko so vse ostale povprečno trajale le 11 mesecev! Prav tako ne skriva želje in volje, da bi njegova vlada trajala še dobro leto, to je
Intervju
Tržaška igralka Miranda Caharija o svoji 40-letni poklicni poti in gledališču nasploh
vso legislaturo. Zato se je po hudem porazu na deželnih volitvah na začetku letošnjega aprila z vsemi silami upiral zahtevi vodilnih predstavnikov UDC in AN, naj odstopi, čeprav njegovo vodilno mesto v zavezništvu ni bilo nikdar sporno. Berlusconi namreč iz dna duše sovraži politično prakso, ki je za vsako parlamentarno demokracijo nekaj povsem naravnega; za njega pa je to "teatrino della politica" ali po naše "politični cirkus". Glede na najnovejši razvoj dogodkov ni prav nič čudnega, če je začel razmišljati o svojem umiku iz aktivne politike.
Dom svoboščin - pravi Berlusconi - naj preneha biti koalicija različnih političnih strank, kot je danes, in naj postane ena sama stranka ali vsaj federacija, t.j. skupnost organizacij z enako dejavnostjo in s skupnimi interesi. Če bi se to uresničilo, bi utegnil razmišljati o svojem umiku iz aktivne politike, saj je široko po državi - pravi Berlusconi - cela vrsta sposobnih petdesetletnikov, ki bi lahko prevzeli vodilna mesta v enotni stranki ali federaciji! Toda do zdaj so to le besede, a bo že čez nekaj mesecev verjetno jasno, ali bodo besedam sledila tudi dejanja.
Raziskave javnega mnenja medtem kažejo, da popularnost predsednika vlade Berlusconija še dalje upada, čeprav njegova nova vlada obljublja, da bo pričela takoj
Ob 100-letnici rojstva tržaškega vsestranskega umetnika so se v Gorici poklonili Bambiču z nizom prireditev
ukrepati v korist Juga in družin, ki nimajo dovolj dohodkov za preživetje, in da bo hkrati skrbela za odpravljanje potrat pri javnih izdatkih. Posebna pozornost pa naj bi veljala predvsem malim in srednjim podjetjem, ki jih duši današnja birokracija. Vse to pa bo ostalo le pri lepih besedah, če vlada ne bo sprejemala ustreznih zakonskih ukrepov. Tu pa je že treba upoštevati dejanske finančne razpoložljivosti javne uprave.
V italijanski javnosti te dni glasno odmeva tudi potek preiskave o tragični smrti visokega funkcionarja italijanske obveščevalne službe Nicole Caliparija, ki je padel pod streli ameriških vojakov kmalu potem, ko je v Bagdadu rešil časnikarko Giuliano Sgrena, ki so jo bili ugrabili iraški teroristi. Ameriški člani preiskovalne komisije so ugotovili, da ameriška posadka, ki je streljala na avtomobil, v katerem je poleg Caliparija in časnikarke bil še visok karabinjerski častnik -ta je vozil avto in bil tudi ranjen -, ravnala povsem v skladu s svojimi zadolžitvami. Zato naj bi šlo le za tragično nezgodo. Italijanska člana preiskovalne komisije nista podpisala skupnega zapisnika, medtem ko italijanska sodna oblast nadaljuje s svojo redno preiskavo. Bo ta tragični dogodek načel tudi osebno prijateljstvo med Bushem in Berlusconijem, na katerega je slednji tako ponosen? Ne glede na to je treba ugotoviti, da se v Italiji krepijo vrste tistih, ki zahtevajo takojšen umik italijanskih vojakov iz Iraka.
Drago Legiša
21. maja na Pomorski postaji v Trstu
Zamejske šole se pripravljajo na proslavo ob 60-letnici obnovitve slovenske šole
popoti sprave in
TAC
Foto Bumbaca
5. maja 2005
Svet okrog nas
NOVI
GLAS
Po 68 letih “izgnanstva”
Italija končno vrnila obelisk Etiopiji
Obelisk iz Aksuma je končno doma. 25. aprila je orjaško rusko letalo Antonov 124 prepeljalo iz Rima v staro etiopsko prestolnico Aksum še tretji del znamenitega obeliska, ki ga je Mussolinijeva okupacijska vojska leta 1937 kot vojno trofejo odpeljala v "cesarsko" prestolnico Rim. Tu so ga demonstrativno namestili na trgu Porta Capena pred palačo ministrstva za kolonije, v kateri je danes sedež Mednarodne organizacij e za prehrano in kmetijstvo (FAO). S tem dejanjem je fašistični režim hotel slovesno obeležiti 15-letnico prevzema oblasti v državi, t.j. pohoda črnih srajc na Rim 28.10.1922.
Zgodovinska usoda starodavnega spomenika iz 3.-4. stoletja pr. Kr., ki od nekdaj velja za nacionalni in verski simbol etiopskega naroda, je dokaj zanimiva in razgibana. Do italijanske kolonialne zasedbe (1935) je stal v Aksu-mu, najstarejšem mestu severne Etiopije in središču koptske krščanske cerkve, zraven drugih 66 manjših obeliskov kot nagrobnih spomenikov. Nasilno izmakni tev obeliska so Etiopijci imeli za grobo ponižanje in žalitev svoje verske in kulturne identitete. Zato sta etiopski cesar Hai-le-Selasie in vlada že na pariških mirovnih pogajanjih 1.1947 zah-
tevala poleg povrnitve druge vojne odškodnine tudi vrnitev vseh zaseženih umetniških del in predmetov zgodovinske vrednosti, ki so bili preseljeni iz Etiopije v Italijo od 3. oktobra 1935 dalje. V 37. členu mirovne pogodbe je zapisano, da mora Italija omenjene predmete vrniti "v osemnajstih mesecih od začetka veljavnosti Pogodbe". Vemo tudi, da je Etiopija, podobno kot Jugoslavija, zahtevala izročitev več sto vojnih zločincev, ki jih pa Italija ni nikdar izročila ali jim sama sodila doma. Stalno je tudi zavlačevala vrnitev obeliska iz Aksuma. L. 1956 se je Italija ponovno obvezala ga vrniti Etiopiji, ki ga je bila medtem razglasila za nacionalni simbol. L. 1980 pa ga je tudi Unesco vključil v seznam zaščitene svetovne kulturne dediščine. Do odločilnega premika je prišlo ob uradnem obisku italijanskega predsednika Scalfara v Etiopiji 1.1997, ko je bil sklenjen dogovor o končni vrnitvi obeliska. Vendar je moralo preteči še lepo število let, da se je dogovor uresničil. Za zadnje tehnične in finančne ukrepe je poskrbela sedanja Berlusconijeva vlada. Obelisk so morali najprej razstaviti na tri dele, težke po 48,65 in 87 ton. Sledilo je dogovarjanje za letalski prevoz. Letala za prevoz tako težkih tovorov imata samo
Seja deželnega tajništva Slovenske skupnosti
Bližajo se kongresi
V sredo, 27. aprila, se je na strankinem sedežu v Nabrežini sestalo na redni mesečni seji deželno tajništvo SSk. Vodstvo stranke se je seznanilo s pripravami na 12. deželni kongres, ki bo 28. maja na Pomorski postaji v Trstu ter 29. maja v Prosvetnem domu na Opčinah. SSk bo tedaj tudi proslavila 30-letnico delovanja na deželni ravni. Predvidena je udeležba visokih gostov iz Slovenije in Italije, prisotnost je že potrdil tudi evropski poslanec Michl Ebner.
Pokrajinska tajnika Mirko Špacapan in Peter Močnik sta tudi poročala o sekcij skih kongresih, ki se uspešno vrstijo po posameznih vaseh in beležijo odločen porast udeležbe in novih sil, kar se bo odražalo tudi na kongresu. Pokrajinska kongre-
sa bosta 13. maja v Gorici in 14. maja v Trstu.
Blokada izvajanja zaščitnega zakona in delovanja paritetnega odbora se žal nadaljuje kljub domnevni novi pripravljenosti rimske vlade, da bi se zadeva premaknila. Tajništvo stranke je vzelo na znanje pobudo, da bi paritetni odbor predlagal vladi konkreten predlog o načinu izvajanja 8. člena zaščitnega zakona, ki govori o dvojezičnem poslovanju krajevnih uprav. Vendar so takšna pogajanja smiselna, če bi bila vlada pripravljena se pogajati na ministrski ravni in bi ponudila npr. rešitev vsaj vprašanja dvojezičnih izkaznic, priznanja Sindikata slovenske šole in slovenske sekcije na konservatoriju Tartini. Glede tega vprašanja so bila mnenja precej
Moskovska diplomacija se vrača na svetovno sceno
Putin na Bližnjem vzhodu
Putinovo potovanje v Egipt in na Bližnji vzhod odpira novo stran ruske politike v tej regiji in obenem mednarodnim krogom sporoča, da se mogočni aparat moskovske diplomacije postopoma vendar odločno vrača na svetovno sceno.
Po razpadu SZ se je morala Moskva posvetiti predvsem notranjim spremembam (in kvečjemu ohranitvi vpliva na območju bivšega imperija), zaradi česar je bila prisiljena zanemariti dolgoletne prijateljske odnose z arabskim svetom in z leaderji Tretjega sveta. Vpliv, ki ga ima današnja Rusija, se nedvomno ne more kosati s tistim, ki ga je svojčas imela SZ - še manj z vplivom, ki ga trenutno imajo ZDA - vseeno pa ji nivo, ki ga je dosegla v zadnjih letih, omogoča, da ponovno usmeri svoje moči v tkanje vezi z bivšimi zavezniki.
Ruski predsednik je svoj obisk začel v Kairu, kjer se je 27. aprila srečal z Mubarakom. Pogovor med predsednikoma je bil vsestransko pozitiven in ploden (morda tudi zato, ker sta se pogovarjala v ruskem jeziku, ki se ga je Mubarak naučil v 60. letih med izpopolnjevanjem v Moskvi). Njuni državi sicer že vrsto let uspešno sodelujeta na gospodarskem področju, ob tej priložnosti pa sta sklenili obnoviti še sodelovanje na vojaškem, znanstvenem in kulturnem področju ter v okviru kadrovskega izobraževanja.
Iz Kaira se je Putin odpravil v Jeruzalem. O zgodovinskem obisku ruskega predsednika na BV je bil prvič govor šele januarja letos, ko so se svetovni leaderji sestali na Poljskem ob obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča v Osvvieci-mu s strani Rdeče armade. Pri tem gre poudariti, da je bil Putinov obisk v Izraelu predvsem simboličnega pomena, ker
Rusija in Amerika. Ker so vsa tovrstna ameriška letala rezervirana za vojaške potrebe v Iraku, so prišla v poštev ruska letala tipa Antonov 124. Minulega 25. aprila je bil, kot rečeno, prepeljan v Aksum tretji in zadnji razstavljeni del 24 m visokega obeliska. Letalo je nadvse slovesno in veselo sprejela množica domačinov ob prisotnosti najvišjih verskih in političnih etiopskih oblasti s predsednikom vlade Melesom Zenawijem na čelu. Treba je tudi povedati, da so nalašč za to priložnost pred petimi leti uredili posebno letalsko stezo. Vse tri dele spomenika so nato s posebnimi tovornjaki z letališča prepeljali v nekaj kilometrov oddaljeni "park obeliskov", kjer bodo vrnjeni narodni simbol in spomenik namestili na prejšnje mesto. Računajo, da se bo to zgodilo konec leta. Časopisi poročajo, da bodo vse operacije v zvezi z vrnitvijo obeliska stale deset milijonov evrov, ki naj bi jih plačala italijanska država.
Mesto Aksum leži na gorski planoti na nadmorski višini 2150 m ob meji z Eritrejo in je bilo središče najstarejšega abesinskega kraljestva v prvih stoletjih krščanske dobe. Tudi potem ko je Aksum prenehal biti državna prestolnica, je ostal v ljudski zavesti kot sveto mesto, kjer so kronali domače vladarje. Park obeliskov je leta 1906 odkrila neka nemška arheološka odprava. Mesto šteje danes kakih deset tisoč ljudi. Nekdaj udomačeno ime za Etiopijo je bilo Abesinija.
Alojz Tul
razčlenjena, saj so bili dosedanji odnosi z Berlusconijevo vlado na ravni navadne farse. Zahteva, da po 50 letih čakanja paritetni odbor šele začne konkretno preverjanje, ali Slovenci res obstajamo v Trstu, Gorici, Miljah in Čedadu, je naravnost neresna in celo žaljiva. Izraženo je bilo tudi mnenje, da bi veljalo počakati na volitve in zamenjavo vlade, saj bi bilo reševanje našega vprašanja bistveno olajšano v primeru zmage Prodijeve koalicije, desna sredina pa si najbrž eno leto pred volitvami ne namerava privoščiti kakršnegakoli odpiranja do Slovencev. V vsakem primeru pa bi moral vsak kompromisen predlog manjšine v sedanji situaciji imeti tudi podporo celotne leve sredine na deželni ravni.
Posebno pozornost so prisotni posvetili odnosom med stranko in slovensko komponento Levih demokratov ter pozitivnemu zbliževanju v zadnjem obdobju. Napovedano novo poglavje odnosov je tajnik Terpin ocenil kot vrnitev v normalno raven odnosv med strankama, ki uživata največ podpore v manjšini. Pozitivno je ocenil izraženi namen priznanja obstoja Slovenske skupnosti s strani slovenske komponente LD, ki je pravzaprav vezan na soglasje k novemu volilnemu zakonu, ki bi slovenski stranki omogočil izvolitev deželnega svetovalca. Seveda se morajo pogajanja nadaljevati tudi o drugih konkretnih temah, ki posebej zadevajo manjšino.
Slovenska vlada, s katero SSk plodno in konkretno sodeluje, pripravlja pomemben zakon, s katerim bo uredila odnose s slovenskimi ljudmi izven njenih meja. Glede tega bo SSk v naslednjih dneh srečala državnega sekretarja za Slovence po svetu in mu posredovala svoje pripombe k osnutku zakona.
prekinja tradicijo nenaklonjenih odnosov, ki so bili doslej v glavnem obratno sorazmerni z dobrimi odnosi med Kremljem in arabskim svetom. V tem smislu bi lahko Putinovo zunanjo politiko označili kot dober primer Realpolitike. Putinu je namreč jasno, da mu zgodovinska dediščina SZ daje možnost, da obnovi stara prijateljstva, hkrati pa se zaveda, da mu nove mednarodne okoliščine tudi dopuščajo precejšnjo svobodo pri izbiri novih poti. Tako lahko Rusija še naprej prodaja orožje Siriji, Iranu pomaga pri razvoju jedrske energije, z Izraelom pa dobro sodeluje proti mednarodnemu terorizmu. Vse to, ne da bi svojih namenov nobeni od
strani posebej prikrival.
Putin se je nazadnje sestal še s palestinskim predsednikom Abbasom (na sliki), kateremu je ponudil pomoč pri obnovi osnovnih struktur v Gazi in pri krepitvi opreme palestinskih varnostnih sil, kar bo seveda izvedljivo le s privolitvijo Izraela. V tem smislu je ruski predsednik že v Kairu izrazil namen za večje zavzemanje Rusije v prid bližnjevzhodnega mirovnega procesa in obenem predstavil nepričakovan predlog, da bi se jesenska mirovna pogajanja odvijala prav v ruski prestolnici. Mubarak in Abbas sta predlog z veseljem podprla, hladnejši - čeprav ne negativen - je bil odziv Sharona.
Erika Hrovatin
Praznik ob 60. obletnid osvoboditve
Krovni organizaciji SKGZ in SSO prirejata skupaj z Zadrugo Primorski dnevnik ob 60-letnici osvoboditve in hkrati tudi ustanovitve Primorskega dnevnika osrednji praznik, ki bo potekal v nedeljo, 15. maja, v dveh delih: ob 10. uri zjutraj bo spominska svečanost pri Kosovelovem spomeniku v tržaškem ljudskem vrtu "de Tommasini" (govornik Boris Pahor), popoldne pa ob 16. uri ljudsko slavje na prireditvenem prostoru centra Ervatti v Briščikih pri Proseku (govornik Miran Košuta). Na sporedu bodo petje, godba na pihala in recitacije. Spominska svečanost se bo zaključila s polaganjem vencev na krajih, ki v mestnem središču spominjajo na žrtve nacifašitičnega nasilja ter na enoten odpor naših ljudi proti okupatorju.
Povejmo na glas
Toliko bolj za sodelovanjem
Res, najboljši odgovor nedavni mazaški akciji na spomeniku v Trnovem je: toliko bolj za sodelovanje in prijateljstvo. Toliko bolj za sodelovanje in prijateljstvo med narodi in državami, toliko bolj za utiranje enkratno perspektivne poti, ki so jo ubrali Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, toliko bolj za izgrajevanje nove Evrope v teh krajih in za odklonitev obujanja starih sovraštev, posebno še, če se slednja poslužujejo žalitve spomina na mrtve in s tem njihovih svojcev kakor tudi narodovega zavedanja v celoti.
Da se je zgodilo kaj takšnega in očitno dobro in premišljeno pripravljenega, saj je zajelo tudi območje Ronk in Tržiča, je težko verjeti. In vendar je nujno verjeti, ker se je pač zgodilo in ker nemara niti ni tako veliko presenečenje, da se je moglo zgoditi. Sedanja vladajoča večina ves čas nagiba k zaostrovanju, pa če to hočemo videti ali ne. V igri je Severna liga, ki ne štedi z grobim izrazoslovjem, v igri je Narodno zavezništvo, znotraj katerega še vedno, vsaj v naših krajih, obstajajo odmevi skrajnih dejanj in ukrepanj, in ne nazadnje je v igri Berlusconijeva Naprej Italija s svojim neoliberalistič-nim nadihom, ta pa se zadnje čase poslužuje trdih globalizacij skih prijemov. Na vsak način je italijanska javnost z omenjenimi dejstvi vse preveč prizanesljiva, kar pa so volilci na nedavnih deželnih volitvah končno postavili na pravo mesto in se izrekli za drugačno politiko. Nemara je prav ta pekoči poraz zadal vladajoči večini tisti
udarec, zaradi katerega bo njeno pravo bistvo prišlo močneje do izraza in se bo odločneje in še bolj grobo izražalo, v našem obmejnem območju pač z izpadi, za katere smo mislili, da so odmrli del krute zgodovine med dvema svetovnima vojnama in še posebej znotraj druge apokalipse. Pri tem je več kot žalostno, da pride komu na misel in se znese nad spomeniki mrtvih, da torej ne premore najosnovnejše pietete in se spusti na raven, za katero pravzaprav ni odgovarjajoče besede. Ravno zato je odgovor na vsa takšna dejanja na dlani.
Kot rečeno, je odgovor en sam: delati še naprej za iste stvari, delati za sodelovanje in prijateljstvo med vsemi, graditi prihodnost na novih in drugačnih temeljih, kot so tisti iz časov nestrpnosti in nasilja. Delati za sodelovanje in prijateljstvo terna ta način odstranjevati iz naše zavesti vse rane preteklosti, prebijati se proti obzorjem nove Evrope, v kateri za nasilje in nestrpnost res ni več prostora. Za sodelovanje in prijateljstvo delati neumorno in brez predaha, v tem našem goriško-novogoriškem prostoru kakor v vseh drugih prostorih, za sožitje in tvorno sobivanje med vsemi pokrajinami, deželami in državami. Za sodelovanje in prijateljstvo delati zato, da bo naše skupno življenje prijetnejše in človeka vredno, pa tudi zato, ker sta nestrpnost in nasilje nesmisel in brez srečnega izhoda, sodelovanje in prijateljstvo pa smisel, saj delata za resnično dobro vseh.
Janez Povše
Na dnu...
G05P0D, KAKO NAJ PASEM TVOJE OVCE...
...KO SO POSTALE 30LJ DIVJE KOT VOLKI !?
iMI Po skrunitvi partizanskega spomenika
Prijateljstvo ljudi ob meji bo odslej še trdnejše
RRUL^IIUANTO^M-VV::
I
Foto Bumbaca
Ob slovenskem državnem prazniku upora proti okupatorju in le nekaj dni pred 30. aprilom, ko smo se v Gorici spomnili prve obletnice vstopa Slovenije v EU, je ljudi na Trnovem nad Novo Gorico prebudilo grenko presenečenje.
Skrunitev spomenika
V noči med 26. in 27. aprilom so namreč neznanci na hribu Kobilniku s težkimi žalitvami in simboli, ki spominjajo na nacistični in fašistični teror, hudo oskrunili spomenik in grobnico iz NOB, posvečeno padlim borcem 9. korpusa, ter spominski amfiteater z več kot 2.300 imeni padlih partizanov. Objekt so "okrasili" s kljukastimi križi, Mussolinijevim likom in grobimi napisi, ki so prizadeli najbolj vidne levosredinske politične predstavnike v deželi Furlaniji-Julijski krajini in vodje občinskih uprav na obeh straneh go-riškega prostora, pa tudi dostojanstvo vseh slovenskih in dobromislečih ljudi. Slovenski kriminalisti in italijanski policisti so takoj sprožili preiskavo. Istega dne sta kraj oskrunitve obiskala goriški in novogoriški župan Brancati in Brulc, ki si skupno s številnimi drugimi trudita, da bi ljudje ob naši meji živeli lepše. Tudi zato sta se vidno prizadeta "sprehajala" od napisa do napisa in obžalovala, da so še ljudje, ki želijo umetno netiti razdor in mržnjo med tu živečima narodoma. Obenem ju je dejanje spodbudilo, da bosta z medsebojnim prijateljstvom samo še krepkeje nadaljevala po zastavljeni poti.
Izjave
Skrunitev kot napad na dobrososedske odnose med Slovenijo in Italijo je ostro obsodil predsednik slovenske vlade Janez Janša. Novogoriški župan Mirko Brulc ga je v pismu prosil, naj "slovenska vlada o tem dogodku obvesti Rim in izrazi izredno zaskrbljenost nad tovrstnimi izpadi." Tudi župani občin Nova Gorica, Brda, Kanal ob Soči, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba so zahtevali, da bi se primer internacionaliziral tudi v Evropskem parlamentu in Svetu Evrope. "V teh pojavih namreč vidimo nevarnost nadaljnjih razraščanj nacističnih in fašističnih gibanj ter poskuse revizionizma evropske polpretekle zgodovine. Že desetletja vlagamo v medsebojno sodelovanje in boljše življenje ljudi ob meji ogromno energije in ne smemo dovoliti, da bi bila sedaj, po vključitvi Slovenije v EU, demokratična in strpna evropska ureditev zamujena priložnost." Goriški župan Brancati, novogoriški župan Brulc, predsednik goriške pokrajinske uprave Brandolin in goriški občinski odbornik Terpin, ki so bili tarča posebno neokusnega napisa, pa so nam poslali tole izjavo: "Vse dobro misleče ljudi na obeh straneh meje je dogodek (...)
:U .. :
globoko prizadel. Grobo je zarezal v najgloblja čustva vseh tistih, ki želimo živeti v prijateljstvu, miru in sožitju. Nov duh sodelovanja, ki ga skupno ustvarjamo ob naši meji, očitno moti tiste skrajneže, ki skušajo uničiti lepoto življenja, pozitiven naboj sobivanja in sodelovanja. Vsi smo samo ljudje. Vsi ljudje se bojimo za naše družine, otroke, srečo in zdravje. Tisti, ki v pomladnih nočeh nasilno posegajo v spomenike, se ne zavedajo, da ljudje nočejo več bolečine, smrti v očeh, obupa in groze. Storilci, ne glede na narodnost, so polni negativnega, s katerim skušajo zadovoljiti lastno praznino, ki jo občutijo v življenju. V resnici so pomilovanja vredni. Pozivamo jih, da pogledajo v naravo in med ljudi z drugačnimi očmi, da prepoznajo nekaj, kar doslej niso poznali, in da poiščejo pomoč. Vsi podpisani smo prepričani, da bomo z našo trdno vero v skupno in mirno prihodnost v prijateljstvu uspeli. Zato se vsak dan znova trudimo in vztrajamo. Odprimo skupaj vsem lju-
M
dem oči, da bodo videli lepoto sožitja. Pri tem nam pomaga veliko prebivalcev na tej in oni strani meje, ki vedo, da nam je skupaj lepše." Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je obsodilo "nezaslišano mazaško akcijo italijanskih fašistov na partizanski spomenik v Trnovem in izraža zaskrbljenost zaradi žalitev in groženj na račun vodilnih politikov levosredinske koalicije v deželi Furlaniji-Julijski krajini. (...). Skrb vzbuja dejstvo, da gre za premišljen pohod na ozemlje Republike Slovenije, torej za načrtno podžiganje mednarodnega sovraštva. SSk obsoja take in podobne poskuse ustvarjanja medetnične napetosti, ki je skorajda izginila iz goriškega prostora, in poziva naše ljudi, naj nikakor ne nasedajo provokacijam. (...) Ker so na spomeniku poimensko zapisani priimki določenih politikov, gre najbrž akcijo pripisati ljudem iz goriškega območja, ki poznajo tukajšnjo politično stvarnost." Predstavniki svetniških skupin večine v občini Gorica so se obrnili do
župana Brancatija, "naj naslovi na vlado Republike Italije zahtevo, da se ta uradno odgradi in naj se pri vladi Republike Slovenije opraviči za zverinsko dejanje, ki so ga storili nekateri njeni državljani". Občinski svetovalci SSk ugotavljajo, kako "obstaja nevarnost, da skrajne sile na obeh straneh meje spet pripeljejo do zaviranja v procesu medsebojnega zbliževanja na podlagi spoštovanja in sprejemanja zgodovinske resnice," ter pozivajo, da bi zaradi večje jasnosti o naši skupni zgodovinski preteklosti obe vladi sprejeli dokument, ki so ga izdelali zgodovinarji obeh narodnosti. Tudi Svet slovenskih organizacij je izrazil "globoko in občuteno zaprepadenost. Dejanje je bilo očitno uperjeno zoper prijateljsko sodelovanje med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom-Vrtojbo. Na grob način je izrazilo nestrinjanje z zbliževanjem med dvema sosednjima narodoma in državama. V spotiko mu je bilo nastajanje nove Evrope v teh krajih, ki dajejo zgled tudi drugim obmejnim območjem. Na nedopusten način je bilo uperjeno proti tistim političnim nosilcem, ki si v imenu vseh miroljubnih ljudi prizadevajo za ustvarjanje lepše prihodnosti. Edini in najboljši odgovor temu rušilnemu poskusu je nadaljevanje pričete poti, se pravi izgrajevanje tistega vsesplošnega sožitja in srečnega sobivanja, ki je smiselna prihodnost teh krajev, Evrope in sveta v celoti." Čistilna akcija
V soboto, 30. aprila, so se številni slovenski in italijanski prostovoljci z obeh strani meje odzvali na poziv županov in se zjutraj udeležili simboličnega čiščenja spominskega parka. To je bila prava neorganizirana manifestacija prijateljstva, ki se je je udeležilo nekaj sto ljudi. Neznani skrunilci so očitno dosegli obraten učinek od načrtovanega, saj je njihovo početje ostro obsodila vsa ožja in širša javnost, navzočnost številnih ljudi z obeh strani meje pa je bila - po mnenju obeh županov - najlepši dokaz, da je pot sprave in sodelovanja obeh Goric edina prava perspektiva našega prostora. Med prisotnimi so bili občinski svetovalci in odborniki, predstavniki goriške pokrajinske uprave, krovnih organizacij SKGZ in SSO ter drugih združenj in ustanov. Po pozdravu predsednika KS Trnovo Borisa Rijavca je Brulc povedal, da so si pobudniki skrunitve zadali avtogol, kajti prijateljstvo in sodelovanje ob meji bo odslej še trdnejše. Brancati je ugotovil, da je tolikšna prisotnost ljudi najboljši odgovor mazačem. Predsednik pokrajine Brandolin se je javno opravičil domačinom za dejanje, ki so ga storili njegovi sodržavljani. Evropski poslanec Borut Pahor je dejal, da skrunitev ne bo mogla odvrniti od prizadevanj za skupno prihodnost teh krajev. V imenu deželne uprave sta vandalsko gesto obsodila svetnik Mirko Špacapan in Enrico Gherghetta. Številni prisotni upravitelji pa tudi drugi ljudje so si nato zavihali rokave in se lotili čistiti spomenik; delo so končala štiri specializirana podjetja, ki so se prostovoljno odzvala.
DD
Pogovor
Miranda Caharija
Štirideset ustvarjalnih let temperamentne igralke
Priljubljena gledališka in filmska igralka Miranda Caharija, dolgoletna članica Slovenskega stalnega gledališča, je v mesecu marcu z naslovno vlogo v predstavi Deja ITusu ali Medeja s Krasa, ki jo je avtor in režiser Mario Uršič spisal prav njej v poklon, praznovala štiridesetletnico blestečega ustvarjanja na odrskih deskah. Le-te je bogato obdarila z marsikaterim posrečenim, nepozabnim likom, kateremu je vselej podarila temperamentno toplino svojih kraških korenin in mediteransko širino morja, v katerem se zrcali njen rodni kraški svet. Ljubitelji gledališča si jo prav sedaj lahko ogledajo na odru kot protagonistko igre Vdova Rošlinka Cvetka Golarja, poslušalci slovenskih radijskih sporedov Radia Trst A pa se bodo z njo in njenima soigralcema Livijem Bogat-cem in Minu Kju-der nasmejali ob novem nedeljskem nizu Za smeh in dobro voljo v režiji Sergeja Verča.
Prisrčno se ji zahvaljujemo, da nam je po eni izmed goriških ponovitev Deje Husu posvetila nekaj časa za pogovor.
Po premierski izvedbi Uršičeve Deje Husu ste med drugim dejali, da je poseben poklic biti igralec. Bi utemeljili to svojo misel in nam povedali tudi, kako in kdaj se vam je porodila želja po odrskih deskah in zakaj ste se odločili za to poklicno pot? Pravzaprav se ne morem spomniti, kdaj sem sploh začela misliti na igralski poklic, verjetno sem to nagnjenje čutila že kot otrok. Ljubezen do gledališča so mi posredovali starši. Že zelo mlada sem z njimi začela hoditi v gledališče in že tedaj pokazala temperament, svojo igralsko žilico. Starši some pri želji postati igralka, in še kasneje, vedno podpirali, dokler so bili živi. Zmeraj so mi pravili, da je to poseben, nenavaden poklic. To njihovo trditev potrjujem še sama tudi danes. Čutim kot svoj privilegij, da sem igralka. Zelo mlada sem šla v dramsko šolo. Imela sem srečo, ker so me sprejeli v tako utečen ansambel in da sem takoj začela igrati v vseh otroških igricah. Za njimi so kaj kmalu prišle tudi velike vloge, od katerih je bila prva Ofelija, v Shakespearovem Hamletu. Nato sem nadaljevala z vlogami v velikih uprizoritvah Goldonija, Shakespeara, Ruzzanteja... Skratka, odigrala sem ogromno vlog. Glavno je namreč to, da igralec veliko igra, ko se usmeri v teater. Z intenzivnim delom si namreč nabira izkušnje in s temi in izkustvom življenja zraste.
Kakšne spomine imate na naše gledališče z vaših prvih igralskih nastopov?
Imam vsekakor prijetne spomine, vsi pokojni igralci so bi-
li moji mentorji, učitelji. Dajali so mi nasvete in bili so mi za zgled. Kar se tiče igranja pa, takrat nismo imeli stalnega sedeža, Kulturnega doma, zato smo imeli veliko dolgotrajnih gosto vanj.Tako sem spoznala vse podeželske kraje in dvorane. Ogromno smo igrali. Prav to pogrešam danes, da ni več teh gostovanj, da je veliko, veliko manj predstav in seveda veliko manj abonentov.
V zvezi s tem naj napovem, da spoštujem tisto teorijo, ki poudarja umetnost kot tako, toda pravim, da je glavno to: delati teater, kot gledališčniki ne
smemo tega pozabiti. Misliti moramo na naše okolje, na pravilne teme pri izbiranju repertoarja. Spet si moramo pridobiti publiko. Res je, da igralec ustvarja teater, brez igralca namreč ni teatra, a tudi brez publike teater nima smisla.
Da se povrnemo na vaše prve odrske korake, kakšni so bili odnosi s starejšimi igralci in igralkami? Ste imeli med njimi kakega vzornika?
Starejši igralci so me kot mlado igralko prav zelo lepo sprejeli. Srečo sem imela, da sem bila v takem ansamblu s tako dovzetnimi igralci. Pravega vzornika pa nisem imela. Vsi so bili veliki talenti. Posebno pri nekaterih sem občudovala spontanost, temperament.
Vam je morda v prvih časih bil v posebno pomoč kak režiser, ki vam je posredoval določene umetniške smernice?
Ko začneš, si pač začetnik. Vsak nasvet in pripomba sta pomembna. Vsak režiser mi je nekaj dal. Zavedala sem se, da moram delati, nenehno rasti. Delala sem tudi v koprodukcijah in televizijskih filmih.
Ali vas ni zamikalo, da bi se morda usmerili v film? Spominjamo se vas tudi kot pevko v operetah, pa tudi na popevkarskih festivalih. Vse sem delala sočasno. Rada sem pela. Seveda me je fasciniralo igrati v filmih, toda ostala sem zvesta teatru.
Prav v zvezi s tem sem vas hotela vprašati, ali vas ni zvabila misel, da bi odšli v kakšno drugo gledališko hišo?
Saj nisem igrala samo v našem gledališču. Nastopala sem tudi v drugih produkcijah, igrala sem v slovenskem in italijanskem jeziku, npr. delo E. de Fi-lippa Filumena Marturano in Uršičevo Srečanje, ki sem ga izvajala z Livijem Bogatcem. Ko sem bila stalna članica SSG, sem si želela, da bi potekala neka izmenjava igralcev med gledališči, a to je bilo organizacijsko težko izvedljivo zaradi težav pri usklajevanju dela.
Na dolgi gledališki poti ste odigrali množico raznolikih, uspešnih večjih in manjših vlog, od pravljičnih junakinj in komedijskih karakternih likov do resnejših dramskih oseb. Katera od teh vam je najljubša in naj-bližja vašemu značajskemu profilu?
Najbolj so mi pri srcu vloge, ki sem jih odigrala v zadnjih desetih letih, kot so Filumena Marturano v istoimenski igri, Serafina v delu Tetovirana Roža T. Williamsa, Kate Keller v drami A. Millerja Vsi moji sinovi, protagonistka v igri Srečanje M. Uršiča, dramski lik v italijanskem delu Moška stvar. Na vrh vseh teh likov pa sedaj postavljam prav vlogo Deje Husu. Vsaka vloga odkriva in razkriva igralca in človeka in prav v tej vlogi sem v sebi odkrila neke večje igralske dimenzije, globlje emocije. Deja Husu mi je še posebno pri srcu tudi zato, ker je napisana zame, ker mi je posvečena.
Kateri komediograf ali dramatik vam je naj dražji in zakaj? Kateri žanr najbolj ustreza vašim igralskim nagnjenjem in stremljenjem? Rekla bi, da so mi pogodu dramatične in komične vloge. Naslednja bo vdova Rošlinka, igrana v narečju. Vedno so mi bile všeč tudi komedije, komične vloge tudi rada igram. Moja najljubša komedija je Fojeva Sedma zapoved kradi malo manj. Za vlogo Enee v režiji Jožeta Babiča (sezona 1977-78) sem dobila nagrado publike. Ta mi je kot zelo dinamična vloga ostala v lepem spominu, pa še druge bi lahko naštela, a mi trenutno uhajajo iz spomina.
Katera vloga pa vam je bila poseben gledališki izziv? Nekatere vloge sem pač morala igrati, čeprav mi niso bile ravno všeč. Kot poklicni igralec v službi nekega gledališča moraš pač odigrati vse, kar ti ponudijo. Toda hudo je, ko igraš tak tekst, ki ti ni všeč. Poseben izziv so bile zame nedvomno moje prve pomembne vloge, npr. prej omenjena Shakespearova Ofelija ali pa vloga v prvem filmu, Babičevem Ne vračaj se po isti poti. Nova izkušnja in izziv sta bila tudi sodelovanje v televizijskem filmu in igranje v italijanščini.
/stran 15 Iva Koršič
5. maja 2005
Kristi ani in družba
NOVI
GLAS
Papeževa prva avdienca na Trgu sv. Petra in prva molitev z okna njegovega stanovanja
V službi miru, sprave, harmonije in solidarnosti med vsemi ljudmi
Romanje in izlet vernikov iz Zgonika, Šempolaja in Mavhinj
Za minuli 25. april smo se verniki iz treh župnij, Zgonika, Šempolaja in Mavhinj, odločili, da poromamo k Mariji Snežni v Solčavo in obiščemo Logarsko dolino.
Zjutraj, v primernem času, smo napolnili avtobus, ki nas je peljal mimo Postojne in Ljubljane v Savinjsko dolino. Zjutraj in deloma popoldan nas je spremljal dež, le pozneje v popoldanskih urah nas je v Logarski dolini obsijalo sonce.
Božjo pot in molitev za duhovne poklice smo namenili Mariji Snežni, ki ima svojo lepo cerkev v Solčavi, v Zgornji Savinjski dolini. Na nadmorski višini okrog 650 m se dviga lepa cerkev, ki je bila zgrajena v prehodnem obdobju iz visoke v pozno gotiko. Ko je oglejski patriarh Peregrin leta 1140 ustanovil benediktinski samostan v Gornjem Gradu, mu je tedaj bavarski knez Dieblad podaril vso gornjegrajsko gospoščino s Solčavo vred za novoustanovljeni samostan. Celjski grofje so ustanovili beneficij za vzdrževanje duhovnika in skrbeli za cerkev. Prva cerkev naj bi bila že v 12. stoletju. Številne kamnoseške umetnine kra-
sijo cerkev, najbolj znan je 58 cm visok kip iz peščenca, t.i. "Šolčavska Marija". Cerkev je bila nekoč poslikana, a so jo v 19. stoletju prebarvali, zdaj je ohranjenih le nekaj prejšnjih fresk in nova poslikava.
Romarsko mašo je daroval župnik Jože Markuža, pevci pa smo lepo zapeli. Po obilnem kosilu v turistični kmetiji v Robanovem kotu smo se odpravili v Logarsko dolino. Ustavili smo se nekako v sredi doline, ko je sonce obsijalo bližnje zasnežene vrhove. Kljub slabemu vremenu smo občudovali lepoto te doline na vi-deo-filmu, ki smo si ga ogledali. Sklenili smo, da se še vrnemo ob sončnem vremenu. Na poti proti domu smo se ustavili še na Trojanah, kjer smo si lahko kupili znane krofe in jih tudi jedli. Na Vrhniki smo se ustavili pri prijatelju "Kranjcu", kjer smo tudi bili deželni kmečkih dobrot. Dež je na Primorskem ponehal, da smo se srečno in zadovoljni vrnili domov. Upajmo, da se udeleženci iz treh župnij še srečamo na skorajšnjem izletu.
JM
Mednarodni tiskovni odmevi
Različna mnenja o novem papežu
Izvolitev kard. Ratzingerja za novega Petrovega naslednika je na svetovni ravni naletela na različne odzive. Pregled mednarodnega časopisja dokazuje, da je javno mnenje nekako razdvojeno med tiste, ki v intelektualni veličini in moralni doslednosti novega papeža vidijo močan glas zoper vse večji relativizem verskih in moralnih načel sodobnega človeka, in pa tiste, ki novega papeža istovetijo predvsem z nasprotnikom reform cerkvene ureditve.
V Franciji Le Monde označuje novega papeža, kot "Benedikta XVI. -ortodoksnega". Španski El Mundo razlaga, "da so kardinali izbrali njega, ker je tisti, ki lahko zagotovi doslednost s pontifikatom Karola Wojtyle”. Na domačih tleh preminulega Janeza Pavla II. so si mnenja precej enotna v prid novoizvoljenemu papežu. Tako, na primer, liberalni
tradicionalist, kot je to bil Karol Wojtya, ne da bi pri tem imel njegove karizme"; nekoliko bolj analitično Financial Times, ki ugotavlja, da je hitrost pri izbiri novega papeža dokaz močne želje po enotnosti v katoliškem svetu. V Nemčiji je javno mnenje sprejelo izvolitev nemškega papeža kot veliko čast; kljub temu pa je iz vseh glavnih časnikov razvidno, da razlike
dnevnik Rzeczpospolita trdi, "da je izbira Ratzingerja dokaz dejstva, da je glavna prioriteta kardinalov ohranitev vere”, medtem ko sredinsko-levičarska Gazeta Wyborcza označuje novega papeža kot "enega izmed najuglednejših intelektualcev našega časa, čigar inteligenco priznavajo tudi njegovi naj strožji kritiki".
Precejšnje razočaranje je mogoče zaslediti med katoličani Južne Amerike in Afrike, ki so upali v izvolitev naprednejšega papeža, ki bi bil bolj odprt do vrste perečih vprašanj, kot so na primer uporaba kontracepcijskih sredstev v Tretjem svetu, vloga ženske v Cerkvi, celibat duhovnikov ipd.
Mnenja anglikanskega sveta so ostrejša. Guardian na primer o papežu Ratzingerju trdi, da njegova izvolitev ne bo preprečila postopnega "razkristjanjevanja" Evrope oz. da jo bo celo pospešila, "saj je Ratzinger
med katoličani in luteranci ostajajo in da se po vsej verjetnosti ne bodo zmanjšale niti med tem pontifikatom (zgovoren je v tem smislu Berliner Zeitung, ki trdi, "da je za vse tiste katoličane, ki so upali v ljudem bližjo Cerkev, izbira Ratzingerja najslabša možna”).
Razlika med odnosom novega papeža do krščanskih sobratov je, sicer v obratnem smislu, razvidna tudi od bolj pozitivnih ocen rusko -pravoslavne Cerkve. Na straneh ruske Pravde, na primer, diakon Kuraev (profesor na Moskovski duhovni akademiji) trdi, da, "če bi za rimskega papeža izvolili človeka, ki bi iskal skupni jezik prej z Lutrom, kot pa s Cerkvijo Janeza Zlatoustega, bi to zagotovo močno oviralo pot našega dialoga." Ratzingerjevo doslednost tradiciji vzbuja spoštovanje s strani vernikov ostalih dveh večjih monoteističnih veroizpovedi. Na straneh libanonskega L'Orient de Jour je tako Benedikt XVI. označen kot desna roka Janeza Pavla II. in kot "goreči zaščitnik doktrine, ki so ga kardinali izbrali, da bi nadaljeval na poti iskanja resnice, ki jo je začrtal njegov ugledni predhodnik." Tudi na straneh izraelskega Ha'areza je bilo mogoče zaslediti zadoščenje ob izvolitvi papeža Ratzingerja predvsem zaradi njegovega konkretnega zavzemanja za vzpostavitev medsebojnega dialoga v letih, ko je sodeloval z Janezom Pavlom
II.
EH
GOSPODOV VNEBOHOD
Apd 1,1-11; Ps 47; Ef 1,17-23; Mt 28,16-20
Prvotno so praznovali Vnebohod na Veliko noč. Veljal je kot en sam dogodek vstajenja, ki je obenem odhod k Očetu, v nebesa. Šele pozneje so ustvarili dva ločena praznika, da so poudarili Jezusovo vstajenje in prikazovanja Vstalega, ki je apostole in druge utrjeval v veri skozi štirideset dni, preden je dokončno odšel od nas telesno.
O Vnebohodu poroča v Novi zavezi samo Luka (Lk 24,51; Apd 1,9; Markov evangelij ima le poznejši pripis - Mr 16,19). Vsekakor se zgodovina o Jezusu zaključi z njegovim odhodom v nebesa. Zato mora biti oznanjena vsemu svetu. Njeni pristni oznanjevalci so samo apostoli, kajti samo oni so skupaj z nekaterimi drugimi videli Jezusa živega po smrti na križu. Zato sedaj nastopajo kot njegove priče. In na njihovem pričevanju bo slonelo vse oznanje-
vanje Cerkve. Skratka: z Vnebohodom se zaključi Jezusova zgodovina in se začne misijon Cerkve (Vse: po NT, U. Wilckens, 1970,394-395).
Zdaj se morajo apostoli sami znajti. Jezus jim je zaupal nezaslišano nalogo, rekoč: "Pojdite torej in naredite za moje učence vse narode. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal" (Mt 28,19-20).
A jih ne bo pustil same. Poslal bo Svetega Duha in ostal pri njih na drugačen način, v Duhu namreč in zato še bolj resnično pričujoč (Mt 28,20). Krščeni bodo s Svetim Duhom (Apd 1,5). Sveti Duh bo njihova moč. Zato bodo Jezusove priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta (Apd 1,5.8).
A Jezus bo zopet prišel vidno, v telesu (v. 11), ko bo dopolnjeno oznanjevanje Božjega Kraljestva. Da bi pa ohranili vero, upanje in ljubezen, naj ne bi strmeli v oblake, ki so Jezusa zakrili našim očem, marveč naj ga oznanjamo s hvaležnostjo kot kralja, ki je vreden, da sede na Božjo
desnico: "Prepevajte Bogu, prepevajte, prepevajte našemu kralju, prepevajte" (Ps 47,7).
Ker se pismo Efežanom tesno ujema s pismom Kološanom, najdemo v obeh poudarek na izvolitvi vernih s strani Boga od začetka, od večnosti. On je namreč vse vekove od stvarjenja sveta do konca sveta tako uredil in določil, da se stekajo h Kristusu kot k svojemu cilju.
Apostol Pavel uporabi v tem listu več izrazov, ki naj razodevajo ljudem vzvišenost poklica v večno življenje. Zato Bog daje duha modrosti in razodetja, da bi ga spoznali, da bi vedeli, v kakšno upanje nas je poklical. Saj imamo bogato dediščino po smrti Jezusa. V njem je naša čezmerna veličina njegove mogočnosti do nas, je na delu njegova silna moč. Vse to je za zdaj skrito v Bogu in v Kristusu, ki ga je obudil od mrtvih in ga posadil na svojo desnico v nebesih, nad vsakršno vladarstvo in oblast, nad vsakršno silo in gospostvo ter nad vsakršno ime.
In vse je položil pod njegove noge. Tudi Psalmi, npr. 110,1,6 pojejo, da je (Jezus)
položil pod svoje noge vse sovražnike, kakor nekoč zmagoviti kralji premagance (tudi 1 Kor 15,24-28), ko jim je uklonil tilnike v prah (Ef 1,19-22).
Jezus pri Vnebohodu izpolnjuje to, kar je bil povedal pred velikim duhovnikom po aretaciji: "Povem vam: Poslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici Moči in priti na oblakih neba" (Mt 26,64). Apostolom ponovi poslanstvo, toda zdaj ne več samo za oznanjevanje med Judi, temveč po vsem svetu; krščevali bodo, posredovali bodo njegov nauk in po njem tudi oni sami živeli.
In kjerkoli bodo na delu njegovi odposlanci, bodo izkusili njegovo varstvo in pomoč njegove navzočnosti (gl. Wilckens, 125). Jezus bo z njimi do konca (Mt 28,20), dokler se ne bodo iztekli časi in vekovi. Mučenci vseh časov, kakor prvi med njimi v Novi zavezi, Štefan, vidijo v zamaknjenju Jezusa, ki jih tolaži in opogumlja: "Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega, ki stoji na Božji desnici" (Apd 7,56). Zahrepenimo tudi mi po končnem cilju, ko "bo Bog vse v vsem" (1 Kor 15,28).
Benedikt XVI. je začel svoje poslanstvo s polno paro. Prejšnjo sredo, 27. aprila, je njegovo prvo avdienco (prejšnjo je imel Janez Pavel
II.	26. januarja) na Trgu sv. Petra pozdravilo več kot 15 tisoč vernikov. Iz odprtega vozila je krepki mož v belem - na nastop katerega se moramo po bogatem papeževanju Wojtyle pravzaprav šele navaditi - stoje blagoslavljal množico, nato pa je vernike tudi nagovoril. Izpostavil je krščanske korenine Evrope in obljubil, da si bo prizadeval za spravo in mir med ljudmi. Na tem prvem večjem javnem shodu je pojasnil, da želi slediti idealom predhodnika Benedikta XV., ki je bil "pogumen in pristen prerok miru"; tudi sv. oče Ratzinger želi delati za "spravo in harmonijo med ljudmi". Sv. Benedikt, zavetnik Evrope, pa mu je drag, ker njegovo življenje "potrjuje krščanske korenine Evrope". Ustanovitelj zahodnega meništva predstavlja zanj "temeljno orientacijsko točko za enotno-
st Evrope in trden opomin na neodtujljive krščanske korenine njene kulture in omike." Dogajanje okrog sv. očeta pozorno spremlja ves svet. Velika večina ljudi ga je rada sprejela, saj vidi v njem človeka, ki se zna z jasno in preudarno besedo opredeljevati; nič od tega, kar izjavi, ni slučajno, ugotavljajo poznavalci njegovega dosedanjega življenja in dela. Poleg tega je novi papež že dokazal svoj človeški obraz npr. v ponedeljek, 25. aprila, ko je zbranim nemškim rojakom priznal, kako je med konklavom molil, naj bi ne bil izvoljen.
V nedeljo, 1. maja, pa se je nekaj pred poldne prvič prikazal na oknu delovne sobe svojega stanovanja in tudi tako dokazal, da želi nadaljevati tradicijo nedeljske molitve velikega Wojtyle. V eni prvih misli se je spomnil prav Janeza Pavla II.: "Prvič vas nagovarjam s tega okna, ki je po zaslugi ljubega lika mojega predhodnika postalo domače brezštevilnim
ljudem po vsem svetu." S tega okna, je še povedal Benedikt XVI., je prejšnji papež "več kot četrt stoletja spremljal zgodovino Cerkve in sveta in mi občutimo njegovo bližino bolj kot kdaj prej." Zahvalil se je vsem, ki ga z molitvijo podpirajo, in se na še posebno topel način obrnil na pravoslavne in vzhodne cerkve, ki prav
1.	maja praznujejo Kristusovo Veliko noč: "Na te naše drage brate se obračam s tradicionalnim
družbi moramo namreč pričati o "evangeliju dela". Zaželel je, da bi posebno mladim ne primanjkovalo dela in da bi delovne razmere vedno spoštovale dostojanstvo vsake osebe. Zavzel se je tudi, da bi ljudje na delovnem mestu in sploh v družbi znali živeti vrednoto krščanskega bratstva.
Po svoji prvi molitvi Regina Coeli, ki jo je začel z močnim glasom, je papež prvič pozval mednarodno javnost k miru v svetu, zlasti v Togu. Pogosto mislim na vsa ljudstva, ki trpijo zaradi vojne, bolezni in revščine, je rekel. "Danes sem posebno blizu dragim ljudstvom v Togu, ki jih prizadevajo notranji nemiri. Za vse te narode prosim za dar sloge in miru."
oznanilom veselja: Christos anesti! Da, Krisus je vstal, zares je vstal." Dodal je: "On je naš skupni Gospod in nas kliče, da bi odločno hodili naproti popolni edinosti."
V nagovoru skoraj stotisoč-glavi zbrani množici je poudaril tudi vrednote solidarnosti, pravičnosti in miru, na katerih moramo graditi enotnost človeške družine. Ob mednarodnem prazniku dela je naglasil nujo, da bi današnja družba znala pravilno vrednotiti zaposlenost vseh ljudi, zlasti mladih. Praznik sv. Jožefa delavca, je dejal, želi poudariti pomembnost dela ter prisotnost Kristusa in Cerkve v svetu dela. Tudi v današnji
NOVI
GLAS
Kristjani in družba
5. maja 2005
Mr
- W
Ukmarjev pogled nad zvezde (11)
Ali nimate v Trstu Ukmarja?
tt TA o se je neki Tržačan 1^ hotel spovedati pri AVslavnem stigmatizi-rancu patru Piju iz Petralcine, je slednji vzkliknil: Ali nimate v Trstu Ukmarja?" S temi besedami začenja svojo knjigo o Ukmarju profesor Rebula. Pater Pij, že svetnik, in Ukmar. Ta izjava potrjuje, da se svetniki "ovohajo". To intuicijo sem že dolgo nosil v sebi. Potrjuje se, ne le v primeru sv. Frančiška Asiškega in Klare, sv. Franšiška Šaleškega in Ivane Šantalske in tolikih svetniških parov, sv. Janeza Boška in Marije Mazzarel-lo in para našega časa: papež Janez Pavel II. in mati Terezija. Nadaljujem s komentarjem Rebulovih misli, ki jih je napisal v tržaškem Našem vestniku za mesec marec 2005 v rubriki Pismo slovenskemu duhovniku. Njegovo razmišljanje o liku duhovnika za današnji čas nam pomaga aktualizirati Ukmarjevo zvestobo samemu sebi, Bogu, Cerkvi in slovenskemu narodu.
Rebula piše slovenskemu duhovniku: "Še sva pri oltarju.
Kdo naj bi se bolj od tebe zavedal, kakšno prisotnost naznanja lučka pred tabernakljem! Za laika ni nič bolj zglednega, kot če na primer čez dan vidi v cerkvi klečati duhovnika. Saj imaš, kajne, navado stopiti, če le moreš, na kavo h Gospodu, da tako rečem! Da poklepetaš z njim, da tudi pojočeš ali da mu samo rečeš: Hvala ti, da še vztrajaš med nami! (...) če ne moreš ali ne utegneš k njemu, pa naroči svojemu angelu - saj še verjameš v angela varuha? - da ga gre pozdravit v tvojem imenu."
V teh vrsticah razberemo natančen opis Ukmarjeve duhovne drže, ki je svojo kontempla-tivno razsežnost znal tako posrečeno vplesti v svoje zelo angažirano in aktivno delovanje. Brez te dimenzije Ukmar ne bi bil Ukmar. Brez te zakoreninjenosti v Bogu Ukmar ne bi bil svetniški kandidat! "Spovedanec", tako Rebula v nadaljevanju, "naj v tebi ne čuti stikljivega vrtavca ali visokost-nega očitarja, ampak nosilca božjega usmiljenja. (...) Vsekakor glej, da spovedanec ne bo šel od tebe razklan in potlačen, ampak pomirjen in ohrabren."
Od januarja 1905 do 30 oktobra
1971 (tri dni pred smrtjo) je Ukmar spovedal 373.896 kristjanov. Zgovoren podatek, ki ne potrebuje komentarja. Njegova spovednica, ki je žal v škedenj-ski cerkvi ni več, bi znala pripovedovati zanimive zgodbe; razkrila bi nam Ukmarjevo globinsko psihologijo, požlatneno z evangeljsko duhovnostjo in primatom božjega usmiljenja in odpuščanja, v katerega je Ukmar verjel skoraj proti Cerkvi; tu mislim na njegovo stališče, ki ga je zavzel do vprašanja o večnosti pekla. Kako bi mogla večna Ljubezen zapustiti svojega otroka v večni muki? V kratkem intervjuju z Rebulom, ki mu je dejal, da je Cerkev vedno obsojala apokatastazo (končno spreobrnitev hudiča in pogubljenih), je kratko odgovoril: "A tudi tista obsodba je fraglich (vprašljiva)". In še pribil: "Pa naj veljam za heretika!" To njegovo absolutno zaupanje v Božjo dobroto in usmiljenje, v obraz milega, ljubečega in brezpogojno usmiljenega Boga, približuje Ukmarja velikim sodobnim teologom, ki so po drugem vatikanskem koncilu poudarjali, da današnji človek potrebuje nove, bolj evangeljske podobe Boga. Ukmar se je s tem že vpi-
sal v novo poglavje teologije, ki poskuša v današnji sekularizira-ni in potrošniški, do konca razčlovečeni in skoraj divji družbi približati človeku Boga miline, nežnosti, dobrotljivosti in ljubezni.
"Kadar pridigaš", polaga slovenskemu duhovniku na srce pisatelj Rebula, "naj tvoj ton ne bo preroški, patetičen ali sladkoben. Govori čimbolj naravno in stvarno, saj vendar gre za najnaravnejše in najstvarnejše reči, za božje reči. Vicev ne pravi, ne spadajo na ambon. Pač pa črpaj iz cerkvenih očetov, iz hagiogra-fij (saj so življenjepisi svetnikov tvoje priljubljeno branje?) pa tudi iz lastnih doživetij..." Ukmar, pridigar! Iskani in cenjeni pridigar. Ohranjenih je 3000 zbranih pridig in govorov, nekatere pridige so objavljene v zbirkah Naša daritev (izšla 1951) in Zadnja večerja (1954). Nekatere pridige so šle v zgodovino, še zlasti pridiga na 31. maj 1931 o krščanskem sožitju. Mirno lahko zapišem, da je na ravni svetega Avguština ali svetega Ambroža, prebrali pa bi jo lahko in se kaj naučili tudi na OZN-u. Naravnost in stvarnost pri posredovanju božjih reči, o katerih govori Rebula, je pa tako in tako dominantna poteza pridigarja in predavatelja Jakoba Ukmarja.
/dalje Zvone Štmbelj
Ob desetletnici posvetitve Marijinega svetišča
Ljudsko slavje pri Kraljici narodov na Prevalu
Veliko slovenskih, italijanskih in furlanskih vernikov, ki od nekdaj radi zahajajo v malo Marijino božjepotno svetišče na Prevalu v občini Moš, kjer se slovenski briški griči spuščajo v Furlansko nižino, se je v nedeljo, 1. maja, zbralo pri popoldanski slovesnosti ob desetletnici po-
svetitve priljubljenega romarskega svetišča. Pod vodstvom svojih duhovnikov so pri troje-zičnem evharističnem bogoslužju skupno prosili, da bi kot Marijini sinovi in med sabo bratje znali živeti v spravi in slogi. Po obredu so se udeležili lepega ljudskega praznovanja. Več prihodnjič.
I
Kratke
SZSO: jurjevanje 2005
Draga sestra, dragi brat! Slovenska zamejska skavtska organizacija bo v nedeljo, 8. maja 2005, skupaj počastila in praznovala spomin skavtskega zavetnika sv. Jurija. Obenem je to praznovanje še toliko bolj slovesno, saj je to dan, ko v naši organizaciji že tradicionalno obljubijo novinci vseh treh starostnih vej.
Volčiči in volkuljice, izvidniki in vodnice, roverji in popotnice, voditelji, pripravniki in pomočniki iz celotne SZSO se bomo odpravili na travnik pri Doberdobskem jezeru. Zbiranje na kraju jurjevanja je ob 9. uri. V primeru slabega vremena bo zbiranje v stari šoli v Jamljah (Dom ŠKD Kremenjak), zaključi pa se s kosilom. Poskrbljeno bo za parkirni prostor ter za smerokaze na glavnih cestah. Enote, ki bi si želele prenočiti na kraju jurjevanja, naj to sporočijo odgovornim stega Gorica 2 (koordinator odgovorne skupine je Cristian Lavrenčič, e-pošta: c.lavrencic@virgilio.it; stegovodja stega Gorica 2 je Katja Ferletič, GSM: 333 3508088, e-pošta: katlup@hotmail.com) najkasneje do sobote, 30. aprila 2005.
Ob 9.30 bo sledil glavni zbor z blagoslovom rut; nato bosta ob 10. uri po pokrajinah potekala obreda obljub. Sledila bo ob 11.15 sveta maša, ki jo bo daroval naš cerkveni asistent, p. Mirko Pelicon. Po sveti daritvi, ob 12.30, bo srečanje poverjenikov za usposabljanje voditeljev s pripravniki, njihovimi mentorji in stegovodji. Nato bo ob 13. uri odlična skavtska kuhinja delila kosilo vsem prisotnim. Sledijo od 14.30 do 16. ure igre po vejah po vodstvom poverjenikov za metodo W, IV in RP. Ob 16.30 se bo dan sklenil s tabornim ognjem. Program se bo predvidoma zaključil ob 17.30 s pesmijo slovesa.
Vabilo na jurjevanje je namenjeno tudi staršem, sorodnikom in prijateljem, ki si želijo deliti z nami slovesnost dneva.
Na jurjevanje pridemo v popolnem skavtskem kroju.
Bodite pripravljeni!
Izšla četrta številka Sončne pesmi
Revija za kulturo mladih, ki jo izdaja Ognjišče, je tokrat - a to je že samo po sebi umevno - največ prostora posvetila liku Janeza Pavla II., velikega papeža, ki je globoko zaznamoval zadnji del prejšnjega stoletja. Njegove misli nas bodo gotovo navduševale še za mnoga leta, zato je v rubriki Mi se imamo radi zapisanih nekaj njegovih najbolj znanih misli o ljubezni, ki jih je posredoval ob srečanjih z mladimi. V mesečniku dobite seveda tudi vse o tem, kar je naredil v dolgih letih svojega pontifikata: potovanja, proglašenje blaženih in svetnikov, številne okrožnice in še bi lahko naštevali. Mladi novinarji Sončne pesmi so se podali v uredništvo Ognjišča, in sicer naravnost v pisarno očeta urednika Franca Boleta. Postavili so mu vrsto zelo zanimivih vprašanj, prek katerih seje oče urednik izkazal za nadvse mladostnega in daljnovidnega človeka. Ognjišče je bilo na začetku mišljeno kot mladinska revija. To je bila velika sreča, kajti so mladi, ki so bili takrat izredno navdušeni nad revijo, ostali zvesti Ognjišču in s tem pripomogli, da seje mesečnik v štiridesetih letih tako lepo razvil. Franc Bole je opisal vse najlepše trenutke, opustil pa ni najgrših, med katerimi je bila nevarnost ukinitve te revije. Govoril je o preteklosti, iz njegovih besed pa je jasno, da so njegove oči uprte v prihodnost. Pohvalil je vse svoje kolege in sodelavce, ki ne delajo le za plačo, ampak si resnično prizadevajo, da bi oznanjevali in na bralce vplivali dobro in vzgojno. Tema meseca je posvečena slovenskemu filmu in vsem komponentam, ki so potrebne, da film lahko nastane. V Sončni pesmi dobite seveda tudi rubrike o glasbi, kinu, naravi, politiki in športu nazadnje pa - kot po navadi - še umetniški kotiček, strani za razvedrilo in potopis, ki ga je tokrat Mojca Čuk poslala iz Afrike.
Foto DPD
mesečnik, ki ga vodi Giulio Andreotti,
je ponatisnil knjižico molitev z naslovom
Chi	p rega	si	salva
s predstavitvenimi besedami
kardinala Josepha Ratzingerja
KNJIŽICAV DVEH FORMATIH
VELIKA bolj berljiva, stane 1,50 € + poštni stroški
MALA žepna izdaja, stane 1,00 € + poštni stroški
sFsESSA
Izvode knjižice v velikem ali malem formatu lahko naročite s klicem na brezplačno telefonsko številko
M Numero Verde-----,
800-271509
ali s pismom na naslov: 30GIORNI Via Francesco Antolisei 25,00173 Roma, ali po e-pošti: 30giorni@30giorni.it
30GIORNIV KNJIGARNAH IN TRAFIKAH
• v“|	NOVI
6	5.	maja	2005	GOllSka	GLAS
Kratke
Seja goriške sekcije Slovenske skupnosti
Dne 27. aprila 2005 so se na sedežu Slovenske skupnosti v Gorici zbrali člani občinske sekcije z namenom, da pregledajo opravljeno delo v zadnjem času in da določijo delegate za pokrajinski kongres stranke, ki bo 13. maja. Občinsko sekcijo za mesto Gorica sestavljajo predstavniki podsekcij iz Pevme-Štmavra-Oslavja, Podgore, Štandreža in mestnega središča. Kot znano, je na zadnjih občinskih volitvah v Gorici Slovenska skupnost dosegla izjemen uspeh in izvolila 28 predstavnikov v občinski svet in v okoliške svete. Tajnik Karlo Brešan je podal poročilo o dosedanjem delu v stikih z ostalimi strankami večine, ki upravlja občino Gorica, ter o številnih perečih vprašanjih, ki se tičejo vsakodnevne uprave mesta. Predsedniki okoliških svetov iz Pevme-Štmavra-Oslavja, Podgore in Štandreža pa so prikazali delovanje teh organov, katerih število bi radi nekateri predstavniki drugih strank zmanjšali, vendar so po mnenju naših predstavnikov zelo važni kot vezni člen med upravo in prebivalstvom.
V nadaljevanju so prisotni določili Maro Černič, občinsko svetovalko iz Gorice, za koordinatorko občinske sekcije. Določili so tudi oblike medsebojne komunikacije in se zmenili za mesečno srečanje za obravnavo tekočih vprašanj.
Na koncu seje so prisotni soglasno obsodili mazaško fašistično akcijo na spomeniku padlih v Trnovem.
SSk Gorica se je srečala z županom Vittoriom Brancatijem
Goriška Slovenska skupnost se je srečala z županom Vittoriom Brancatijem ter z odbornikoma Alessandrom Bonom (okolje) in Brunom Crocettijem (javna dela). Do sestanka je prišlo na pobudo predsednikov rajonskih svetov Marijana Breščaka (Štandrež), VValterja Bandellija (Podgora) in Lovrenca Peršolje (Pevma-Štmaver-Oslavje). Prisotni so bili goriški občinski odbornik in deželni tajnik stranke Damijan Terpin, deželni svetnik Mirko Špacapan ter občinska svetnika SSk Silvan Primožič in Božidar Tabaj. V uvodnem posegu je Špacapan izpostavil razloge, zaradi katerih so goriški Slovenci hvaležni županu Brancatiju in njegovemu odboru glede dosedanjega dela: sprejetje zakonov 482 in 38, napor za rešitev problema Jeremitišča ter brezkompromisno in stalno sodelovanje s sosednjimi upravami v Sloveniji v skupni razvojni viziji goriške regije. Primožič je izpostavil konkretne probleme na področju zdravstva ter obžaloval, daje župan predlagal Gorico kot mesto praznovanja dneva spomina. Terpin je županu in kolegoma odbornikoma položil na srce predvsem dokončno rešitev sedeža srednje šole Trinko, za katero mora občina narediti ustrezne korake. Predsedniki rajonskih svetov so županu predstavili, kateri so najnujnejši posegi, ki jih prebivalstvo pričakuje od uprave: greznično omrežje v ulici Tabaj in skrbi nad industrijskimi in urbanističnimi posegi v Štandrežu, problem pokopališč oz. njihove širitve in vzdrževanja ter nujno potrebni posegi za ureditev pločnikov, cest in razsvetljave. Vsi trije predsedniki so kritizirali počasnost občinskih uradov, negotovost odbornikov in pomanjkanje pretoka informacij med uradi, odborniki in rajonskimi sveti. Na te očitke so prisotni upravitelji odgovorili, s tem da so izpostavili dejstvo, da ima uprava sicer počasen in neustrezen aparat, ki gaje podedovala od prejšnjih uprav, a da vsi delajo na tem, da bi v doglednem času dejansko dali odgovor na marsikatero upravičeno pričakovanje prebivalcev in da bo ta odgovor vsekakor bolj učinkovit, kot je bil doslej. Župan je tudi izjavil, daje nad slovensko narodno skupnostjo v mestu izredno zadovoljen še iz časov volilne kampanje in da ga skrbi sovražno razpoloženje, ki preveva nekatere posameznike in organizacije v mestu, ko jim na uho pride slovenska beseda ali ko opazijo slovenski plakat. Njegova uprava - je dodal - bo vsekakor nadaljevala svoje delo, ker je to edini način, da Gorica dokončno obrne stran zgodovine.
Novosti s Trgovskim domom?
Pred nekaj dnevi ministrstvo za finance odobrilo izročitev nezasedenih prostorov v Trgovskem domu deželi F-Jk. Deželni odbornik Roberto Antonaz je javnost sestanil z dejstvom, da bosta četrto nadstropje in del pritličnih prostorov razpoložljiva v krajšem času. V teh prostorih naj bi pričela nastajati hiša goriših kultur. Dobiti bi morali tudi tiste prostore, ki jih je pravosodno ministrstvo zasedlo po odobritvi zaščitnega zakona. S finančnim ministrom naj bi se kmalu začela pogajanja za odstop celotnega doma. Odprtih je seveda še veliko vprašanj tudi finančne narave, pri katerih bo dežela odigrala ključno vlogo.
V KCLB ob materinskem prazniku gledališka predstava združenja Centro aiuto alla vita
Združenje Centro aiuto alla vita iz Gorice, ki si že več kot četrt stoletja prizadeva pomagati mamicam in otrokom v stiskah, vabi tudi slovenske obiskovalce ljubiteljskih gledaliških uprizoritev v Kulturni center Lojze Bratuž v petek, 6. maja, na predstavo ob materinskem prazniku. Pod okriljem združenja se je namreč ustanovila gledališka skupina Teatro delFamore. Mladi študentje in delavci so si odtrgali nekaj dragocenega časa, da so naštudirali enodejanko II fiume sotteraneo (Podtalna reka), katere avtorica je Maria Rosaria De Vitis Piemonti, kije delo tudi zrežirala. Igra obravnava materinstvo kot neprecenljivo bogastvo, ki naj ga ženska predpostavlja bliščem obetavnega poklicnega vzpona, saj življenje je res nekaj vzvišenega in enkratnega. V predstavi, ki jo oblikujejo Sara Tomasi, Giorgio Marra, Veronika Marcosig, četrtošolka OŠ O. Župančič iz Gorice, Lucia Tomasi, Enrica Laprocina, se prepletajo tudi poezije indijskega pesnika Tagoreja v interpretaciji Sabrine Siniscalco, Michele Callegher in Agate Prignano, ki v nekakšnem sanjskem podoživljanju prišepetavajo možno rešitev iz nastale situacije. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki bodo namenjeni dobrodelnemu projektu Progetto gemma, t.j. “posvojitvi na daljavo” mamice v težavah.
Praznovanje ob prvi obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo
Prva podelitev nagrade treh občin in pevska revija Na meji se poje
r r'.hi	j	*
Š|!gj |fe a "M
Ob goriškem pomladnem prazniku, ko smo se spomnili lanskega vstopa Slovenije v EU in ki je potekal ob koncu prejšnjega tedna, so želele tri sosednje čezmejne občinske uprave prvič podeliti nagrado treh občin za dosežke pri čezmejnem sodelovanju.
Nagrada treh občin V soboto so jo na dvojezični prireditvi, ki so se je v dvorani novogoriške občine udeležili visoki predstavniki oblasti, izročili skupini slovenskih in italijanskih likovnikov 2xGO, ki so na prehodu iz 60. v 70. leta črpali navdih iz stika z drugačnim. Dogodek je s slovensko rodoljubno pesmijo požlahtnil Mešani pevski zbor Lipa iz Šempasa pod vodstvom Mirana Rustje. Goriški kulturniki, je poudaril novogoriški župan Brulc, so v marsičem prehitevali politiko in kot prijatelji iz ljubezni do umetnosti že pred časom "mehčali" mejo. Njihova zasluga je, je še povedal Brulc, da je sodelovanje med Goricama postalo v svetu simbol čezmejnega sodelovanja. Goriški župan Brancati je z veseljem ugotovil, da je za nami
Foto DP
eno leto intenzivnega dela, naporov in spodbudnih premikov. Sodelovanje ima sicer še nekaj nasprotnikov, toda za župani stojijo številni ljudje, ki njihove namere polno podpirajo. Nagrada treh občin je nov mejnik v uspešnem sodelovanju, je povedal župan občine Šempeter-Vrtojba Valenčič. Reprodukcijo Vecchieto-vega mozaika kot nagrado so torej podelili skupini 2xGO kot zglednemu primeru čezmejnega sodelovanja, "snovanega v duhu umetnosti, ki je hkrati idealno stičišče skupnih duhovnih in človeških interesov ter trenutek prekoračitve kakršnega koli ločevanja v različnosti". V imenu skupine sta se županom zahvalila Pavel Medvešček in Luciano De Gironcoli. Ob tem so krajevni upravitelji še enkrat ostro in prepričano obsodili poskuse netenja mržnje med tu živečima narodoma in pa samo še potrdili trdnejše sodelo-
vanje, ki ga podpira velika večina občanov na obeh straneh meje.
Na meji se poje
Praznovanje se je popoldne nadaljevalo na trgu pred severno postajo s pevsko revijo Na meji se poje. Prireditelja, občina Gorica in mestna občina Nova Gorica v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev iz Nove Go-
rice, Zvezo slovenskih kulturnih društev, Zvezo slovenske katoliške prosvete in združenjem USCI, sta z njo želela ponoviti lansko uspelo revijo pevskih zborov V Gorici sem..., ki je ob vstopu Slovenije v EU potekala na istem mestu
2.	maja 2004. Nastopilo je devet pevskih italijanskih, slovenskih in furlanskih zborov: Dekliški pevski zbor ZKD Nova Gorica, MoPZ Ermes Grion iz Tržiča, MePZ Lipa iz Šempasa, MePZ Trnovo, MoPZ Doberdob, MePZ Podgora (na sliki zgoraj), MoPZ Provox, Vokalna skupina Dornberški fantje in Mladinski zbor iz Koprivnega. Poleg Brulca in Brancatija je spregovoril tudi vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere. Ta je poudaril, da "združitev Goric simbolizira to, za kar si Evropa prizadeva: za odstranjevanje politič-
nih in fizičnih meja med narodi." Vsi evropski državljani obsojajo dejanje, ki so ga neznanci storili na Trnovem, je povedal. Ljudje iz Gorice in Nove Gorice pa so z množično udeležbo pri čiščenju spomenika pokazali pot naprej.
Praznik frtalje
"Po naši poti naprej!"
krajih zasejati seme zla in nestrpnosti, je jasen. Mi delujemo in bomo delovali v vsem našem goriškem prostoru od Tržiča do Krmina, od Brd do Krasa." Naše organizirano življenje je razvejano, raznoliko in bogato; prav tako je uspešno politično delovanje. Razvojni skok v zadnjem obdobju pa zahteva, da v duhu sodelovanja najdemo novo obliko organiziranja, ki bi omogočilo sozvoč-no delovanje. "V prihodnosti lahko storimo ogromno in še mnogo več." V sodelovanju vidimo svoj smisel, je še povedal Povše. Nezadovoljni smo, ker še vedno obstajajo nerešena vprašanja, še vedno se ne izvaja zaščitni zakon; zato pozivamo odgovorne, saj gre za "dobro za vse in ne samo za nas". Po naši poti bomo stopali odločno naprej, "po naši poti prijateljstva in sodelovanja ter sožitja z vsemi v globokem in trdnem prepričanju, da je ta pot prava, saj je dobronamerna in je sposobna graditi prihodnost z vsakomer".
Prosvetno društvo Rupa-Peč je tudi letos priredilo svoj praznik. Deževno vreme je žal skalilo njegov prvi del 24. in 25. aprila, ko je prireditev potekala v skrčeni obliki. Skoraj poletno vreme pa je v nedeljo, 1. maja, priklicalo res veliko ljubiteljev prijetne družbe. Popoldne so kulturni spored obogatili nastop moškega pevskega zbora Štmaver pod vodstvom Nadje Kovic in pa igralca dramskega odseka PD Standrež Božidar Tabaj in Marko Brajnik, ki sta
razveselila navzoče z veseloigro Na trimu avtorja Janeza Povšeta.
Prav ta pa je bil letošnji slavnostni govornik. Z veseljem je ugotovil, da prihaja v naši sredi do spodbudnih rezultatov nastajajoče nove Evrope. Navdušenje pa je v zadnjem tednu skalil dogodek na Trnovem, kar je "nekulturno dejanje, ki je uperjeno proti vsemu, kar je naša bodočnost". Toda "naš odgovor tistim, ki želijo v teh
Slovenske barve so zaplapolale na mlajih
V noči na 1. maj so po naših vaseh krepki fantje po stari slovenski navadi postavljali mlaje. Letos so jih kar nekaj pripeljali s Trnovske planote, kjer rastejo posebno visoke smreke. Ob prijetni družabnosti, ki je potekala dolgo v noč, so mlaje dvigovali kot naši predniki, brez
kakršnihkoli mehaničnih pripomočkov. Še posebno lepi so tisti, ki jih krasijo venci, s katerih plapolajo trakovi s slovenskimi barvami. (Na sliki: 30 m visok mlaj v Jeremi-tišču)
NOVI	s—>■ • V"1
glas	Gonska
Liki naše preteklosti
Maličev večer v Gorici
V petek, 29. aprila 2005, so se ljubitelji domače glasbe iz Trsta in Gorice zbrali v Kulturnem centru L. Bratuž na večeru, posvečenem skladatelju Stanetu Maliču (1904-1984). To je bil zadnji večer v nizu Srečanja z glasbo 2004-2005, ki jih je priredil Slovenski center za glasbeno vzgojo E. Komel v sodelovanju s Kulturnim centrom L. Bratuž in Združenjem cerkvenih pevskih zborov.
Večer je imel dva dela. Najprej je bila v atriju predstavitev Maliče-ve zbirke z naslovom Instrumentalne skladbe za mladino. Izdal jo je SCGV E. Komel, gradivo zanjo je zbrala Rossana Paliaga, uredil jo je Ivan Florjane, oblikoval Hijacint Jussa, tiskala pa Gra-fica Goriziana. O novi zbirki sta spregovorila ravnatelj glasbene šole prof. Silvan Kerševan in urednik prof. Ivan Florjane. Predstavitvi je v veliki dvorani sledil priložnostni koncert Ma-ličevih instrumentalnih in vokalnih skladb, ki so jih izvajali pianisti Mirjam Komel, Eliana Humar, Tamara Ražem in Tatjana Jercog, violinista Peter Gus in Noemi Cristiani, harmonikar Mirko Ferlan, pevki Dana Furlani (sopran) in Lara Komar (mezzo-
V nedeljo, 3. aprila, je go-riški nadškof msgr. Di-no De Antoni obiskal slovensko versko skupnost v Laškem. Glede na to, da se med svojim nedavnim obiskom v Tržiču ni srečal s Slovenci, so ga vprašali, če bi si lahko tokrat, v Ronkah, vzel nekaj časa tudi za srečanje s slovenskimi verniki. Tako je škof v cerkvi sv. Lovrenca daroval sveto mašo, med katero je pel cerkveni pevski zbor iz Mirna. Z nadškofom sta so-maševala msgr. Oskar Simčič in domači župnik Renzo Bo-scarol. Da je obred potekal v slovenščini, je zares hvalevredno in vzpodbudno, kar so verniki zelo lepo sprejeli. Skupnost je bila obiska izredno vesela, saj je lahko na tak
sopran) ter Mešani pevski zbor Lojze Bratuž pod vodstvom Bogdana Kralja. Pripovedovalca (odlomki iz Maličevih in drugih zapisov in korespondenca) sta bila Rossana Paliaga in Jan Leopoli,
režiserka pa Eleonora Jankovič. Stane Malič se je rodil v Trstu in se je glasbi posvečal že v mladih letih. Sprva kot samouk, nato na šoli Glasbene matice, kjer se je učil violine in klavirja in kjer ga je prof. Vasilij Mirk uvedel v študij harmonije. Potem ko je bila Glasbena matica prisilno ukinjena, je nadaljeval študij na
način zaprosila škofa za uradni dekret, ki bi dokončno jamčil enkratmesečno slovensko mašo. Prvič so za slovensko mašo vprašali leta 1980 nadškofa Petra Cocolina. Prošnja je bila takrat sprejeta. V Ronke je priskočil na pomoč msgr. Simčič, ki je začel maševati enkrat na mesec. Enkratmesečna slovenska maša je tako že dolgo let priljubljen duhovni trenutek, problem pa ostaja še vedno ta, da bi lahko mesečni obred tudi odpadel, kajti o njem odloča domači župnik. G. Renzo Boscarol je Slovencem naklonjen, tako dado sedaj večjih težav ni bilo. Če bi se župnik zamenjal, bi lahko dobili tudi takega, ki bi slovenske maše ne imel za nekaj nujnega. V
tržaškem konservatoriju. Poučeval je na Glasbeni matici, v času fašistične diktature pa po zasebnih domovih v Trstu in v njegovi najbližji okolici. Na svojem domu je vodil tečaj za organiste. Po vojni in po obnovitvi Glasbene matice se je posvetil poučevanju violine, klavirja in harmonike.
Nekaj časa je poučeval tudi v Gorici in na Opčinah. Tu je vodil cerkveni zbor in orglal v domači cerkvi. Z zborom je tudi nastopal in snemal za radio. Njegova zborovska dejavnost se je kmalu razširila še na bližnje kraške vasi. V njegovem glasbenem opusu po številu in kakovosti izstopajo zborovske skladbe, tudi z instru-
tem primeru bi bil ta obred ukinjen; če pa bi nadškof izdal uradni dekret, bi se ta problem dokončno razrešil. Na vprašanje župljanov je nadškof De Antoni odgovoril pozitivno. Upajmo le, da se bo tokrat želja končno uresničila, navsezadnje čakajo na dekret že dolgo let. Poleg te prošnje so nadškofa, ki se je po maši ob prigrizku in prijetnem klepetu ustavil v prostorih župnišča, še vprašali, ali bi se dalo dobiti
mentalno in orgelsko spremljavo. Zložil je sedem slovenskih maš in več nabožnih skladb. Za svoje zborovske skladbe je prejel na natečaju tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov 1. 1967 nagrado za pesem Božično pričakovanje na besedilo L. Šorli, na natečaju goriške Zveze slovenske katoliške prosvete 1. 1968 pa za pesem Mrak na besedilo F. Zgurja.
Koncertni del je obsegal vrsto instrumentalnih in vokalnih skladb. V času poučevanja je Malič za svoje učence komponiral več melodičnih in romantično obarvanih skladb za violino, klavir in harmoniko. Večina na koncertu izvajanih del je bila za mnoge poslušalce prijetno presenečenje. Tako instrumentalni kot vokalni solisti so nam v zares dobri izvedbi odkrili manj znane aspekte Maličeve ustvarjalnosti. Prikaz te ustvarjalnosti bi bil brez zborovskih skladb okrnjen, zato smo z veseljem prisluhnili tudi Mešanemu pevskemu zboru Lojze Bratuž, ki je zapel tri značilne Maličeve pesmi in lepo zaključil bogati večer.
Poklon tržaškemu skladatelju Stanetu Maliču je v prepletanju instrumentalnih in vokalnih skladb, ki so jih izvajali tržaški in goriški glasbeniki, in s predstavitvijo njegove zbirke dostojno zaključil letošnjo koncertno sezono.
AB
ponudba vodila od Beckettove absurdnosti čakanja, preko zvitosti Jonsonovega Lisjaka, nikdar razrešenih trenj med moškim in žensko s Strindbergovim delom Gospodična Julija do teksta sodobne komedije Butelj za večerjo (Le diner de coins, Večerja bedakov) francoskega avtorja Francisa Vebra, ki jo je izvajal Teater 55 Ljubljana v režiji Branka Duriča-Dura. S svojim nenehnim, prekipevajočim komičnim duhom je krepko pozabavala dijake, tako da so se ob njej pošteno sprostili in nasmejali. Ob tej uprizoritvi so dijaki spoznali, kako zmore dobra igralska ekipa (Bojan Emeršič, Alojz Svete, pravi humorni vulkan, Dario Varga, Alenka Kozole, Ivo Ban), pod pravo režijsko roko, brez zapletenih scenskih ali svetlobnih efektov učinkovito, dinamično predstaviti avtorjevo besedilo, ga z nadrobnostmi v gestikulaciji, mimiki in igri nasploh nadgraditi, da se vrtoglavo razvija v vsem svojem humornem ključu. Pri tem so iztržili še življenjsko lekcijo: težko je ugotoviti, kdo je bolj bedast, tisti, ki ga imajo za bedaka, ali tisti, ki se iz bedakov norčuje.
K
mladega slovenskega duhovnika, ki bi bil pripravljen enkrat na mesec prihajati v cerkev sv. Lovrenca in tako nuditi žu-pljanom mlajšo in bolj svežo duhovno oskrbo.
Slovenska verska skupnost v Laškem bo novembra obhajala petindvajsetletnico svojega delovanja. Na isti dan bo svoj jubilej praznoval tudi ženski pevski zbor, ki je bil prav tako ustanovljen leta 1980.
Meti
Obvestila
Širši odbor Zveze slovenske katoliške prosvete se bo sestal v četrtek, 5. maja, ob 20.30 na sedežu v Gorici.
Sekcija SSk Sovodnje vabi prijatelje in somišljenike na občni zbor, ki bo v gostilni pri Brunotu v torek, 10. maja, ob 20.30.
Društvo	slovenskih
upokojencev za Goriško vabi člane in prijatelje na dvodnevni izlet 21. in 22. maja v Ljubljano (ogled mesta), okolico Novega mesta (Kmetijska šola GRM), v Belo krajino (Metlika-Vinska vigred) in v druge značilne kraje. Prijave do zasedbe mest na avtobusu na sedežu DSU v ul. Croce 3 ali na tel. 0481 882024 ali pri poverjenikih. Ob vpisu akontacija 40,00 evrov.
Romanje v Medjugorje. Zaradi velikega povpraševanja bomo ponovili 4-dnevno romanje v Medjugorje, in sicer od 13. do
14.	junija. Informacije: Darko Durček (tel. 0481 882395 ali 0481	32121 Trgovina
Agrosementi na Travniku) ali g. Jožko Markuža (tel. 040 229166). Zadostuje veljavna osebna izkaznica.
Župnija presvete Marije Kraljice na Svetogorski ulici v Gorici organizira v soboto, 4. junija 2005, izlet-romanje v Marijino svetišče na Brezje, Bled in v Ljubljano. Ob 6.30 odhod z avtobusom izpred župnišča na Svetogorski ulici; ob 9.45-10. uri prihod na Brezje; ob 10.30 maša z molitvami v dveh jezikih. Po maši odhod na Bled (kosilo). Popoldne voden obisk Ljubljane, nato odhod proti domu. Cena izleta 30 evrov. Informacije in vpisovanje: tel. št. 347 4655729 (don Paolo).
Zahvala
Družina Martines se iskreno zahvaljuje podgorski skupnosti in pevskemu zboru za izraze sočutja ob izgubi drage Laure Hvalič. Njihova bližina nam je v tolažbo, saj smo začutili bratstvo velike družine, združene v bolečini in upanju, da bosta mir in sožitje ostala vedno živa znotraj skupnosti.
Darovi
Za misijonarja Lisjaka: N.N. 20,00; N.N. 50,00 evrov.
Za cerkev na Vrhu: N.N 100,00 ter za misijon p. Kosa 100,00 evrov.
Za cerkev v Gabrjah: Vanda Pinausig Devetak 10,00; Ortenzija Devetak Purič 20,00 evrov.
Za cerkev na Peči: Iva in Paolo Paoletti za cvetje 30,00 evrov.
Čestitke
Dobrodošla mala Nika!
Mamici Sari in očku Petru čestitajo in se z njima veselijo prijatelji prosvetnega društva in zbora Standrež.
Čestitkam Sari in Petru se pridružujeta tudi župnijska skupnost iz Števerjana in župnik.
Dr. Damjanu Paulinu,
predsedniku naše zadruge, čestitamo člani uredništva Novega glasa ob rojstvu prve vnukinje Nike.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 6.5. do 12.5.2005)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do
21.	ure. Spored:
Petek, 6. maja (v studiu Andrej Baucon): V diskoteki 103 z Andrejem: domače viže, zanimivosti in obvestila. - Iz krščanskega sveta.
Ponedeljek, 9. maja (v studiu Andrej Baucon): Glasbeni lističi z Andrejem: moderna glasba, zanimivosti in obvestila.
Torek, 10. maja (v studiu Matjaž Pintar): Ali veste, da... lasbena oddaja z Matjažem, reda, 11. maja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Čudne poti dedovanja in tazvoia. - Izbor melodij.
Četrtek, 12. maja: zvočni zapis: Posnetki z naših kulturnih prireditev. - Glasba iz studia 2.
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA in ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
vabita na
KONCERT VODOPIVČEVIH SKLADB ZA SOLISTE IN ZBOR
oblikovali ga bodo: Eleonora Matjašič - sopran, Lara Komar-mezzosopran, Aleš Petaros - tenor in Damijan Locatelli - bas-bariton ter Komorni zbor pod vodstvom Adija Daneva. Pesmi m. Elizabete Kremžar bo recitiral Aleksij Pregare V soboto, 7. maja 2005, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Pevmi
—*	KD "OTON ŽUPANČIČ"
Z-JVU	STANDREŽ
vabita na celovečerni koncert vokalne skupine "SRAKA"
PESEM NA GRADU
Dirigent: Bogdan KRALJ Goriški grad - Grofova dvorana v soboto, 7. maja 2005, ob 20.30
d GLASBENA MATICA GORICA
v sodelovanju s KULTURNIM DOMOM GORICA pod pokroviteljstvom GORIŠKE POKRAJINE
v okviru koncertne sezone 2005
GLASBENI SPLETI
Paola Chiabudini - Aleksander Ipavec DUO klavir / harmonika
Petek, 6. maja 2005, ob 20.30 Dvorana pokrajinskih muzejev v Gorici - Grajsko naselje
Informacije na sedežu Glasbene matice v Gorici, Korzo Verdi 51, vsak dan med 15. in 17. uro
Goriški vrtiljak
J Abonma za mlade in abonma Moje gledališče
Slovo od gledališča s humorjem in glasbo Prokofjeva
Vspomladnem nalivu se je v sredo, 20. aprila, za letos poslovil Goriški vrtiljak od svojih večjih gledalcev, srednješolcev in višješolcev. V letošnji, sedmi izvedbi jim je GV v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž, ob pomoči SNG Nova Gorica, sodelovanju goriškega Kulturnega doma in SSG ter ob finančni podpori fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice, s štirimi predstavami razprl pogled v raznoliko dramsko snovanje, od klasikov do sodobnih dramskih ustvarjalcev.
Učenci SŠ Ivan Trinko iz Gorice in doberdobski vrstniki iz večstopenjske šole so se še zadnjič zbrali v Kulturnem centru Lojze Bratuž, da bi si skupaj ogledali znano glasbeno pravljico Peter in Volk ruskega skladatelja Sergeja Prokofjeva v izvedbi Opernega gledališča Verdi iz Trsta. Ta zna-
meniti glasbenik dvajsetega stoletja je pravljično pripoved zložil zato, da bi na čim bolj prijeten, dovzeten in razumljiv način približal otrokom instrumente, z glasovi katerih se poigrava, ko jih predstavlja in z njimi pooseblja značilnosti nastopajočih živalic (ptiček-flavta, raca-oboa, maček-klarinet, volk-rog,), pa tudi značaj junaka Petra (vsa godala), nono-ta (fagot) in lovcev (tolkala). Sam Prokofjev je zložil tudi besedilo, ki ga pripoveduje povezovalec pravljice. Navadno si mali gledalci ob poslušanju te glasbe kar sami zamišljajo dogajanje na odru, ker je glasba sama že dovolj povedna. Toda režiser Giulio Ciabat-ti se je odločil, da bo v tržaški inačici glasbeno zgodbico tudi prikazal. Tako je nastala izredno prikupna gledališka uprizoritev, ki so jo igralsko oz. plesno predstavili baletniki. Slednji so v svoje
izvajanje, v privlačnih, domiselnih kostumih plesalke in kostumografke Silvie Califano, vlili veliko duhovitih trenutkov, ki so nedvomno osvojili pozornost mlade publike in jo ob njih tudi zabavali. Pripovedovalec Giulio Cancelli, igralec z vrsto uspešno predstavljenih vlog, je svoj lik imenitno poosebil in se sproščeno, s pravšnjo mero humorja vpletal v samo pravljično nit. Res dognana celotna igralska in scenska podoba uprizoritve je morda malce zasenčila samo glasbeno predlogo, ki so jo sicer brezhibno izvajali glasbeniki v komorni zasedbi pod vodstvom dirigenta Fabrizia Ficiurja. Navdušeno ploskanje in odobravajoči vzkliki so dokazali, da so srednješolci lepo sprejeli sklepno prireditev Goriškega vrtiljaka.
Sočasno je isti dan v goriškem Kulturnem domu potekala gledališka matineja Goriškega vrtiljaka za višješolce v abonmaju Moje gledališče. Letos jih je dramska
Nadškof obiskal slovenske vernike
Pastirski obisk nadškofa De Antonija v Ronkah
\jf M
Foto Bumbaca
NOVI
GLAS
SSG/ Uduva Rošlinka
Iskriva izvedba nezahtevne
Golarjeve igre
Kljub vsem finančnim težavam in drugim zaprekam, ki so botrovale letošnji, po sili razmer, komorni izbiri repertoarja in tudi nekakšni ustvarjalni otopelosti, je Slovensko stalno gledališče izpeljalo načrtovani program in v petek,
29. aprila, v Kulturnem domu v Trstu dalo na ogled še zadnjo, četrto, letošnjo premierno uprizoritev. Za slovo je SSG, morda kot optimistično spodbudo za prihodnost, ubralo živahno, radoživo struno, ki se je iskrivo oglasila iz postavitve komedije Uduva Rošlinka (1925) Cvetka Golarja (1879-1965), sopotnika slovenske moderne. Režiser Zvone Šedlbauer, v tej sezoni umetniški vodja SSG, je igro v treh dejanjih strnil v enodejanko in jo iz tope gorenjske vasi prenesel v sončno kraško vas. Gorenjsko narečje se je tako pregnetlo v mešanico sočnih kraških dialektov, s sicer tudi nekaterimi italijanskimi primesmi, po zaslugi igralca Danijela Malalana, izvrstnega narečnega preoblikovalca v Becketto-
vem delu Čakajoč Godota, pa tudi igralke Mirande Caharija, ki ima kar nekaj izkušenj z igrami v narečju. Tako je v uglajeni in konceptualno jasni Šedl-bauerjevi režiji, ki je ciljala na zabavno igro, in njegovi živah-
ni komedijski nadgradnji uprizoritev zadobila primorsko domačnost, čeprav so se s kraški-mi narečnimi izrazi morali spoprijeti tudi igralci, ki prihajajo iz Ljubljane in Maribora, in do-
slednost pri govorici ni bila ravno stoodstotna. Vsekakor se je predstava s poudarjeno karakterizacijo likov izrazito opirala na jezikovno poanto in drobne duhovitosti ter hudomušnosti, tako da sta se nezahtevno bese-
dilo ljudske igre in preprosto dogajanje, sukajoče se okrog vdove Rošlinke, ki očitno dvori hčerinemu izvoljencu in snuje poroko, odigravali v tipičnem slogu veseloigre. Ob
koncu seveda slavita zmago zdrava pamet in mladost. V tipično vaško okolje iz začetka dvajsetega stoletja si utirajo pot novosti v mišljenju in obnašanju, pa tudi glasbene mode. Nevsiljivo je Šedlbauer namreč vnesel v Golarjevo tekstovno predlogo plesne korake čarlstona (privlačna koreografska slika Janeza Mejača na izvirno glasbo Aleksandra Vodopivca), nad katerim se navdušuje mlada vaška generacija, pa tudi brhka Rošlinka, pri oblikovanju katere Miranda Caharija ni skoparila s svojimi igralskimi veščinami in jo v svojem opisu prikazala kar se da radoživo in temperamentno, da se je krepko zaiskrila pred gledalčevimi očmi. "Njenega" krepkega fanta Janeza uod štruce je čvrsto poosebil Danijel Malalan, Nikla Petruška Panizon pa je bila uporna, trmoglava hči Ančka, ki se ne da kar tako ukrotiti, niti od matere ne. Smeh in simpatijo je vzbujal Vladimir Jurc kot pobožnjakar Balantač, redni obiskovalec božjepotnih shodov in zbiralec odpustkov, tudi za druge vernike. Izrazita lika, tipična malomeščana iz Trsta, ki se izražata v tržaškem narečju in polomljeni slovenščini ter iščeta	ljubezenskih
dogodivščin na Krasu, a se vračata domov poparjena in osmešena, sta učinkovito ustvarila Stojan Colja (Blažon) in Franko Korošec (Tomažin). Vesna Maher je bila razigrana, malce neotesana kmečka punca, povsod prisotna Tuončka. Preostale tri drobne vloge Jer-nejca, Gašperja in Tinčeta so Gregor Geč, Janko Petrovec in Aleš Kolar odeli s komičnimi odtenki, da so dopolnjevali celoto šaloigre, ki bo morda končno le privabila v dvorano širšo publiko. Le-to SSG zelo potrebuje. Sicer pa bo ta uprizoritev verjetno obstala predvsem v domačem okolju in tisti gledalci, ki se v gledališču radi soočajo z drugačnimi tematikami in imajo drugačno vizijo gledališke poetike, bodo morali še počakati in upati v prihodnje čase.
Topel končni aplavz je bil namenjen tudi Adrijanu Rustji, kateremu je po predstavi predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije Alenka Pirjevec izročila nagrado, od letos odličje Marija Vera, ki jo podeljujejo gledališki umetniki stanovskim kolegom za življenjsko delo. Tega pri Rustji res ni bilo malo, kot smo slišali iz prebrane, izčrpne motivacije. Rustji sta čestitala tudi Maja Blagovič, v imenu tržaških soigralcev, in Marjan Kravos, vršitelj dolžnosti ravnatelja SSG. Igralec se je vidno zadovoljen, z željo, da bi še dolgo ustvarjal na odru, iskreno zahvalil vsem, predvsem tistim, ki so z njim sooblikovali poklicno popotovanje, in se občuteno spomnil na svoje zaslužne kolege, ki bi bili lahko prejemniki te nagrade, a jim je usoda prerano pretrgala življenjsko nit.
Iva Koršič
Novo pri Goriški	M
Nova študija Tatjane Rojc osvetljuje nekatere vidike slovenskega pesništva, v katerem sta prav France Prešeren in Srečko Kosovel dva najbolj razpoznavna mejnika, ki slovensko poezijo povzdigneta na raven evropskega miselnega in umetniškega dogajanja.
TATJANA ROJC
POGLEDI NA NOVE RAZSEŽNOSTI SLOVENSKEGA PESNIŠTVA OD PREŠERNA DO KOSOVELA
GORIŠKA MOllORJIiVA DRUŽBA
Cena knjige 10,00 evrov
Dobite jo v vseh slovenskih knjigarnah in na sedežu Goriške Mohorjeve družbe, Travnik 25 v Gorici.
Kratke
Festival amaterskih odrov v Mavhinjah / Poziv otroško-mladinskim skupinam, da se prijavijo do podaljšanega rolca 8. maja
Do petka, 22. aprila, ko je zapadel rok, do katerega so se lahko amaterske dramske skupine prijavile na letošnji 6. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin, se je prireditelju prijavilo skoraj dvajset dramskih skupin večinoma iz tržaške, pa tudi iz goriške in videmske pokrajine. Med temi sta letos prijavljeni tudi dramski skupini slovenske manjšine v Porabju in na Hrvaškem. S številom prijavljenih so zato pri ŠKD “Cerovlje-Mavhinje” zadovoljni, problem pa je nastal zaradi pomanjkanja prijavnic v mladinski kategoriji, saj so z izjemo dveh skupin vse ostale med “odraslimi”. V tem primeru bo organizator verjetno primoran, da obe kategoriji poenoti, kar pa bi seveda bistveno osiromašilo možnosti primernega ovrednotenja specifike otroško-mladinske igre.
V pravilniku je namreč zapisano, da v mladinsko kategorijo spadajo le tiste skupine, v katerih so vsi nastopajoči v starostnem razponu do letnika 1991. Veliko je dramskih skupin, ki so nastale v sklopu društvenega delovanja ali pa za priložnostne prireditve med šolskim letom. Vse so vabljene, da se udeležijo mavhinjskega festivala, saj je publika vsakič posebej cenila nastope najmlajših. Ne nazadnjejetotudi odličen način približevanja mladih teatru in sploh želji po nastopanju, zraven pa pomeni še spodbujanje sposobnosti verbalnega in telesnega izražanja. Spričo tega je ŠKD "Cerovlje-Mavhinje” podaljšalo razpisni rok do 8. maja. Festival se bo nato, ko znano, odvijal v Mavhinjah od četrtka 16. junija do nedelje 3. julija. Prijavnice in katerekoli druge informacije nudijo v društvenih prostorih v Mavhinjah ob sredah od 20. do 22. ure (tel-fax 040	2916056	- e-mail:
cerovljemavhinje@libero.it - vedno na razpolago tudi mobitel Darje Gherlani 333 4865676), pa tudi v uradih Slovenske prosvete (Trst), ZSKD (Trst, Gorica, Čedad) in ZSKP (Gorica). Podaljšan rok za predstavitev prijavnic zapade torej v nedeljo, 8. maja 2005.
Izpolnjene prijavnice s predvidenimi prilogami bodo morali zainteresirani oddati neposredno na društvenem sedežu v Mavhinjah 38. V skrajnem primeru, ko bi skupina ne mogla priti do društvenega sedeža, lahko pošlje izpolnjene prijavnice in spremno dokumentacijo po priporočeni pošti do predvidenega roka.
Letošnja vpisnina znaša 50 evrov. Prijavnici je treba priložiti tudi izjavi avtorja teksta igre oz. njegove priredbe ter avtorja glasbe oz. glasbenih besedil (v primeru, da niso vpisani v ustanovo SIAE). Če je kdo od nastopajočih vpisan v ustanovo ENPALS, je to treba javiti organizatorjem in nuditi vse potrebne podatke v zvezi s tem. Dokumentaciji mora biti priložena tudi slika nastopajoče skupine, saj bo ta sestavni del festivalske brošure.
Dokumentarni film o Cirilu Kosmaču
V kinogledališču Tolmin so 3. maja uprizorili kot predpremiero dokumentarni film o Cirilu Kosmaču, pisatelju in mojstru slovenske besede. 0 filmu in umetniku so spregovorili režiserka Jasna Hribernik, scenarist Tomaž Letnar in producent filma Janez Pirc. Celoten mednarodni projekt, povezan s Cirilom Kosmačem, pa je predstavil tolminski župan Ernest Kemperle.
Film je nastal v koprodukciji TV Slovenija in zasebnega podjetnika Janeza Pirca. Financirali so ga iz sredstev evropskega programa PHARE, občine Tolmin in slovenskega ministrstva za kulturo. Ciril Kosmač je bil rojen 28. septembra 1910. leta na Slapu ob Idrijci, umrl pa je 28.1.1980 v Ljubljani. Zaradi narodne zavednosti in protifašistične usmerjenosti je kot emigrant več let živel v Ljubljani in v Franciji. / M.
Aprilska številka revije Zvon
Izšla je aprilska številka kulturno-družbene revije Zvon. Uvodno besedo je tokrat zapisala sociologinja in esejistka Zlata Krašovec, ki se spušča v pereč problem depolitizacije politike v Sloveniji in izraža zaskrbljenost glede dejstva, ali Slovenci sploh še znajo razločevati med politiko in stroko, kajti se morda vsi ne zavedajo, da se poslanci namreč izbirajo na volitvah, ne pa preko strokovnih preizkušenj. Po odlomkih in poezijah znanih in priljubljenih piscev, ki jih lahko preberemo v začetnem delu revije, dobimo med eseji tudi zapis naše mlade zamejske klasične filologinje Jadranke Cergol. Glede na izkušnjo, ki jo je doživela kot profesorica latinščine in italijanščine na Gimnaziji za Slovence v Celovcu, primerja občutke pripadnosti slovenski manjšini, kot jih doživlja šolska mladina v Italiji in na Koroškem. V svojem zapisu opaža, da je zamejska stvarnost v Celovcu dosti bolj problematična in zaskrbljujoča kot pa naša v Italiji. Med fojbami in Sabotinom je naslov eseja Gašperja Blažiča, ki piše o treh aktualnih kulturnobojnih izzivih: to so italijanski film Srce v breznu, napoved praznovanja šestdesetletnice “prve slovenske vlade” v Ajdovščini ter obnovljen napis Naš Tito na Sabotinu. V Zvonu lahko seveda dobite dosti več od tega, kar smo tukaj zabeležili. Čeprav je prostora še malo, je ne nazadnje vreden omembe velik prostor, ki ga je uredništvo revije posvetilo pesniku, pisatelju in slikarju Jožetu Cukaletu ob njegovi 90. obletnici rojstva.
NOVI
GLAS
Poklon ob 100-letnici rojstva _5. maja 2005 9
Foto Bumbaca
Gorica / Posvet in razstave v Kulturnem centru Bratuž, Avditoriju, Kulturnem domu in galeriji Ars
Milko Bambič/ edinstvena osebnost!
list je drugačen. Zuljan ohranja, po Vecchietovih besedah, svojo zvestobo naravi in intimni lirični izpovedi. Švara je včasih sicer abstrakten, še vedno pa se s svojim iz leta v leto bolj poetičnim izrazom drži pejsaža. On sam, Vecchiet, ostaja zvest grafičnim podobam, ki pa postajajo vse bolj spontano razvrščanje kolažiranih segmentov. Žerjal je v razstavljenih delih popolnoma spremenil svojo nekdanjo umetniško govorico, je rekel Vecchiet, a ostal je zvest svojim izhodiščem. Kozman je iz figuralike prešel v čist impresionizem, v katerem ima izredno pomembno vlogo barva. Volk na oseben način in vztrajno nadaljuje s svojimi geometristični-mi pokrajinami.
Te med sabo danes tako različne umetnike še vedno združuje skupna življenjska pot, je povedal Vecchiet, saj so skupaj začeli z veliko idejami in upi. Druži jih seveda Bambič kot duhovni mentor, ki jih je po več kot 30 letih spet zbral na isti razstavi. Še vedno jih združuje tudi naša skupna slovenska, primorska, zamejska zgodovina. Bambič je bil po svojem aristokratski gospod, internacionalist in večkulturna duša, je še povedal Vecchiet. Podčrtal je, da moramo nanj gledati celostno, v luči vse-
ga tega, kar je ustvaril, snoval in bil. Njegova vizija sveta in umetnosti je bila avantgardna, je rekel, saj sta se v njem svet in umetnost spajala. "Vse življenje je tako postajalo umetnost." Bil je zelo odprt in daljnoviden. Zvesto je spremljal mlajše, bolj modernistične umetnike, ki niso bili del njegovega sveta, a jih je vseeno spodbujal, da bi širili nujo po umetnosti. "Nanj moramo gledati kot na velikega človeka in velikega umetnika," je sklenil Vecchiet.
Tudi ob koncu te razstave je spregovorila Valentina Verani in poudarila, da je Bambič v teh dneh ponovno zaživel. "Vsaka razstava je dogodek z duhovnimi razsežnostmi." Umetnik je z mislimi taval po daljnih deželah in znal svoje navdihe konkretizirati. Njegov duh naj nas še naprej združuje, saj imajo med sabo povezani avtorji posebno moč. Če je ta razstava podobna šesterokraki zvezdi ali cvetici z različnimi listi, je še povedala Veranijeva, je teh nekaj dni prava pahljača, ki nas mora spodbuditi, da bomo v prihodnje Bambičev lik še bolje spoznali in ovrednotili. Kdor namreč v sebi nosi "upanje umetnosti", je bogatejši.
Umiki razstav: v KC Bratuž je razstava odprta do 6. maja med 17. in 19. uro, od 7. do 20. maja pa med prireditvami; v Kulturnem domu do 18. maja od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure; v galeriji Ars do 18. maja od 8. do 13. in od 14.30 do 17. ure.
Danijel Devetak
V torek, 26. aprila, se je s posvetom na temo Kaj bo z nami čez sto let? začel smotrno zamišljen niz prireditev ob 100-letnici rojstva tržaškega likovnika, ilustratorja, izumitelja, grafičnega oblikovalca, karikaturista in slikarja, likovnega kritika, izrazitega samohodca in poliedričnega umetnika Milka Bambiča (1905-1991). Pobudo za bogat in svojevrsten poklon umetniku v tednu, ko je Gorica imela svoj praznik, je dal Kulturni center Lojze Bratuž v sodelovanju s hraniteljico Bambičeve zapuščine, gospo Valentino Verani, Kulturnim domom, likovno galerijo Ars in Avditorijem furlanske kulture.
KC Bratuž: posvet in razstava
Da je bil Bambič prava genialna in vsestransko umetniška osebnost, smo že vedeli. To pa so na živ način vsak s svojega zornega kota potrdili protagonisti odmevnega posveta v veliki dvorani KC Bratuž, ki je vzbudil veliko zanimanja. Uvodni pozdrav je prinesla predsednica Centra Franka Žgavec, Jurij Paljk pa je posege povezoval in prevajal. Književnik Paolo Maurensig je povedal, da ga je Bambič osvojil prek svojih del; ni bil samo eklektik, je rekel, ampak tudi genialen izumitelj in t.i. industrijski oblikovalec. V stiku z umetnikom je odraščal njegov tržaški rojak, pesnik Marko Kravos.
Bambiča je označil za "aprilskega človeka" ne le zato, ker se je rodil v tem mesecu, ampak tudi zato, ker je bil vedno mladosten in svež. Tudi on je z več anekdotami poudaril raznolikost tega ustvarjalnega in profesionalnega umetnika. Umetniški kritik in Bambičev prijatelj Sergio Mo-lesi je spregovoril o njegovi dejavnosti na področju likovne kritike ter dodal, da je bil po značaju nekam aristokratsko odmaknjen, vedno zahteven sam s sabo. Bambič je bil svojevrsten modrec, je povedal kritik Clau-dio H. Martelli, ki je tudi spregovoril nekaj besed o umetnikovi t.i. laični religioznosti. O njegovem posebno bogatem in za mlajši rod dragocenem ilustra-torskem delu je spregovorila kritičarka in slikarka Jasna Merku' s pomočjo projekcij na platno. V odsotnosti umetnika Franka Vecchieta je njegov poseg pre-
zbirk pravljic in povesti ogromno naredil. Ilustriral je tudi veliko plakatov, ki jih je imel za učinkovita in plodna komunikacijska sredstva. Na Tržaškem je veliko naredil kot tenkočuten likovni kritik in spodbujevalec mladih talentov.
Galerija Ars
Zadnjo Bambiču posvečeno razstavo so odprli v četrtek, 28. aprila, v razstavnih prostorih galerije Ars na Travniku. Z Bachovim preludijem jo je obogatil čelist Aleksander Sluga, profesor na Slovenskem centru za glasbe-
no vzgojo Emil Komel. Na razstavi je svoja dela predstavilo šest članov tržaške Grupe U, ki je nastala leta 1970 pod mentorstvom Milka Bambiča. Učitelju so se poklonili Robert Kozman, Deziderij Švara, Franko Vecchiet, Franko Volk, Boris Zuljan in Edi Žerjal. Ti so zlasti v prvih letih svojega snovanja s skupnim in javnim nastopanjem v slovenskih in italijanskih galerijah znali opozarjati na mnogo-plastnost pomena slovenske kulture v naj širšem pomenu, zaradi česar predstavlja skupina edinstven pojav. Čeprav so člani Grupe U po umetniški govorici ubrali različne poti, so v bistvu
ostali idealno povezani v skupnem stremljenju, da bi čimbolj razširili ljubezen in potrebo po umetnosti. Po več kot 30 letih so se torej na goriški razstavi spet znašli vsi skupaj, zvesti duhovnemu vodji in ustanovitelju, ter s svojimi prepoznavnimi izrazi še enkrat dokazali svojo življenjskost.
V imenu društva Ars je prisotne slikarje in občinstvo pozdravila Vida Bitežnik. O članih Grupe U in njihovih razstavljenih delih pa je zelo lepo povedal Vecchiet, ko jih je označil za šesterokrako zvezdo z različnimi kraki. Na začetku je bila zvezda zaprta in "stisnjena"; počasi so posamezni kraki začeli iz skupnega jedra rasti in se razvijati vsak v svojo smer. Razstava je lahko tudi podobna cvetici, katere vsak cvetni
bral Jurij Paljk. Pred otvoritvijo pestre razstave v galeriji KC Bratuž, ki se je je udeležilo veliko število ljudi iz Goriške in Tržaške, je z navdušenjem in hvaležnostjo organizatorjem spregovorila še Valentina Verani.
Razstava v Avditoriju
Marsikdo je poudaril, da bi bil Bambič srčno vesel dogodka, do katerega je prišlo v sredo, 27. aprila zjutraj, v goriškem Avditoriju furlanske kulture v ul. Roma. Množica radoživih italijanskih in slovenskih osnovnošolskih otrok se je namreč zbrala na otvoritvi razstave svojih ilustracij na temo Bambičeve zgodbe o kralju Honolulu. V različnih tehnikah so se s svojo svežo življenjsko silo izkazali prav vsi, posebno še šolarčki zadnjega razreda osnovnih šol Zupančič in Erjavec. Pozdravil jih je občinski odbornik za kulturo Claudio Cressati, Franka Žgavec pa je povedala, da je posrečeno pobudo dala učiteljica Rossella Rampazzo z osnovne šole Frinta in se je nanjo takoj odzval tudi likovnik in učitelj na slovenskih šolah Silvan Bevčar.
Prejeli so preko sto risb, da je na stenah galerije zmanjkalo prostora za vse. Valentina Verani je poudarila, da gre za pravi "mali čudež v Bambičevem imenu" in da je naše mesto v očeh otrok "zares mesto brez meja." Ob prisotnosti ravnateljic Mirke Braini in Silvie Steppi so z diplomo nagradili razrede šol F. Erjavec, E. Frinta,
O.	Župančič in J. Abram, ki so prispevali okrog sto risb. Kulturni dom
Proti večeru istega dne so v galeriji Kulturnega doma odprli razstavo Bambičevih karikatur, ki so last Goriškega muzeja na gradu Kromberk. Po glasbenem uvodu, ki ga je prisotnim poklonil harmonikar Jari Jarc z Glasbene matice, je direktor KD
1988, z zadovoljstvom odzval na pobudo Kulturnega centra. Valentina Verani je ob pogledu na žlahtne karikature poudarila, da je bil Bambič umetnik vsakdanjosti. Umetniška žilica je znala v njem sprožiti domišljijo ob pogledu na še tako majhen in neznaten vsakdanji prizor, "tudi ob pogledu na to, kar imamo vedno pred očmi, a česar prepogosto ne vidimo." Z naivno radovednostjo otroka je znal študirati fiziognomijo človeškega obraza
kot veliki Leonardo da Vinci, je povedala. Še najraje je opazoval male ljudi, odmaknjene starke in starčke pri vsakdanjih opravilih ali otroke, ki se poigravajo z živalmi: "Male osebe, ki jih združuje velika drama iskanja sreče v življenju." Umetnost ima namreč prav to nalogo, da nas spominja, kako prav vsakdo razmišlja, ljubi - živi. Zaradi vsega tega je Bambič univerzalna umetniška duša in kot taka vedno aktualna. "Vsaka razsta-
Igor Komel povedal, da se je tudi ta slovenski hram, kjer je imel Bambič odmevno razstavo leta
va naj bo tudi poziv in priložnost, da se zamislimo o svojem bivanju." Tudi likovni kritik Joško
Vetrih je lepo spregovoril o človeškem in umetniškem liku tržaškega umetnika. Iz njegovih stripov, karikatur in ilustracij, je rekel, je še posebno razvidno, kako je znal s skopimi potezami ujeti človeško figuro v njegovi celosti: z velikim smislom za zunanje, fizične in notranje, duhovne poteze, tudi za njihove stiske. Bil je dedič slovenske avantgarde, široko razgledan in kozmopolit, saj je obvladal deset jezikov, je še povedal Vetrih. Imel je posebno razvit socialni čut in pa pravo predanost otrokom, za katere je kot inovativen ilustrator otroških revij,
NOVI
GLAS
Kratke
V nedeljo, 8. maja, bo ob 17.30 v nabrežinski cerkvi ob evharističnem letu
KONCERT EVHARISTIČNIH PESMI
Nastopal bo mešani zbor iz Mirna pod vodstvom Andreja Budina. Na orgle bo spremljal g. Butkovič.
Na temo evharistija v slovenski pesmi bo spregovoril Dušan Jakomin. Sledita še evharistična pobožnost in blagoslov.
Vabljeni!
TRŽAŠKA KNJIGARNA in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
vabita na predstavitev knjige Tatjane Rojc
POGLEDI NA NOVE RAZSEŽNOSTI SLOVENSKEGA PESNIŠTVA OD PREŠERNA DO KOSOVELA
Ob prisotnosti avtorice bo o delu govoril Miroslav Košuta Tržaška knjigarna, ulica sv. Frančiška 20 v Trstu petek, 6. maja 2005, ob 18. uri
SKLAD MITJA CUK
vabi na odprtje likovne razstave slikarke Emi Vega
V KROŠNJI DOMIŠLJIJE
z literarnim utrinkom Glasbeni uvod: Eva Tušar Suhadolc - oboa in Barbara Jager - čel o
v petek, 6. maja 2005, ob 20.00 Bambičeva galerija, Proseška ul. 131, Opčine
Materinski dan v Borštu
V nedeljo, 17. aprila 2005, so v Borštu praznovali materinski dan. Kot je že nekaj let navada, so tudi letos otroci, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo, pripravili krajšo prireditev. Ob pomoči drugih sester in nekaterih mamic je otroke pripravila sestra Amabilis.
Najprej so se otroci in njihovi starši zbrali pri popoldanskem blagoslovu, ki ga je vodil pater Ropret. Ob tej priložnosti so se spet zbrali ob oltarju skoraj vsi vaški otroci in njihovi starši ter poslušali krajši priložnostni nagovor. Podobno srečanje ob oltarju z blagoslovom otrok in družin so imeli v Borštu že januarja na praznik družin. Kerje bilo srečanje ob oltarju za vse pozitivna izkušnja, sojo tokrat ponovili.
Po blagoslovu so se starši, none in vsi vaščani zbrali v dvorani pri šolskih sestrah, kjer so otroci prikazali, kaj so za ta praznik pripravili. Uvodoma je imela krajši nagovor tudi sestra Amabilis, kije spregovorila o zahtevni vlogi, ki jo imajo matere v današnji družbi. Materam je položila na srce predvsem dejstvo, da otroci niso potrebni samo telesne hrane, pač pa tudi duhovne. Pri težki nalogi vzgoje otrok pa naj se matere priporočajo tudi Bogu in Mariji za pomoč. Otrokom pa je priporočila, da ne smejo nikoli pozabiti na čisto majhno besedico: hvala, s katero se bodo svojim mamicam zahvalili za vse, kar jim dajejo. Ker so otroci letos že nekoliko večji in so z leti pridobili nekaj gledaliških spretnosti, so letos pripravili prizorček o izgubljenem ogledalcu. Po krajšem prizorčku so zapeli in zrecitirali nekaj pesmic, pogumni Gregor pa je na trobento zaigral eno skladbico. Za zaključek pa so otroci vsaki prisotni mami ali noni poklonili v znak hvaležnosti in pozornosti droben šopek.
Veselo srečanje seje zaključilo ob čaju in sladicah. Seveda ni manjkalo veselega pogovora z željo, da bi "ta mali” čim prej pripravili kako podobno prireditev, saj so bili tako nastopajoči kot gledalci s prireditvijo nad vse zadovoljni.
Morda pa bi kazalo zamisel za tako prireditev “izvoziti” tudi v druge župnije, saj so v Borštu opazili, da otroci radi nastopajo, njihovi sovaščani pa se otroških prireditev zelo radi udeležujejo. Na tak način bi vsaj malo poživili, ne samo kulturno, pač pa tudi versko življenje župnij.
Za specifično upravljanje kraškega ozemlja
Na sedežu deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine je v četrtek, 28. aprila, potekal sestanek, ki so ga po nalogu odbornika za kmetijstvo in gorske predele sklicali svetovalci Blazina, Canciani, Dolenc, Fortuna Drossi, Metz, Špacapan in Zorzini z župani bivše kraške gorske skupnosti glede obnovitve ali nove oblike, ki naj jo ima nova administrativna enota za kraški teritorij.
Prisotni so bili župani Križman, Premolinova, Sardoč, Vižintin, Piani ter Marinčič za goriško pokrajino, Rupel in Sosič pa za vzhodno in zahodnokraško konzulto.
Prisotni so se strinjali, daje pobuda pozitivna in koristna, čeprav je Marinčič izpostavil drugačna gledanja goriške pokrajine, ki je zaskrbljena nad usodo pokrajin, katerim lllyjeva vlada ni preveč naklonjena.
Vsi so bili stališča, da enotnost in celovitost kraškega teritorija, predvsem pa njegova posebnost, zahtevata specifično upravljanje in povezovanje med sedanjimi upravnimi enotami. 0 tem, ali bo obnovljena KGS v prihodnje upravljala teritorij v obliki parka, ki naj bi vrednotil tudi njegove naravne danosti ob spoštovanju vseh interesov prebivalstva, bodo odločali seveda njeni upravitelji, skupaj z vsemi zainteresiranimi skupnostmi. Svetovalec SSk Mirko Špacapan je izpostavil dejstvo, da je lllyjeva uprava končno poslušala tiste mnoge glasove slovenske narodne skupnosti, ki so zahtevali spoštovanje volilne obljube predsednika o obnovi ukinjene KGS. Naloga Demokratičnega zavezništva je danes ta, da v okvirih sedanjih zakonov zagotovi čim boljšo obliko upravljanja kraškemu teritoriju, v čim večji avtonomiji in samostojnosti.
Zgonik
Sekcijski kongres Slovenske skupnosti
Brez dogovarjanja ne gre!
Pred pokrajinskima kongresoma Slovenske skupnosti za Tržaško in Goriško, ki bosta 13. in 14. maja, se kot na tekočem traku vrstijo sekcijski kongresi, na katerih člani in somišljeniki volijo nova vodstva, obenem pa izbirajo delegate za deželni kongres stranke, ki bo konec meseca. V sredo, 27. aprila, je na domačiji Milič v Zagradcu zasedala sekcija SSk za zgoniško občino. Srečanje je vodil tajnik Jožko Gruden, ki je uvodoma podal izčrpno poročilo političnega in
upravnega stanja v občini. "Delamo v korist vseh občanov," je poudaril in se nato zaustavil ob porazu na zadnjih občinskih volitvah. Daleč privilegirano vlogo imajo v poziciji Levi demokrati, je ocenil Gruden in obžaloval dejstvo, da ni prišlo do dogovora z levico, do katerega je na primer prišlo na Repentabru. "Prizadevamo si za dialog, žal pa do danes ni bilo pogojev za sodelovanje." Glede šolske problematike je Gruden nastopil proti zapiranju šol in vrtcev, zavzel se je za uveljavitev
profesionalnega kmetijstva, zelo pozitivno je govoril o obrtni coni pri Proseku, obregnil pa se je ob nesrečni arhitekturi nekaterih novejših zgradb (omenil je širitev županstva in ureditev mrliških vežic na zgoniškem pokopališču). Ob koncu pa se je Gruden jasno zavzel za Kraški vodovod, nad katerim se zadnje čase zgrinjajo oblaki združitve s tržaško občinsko družbo.
"Nujno je vzpostaviti dialog z večino," je podčrtal Dimitri Žbogar, ki z Grudnom zastopa SSk v zgoniškem občinskem svetu: "Premalo je dialoga in to dejstvo obžalujem."
Ker brez dogovarjanja ne gre, je Žbogar predlagal, da bi v zadevo poseglo tudi pokrajinsko tajništvo SSk. Pokrajinski tajnik Močnik je v pozdravu prikazal uspehe v Dolini in na Repentabru, do katerih je prišlo z dogovorom: "Brez dogovarjanja ne gre!" SSk je aktivni del levosredinske koalicije. "To seveda ne pomeni, da bomo izgubili čast in dobro ime. Principi stranke so vedno enaki in vedno novi, obramba in razvoj naroda, ki sta vrednoti nad ideologijami." Skupščino sta pozdravila še tajnik SSk v devinsko-nabrežinski občini Edvin Forčič in pokrajinski svetnik SSk Nevo Radovič.
Matjaž Rustja
Prijetno srečanje z domačini
Škof Ravignani obiskal mačkoljansko skupnost
V nedeljo, 24. aprila, smo v naši sredi gostili tržaškega škofa, msgr. Evgena Ravignanija. Obiskal nas je ob blagoslovu nove spovednice. Gospod škof je prav v nedeljo slavil 22. obletnico škofovske posvetitve; v mesecu juliju pa bo obhajal tudi 50. obletnico mašniškega posvečenja. V imenu župnijske skupnosti ga je pozdravil Martin Tul.
Iz zvonika se je po vaških ulicah živahno, a slovesno razlegal glas zvonov, umetnost domačih pritrkovalcev. Najprej je za kemblje poprijel izkušeni domačin, g.Danijel Novak, ki se je pritrkovanja naučil sam. Svoje znanje pa sedaj prenaša na mlade fante. Aljoša Novak, Niko Tul in Martin Tul, ki se počasi uvajajo v to zvrst umet-
nosti, so svojo pritrkovalsko pot ubrali v minulem letu, ko so se udeležili posebnega tečaja v izvedbi ZCPZ. Slovesna sveta maša je potekala v domači cerkvi. Darovala sta jo domači župnik g. Maks Suard ter msgr. Ravignani. Ubrano petje je zadonelo v izvedbi cerkvenega pevskega zbora pod taktirko Andreje Štucin. Program pesmi je zaobse-gal predvsem velikonočne pa tudi sklop cerkvenih, ki jih zbor izvaja ob raznoraznih priložnostih. Cerkveno petje je spremljala neutrudna domača organistka, ga. Amalija Stur-man. Svoj doprinos pa so nedvomno vložili tudi mlajši pevci, ki večkrat pojejo kar ob spremljavi kitar. Predstavili so nekaj skladb iz repetoarja, ki so ga naštudirali za februarsko go-
stovanje v Berlinu.
Škof Ravignani je pred začetkom svete daritve blagoslovil novo spovednico, ki se nahaja za glavnim oltarjem. Misel za novo strukturo se je porodila iz dejstva, da je prejšnja, nekoliko starejša, manj udobna in slabo akustično izolirana, zavzemala dragocen prostor v cerkvi. Novo spovednico si je zamislil domač umetnik in rezbar, g.Peter
Smotlak, ki je za našo cerkev že izdelal leseni ambon.
Slavja pa še ni bilo konec. Po končanih slovesnostih v cerkvi se je veselo druženje nadaljevalo v prostorih stare šole. Žene in dekleta so pripravile pravo poslastico, možje pa so prispevali domače vino, saj ni vaškega praznovanja brez dobrot in kapljice istrskega refoška.
ML
60. obletnica obnovitve slovenske šole v Italiji
Mladika.
Vse štiri založniške hiše so na sredinem nagrajevanju prispevale knjižni dar, ki je bil namenjen vsem sodelujočim šolam; obenem so dragocen papirnati material neposredno dobili v roke nagrajenci, ki bodo lahko na zid domače spalnice razobesili tudi diplomo, ki priča o njihovem umetniškem navdihu. Nagrado za najlepši logo je romal v Breg, saj sta dijaka NSŠ Simona Gregorčiča iz Doline Ludvik Zobec in Daniela Della Valle prekosila druge natečajnike z izdelkom, ki ga ob članku objavljamo. Nagrade za najlepši lepak pa so si izborili dijaki in učenci treh šol, ki predstavljajo vse tri izobraževalne stopnje, in sicer: Francesco Černivec, učenec 1. razreda osnovne šole Frana Milčinskega s Ka-tinare; Luca Sacher, dijak NSŠ Iga Grudna iz Nabrežine, ter Aron Kraljič, dijak 2. razreda mehanskega oddelka poklicnega zavoda Jožefa Stefana. Predsednik Koordinacijskega odbora je še dodal, da bodo iz-____________________ delki	krasi-
li tudi razglednice, ki jih bodo ob tako pomembnem jubileju natisnili, obenem bo italijanska pošta izdala poštni žig, ki bo 'žigosal' 60. obletnico prenovljenega slovenskega šolstva v Italiji.
Izbrali so najlepsi logotip in najustreznejši lepak
N/'
eprav majhna sta vsaka zmaga, vsak v življenju pomembna. Iz srca vam privoščim, da bi ta nagrada
pisal natečaj, s katerim je privabil celotno zamejsko šolsko populacijo, naj izdela priložnostni lepak oziroma logotip, ki bi na najbolj neposreden način obe-
osrednja proslava dne 21. maja, na tržaški Pomorski postaji. Predsednik koordinacijskega odbora, ki skrbi za majsko proslavo, prof. Boris Pangerc, je še dodal, da pri tem obsežnem načrtu niso soudeležene le šole, ampak tudi slovenski dijaški domovi, glasbene šole in štiri zamejske založbe, in sicer Založba Galeb, Založništvo
tržaškega tiska, Goriška Mohorjeva družba in Založba
ležil jubilejno 60. obletnico. Pri natečaju so bile soudeležene šole vseh stopenj, končni rezultati so morali nato prestati presojo komisije izvedencev, ki so jo sestavljali arh. Rajko Pertot, režiserka Martina Kafol, prof. Hijacint Jussa; ocenjevalni komisiji je predsedoval prof. Tomaž Simčič. Slednji je na podelitvi priznanj, ki je v sredo minulega tedna potekala v prostorih liceja France Prešeren, spomnil prisotne, da bo
Nagradni likovni natečaj
Foto IG
služila vam za stimulacijo, da bi v življenju veliko naredili". S temi spodbudnimi besedami se je gospa Lučka Barei, pristojnica Deželnega urada za slovenske šole, zahvalila mladim učencem in dijakom, ki so kanček svojega prizadevanja in umetniške nadarjenosti posvetili okroglemu jubileju, s katerim bo slovenska šola v Italiji proslavila šestdeseto obletnico svoje obnovitve.
Urad je namreč pred časom raz-
NOVI
Radijski oder
Ob zaključku Tečaja lepe govorice
Večer posvečen besedni umetnici Ireni Žerjal
JI" ezik se morda ohranja na | najžlahtnejši način ravno | takrat, ko se njegovi umet-iški in govorjeni besedi predajata iz roda v rod v svoji naj-lepši obliki. To je nazor, kateremu je Matejka Maver zvesta pri vodenju Tečaja lepe govorice, ki si že vrsto let prizadeva, da bi slovenski jezik, ki je v manjšinskem prostoru podvržen tolikim motečim zunanjim dejavnikom, ostal zvest samemu sebi.
"Med posvetom, ki je bil minuli teden o tem, kakšno gledališče želimo, je bilo večkrat poudarjeno, da je gledališče tisti prostor, kjer lahko slišiš naj lepšo obliko slovenščine", je povedala Matejka Maver v svojem priložnostnem posegu na večeru, ki je v sredo minulega tedna v Peterlinovi dvorani sklenil letošnjo sezono tečaja. "Obenem pa je bilo omenjeno, da je nivo govorjene besede po radiu precej padel", je še povedala mentorica tečaja. "Takrat sem pomislila, da bi se govorjeni besedi pisala slaba usoda, če bi bila ta odvisna le od gledališča." Matejka Maver je namreč mnenja, da svojo pozornost do jezika morajo izkazovati starši, učitelji vseh sopenj, vsi javni in kulturni delavci, "če hočemo, da bo ta napor imel kaj uspeha".
Prav zato je nastal Radijski oder, ki se posveča prvenstveno izvedbi radijskih iger in drugih govorjenih sporedov za radijski medij. Svojo primarno dejavnost dopolnjuje z drugimi pobudami na področju spodbujanja ljubezni in skrbi za jezik. Ravno Tečaj lepe go-
ga leta in, ker je bilo število udeležencev skromnejše kot druga leta, je tečaj tudi imel enega samega voditelja. Tečajniki pa so bili vendar zelo delavni in je vse zelo hitro minilo".
Pri pripravljanju končnega nastopa so prireditelji v preteklih
tudi
vorice sodi v stranske ponudbe Radijskega odra, ki pa po pravici, stranske niso, če sodimo po prizadevanju in vnemi, ki ga Matejka Maver vanj vlaga. "Tečaj je namenjen pravilnemu govoru, v želji, da bi čim širšemu krogu javnih govorcev omogočili obvladovanje pravilne zborne slovenščine", je povedala še mentorica, a vendar dodala, da "je bil letošnji tečaj v nekaterih vidikih neobičajen, saj je bil krajši kot dru-
Foto Kroma
letih poiskali kakega tukajšnjega besednega ustvarjalca, ki je praznoval kak življenjski jubilej. "Tako smo pred dvema letoma proslavili z recitalom pisatelja Borisa Pahorja ob njegovi 90-letnici, lani pa pisatelja Alojza Rebulo ob njegovi osemdesetletnici. Letos smo izbrali za svoj končni nastop pesnico in pisateljico Irano Zerja-lovo, ki je pred kratkim praznovala - sicer ne tako častitljiv jubilej kot njena predhodnika -
65. letnico svojega življenja." Irena Žerjal je tržaška temperamentna besedna ustvarjalka, katere opus zaobjema različne zvrsti književnega izražanja, v prvi vrsti pesniško in prozno izpovedovanje, pa tudi esejistično ter kritično razsežnost. Njen literarni svet je zelo obsežen, saj je objavila več kot deset knjig leposlovja, ki je sicer zasidrano v tukajšnjo stvarnost, a jo prerašča v iskanju svetovljanskega in splošno človekovega občutja. Žerjalova nam je zaupala, "da je sedaj končala s pisanjem filmskega scenarija, vendar je v predalu ogromno proze". Kaj pa poezija? "Nenehno zidam gradove v oblakih, ampak za verze je treba nenehnega navdiha", je povedala avtorica, ki bo v kratkem izdala roman z naslovom Hijacinte: slednji ima svoj epicenter v tržaškem povojnem življenju. Ali je možno vprašati pisatelja, s kakšnim namenom se loti pisanja? "Meni je glavna izvirnost, izpovedati bridke in vesele življenjske izkušnje".
Večer v Peterlinovi dvorani je bil gotovo multimedijsko zasnovan. Videoposnetku, ki ga je o slavljenki pripravila Maja Lapornik v sodelovanju z deželnim sedežem RAI, je sledilo branje odlomkov iz pesniških in proznih del Irene Žerjal, ki so ga podajali udeleženci tečaja. Aleksij Pregare je z dvema mlajšima članoma Radijskega odra - Nadio Roncelli in Petrom Rasenijem - pripravil kratek izbor poezije Irene Žerjal; čelistka Irene Ferro-Ca-sagrande pa je poskrbela za glasbeni intermezzo.
Igor Gregori
Gledališče Miela
//
Poklon jazz glasbi
Objektiv jazz: pogled Luise Cairati"
Spominska svečanost pod Trstenikom
Umreti na dan pred osvoboditvijo
Zadnji teden aprila je na Tržaškem, podobno kot po drugih krajih v zamejstvu, čas, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, se pravi osvoboditve izpod jarma poslednjega smrtonosnega nacističnega objema, ki so ga krepili tudi salojski ostanki nesrečnega fašističnega demona.
V naših krajih, po naših vaseh, naši ljudje, tako tisti, ki se poleg vojne še neposredno spominjajo posledic dvajsetletnega fašističnega zatiranja, kot tisti, ki so se rodili po prelomni-
aprila so bili trije slovenski domačini iz področja Grete in Ko-menščine zadolženi, naj prenesejo orožje iz nemškega bunkerja pod Trstenikom do zavezniške postojanke. Žal pa jih je nemški ogenj zasačil pri operaciji: Just Bortolutti in Li-vio Andreutti sta padla pod kroglami in bila pri priči mrtva; Karlo Rauber pa je zatisnil oči v bolnišnici, potem ko so ga tja ponesli svojci.
Že nekaj mesecev po njihovi smrti so na kraju, kjer so padli, postavili spominsko obeležje.
I
I
sil-
Foto IG
ci 1. 1945, se v tem tednu zbirajo, da bi počastili spomin na naše rojake, ki so rodno grudo pogumno osvobajali. Na našem robu je ta teden res nekaj posebnega, sklene pa se s praznikom dela, ki za nas in za pošteni Trst ne more ne sovpadati z dnevom dočakane svobode, ko so zavezniške oz. partizanske sile vkorakale v Trst. Bilo je namreč 1. maja 1945. Vojaške akcije so se kaotično kopičile vse do tega dne. 30.
KŠD Rojanski Krpan se žrtvovanja treh junakov spominja vse od leta 2000; z majhno, a občuteno slovesnostjo se pokloni njihovemu spominu. Tako je bilo tudi letošnjega dne pred 1. majem, ko se je skupina domačinov zbrala pred spomenikom in prisluhnila petju MePZ Devin Rdeča zvezda, ki ga vodi Rado Milič, nato pa še priložnostnemu posegu, za katerega je poskrbel ravno Rau-barjev pranečak Igor Pavletič.
Obvestila
Združenje prostovoljcev
Hospice Adria onlus napoveduje predavanje onkologa dr. Simona Špacapana na temo učinkovitost najnovejših zdravil in terapij v boju proti raku. Predavanje bo 10. 5. ob 17. uri v prostorih razstavne dvorane Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2. Združenje prostovoljcev Hospice Adria onlus napoveduje predavanje p. Mirka Pelicona Dl na temo Sočutno ob bolniku. Predavanje bo 17.5. ob 17. uri v prostorih razstavne dvorane Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2.
V soboto, 7. maja, bo ob 16. uri na Lavričevem trgu v Ajdovščini osrednja proslava ob 60-letnici ustanovitve narodne vlade Slovenije. Slovenska kulturno-
gospodarska zveza poziva k množični udeležbi in v tem smislu v sodelovanju s krožkom KRUT organizira avtobusni prevoz iz Trsta v Ajdovščino. Informacije in vpisovanje na sedežu KRUT v ul. Cicerone 8 v Trstu (telefon 040 360072). Igre specialne olimpiade Slovenije za Primorsko in Notranjsko na Tržaškem in Goriškem organizira Sklad Mitja Čuk za 250 športnikov s posebnimi potrebami v sredo, 11. maja, v Športnem središču Ervatti pri Briščkih.
Darovi
V spomin na prof. Ivana Artača daruje N.M. 20,00 evrov za Slovensko Vincencijevo konferenco v Trstu.
20. aprila 2005 na pokopališču na Opčinah
Ivo Jevnikar pred odprtim grobom prof. Artača
Poslavljamo se od zaslužnega šolnika in uglednega kulturnega delavca. Prof. Ivan Artač nam zapušča lep zgled slovenskega domoljuba, javnega delavca, ki je svoje najboljše moči posvetil mladini in vsej naši zamejski skupnosti.
Bil je med tistimi idealisti, ki so prva leta po vojni, prej na Goriškem, potem na Tržaškem, obnavljali slovensko šolstvo in prosveto, kulturno življenje, tisk in organizacije, in to na pogorišču dvajsetletnega fašističnega zatiranja, krvave vojne in medsebojnih slovenskih spopadov.
Ni bil domačin, a se je v naše razmere povsem vživel in je Primorcem daroval najboljša leta.
Rodil se je 7. avgusta 1921 v Notranjih Goricah pri Brezovici, nedaleč od Ljubljane. V osrednji Sloveniji je končal klasično gimnazijo in si oblikoval krščanski, slovenski in demokratični pogled na svet. Okusil je strahote vojne in državljanske vojne. Ko je leta 1946 na Goriškem začel svojo 40-letno pot šolnika in še daljšo pot javnega delavca, pa je ob zvestobi vrednotam postavil v ospredje to, kar nas združuje, zavzemal se je za odprtost in sodelovanje. Tako je značilno, da je na Opčinah, kjer je živel, režiral tako za oder društva Tabor kot za oder Finžgarjevega doma, da šole sploh ne omenjamo.
Znal si je pridobiti zaupanje, spoštovanje in priljubljenost, ne glede na razlike, ki so bile pred leti pri nas še veliko bolj izrazite kot danes.
Leta 1947 se je poročil v Gorici s šolsko kolegico iz Kanala, gospo Srečko iz Solkana, in si ustvaril družino. Po ponovni maturi leta 1946 na učiteljišču v Gorici je poučeval na osnovnih, potem pa na srednjih šolah v Kanalu, Nabrežini, Dolini, pri Sv. Jakobu v Trstu, v Rojanu, na Proseku, na "Trgovski" in še kje, najdlje na srednji šoli na Opčinah. Medtem je namreč končal še politične vede na tržaški univerzi. Ker pa do leta 1983 iz političnih oz. narodnostnih razlogov ni
dobil italijanskega državljanstva, je preživljal dolga leta neprijetnega in vedno negotovega položaja suplenta.
Najraje je bil šolnik in za dijake je prirejal šolske prireditve. Urejal je list Leteči zmaj na Opčinah. Sodeloval je pri sestavi 8 učbenikov za zgodovino in slovenščino, sam pa napisal učbenik
zgodovine za srednje šole Človek in čas v 3 knjigah.
Pri Slovenskem dobrodelnem društvu je bil vrsto let odbornik in tudi predsednik, vodil je tudi vrsto otroških kolonij tega društva.
Prof. Artač je dolga leta sodeloval z Radiom Trst A: tako pogodbeno na časnikarskem oddelku kot pri programskem oddelku, in sicer z vodenjem oddaj Radia za šole, Glasbe po željah, s prevodi, dramatizacijami in nastopanjem pri Radijskem odru. Pisal je tudi za več revij in časopisov.
Tri njegove veseloigre so izšle v knjigi z naslovom Trubadur z vrtnico. Opčinam je posvetil knjigo Opčine -zgodovinski oris župnije. V župniji je bil tudi član župnijskega sveta, pred leti še bibličnega krožka.
Posebno ponosen pa je bil na knjigo Nebo je žarelo, ki je izšla ob njegovi 80-letnici.
Gre za leposlovno oblikovane spomine in razmišljanja. V njih je več grenkih spominov, a tudi mnogo vedrine in optimizma.
Ko se mu za vse to zahvaljujemo, ponovno izrekamo naše iskreno sožalje gospe Srečki, hčerki Majdi z družino, sinu Borisu in vsem sorodnikom!
C e je tango žalostna misel, ki je izražena s plesom -kot je nekje in nekoč izjavil Enrique Santos Discepolo - je jazz glasba po mnenju predsednika društva Controtempo, Remigia Gabellinija, čudovit polet not, ki se neprestano prekinja in nenehno nadaljuje. Controtempo je združenje, ki je zadnja leta postalo osrednji spodbujevalec jazz gibanja v naši deželi, "če že ne po vseh treh deželah severovzhodne Italije", je pojasnil Gabellini. Združenje ima svoj epicenter v Krminu, kjer potekajo njegova glasbena srečanja, in tudi dalj časa sodeluje preko revije Jazz&Wine z likovnim mitingom onkraj meje v Medani. Zelja, da bi vzpostavil neposred-nejši stik s celotnim deželnim območjem, ga je gnala tudi do našega mesta, kjer se bo meseca maja zvrstila vrsta koncertov, na katerih bodo nastopili priznani mednarodni jazz izvajalci. Poleg tega je tržaška ekipa združenja pripravila svojevrsten poklon zgodovinskim jazz glasbe-
nikom, ki se bodo do 11. maja predali obiskovalcem gledališča Miela preko enkratnih fotografskih portretov fotografinje Luise Cairati v razstavi z naslovom objektiv jazz: pogled Luise Cairati.
Cairatijeva je svojevrstna ljubiteljica fotografskega objektiva in gotovo jazz glasbe, sodeč po neposrednosti njenih fotografij, ki so v skoraj tridesetletni karieri z izkušeno roko ovekovečile naj-večje velikane tovrstne glasbene zvrsti, in to ravno v tistih časih, ko so se sami predajali neštetim kombinacijam svojih inštrumentov, se pravi med odrskimi nastopi. Črno-bela tehnika prepušča očesu opazovalca neposreden stik z glasbenim umetnikom in njegovim izraznim sredstvom, naj si bo ta trobenta, klavir ali bobni, kontrabas ali kitara.
Menda pa so najlepši tisti portreti, ki zadenejo srž človeka takrat, ko ima roke proste svoje 'ljubljene pogube' in izpove svoj notranji svet le preko oči, ki pa so vedno oči jazz glasbenika...
5. maja 2005
Koroška / Beneška
NOVI
GLAS
Izjava
Primorski prispevek k slovenski narodni spravi
Slovenija ne bo mogla sproščeno in dostojanstveno prestopiti praga tretjega tisočletja ter se ustvarjalno napotiti v prihodnost, če ne bo očistila svojega zgodovinskega spomina, se spravila in mladim povedala vso resnico o svoji preteklosti. To se je pokazalo tudi ob nedavnih surovih psiholoških napadih na nas s strani naše zahodne sosede in ob njenih poskusih revizije zgodovine. Zato podpisani želimo s pričujočo izjavo prispevati naš skromni delež k spravnim naporom naše mlade države.
Zmaga zaveznikov, vključno s komunističnimi, nad silami osi je bila veliko epohalno dejanje, ki je rešilo svet pred neizmernim zlom nacifašizma. Kajti tudi med zahodnimi zavezniki je prevladala ocena, da je nacifašizem bolj nevaren kot komunizem, in so zato zavestno šli z njim v zavezništvo proti silam osi. V slovenskem primeru pa je nacifašizem, med ostalim, npr. javno razglašal načrtovano iztrebljenje našega naroda oz. njegovo pretopitev v izbrano arijsko raso, medtem ko so ga komunisti nameravali pretvoriti v brezrazredno družbo, vendar so pri tem posvečali potrebno skrb za njegovo ohranitev. Med vojno so komunisti v Sloveniji (in Jugoslaviji) popeljali NOB do zmage in jim te zasluge ne more nihče odvzeti. Vendar so hkrati izkoristili ta boj za izvedbo revolucije in vzpostavitev totalitarnega sistema, ki ju je zgodovina obsodila. Oboje se je tragično prepletalo ter je potegnilo v svoj krvavi vrtinec tudi mnoge nedolžne ljudi tako med vojno kot tudi po njej, z množičnimi izvensodnimi poboji premaganega sovraž-
nika in potencialnih političnih nasprotnikov. Tako je revolucija s svojimi grozodejstvi nepopravljivo omadeževala NOB ter bo mogoče veličino tega boja neoporečno braniti šele potem, ko bo opran tega madeža. Dela slovenskega naroda, ki se je omadeževal s sodelovanjem z naci-fašisti in je zato plačal kruto ceno poražencev, pa ne moremo poenostavljeno reducirati zgolj na kolaboracijo. Tudi v tem taboru sta se tragično prepletala kolaboracija in antikomunizem oz. protirevolucija, ki ju je čas potrdil kot legitimna. Tako tudi domobranski strani ne moremo odrekati odsotnosti vsakršnih veljavnih nagibov za boj ali pomanjkanja domovinskega čuta. Ne glede na to pa je sodelovanje z okupatorjem, pa čeprav pod prisilo razmer, globoka in nepopravljiva politična napaka, ki jo je zgodovina brez-prizivno obsodila.
Primorska je na tem usodnem razpotju poiskala in našla zase edino pravilen izhod, saj so celo njeni duhovniki pošiljali ljudi v partizane, pa čeprav z opozorilom, da NOB sicer obvladujejo komunisti, ki bodo verjetno ta boj izkoristili za vzpostavitev nedemokratične oblasti. Vendar, so hkrati dejali, ima v tem trenutku prednost reševanje ogroženega naroda, kajti režimi so minljivi, narod pa je trajen. Preprosti primorski ljudje tako niso šli v partizane pobijat političnih nasprotnikov komunistov ali vzpostavljat totalitarni sistem, ampak so šli osvobajat svoje ljudstvo izpod okupatorja. Velika rdeča nit, ki se vleče skozi razmišljanja o tem viharnem in krvavem obdobju naše zgodovine, pa je bridko
spoznanje, v kako hudo stisko in pred kako težke izbire so zapletene medvojne okoliščine pripeljale mnoge ljudi ter jih potiskale v odločitve in položaje, iz katerih ni bilo več umika nazaj.
Vendar kljub tej stiski niti boj proti okupatorju in kolaboraciji niti revolucija in protirevolucija ne moreta opravičiti zločinov proti civilnemu prebivalstvu, ki sta jih zagrešili obe strani med vojno in po njej. Tako sta v človeškem in moralnem smislu obe strani veliko izgubili. Zato morata civilna družba in tudi država te zločine in njihove storilce obsoditi. Obsodba je potrebna zato, da prenesemo zanamcem sporočilo, da so zločini proti človeštvu in še zlasti proti lastnemu narodu zavrženo dejanje, ki nikoli ne zastara. Ko bomo to storili, moramo vse to težko breme vzeti nase, se z njim sprijazniti, se iz njega kaj naučiti, poskušati popraviti storjene, še popravljive krivice in se medsebojno spraviti. To smo dolžni tako sebi in še bolj mladim, da jih na njihovi poti v prihodnost ne obremenjujemo s preteklimi travmami in preštevanjem kosti. Pravičnost še zahteva, da vsem mrtvim zagotovimo spoštljiv pokop, nasilno razlaščenim vrnemo premoženje in za izvensodno pobite priznamo ustrezno odškodnino. Le tako bomo lahko stopili v tretje tisočletje pomirjeni in pripravljeni na nove izzive.
Koper, 22.4.2005 Podpisniki: Boris Pahor, mag. Bert Pribac, Tomaž Bizajl, Lucijan Pelicon, dr. Dragan Marušič, Milan Gregorič
Odmevi
Se bo Slovensko stalno gledališče kaj spremenilo?
Vi
"X T letnem proračunu smo namreč predvidevali 1.273 milijonov vračil in pasivnih obresti na dosedanja posojila, le novo posojilo pa lahko zagotovi uspešen potek sezone, a na političnem obzorju ni niti za sapico upanja, da bi se zadeva v doglednem času rešila..."
Ne, to ni tarnanje Borisa Kureta nad lansko finančno krizo v gledališču, ampak je ugotavljanje stisk Slovenskega stalnega gledališča v sezoni 1982/83, ki jih je zapisal v Gledališkem listu takratni ravnatelj gledališča Miroslav Košuta. Na to in podobne opise težkih situacij raznih predsednikov in ravnateljev SSG-ja sem naletela kar pogosto, ko sem pred ča-
som pregledovala stare gledališke liste našega gledališča. Težki pogoji delovanja in pomanjkanje finančnih sredstev niso torej nič novega. Kaj pa je novega v zadnji krizi gledališča, ki se zdaj vleče in poglablja že nekaj let? Poskus radijskega posveta je bil že lani v jutranji oddaji Prva izmena, v kateri so se oglašali nekateri poslušalci z nasveti, kaj storiti, da se poišče rešitev iz krize. Temu namenu je služil tudi posvet v Kulturnem domu 23. aprila: Kakšno gledališče si želimo? Tako Novi glas kot Primorski dnevnik sta priobčila obširno poročilo o posvetu, iz katerih se je dalo razbrati, da se udeleženci niso toliko ubadali s finančno krizo kolikor z ugotavljanjem vz-
rokov nezanimanja gledalcev in upada abonentov kot tudi z iskanjem poti iz te situacije. Strinjam se s poročevalci, da je gotovo eden od vzrokov za odtujitev publike nezadovoljstvo nad repertoarnimi izbirami zadnjih let. Glasovi o tem in plahi protesti so prišli na dan že pred kakimi petimi leti, vendar so bile reakcije ansambla in ravnatelja tako nesorazmerno ostre in užaljene, da je vsak, ki je mislil kaj reči, raje zaprl usta, mnogi pa so za seboj zaprli tudi vrata gledališča. Gledalci imajo namreč samo to orožje, ki se obrne proti gledališču samemu, kajti gledališča brez publike ni. Seveda pa taka pasivna rezistenca ni prava izbira, ker ogroža obstoj ene najpomembnejših ustanov, ki jih imamo. Zato je posvet skušal dobiti
sliko, česa si heterogena publika od gledališča želi. Predvsem pričakovanjem mladih je bil namenjen velik poudarek. Na zaključno vprašanje Petra Verča v poročilu Prim. dnevniku, "ali je bilo izražanje in poslušanje tolikih mnenj, predlogov in pomislekov koristno za bodočnost našega gledališča, bi odgovorila pritrdilno. Upam tudi, da bo - kot piše Iva Koršič v prejšnji številki NG - ostalo SSG "ansambel s stalnim, okrepljenim igralskim jedrom, ki ga mora nujno voditi izbrano, kompetentno vodstvo. Pri tem morata biti ločeni figuri ravnatelja z nalogami pridobivanja finančnih sredstev in umetniškega vodje z določeno konceptualno vizijo...". Upamo, da bo vodstvo te misli uresničilo in da bo med prijavljenci na razpis za obe mesti lahko izbiralo in izbralo dobrega finančnega upravitelja in nosilca novih pozitivnih vizij.
EHO
merjenja časov do varnosti preventivnega reševanja na vseh težjih mestih, do pogostitve v hotelu Alp. V tem smislu si Soča zasluži še kakšno tekmo evropskega pokala ali svetovnega prvenstva. Sicer pa so v pogledu razvoja tega športa v vrhu Slovaki in Čehi, žal pa je v Italiji in Nemčiji, po prvih navdušenjih, trenutno nekoliko manj kvalitetnih ekip. Vodja tekmovanja Goran Kavs je bil zadovoljen nad kvaliteto udeleženih ekip, izrazil pa je prepričanje, da jih bo v naslednjih letih še več, kot v "dobrih starih časih". Po njegovem mnenju je pogoj le kakovost, saj si sedaj na tej progi, ne upa nastopiti kdorkoli. V prihodnje bodo predlagali, da bi postalo to državno prvenstvo odprtega tipa, da bodo lahko povabili nanj tudi ekipe iz bližnjih regij in bivše Jugoslavije. Posebno bi bili veseli kakšne slovenske ekipe iz sosednjih držav.
MM
Še o dvojezičnih napisih
Na Dunaju neodločeno...
C e bi drugi krog konference o konsenzu komentiral športni novinar, bi ugotovil, da je rezultat še zmeraj neodločen ali bolje rečeno, da tekma se pravzaprav ni niti začela.
Zavlačevanje v zvezi z
vrednosti velja sliko sicer objaviti, vendar bi k njej spadal napis v slogu surealističnega slikarja Magritta (čigar dela so sedaj na ogled v zanimivi retrospektivi prav na Dunaju) - TO NI DVOJEZIČEN NAPIS!
Tudi koroški Slovcenci se po-
vprašanjem, koliko tabel je pač primerno postaviti, je podobno večletnemu zavlačevanju določitve območja, kjer naj bi se izvajala zakonska zaščita Slovencev v Italiji.
Na Dunaju so se pravzaprav ze-dinli le pri ugotovitvi, da je vendarle manjkajoče dvojezične napise iz leta 1977 treba postaviti, za kaj več pa je kancler ponovno sklical vse pogovorne partnerje na Dunaj, in sicer v petek, 6.5.2005.
Bližnja obletnica podpisa avstrijske državne pogodbe je povod, da se ne le na Dunaju razpravlja o dvojezičnih napisih, temveč se je tema ponovno znašla v ospredju tudi na Koroškem. Brambovci so na prvem sestanku na Dunaju sicer pristali, da se je potrebno pogovarjati o napisih, na Koroškem pa se je pripravljenost na pogovor zreducirala na sicer pričakovan in običajen NE dvojezični topografiji.
Na Koroškem so se pojavili v manjšem zaselku pri Kotmari vasi tudi napisi proti slovenskim napisom, ki naj bi jih postavili sicer čez nekaj let..., to "novico" so objavili vsi koroški mediji. Zaradi dokumentarne
novno ukvarjajo z dvojezično topografijo, in sicer v obliki akcije Vidna domovina. Akcija namerava nagovoriti posameznike, naj na lastni hiši in parceli postavijo dvojezične napise z ledinskimi in krajevnimi imeni.
Publikacij, v katerih so napisana dvojezična imena krajev, na Koroškem ne manjka, te po-
Trabesing
-74
datke pa je treba postaviti na vidna mesta, tam, kjer so sedaj neopazna ali manjkajoča. Škoda le, da je omenjena akcija prišla v javnost šele sedaj.
Za pogajanja na Dunaju bi bilo nedvomno zanimivo, če bi lahko slovenska stran postregla z informacijami, koliko krajevnih in ledinskih dvojezičnih napisov je v vasi, ki uradno ima le nemško ime.
Peter Rustja
Slovenski konzul na obisku na Trbižu
Naša aktualna vprašanja
Vljudnostne narave je bil obisk, ki ga je opravil konzul Pelikan pri tr-biškem županu Francu Bari-tussiu. Srečanje je potekalo na županstvu, kjer sta si izmenjala poglede o trenutni situaciji v Kanalski dolini in obšla nekatera vprašanja širše narave. Govor je bil o velikih zamudah pri poštnih pošiljkah, ki prihajajo iz Slovenije, možnosti dogovora o pocenjenih telefonskih klicih obmejnih območij. Trbiški župan je med drugim omenil za zdaj pozabljeni projekt o povezavi Kanalske doline z bovškim območjem preko tunela med Rabljem in Logom pod Mangartom.
Na srečanju je bil tudi govor o sodelovanju z obmejnima občinama Kranjska Gora in Bovec, prav z Bovcem ob njihovem občinskem prazniku meseca julija bosta občini pripravili skupno kulturno prireditev; povezovalna nit bo rudarstvo.
Čezmejno sodelovanje poteka
tudi preko odobrenih projektov Interreg Italija-Slovenija; junija meseca bo na Trbižu potekal primerjalni seminar o administrativnih sistemih obeh držav.
Sogovornika sta podala povsem pozitivno mnenje o delu in vlogi Urada za jezikovne skupnosti in mednarodne odnose pri občini Trbiž. Posebno poglavje razgovora se je nanašalo na šolstvo in vzgojo mladih.
Drugi del srečanja konzularnega predstavnika je potekal v Ukvah z upravitelji Slovenskega kulturnega središča Planika.
Predstavniku Republike Slovenije so upravitelji Planike orisali svoje delo. V prvem četrtletju je Planika organizirala kar nekaj prireditev in jih načrtuje še nekaj v naslednjem obdobju. Do zdaj so vse Planikine prireditve potekale tudi pod pokroviteljstvom Gorske skupnosti ter obeh občin v dolini.
Rudi Bartaloth
Foto B. VVakounig
Soča ponuja odlične pogoje za zahtevna tekmovanja
Državno prvenstvo v raftu
V organizaciji kluba Soča rafting je v nedeljo 24.aprila, na reki Soči potekalo državno prvenstvo v raftingu na divjih vodah od Srpenice do Trnovega. Od sedmih nastopajočih ekip je zmagal Impex 1 iz Straže, drugi je bil Forstek iz Hrastnika in tretja druga ekipa iz Straže Im-pex 2. V bistvu sta zmagala in gledalce navdušila favorita Impeks 1 in Forstex, ki sta bila tudi vidno boljša od konkurentov. S to tekmo sta si utrdila pozicijo kot edina kandidata za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu.
Po besedah predsednika Rafting zveze Slovenije Janka Tavčarja, jim je vedno lepo priti trenirat ali tekmovat na reko Sočo. Plohe, sonce in veter - ki se za april spodobijo -tudi tokrat niso motile številnih navdušencev tega športa
in še manj vodnih pljuskov vajenih tekmovalcev, ki so nad Sočo vselej navdušeni, če-
prav je bil letos vodostaj nekoliko nižji od lanskega. Posebno domače se počutijo v
okolju, kjer se veliko ljudi ukvarja s tem športom. Letos se sicer domači ekipi nista borili za uvrstitev v vrh, kot je bilo to pred leti, ko sta se zanj borila Wančar rafting in
Bobri. Pohvalil pa je odlično organizacijo tekmovanja. Vse je delovalo brezhibno, od
NOVI
GLAS
Ponovno zanikanje vloge narodnoobrambne in protifašistične organizacije Tigr
Različna mnenja in ocene o dogodkih v naši narodni zgodovini
V teh dneh v Sloveniji na različne načine zaznamujejo razne dogodke iz preteklosti, ki so del narodne zgodovine ali pa jih uvrščamo v okvir širših procesov. Tako mineva 60 let od konca druge svetovne vojne, ustanovitve t.i. prve slovenske vlade v Ajdovščini, pa od začetka množičnih pobojev resničnih ali domnevnih nasprotnikov nove komunistične oblasti, vzpostavljene ob "osvoboditvi" Slovenije. Toda zgodovinarji, politične stranke in strokovna javnost imajo o omenjenih dogodkih, pa tudi tistih iz predvojnega in medvojnega obdobja, različna mnenja in jih s svojih meril tudi ocenjujejo.
V Sloveniji obstaja nemara največje soglasje o prvem maju, prazniku dela. Vendar ima le-ta predvsem simbolni pomen, saj mnogi delavci v Sloveniji žive slabo, pri čemer pred njihovimi očmi bogatijo posamezniki ali majhni sloji t.i. poslovnežev, ki so si delavce marsikje povsem podredili in jih izkoriščajo. O tem so sicer kritično razpravljali na tradicionalnih shodih, ki so bili 1. maja v vseh večjih
krajih, a tudi v mnogih manjših okoljih. Predsednik države Drnovšek je imel zagotovo dovolj razlogov, da je opozoril, "da je delo treba spoštovati, saj ostaja ena izmed temeljnih vrednot naše države in družbe".
V Sloveniji je malo znano, da smo prvo narodno vlado imeli že ob koncu prve svetovne vojne. Delovala je od 31.10.1918 do 7.1.1919. Druga narodna vlada je bila tista, ki jo je t.i. Narodni odbor za Slovenijo izvolil 3.5.1945 v dvorani na Taboru v Ljubljani. To je bila meščanska oz. protirevolucionarna vlada, ki pa se je morala že čez dva dni umakniti partizanskim osvoboditeljem Ljubljane v emigracijo. Tretja narodna vlada po vrsti je bila 5.5.1945, ustanovljena v Ajdovščini. Ta je bila velikega pomena za primorske Slovence, ker je simbolizirala propad fašizma, konec narodnega zatiranja na Primorskem in začetek svobodnega razvoja v Sloveniji. Vladi pa očitajo, da je bila krivec ali vsaj sokrivec za zločine, ki so jih tedaj začele izvajati revolucionarne oblasti, predvsem za poboje tisočev Slovencev. Predstavniki političnih strank,
ministri in t.i. civilne družbe poudarjajo, da je treba preseči sovražnosti in delitve iz preteklosti, toda ravnajo drugače.
Po prepričanju mnogih 27. april ni pravi datum obeležitve dneva upora proti okupatorju. Omenjenega dne leta 1941 je bila v Ljubljani sicer ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki pa je delovala v skladu s politiko Komunistične partije, ki je tedaj še zagovarjala nenapadalno pogodbo med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. V resnici pa so se z italijanskimi okupatorji prvi v Sloveniji spopadli trije znani tigrovci, že 13. maja 1941, na Mali gori nad Ribnico. Na takšno zgodovinsko resnico je 27. aprila v govoru na slovesnosti, ki je bila na prizorišču boja, opozoril premier Janez Janša. Doživel je kritike tistih, ki v zadnjem času govore, da se v Sloveniji oživlja nacifašistični revanšizem, ki hoče prevrednotiti zgodovino narodno-osvo-bodilnega boja. Opozicijske stranke zdaj tudi predsedniku vlade očitajo poskus omenjenega prevrednotenja, ki je "sramoten za samostojno in demokratično evropsko državo Slove-
nijo". Po mnenju predsednika LDS in bivšega predsednika vlade Antona Ropa je bil govor Janeza Janše na Mali gori nad Ribnico "nedostojen ob dnevu upora in zato je bila proslava ena najslabših, kar smo jih imeli od osamosvojitve naprej." Podpredsednik socialnih demokratov in stalni namestnik predsednika stranke (Boruta Pahorja) Igor Lukšič pa zatrjuje, "da je bil Tigr teroristična organizacija, ki se je uprla fašizmu v Evropi." Janšev govor na omenjeni slovesnosti pa so podprli predsednik SNS Zmago Jelinčič, predsednik SLS dr. Janez Podobnik in vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič.
Slovesnosti ob prvi obletnici vstopa Slovenije v Evropsko zvezo
V Sloveniji so na razne načine zaznamovali prvo obletnico vstopa Slovenije v EU, s čimer so soglašale vse politične stranke. O pomenu tega dogodka, enega najvažnejših v samostojni Sloveniji, sta v izjavi javnosti govorila tudi Drnovšek in Janša. Pomembno proslavljanje je bilo 30. aprila v Novi Gorici.
Marijan Drobež
Ob razglasitvi Politehnike za univerzo
Univerzitetni središči bosta v Novi Gorici in v Ajdovščini
Sklep senata in upravnega odbora Politehnike v Novi Gorici, da slednja spremeni status iz samostojnega visokošolskega zavoda v univerzo, je vzbudil različne ocene v slovenskih univerzah in javnosti. V nekaterih občilih menijo, da bo sklep o ustanovitvi četrte slovenske univerze moral potrditi Državni zbor, ker bi odobritev Sveta za visoko šolstvo ne zadoščala. V Politehniki pa zatrjujejo, da bo takšen postopek primeren, ker nova univerza ne bo državna, saj so oz. bodo njene ustanoviteljice Mestna občina Nova Gorica, občina Ajdovščina, Inštitut Jožef Stefan in Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
Politehnika je v desetih letih delovanja razširila svoj pedagoški in znanstvenoraziskovalni program,
tako da bosta s statusom univerze dejansko le potrjena obstoječi obseg in pomen visokošolskega izobraževanja in znanstvenega raziskovanja v Novi Gorici. Nova oblast v Sloveniji je širjenju visokošolskega izobraževanja naklonjena, kar je poudarjeno tudi v koalicijski pogodbi političnih strank vladne koalicije. Iz Politehnike so sporočili, da sedaj pri njih uspešno delujejo štirje raziskovalni laboratoriji in dva centra. Izvajajo pa še visokošolski strokovni, dva univerzitetna dodiplomska ter štiri podiplomske študijske programe. Z akademskim letom 2005-06 pa bodo oblikovali dva nova dodiplomska programa, e-nega podiplomskega in Center za okoljsko in športno fiziologijo. Politehnika je pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehno-
logijo registrirana in izvaja raziskovalno dejavnost na področju naravoslovno matematičnih, tehniških, medicinskih, biotehničnih in humanističnih ved. Na področju izobraževanja pa izvaja visokošolske strokovne, univerzitetne dodiplomske in podiplomske študijske programe s področij humanističnih, poslovnih in upravnih ved, ved o neživi naravi, proizvodnih tehnologij, kmetijskva, gozdarstva, ribištva ter varstva okolja. Raznolikost in sodobnost programov daje Politehniki privlačnost in povečuje število študentov. Le-teh bo v naslednjem akademskem letu okoli tisoč. Vodstvo Politehnike je deljeno na poslovni in strokovni del, s katerima sodelujeta študentski in mednarodni svet. Slednji je posvetovalni organ, ki ga sestavljajo predstavniki prestižnih tujih univerz in raziskovalnih centrov. Pri organiziranju univerze bodo
upoštevali izkušnje, pridobljene v desetih letih delovanja Politehnike. Upoštevali bodo tudi vzore iz tujih univerz. Ob potrditvi sveta za visoko šolstvo na ravni države bo nova univerza imela šest fakultet. To bodo Fakulteta za znanost o okolju, Poslovno-teh-nična fakulteta, Fakulteta za aplikativno naravoslovje, Fakulteta za slovenske študije S. Škrab-ca, Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo ter Podiplomska fakulteta. Nadalje bodo imeli štiri raziskovalne laboratorije: za raziskave v okolju, za astrofiziko osnovnih delcev, za epitaksijo in nano-strukture in za večfazne procese. Raziskovalni centri bodo trije: za kriptografijo in računalniško varnost, za raziskave atmosfere in za okoljsko fiziologijo. Organizacijska novost bo enotna Podiplomska fakulteta, ki bo združevala do-sedanje podiplomske programe in omogočala enostavno izbiranje in izmenjavo predmetov med programi ter oblikovanje dveh univerzitetnih središč, v Novi Gorici in v Ajdovščini.
M
Zdaj so na voljo zgodovinarjem za preučevanje in razlago
Izbor dokumentov o odporniškem gibanju na Primorskem
V Goriškem muzeju v Kromberku so 26. aprila prvič v Sloveniji predstavili dve knjigi, v katerih je objavljenih okoli 670 najpomembnejših dokumentov o slovenskem odporniškem gibanju na Primorskem. Nanašajo se na obdobje od jeseni 1941 do septembra 1943, t.j. do kapitulacije Italije. Več desetletij jih je zbiral in raziskoval zgodovinar prof. dr. Tone Ferenc v domačih in tujih arhivih, tudi v Beogradu, Rimu, Trstu in v Washingto-nu. Nenadna smrt, 25. oktobra 2003, je zgodovinarju preprečila dokončati in pregledati rokopis. To sta opravila zgodovinarja dr. Nevenka Troha in dr. Damijan Guštin.
V dveh knjigah, ki imata skupen naslov Neupogljiv zakon
Rima in podnaslov Fašizem in osvobodilni boj primorskih Slovencev 1941-1943, so objavljeni policijski dokumenti, oblastna in vojaška poročila, dopisi in brzojavke ter policijski zapisniki, ki so jih policijski in drugi organi v Trstu, Gorici, Vidmu, Postojni in drugod na Primorskem pošiljali višjim oblastem, pretežno v Rimu. Objavljeni so v izvirnem jeziku. Iz dokumentov je razvidna postopna rast odporniškega gibanja na Primorskem ob hkratnem naraščanju nasilja italijanskih oblasti. Te so se, soočene z odporom, zatekle v vrsto nasilnih de-janj zoper prebivalstvo in zlasti zoper sodelujoče v odporniškem gibanju. Skozi dokumente dobimo dober pogled v namene in razsežnosti represije
italijanske države, njenih organov in fašističnega režima zoper Slovence.
Avtor je v uvodni besedi, ki jo je oblikoval malo pred smrtjo, zapisal, "da je dokumente italijanskih civilnih in vojaških oblasti v Julijski krajini (na Primorskem) o zatiranju narodnoosvobodilnega gibanja primorskih Slovencev v letih 1941-1943 zbiral tako rekoč ves čas svojega skoraj petdesetletnega raziskovalnega dela. Dokumentov je seveda precej več, tako da sem moral za objavo izbrati samo najpomembnejše, in še teh se je nabralo toliko, da semjih moral uvrstiti v dva zvezka. Čeprav velika večina dokumentov zadeva Julijsko krajino oz. Primorsko, sem zlasti iz leta 1943 objavil tudi dokumente iz Furlanije, kamor je takrat segel osvobodilni boj primorskih Slovencev, prizadevajoč si zbuditi ali okrepiti
narodno zavest beneških in rezijanskih Slovencev. V obsežnejšem pregledu teme, ki jo obravnavajo objavljeni dokumenti, sem predstavil tudi Julijsko krajino, njene pokrajine, urade in poveljstva v obravnavanem času in deloma tudi še pred njim. To sem storil zato, da bi bralci ali raziskovalci iz bolj oddaljenih območij dobili podobo prostora, kjer se je odvijal osvobodilni boj primorskih Slovencev in so se dogajali protiukrepi fašističnih civilnih in vojaških oblasti".
Zbirko dokumentov z naslovom Neupogljivi zakon Rima je izdalo in založilo Društvo piscev zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, podprlo pa tudi Ministrstvo za kulturo. Prevod besedil je zgledno opravil Ravel Kodrič iz Trsta. Delo je v Goriškem muzeju predstavil dr. Damijan Guštin in poudaril, kar so omenjali tudi razpravljala, da bodo objavljene dokumente morali analizirati in ovrednotiti zgodovinarji.
M.
Kratke
Še zmerom "Naš Tito" na Sabotinu: minister Janez Podobnik razočaral
Napis Naš Tito na gori Sabotin še zmerom buri duhove. V novi številki tedenskega magazina Mag so dosedanje delo predsednika vlade in njegovih ministrov vrednotili z ocenami od 1 do 5, pri čemer je Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, dobil oceno 3,4. Uvrstili so ga med t.i. neopazne ministre. Časnikarja Maga Igor Kršinar in Ivan Puc sta zapisala, “da nas je Janez Podobnik razočaral, ker se ni odločno uprl oboževalcem zadnjega jugoslovanskega faraona, čigar spomin skušajo ovekovečiti s kamnitimi napisi - brez uradnega
dovoljenja.” Zgodovinar Stane Granda je v uvodniku z naslovom Preteklost še ni bila nikoli tako “lepa”, kot je zdaj, objavljenem v novi številki mesečnika Ampak, namenjenega šestdesetletnici konca druge svetovne vojne, zapisal tudi naslednje: “Svojevrstno pohabljanje preteklosti in Slovencev pomeni pobalinska akcija na Sabotinu, ki naj bi jo po pisanju enega slovenskih časopisov stražili okoliški lovci z orožjem. Ali je to po zakonu dovoljeno? Smo na pragu državljanske vojne? Ali je normalno delati takšen cirkus iz tako resnih in težkih časov?” Publicist Matevž Tomšič pa je tudi v glasilu Ampak zapisal: “Kamni na Sabotinu predstavljajo dokaz nestrpnosti, s čimer pristaši propadlega sistema omejujejo in utesnjujejo slovenski prostor. Pri tem jim žal pomagajo tudi domnevni borci proti nestrpnosti, ki ne morejo ali nočejo doumeti, da je ravno poveličevanje represivnih in protidemokratičnih režimov in ideologij vseh vrst ena najhujših oblik nestrpnosti.” Publicist Gašper Blažič pa takole razmišlja: “Četudi je napis Naš Tito na Sabotinu le simbol, pa vendarle Slovencev ne združuje, pač pa jih razdružuje. Glavni problem je namreč vtem, da Josip Broz-Tito v glavi povprečnega Slovenca še ni dokončno sestopil iz mita v zgodovino ter iz kulta v stvarnost. Šele tedaj, ko se bo to zgodilo, bomo lahko rekli, da je Tito zgodovinska osebnost, podobno, kot so zgodovinske osebnosti tudi Hitler, Mussolini in Stalin. Prej ne.”
V Ajdovščini priprave na obletnico ustanovitve narodne vlade Slovenije
V Sloveniji je vzbudila različne odmeve izjava 16 zgodovinarjev, ki so zaskrbljeni zaradi razmer, “v katerih se je v zadnjem času znašla slovenska zgodovinska stroka". Menijo, “da sprememba odnosa političnih sil postavlja zgodovinarje pred nove izzive in izbire. Podpisani se ne moremo iznebiti občutka, da se vračajo časi, ko je bila zgodovinska stroka vprežena v voz države in politične oblasti. Bolj kot po uvedbi demokratičnih sprememb na Slovenskem pred 15 leti se je z novo vlado zaostrilo razmejevanje med zgodovinarji, ki s svojo razlago služijo interesom oblastnih krogov, in tistimi, ki slovensko preteklost obravnavajo razvojno brez razmejitev, postavljenih zaradi političnih koristi”.
Na omenjene trditve je odgovoril zlasti zgodovinar Jože Dežman, ki naj bi bil imenovan za novega direktorja Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani. Pravi, “da bo muzej spremenil v dom vseh Slovencev, ki morajo biti enakopravni, ne glede na to, na kateri strani so se bojevali med drugo svetovno vojno”. Zanimiv je bil razplet v Ajdovščini, kjer je bilo najprej predvideno sodelovanje zgodovinarjev na okrogli mizi, ki bi obravnavali pomen slovenske narodne vlade, ki je bila v središču Zgornje Vipavske doline ustanovljena 5. maja 1945. Pobudniki okrogle mize so zamisel opustili, ker naj bi oblast zahtevala udeležbo zgodovinarjev, ki bi ustrezali njenim merilom. Zaradi tega bosta srečanje in pogovor zgodovinarjev pripravila dnevnik Primorske novice in radio Koper. Organizatorji so k udeležbi in sodelovanju povabili Slavico Plahuta, nadalje dr. Zdenka Čepiča, dr. Jožeta Pirjevca, dr. Petra Vodopivca in dr. Janka Prunka. Primorske novice so javnosti sporočile, da sta organizatorja srečanje in pogovor omenjenih zgodovinarjev želela pripraviti v ajdovski kinodvorani, torej na prizorišču, kjer je bila pred 60 leti ustanovljena slovenska narodna valda. Vendar so občinski organi najem dvorane pogojevali s tem, da naj sklicatelji predhodno predložijo seznam sodelujočih zgodovinarjev. Na takšno zahtevo organizatorja nista pristala. Zaradi tega bosta srečanje in pogovor omenjenih zgodovinarjev o narodni vladi ustanovljeni v Ajdovščini, v dvorani novega obrtnega doma. Potekala sta 3. maja. Dva dni pozneje, 5. maja, ob 17. uri pa bo v dvorani slovenske vlade, to je v obnovljeni kinodvorani, slavnostno zasedanje občinskega sveta. Namenili ga bodo 5. maju 1945, torej obletnici ustanovitve omenjene vlade, ki je tudi praznik občine Ajdovščina. Nekdanji borci in aktivisti iz Ajdovščine pa ob sodelovanju bivših partizanov iz drugih občin pripravljajo zborovanje, namenjeno počastitvi omenjene vlade. Prireditev bo
7.	maja ob 16. uri na Lavričevem trgu v Ajdovščini. Pričakujejo okoli pet tisoč udeležencev iz vse Slovenije.
V Sloveniji lani manj prebivalcev
V Sloveniji se nadaljujejo neugodna demografska gibanja, na kar sicer pogosto opozarjajo izvedenci raznih strok, politiki in tudi vsakokratne vlade. Zaskrbljajo tudi uradni podatki o številu prebivalcev v lanskem letu. V Sloveniji je 31. decembra 2004 živelo 1.997.590 ljudi, od tega 1.020.538 žensk. Število prebivalstva, upoštevani so Slovenci in državljani drugih držav, seje v primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2003 zmanjšalo za 1.107 oseb. Za to nazadovanje so očitno “krivi” moški, saj seje v omenjenem obdobju število žensk v Sloveniji povečalo za 106.
5. maja 2005
Primorska / Gospodarstvo
NOVI
GLAS
Z razvojnim partnerstvom
Do enostavnejšega zaposlovanja težje zaposljivih
Na Regijski razvojni agenciji severne Primorske s sedežem v Novi Gorici so že v jeseni 2004 pridobili dobrih 71 milijonov tolarjev iz evropskega programa Pobude skupnosti Equal 2004 - 2006 za izvajanje projekta Most do uspešne vključitve na trg dela. Osnovni namen projekta je zagotoviti pomoč pri razvoju kariere težje zaposljivih ljudi. Inovativen pristop z novim modelom svetovanja in spremljanja diskriminiranih ljudi na trgu dela bo izvajalo razvojno partnerstvo, v katerem je 13 partnerjev, ki so v četrtek, 28. aprila, podpisali sporazum o sodelovanju. Nosilec projekta, ki bo realiziran do konca oktobra 2007, je Regijska razvojna agencija severne Primorske, kot partnerji pa pri projektu
sodelujejo še Posoški razvojni center, Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija, Razvojna agencija ROD iz Ajdovščine, Ljudski univerzi iz Ajdovščine in Nove Gorice, centra za socialno delo v Novi Gorici in Idriji, novogoriška enota zavoda za zaposlovanje, ŠENT, Ozare Slovenija in podjetja Racio razvoj, Želva ter Kopo. Pri izvajanju projekta bodo posebno pozornost namenili zlasti starejšim od 40 let brez izobrazbe, za katere je značilna funkcionalna nepismenost in majhna motiviranost za iskanje zaposlitve. Z vso resnostjo se bodo lotili tudi problematike brezposelnih žensk in invalidov, ki se srečujejo tudi s fizičnimi ovirami in stigmatizacijo.
S podpisom sporazuma o razvojnem partnerstvu so se
Kratke
V Sloveniji naj bi primanjkovalo okoli 120 tisoč stanovanj
V Sloveniji je še zmeraj občutno pomanjkanje stanovanj, zlasti najemnih. Stanovanjska stiska je najbolj pereča v Ljubljani, ponekod na Gorenjskem in v obalnih občinah. Če upoštevamo evropska merila, potem glede na število oseb v stanovanju v Sloveniji zaostajamo za povprečjem v državah članicah EU za 14% (v Sloveniji 2,5 osebe na stanovanje, v EU pa 2,2 osebe na stanovanje), glede na velikost stanovanja pa zaostajamo za 22% (v Sloveniji 75 kvadratnih metrov, v EU pa 91,9 kvadratnih metrov). Po oceni nekaterih strokovnjakov v Sloveniji primanjkuje okoli 120 tisoč stanovanj za stalno bivališče. Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, poudarja, daje poglavitni razlog za pomanjkanje stanovanj v tem, da se v državi premalo gradi in obnavlja. / M.
V anhovskem Salonitu uspešni in učinkoviti
Industrija cementa in gradbenih materialov Salonitv Anhovem zelo uspešno in učinkovito posluje. Iz proizvodnje so že pred leti izločili azbest, rakotvorno surovino, ki je sicer v prejšnjih obdobjih pri njih povzročila največ t.i. azbestoze in drugih bolezni v Sloveniji. Družba Salonit je s prevzemom manjših podjetij proizvajalcev gradbenih materialov v raznih predelih države postala največji proizvajalec omenjenih materialov, med njimi tudi visokokakovostnih cementov. Proizvodnja cementa dosega v Anhovem okoli milijon ton na leto, ki ga več kot polovico izvozijo v Italijo. Za ta izvoz je gospodarska družba Salonit pridobila tudi potrebna jamstva in priporočila Evropske komisije.
Lani so v Salonitu za nove naložbe porabili okoli 3,8 milijarde tolarjev. V tem letu pa so za investicije namenili štiri milijarde tolarjev. Pridobili so linijo za doziranje trdnih sekundarnih energentov, sedaj pa gradijo mlinico premoga in naftnega koksa ter pokrito skladišče za transport ter za doziranje surovin in premoga. Vse investicije služijo tudi varovanju okolja, o čemer se vodstvo Salonita redno posvetuje z lokalno skupnostjo v Desklah in Anhovem ter z občino Kanal ob Soči. / M.
partnerji obvezali, da bodo upoštevali glavna načela vseevropske pobude Equal, ki je namenjena pospeševanju novih načinov boja proti vsem oblikam diskriminacije in neenakosti.
Direktor RRA severne Primorske Črtomir Špacapan je pred podpisom sporazuma na kratko predstavil glavne aktivnosti v obdobju izvajanja projekta, za katerega je 75 odstotkov sredstev prišlo iz Evropskega socialnega sklada, preostanek pa z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Povedal je, da obsega projekt celo vrsto aktivnosti od informiranja, poklicne rehabilitacije, svetovanja, usposabljanja oz. izobraževanja do (samo)zaposlitve.
V nadaljevanju je pojasnil, da je brezposelnost v Goriški statistični regiji v primerjavi s slovenskim povprečjem majhna, med brezposelnimi pa je velik delež dolgotrajno brezposelnih, med katerimi je več kot 44 odstotkov oseb brez izobrazbe, veliko pa je tudi število brezposelnih, starejših od 40 let.
Strokovna svetovalna pomoč, ki bo vključevala tudi mentorstvo, bo potekala v okviru Centra za vseživljenjsko učenje, ki bo v oktobru 2005 zaživel v prostorih novogoriške ljudske univerze. Z ustanovitvijo treh pisarn Centra za vseživljenjsko učenje v Idriji, Tolminu in Ajdovščini pa bodo svoje storitve in pomoč ponudili tudi brezposelnim iz bolj odročnih krajev.
Na RRA severne Primorske si bodo po Špacapanovih besedah že med izvajanjem projekta Most do uspešne vključitve na trg dela prizadevali za širitev socialnega partnerstva in pridobitev potrebne finančne podpore pri lokalnih in nacionalnih institucijah, s pomočjo katere bi radi Centru za vseživljenjsko učenje omogočili delovanje tudi po zaključku razvojnega partnerstva po letu 2007.
Nace Novak
Nasveti varčevalcem
Finančni trgi: obračun po 1. tromesečju
Prvo tromosečje tekočega leta se je za borzne investitorje zaključilo z mešanimi občutki. Najpomembnejši svetovni delniški tečaji so namreč v tem obdobju zabeležili nasprotujoče si rezultate. Ameriški borzni indeks "DOW JONES", ki je nekoliko odstopil od maksimalne vrednosti v zadnjem letu (10.984,77 točk), posluje po prvih 3 mesecih z rahlim nazadovanjem (-2,11%). Ključne evropske borze beležijo nasprotno v istem obdobju pozitiven trend. V tem sklopu ponovno izstopa italijanski "MIBTEL" (+4,51% v 3 mesecih). Na področju Jugovzhodne Azije samo delnice v Tokiu so zaključile poslovno tromesečje s skromno pozitivnim predznakom (+1,31%) (glej tabelo na desni). Po izrednih uspehih v zadnjih dveh letih so
si operaterji pričakovali krajše obdobje splošnega rahlega nazadovanja oziroma stagnacije. Sedanje stanje borznih tečajev je prav gotovo tudi odraz izredno visokih cen nafte. Na ameriškem tržišču se je slednja namreč približala 60 dolarjev na sod in tako prekoračila vse rekorde.
Ob skromnih rezultatih delniških tečajev razumljivo postane za varčevalca vabljivo vlaganje v obveznice. S to obliko varčevanja investitor načelno sicer ohranja in povečuje kapital ter si zajamči reden priliv sredstev iz naslova obresti. V trenutni finančni konjunkturi tudi obvezniško tržišče prinaša invesitorju dokaj skromne rezultate. Varčevanje v državne obveznice s 6-mesečno zapadlostjo nudi skromno 2,14% letno bruto donosnost. Z
rahlo boljšimi rezultati se predstavljajo podjetniške obveznice (+2,48% - 6 mesečna dospelost), vendar vsebujejo znatno višjo stopnjo tveganja (rating BBB/BBB-) (glej tabelo na desni). Pri upoštevanju davka na donos (12,5%) in letne inflacijske stopnje 2,00% obveznice sploh ne ohranjajo več realne vrednosti deponiranih sredstev. Skromna donosnost relativno zajamčenih oblik vlaganja, kot so obveznice, narekuje prisotnost v portfelju tudi bolj tveganih naložb, kot so delnice. Slednje, ker dolgoročno nedvomno nudijo bolj zanimive rezultate, se predstavljajo kot boljše orožje proti inflaciji. Bralci lahko sodelujejo pri naši rubriki z vprašanji in pripombami. Elektronska pošta: s.pahor@tin.it.
Stojan Pahor
BORZNI INDEKS	NIHANJE VREDNOSTI V 52 MESECIH	VREDNOST 31.3.05	PORASTEK OD 01.01.05 %
MIBTEL-Milan	23.444,00 - 25.155.00	24.777,00	+ 4,51
DAX 30 - Frankfurt	3.618,58-4.435,31	4.384,77	+ 2,19
FTSE100- London	4.283,00-5.077,80	4.894,84	+ 0,97
DOW jONES - New York	9.708,40-10.984,77	10.503,76	-2,11
HANGSENC - Hong Kong	10.917,65-14,339.06	13.516,88	-5,03
NIKKEI225 - Tokyo	11.212,29-11.975,46	11.668,95	+ 1,31
SENSITIVE Bombay	4.227,50 - 6.954,86	6.492,82	-2,79
BOVESPA-Brazilija	23.533,86-29.584,21	24.611,00	+ 7,09
SREDNJA BRUTO DONOSNOST OBVEZNIC (%)				
	ZAPADLOST			
	6-MESEČNA	1 LETO	2 LETI	3 LETA
DRŽAVNE OBVEZNICE	+2,14	+ 2,21	+ 2,48	+ 2,66
BANČNE OBVEZNICE (Rating A+/A)	+ 2,34	+ 2,47	+ 2,72	+2,92
PODJETNIŠKE OBVEZNICE (Rating BBB/BBB-)	+ 2,45	+ 2,63	+2,89	+3,07
Vse večja uporaba e-pošte prinaša tudi težave
Elektronska pošta: razvada ali nuja?
Vsak dan pošljemo približno 36 milijard pisem po elektronski pošti. Tako poslana pisma so bistveno zmanjšala razdalje, saj prejme naslovljenec pismo praktično takoj. V tem primeru ni poštnih zamud, nad katerimi bi se lahko hudovali. Naslovljenci kot tudi vsebina sporočil so najrazličnejši. Za nekatere osebe je elektronska pošta samo zabava, za številne druge pa sredstvo, s katerim uspešno ali manj uspešno opravljajo svoje delo.
Žal pa so se z razvojem uporabe
ra elektronsko pošto zelo neredno, kar seveda zelo negativno vpliva na delovanje podjetja. Druga razvada, ki se je med uporabniki elektronske pošte zelo razširila, pa je jezik, saj marsikdo med pisanjem elektronskih pisem pozabi na pravila slovnice in skladnje, večkrat pa pozabi tudi na vljudnost in oliko. Zelo razširje-
elektronske pošte razširile tudi nekatere razvade. Ugotovili so namreč, da zelo veliko število naslovljencev ne redno prebira pošte, kar potem kvarno vpliva na delovanje podjetij, v katerih so zaposleni. Škoda je toliko
večja, kolikor višji je položaj, ki ga oseba v podjetju zaseda. Pri tem so izvedenci ugotovili, da kar 60% vseh poslovnežev prebi-
na pa je tudi navada, da se na prejeta sporočila ne odgovori.
Ugotovili so namreč, da kar 70% prejemnikov na pismo ne odgovori, čeprav bi vsebina pisma to zahtevala. Naslovljenci pa imajo večkrat tudi navado, da trdijo, da pisma niso nikoli prejeli, kar seveda ne odgovarja resnici. Ta informacija je tudi preverljiva, saj elektronska pošta vedno pusti sled za sabo. Zaradi številnih razvad, ki so se udomačile med uporabniki elektronske pošte, so izvedenci izdelali prvi bonton za uporabnike svetovne spletne mreže. Navodila so kratka in enostavna:
1)	Ob prejemu kateregakoli elektronskega pisma je treba pošilja-
telju poslati potrdilo, da smo pismo prejeli. V tem primeru ni treba pošiljati celih romanov, dovolj je, da potrdimo prejem. Pravi odgovor lahko pošljemo tudi kasneje.
2) Ko smo na dopustu ali na službenem potovanju, je lepo, če programiramo svoj računalnik tako, da pošiljateljem avtomatsko odpošlje sporočilo, da nas trenutno ni na delovnem mestu, da se vrnemo na ta in ta dan ter da bomo pismo prebrali ob vrnitvi.
3) Ko pošljemo kako nujno sporočilo, je prav, da telefonsko preverimo, ali je naslovljenec prejel pismo, in da potrdimo, da je sporočilo nujno.
4) Sporočila naj bodo kratka, uvode, ki bi lahko odvrnili bralca od nadaljnjega branja, lahko tudi izpustimo.
5) Pri pisanju moramo uporabljati primerno izrazoslovje, brez slovničnih ali pravopisnih napak.
6) Elektronska pošta je sicer zastonj, zaradi tega pa ni nujno, da pošiljamo sporočila absolutno vsem, ki jih imamo na seznamu, tudi če se morda zavedamo, da ga stvar ne zanima.
7) Dolžina pisma naj bo primerna. Prekratka sporočila, v neprimernem tonu, lahko pokvarijo marsikatero že ustaljeno delovno ali prijateljsko razmerje. Istočasno pa še informacija za vse od-
visne delavce, ki u-porabljajo službeno elektronsko pošto tudi za zasebna sporočila. Pred kratkim so v Italiji odpustili neko uradnico, ker je med delovnim urnikom pisala zasebno pismo prijatlejici in v njem zelo slabo in žaljivo gorovila o nadrejenem. Ta je slučajno pošto prebral in uradnico odpustil. Zato bodimo previdni, kaj vse pišemo po elektronski pošti. Zavedajmo se, da je elektronsko pismo kot polž, ki za sabo vedno pusti določeno sled.
Mara Petaros
NOVI
GLAS
Predstavitev publikacije o gledališki in filmski igralki goriškega rodu Nori Gregor
Nora Gregor, parabola uveljavljanja
lepote
r r animiva kot ro-M man" in "vzne-
r Jmirlji^a kot film"
je življenjska zgodba gledališke in filmske igralke nemškega rodu Nore Gregor (1901-49), ki se je rodila na Placuti, ko je bila Gorica še avstrijsko mesto, kot hči urarja v Raštelu.
Dobro uigrana skupina navdušenih in strokovno podkovanih ameriških, avstrijskih, francoskih, italijanskih in slovenskih raziskovalcev v okviru Kinoateljeja je njeno delo in usodo rešila pozabe z zajetno publikacijo Nora Gregor. Uimperfezione della bel-lezza, prvo njej posvečeno monografijo, ki je doživela svoj krst v torek, 26. aprila. Hkrati je postavila pod drobnogled kompleksno dogajanje prve polovice 20. stoletja v Gorici, saj, kot so povedali, je očitno še lep del goriške zgodovine žal ostal prikrit in pozabljen. Vsako odkritje kakega takega rojaka pa krepi našo zavest in ugled Gori-
ce kot mozaika jezikov, narodov in kultur.
Prejšnji torek proti večeru je pisana množica kmalu napolnila Dvor/Corte/Hof/Cort Darko Bratina na Travniku. Medtem ko je projektor predvajal na oboke stare palače podobe šarmantne lepotice, je prijetno vz-
dušje v podlagi požlahtnila glasba nemških filmov iz 30. let prejšnjega stoletja. V italijanščini, slovenščini in nemščini, glavnih jezikih Norine Gorice, sta Federica Bello in Karin Eli-sabeth Maier prebrali nekaj odlomkov iz igralkinega dnevnika o njenem begu iz Gorice. Če-
S3. strani / Pogovor: Miranda Caharija
Štirideset ustvarjalnih
V čem je razlika igrati na odru ali pred kamero?
Ko si pred kamero, igraš za enega človeka, pravi Orson Welles, na odru pa igraš za ljudi. Pri filmu je igra seveda intimnejša, napor pa je velik tudi pri filmskem snemanju. Treba je veliko čakati in ne izgubiti koncentracije. Film ti ne nudi možnosti dograditve, medtem ko v gledališču gradiš vlogo počasi, iz predstave v predstavo jo piliš in dograjuješ. Pri filmskem delu pa največ časa čakaš.
Veiiko se govori o enakopravnosti žensk tudi v poklicih. Se vam zdi, da ste igralke v gledališču enakopravne ali ste na neki način zapostavljene, ker so pač v mnogih delih nosilne vloge prav moški liki?
Ustaljene govorice, da dramatiki pišejo premalo markantnih ženskih vlog, so resnične. Še
• ••
posebno, ko je igralka v zrelih letih, ima malo izbire pri vlogah. V našem poklicu je seveda prisotna neka tekmovalnost, v našem teatmpa si ne ravno stopamo po prstih.
Kakšen nasvet bi dali mlademu dekletu, ki želi se usmeriti v ta očarljivi, a obenem težavni igralski poklic, ki marsikdaj prinaša poleg pozitivnih izkušenj tudi grenka razočaranja?
Rada bi dala nasvet ne samo za gledališko pot, ampak za poklic nasploh. Po mojem, še posebno za kogar se usmeri na igralsko pot, je zelo pomembna ena stvar: talent. S talentom se rodiš, lahko se potem nečesa tudi priučiš, a ta naravni dar je bistven. Mladim bi pa zaželela, da bi si izbrali tak poklic, ki si ga želijo, ki ga imajo radi, da se jim bodo izpolnile želje in pričakovanja, kot so se meni.
To pomeni, da ste vi zadovoljni s svojo izbiro?
Ja gotovo, še danes.
Kakšne načrte imate za prihodnost?
Imam veliko načrtov. Sedaj pripravljam vdovo Rošlinko, za poletno sezono pa, izven teatra SSG, predstavo za ribiški muzej v Križu, na katero vas že sedaj vabim. Kaj več o njej pa ne morem izdati, ker se šele izoblikuje.
Včasih je tudi SSG ponujalo take poletne predstave na prostem.
Žal že dolgo ni več teh predstav na prostem, pri katerih je vsakič zavelo neko res praznično, sproščeno vzdušje.
Za konec pa še to: kaj si ob tem svojem pomembnem poklicnem in življenjskem mejniku, 40-letnici umetniškega ustvarjanja, najbolj želite?
Sedaj si najbolj želim družbe svoje pred kratkim rojene vnukinje, da se bolje spoznava, ker, kot pravim na odm, prihaja svoji usodi naproti.
prav jo je življenje bogato obdarilo z lepoto, talentom, častjo, bogastvom in celo možem-princem, je namreč pogosto morala bežati. Pri osemnajstih letih je zapustila Gorico in debiti-rala na dunajskih odrskih deskah. V naslednjem desetletju se je uveljavila kot priznana igralka nemega filma tudi v Berlinu in odigrala vrsto glavnih ženskih vlog evropske dramatike. Ob začetkih zvočnega filma se je preselila v ITollywood, kjer je sodelovala v nekaj uspešnih filmih; v Kaliforniji se je lahko posvečala tudi svoji največji ljubezni, gledališču. L. 1937 je prekinila kariero in se poročila s knezom Ernstom Rudigerjem Starhember-gom, Hitlerjevim nasprotnikom. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je zato morala spet v izgnanstvo. V Franciji je odigrala glavno vlogo v mojstrovini svetovne kinematografije, Renoi-rovem filmu La Regle du jeu. Pred nacisti je nato spet morala bežati: najprej v Argentino in nato v Čile, kjer je leta 1945 posnela svoje zadnje umetniško dejanje, film v produkciji skupine francoskih izgnancev. V še nepojasnjenih okoliščinah je umrla leta 1949 v Santiagu de Chile.
Kinoatelje je veliko vložil v projekt monografije, je v dvorani Kina Vittoria poudaril predsednik društva Aleš Doktorič; spomnil se je tudi sodelavca in prijatelja Silvana Furlana, direktorja Slovenske kinoteke, ki je nekaj dni prej prerano umrl. Častni predsednik Demetrij Volčič pa je izrazil zadovoljstvo nad tem, da je "Pepelka", ki je zapustila Gorico in se uveljavila v svetu, spet dobrodošla doma. Spomin nanjo bo ostal živ, je rekel, ker se je v Gorici našla skupina občutljivih oseb. V imenu občinske uprave je odbornik Salomoni pohvalil po-
budo Kinoateljeja, ki daje našemu mestu "krepkejšo evropsko razsežnost". Tudi pokrajinski odbornik Marinčič je čestital ob podvigu, ki je zahteval težko in dolgo raziskovalno delo, je pa vrnil našemu mestu "košček pisanega mozaika goriških kultur". V imenu Fundacije Goriške hranilnice, ki je finančno omogočila izdajo, je spregovoril Obizzi in hkrati spodbudil
k nadaljnjim projektom.
Nato je k mizi stopil urednik monografije Igor Devetak, naš nekdanji časnikar, skupno s tremi glavnimi sodelavci Hansom Kitzmullerjem, Sandrom Scan-dolaro in Joejem Valenčičem. Devetak je o Nori Gregor povedal, da je bila protagonistka in obenem žrtev obdobja, v katerem je živela; njena usoda je namreč prepletena z zgodovinskim dogajanjem. Knjiga, sad večletnih raziskav, šteje kar 288 strani in vsebuje 150 fotografskih reprodukcij. "Gre za skupinsko delo," je poudaril, ki vsebuje avtorske prispevke osmih avtorjev (tudi igralkinega sina Heinricha), sodelovala pa je še dve strani dolga vrsta posameznikov in ustanov od vsepovsod. Kitzmiiller je za publikacijo prispeval igralkin življenjepis - oz. prvi osnutek zanj - na osnovi evropskih in ameriških virov. Mozaik njene umetniške kariere je sestavil tudi na podlagi pričevanj, ki jih je sam našel na potovanju v Čilu. "Življenje Nore Gregor je bilo zaznamovano z velikansko ljubeznijo do gledališča in svojega talenta se je dobro zavedala," je povedal germanist. Začela je s šolskimi nastopi pri goriških notredamkah in se povzpela do dunajskega Burgtheatra, templja nemške besede. Njena zgodba se je končala žalostno, kar je sama
po sebi "parabola o uveljavljanju lepote". Filmski kritik Scandolara je orisal ključne etape njenega opusa in povedal, da je bila prisotna v ključnih trenutkih razvoja kinematografije: preizkusila se je tako v nemem kot zvočnem filmu. Težko je se sprijazniti z dejstvom, je podčrtal Scandolara, da goriški filmski kritiki do pred nekaj leti niso vedeli za Noro Gregor. "Še vedno obstajajo nepoznana obdobja goriške zgodovine." Zelo slikovito je nekaj misli podal tudi Joe Valenčič iz Clevelanda, vsestranski izobraženec in prosvetni delavec ter gotovo najboljši poznavalec slovenskih igralcev v Hollywoo-du. Spregovoril je prav o kalifornijski "tovarni sanj" in vlogi Nore Gregor v njej, ko je produkcijska hiša Metro-Goldwyn-Mayer delala filme v glavnih svetovnih jezikih, da bi monopolizirala svetovno kinematografsko tržišče.
"Iskali so novo Marlene Dietri-ch in Greto Garbo ter upali, da bi to lahko bila Nora Gregor." In vendar se v ZDA ni nikdar čutila doma, imela je domotožje. "Njeno življenje vsebuje elemente prave drame, ki bi se je ne mogel izmisliti noben še tako dober scenarist." Predstavitvi knjige je sledilo predvajanje radožive salonske komedije Was Frauen traumen (Kaj sanjajo ženske) iz leta 1933; scenarij ji je napisal sam Billy Wilder, preden je moral tudi sam bežati iz Evrope. Glavna junakinja, Nora, je posebno očarljiva in talentirana klepto-manka, ki jo ljubezen končno osvobodi bizarne navade in reši strahu pred policijo, tako da ji ni treba več bežati. "Happy end". Vsaj v filmu...
Danijel Devetak
NOVI
GLAS
Glavni urednik Andrej Bratuž - Odgovorni urednik Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it
Tisk: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l.,
Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it
Letna naročnina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
Oglaševanje: Oglaševalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6-Trst. Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it
(fiSjl) ^ov' 9^as ie ^an Združenja periodičnega tiska
v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v italiji FISC
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
To številko smo poslali v tisk v torek, 3. maja, ob 14. uri.
Človek Je Pristal Na Luni? Da, Da, Nedvomno...
Romar v templju ljubezni
Med demoni. Ki razjedajo človeško dušo. V prahu. V katerega demoni potlačijo človeka, ko se le-ta sooča z njimi. Boj med vzvišenim in posvetnim. Med svetlo in temno platjo vsakega izmed nas. Bruce Springsteen se je vrnil. Potem ko si je po 11. septembru prevzel umetniško breme, da bo pomagal vsem Američanom, ki so bili psihološko na tleh in so le s težavo dojemali tragedijo. Potem ko jih je z življenjskostjo pesmi The rising prebudil k novemu življenju, ki se ni sklenilo na ruševinah, poimenovanih Ground ze-ro. Bruce Springsteen, The Boss, se je vrnil. Z novim albumom Devils and dust (nekoliko prosto prevedeno Demoni in prah): preveva ga duh razmišljujočega človeka, ki postavlja pod vprašaj samega sebe, sočloveka in družbo. V pesmih, ki obravnavajo to tematiko, se Boss poslužuje najosnovnejših instrumentov: kitare
in orglic.
Preprosta glasba, akustična različica sodobnih (kakovostnih) rock ritmov, okvir, ki ga je The Boss polno izkoristil s poetično umetnostjo svojih idej. Portretiral je sodobnega, negotovega človeka v razburkanem času, ko je težko dojeti, kaj je človekovo dostojanstvo ne glede na to ali z zornega kota visoke politike govorimo o zaporniku v Abu Grajbu ali z zornega kota vsakdanjsoti o sami sebi prepuščeni mladi prostitutki, ki se mora preživljati v kakšnem od zakotnih nočnih klubov v civiliziranem svetu. Tematike, ki se jih Springsteen občutljivo dotika.
Govorimo o dobro premišljeni glasbi. Ne o glasbi, narejeni ad hoc zato, da si jo snamemo z interneta in jo uporabimo kot najnovejšo glasbico za te-lefončke. Seveda ne. Ni glasba, ob kateri pomisliš: "Saj jo poznam! To mora biti najnovejši
single deklet Destiny's child" in potem ugotoviš, da pravzaprav ne gre za naj novejšo MTV-jevsko produkcijo, ampak samo za glasbico, ki spremlja računalniško igrico za Play Station 2.
The Boss se je odločil za klasično izpovedno obliko glasbe, v kateri premišljuje in v kateri skozi človeške oči gleda na človeške napake. To je primer pesmi, po kateri album nosi naslov. To je primer tudi druge pesmi, ki ni bila vključena na CD, kljub temu da je bila med kandidatkami. Pesmi Pilgrim in the temple of love (Romar v templju ljubezni), ki še ni bila izdana. Springsteen z izredno simboliko v njej prikaže človeške demone. V pesmi izriše Boss dva portreta in ju načrtno postavi v kričeče nasprotje. V pijanem možakarju, ki se na božični večer še preoblečen v Božička poda v javno hišo, da bi tam potešil svojo strast,
medtem ko ga žena čaka doma, je naslikana prispodoba lažne morale. Metafora je še toliko bolj izvrstna, ker je preoblečena v Božičkova oblačila, dogajanje pa postavljeno v božični čas, čas, ko smo vsi bolj dobri (ali se vsaj tako pretvarjamo). Drugi portret prikazuje žrtev, ki jo lažna morala žigosa, a se ob njej nato (skrivno) zadovoljuje. Izriše se obris dekleta, ki pleše in "posluje" v nočnem lokalu, ker mora čez dan kot študentka preživljati sebe in svojega malega otroka. Pripovedovalec zgodbe, stranka omenjenga nočnega lokala, ki v pesmi nastopa v prvi osebi, vse to nekoliko omotično spremlja in se, na božični večer, v samoti spopada s svojimi demoni.
Tako si ob tem, s paradoksom in besedno igro, s katerima se je The Boss grenko poigral, dopoveduje: "Romar sem, v templju ljubezni."
Andrej Čemic
Dl COMUNICAZIONE
AL SERVIZIO DELIA COMPRENSIONE
TRAIPOPOU
0111001100100000
4)9111010101
100100LUC
00
0010
ioi ooi wi ioi iotr
Al 0001000)00110001001100101011001
00000111 '00001 0010000001 00111001001100 0000001101011 ’ #01100101011
1101001011011100111011,
išSHU UFFICIO NAZIONALE COMUNICAZIONI SOCIALI
39. SVETOVNI DAN SREDSTEV DRUŽBENEGA OBVEŠČANJA
8. MAJ 2005
v sodelovanju z:
NOVI
GLAS
NOVI
GLAS
I nl/3
Z leve: podpredsednik Walter Bandelli, predsednica Franka Padovan, tajnica Irena Ferlat
44. ol
-SZVF0.
Letošnji, 44. redni občni zbor Zveze slovenske katoliške pros vete je bil v torek, 19. aprila 2005, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. V celoti objavljamo predsedniško in tajniško poročilo ter poročila članic o delovanju v zadnjem letu.
PREDSEDNIŠKO
POROČILO
Za Slovence, ki živimo v državi z drugačnim jezikom in tradicijo, ima kulturno izročilo še posebno vlogo, saj gre v bistvu za to, da se kot narodnostna skupnost ohranimo in utrdimo. Iz tega izhaja, da mora naša skupnost vrednotiti kulturo na najučinkovitejši način. Tega se nekateri žal ne zavedajo ter svoje energije in čas raje uporabljajo za bolj donosne dejavnosti. Brez kulture ni narodnostne skupnosti, ni prihodnosti.
Na našo kulturno tradicijo in bogastvo smo lahko ponosni in dani so nam pogoji, da jo lahko posredujemo bodočim rodovom. Ko je pred 46 leti nastala ZSKP, so se ustanovitelji dobro zavedali važnega poslanstva kulturne prisotnosti v zamejskem prostoru. Lahko trdimo, da se tega danes zavedajo tudi člani naših društev, organizacij in zborov, ki so včlanjeni v našo Zvezo. Delo, ki so ga v teh letih opravili pevci, igralci, glasbeniki, pevovodje, režiserji, odborniki in še drugi, je otipljiv dokaz kulturne zavzetosti posameznikov in organiziranih skupin. Če pogledamo, kdo sestavlja pevske zbore, dramske skupine, ansamble ter kdo obiskuje glasbene šole in druge pobude, lahko z optimizmom gledamo naprej, saj je še veliko mladih sil, ki krepko in odgovorno vihtijo zastavo kulturne svežine. Slovenski narod ima danes veliko kulturno in duhovno poslanstvo, ko lahko na temeljih krščanskih idealov oblikuje svoje vrednote. Skozi celotno zgodovino so vrednote tiste silnice, ki človeštvu kot zanesljiv svetilnik kažejo smer in pot. Iz vrednot človek črpa sokove in hrano za razvoj duha in za smiselno usmeritev lastnega življenja. Slovenski zamejski prostor ima v dobi evropskega združevanja svoje potrebe in zahteve. Naša zamejska kultura se lahko v marsičem meri s kulturo večinskega in drugih evropskih narodov. Danes se Slovenci odpiramo Evropi in jasno je, da mora tudi slovenska kultura pogumno stopiti na pot odprtosti in sodelovanja, toda le samozavestno zasidrana v svojo stvarnost in le preko nje uprta v globje evropske dimenzije.
Vloga ZSKP v našem goriškem in širšem primorskem kulturnem prostoru je za vse to še vedno pomembna in aktualna. Njena globlja misija se danes kaže predvsem v novih prijemih in sredstvih,
primernih za naš čas. Pri vsem tem gre v prvi vrsti zasluga našim članicam, ki so ustvarjalno vezane na teritorij in so njegov pristni izraz.
Vloga Zveze je spodbujati in usklajevati delo članic, brez katerih nima smisla za obstoj. Zveza mora delovati v njihovo korist.
Širši odbor Zveze sestavlja enajst društev oz. skupin; sama društva določijo člane, ki bodo zastopali slednje na sejah Zveze. Zadovoljna sem, ker so bile seje vedno dobro obiskane in konstruktivne. S skupnimi močmi smo dosegli odlične rezultate. Kot pri vsaki organizaciji se kaj zatakne, pride do težav, kreganj, vendar tudi to je del našega vsakdana. Če kaj delamo, tudi zgrešimo, saj je to človeško. Toda sonce ni še nikdar zašlo, da ne bi zopet vzšlo. Sama Zveza kot taka ne živi, rabi pomoč vseh, sodelovanje vseh društev, saj samo tako lahko gradimo našo prihodnost. Graditi moramo na vrednotah krščanstva, solidarnosti, duhovnosti, strpnosti in pluralnosti, in sicer moramo biti pripravljeni na vse možne oblike sodelovanja z drugimi organizacijami, tudi s tistimi iz drugačnega ideološkega tabora. Bistvo pa je, da smo pri načrtovanju skupnih projektov in pobud enakovredno zastopani in prisotni. Tega se je Zveza vedno držala in mislim, da so bila razna sodelovanja s sorodnimi organizacijami zelo koristna. Odlično sodelujemo s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, dobro s slovenskimi ustanovami v naši deželi. Pozitivno je sodelovanje z Zvezo kulturnih društev iz Nove Gorice in Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Če se zaustavim pri krajevnih upravah, lahko rečem, da smo finančno odvisni od deželne uprave, ki deli državna sredstva na podlagi zakona 23 iz leta 2001. Večji del naših dohodkov izhaja prav iz te postavke. Vloga goriške pokrajinske uprave pa je skoraj nezaznavna, saj nima kake posebne pristojnosti glede
manjšinske problematike. Goriška občinska uprava pa nam stoji ob strani, saj je izvedla nekaj pobud, ki so v našo korist. Našo Zvezo zastopa na slovenski občinski konzulti kar pet članov.
Delo naše Zveze in včlanjenih društev je bilo od zadnjega občnega zbora zelo razgibano. Izredno dragoceno je vsakodnevno delo društev ob raznih prireditvah, pa tudi ko se člani zbirajo na vajah in srečanijh. Dovolite mi, da na tem mestu čestitam mešanemu zboru Hrast iz Doberdoba za odlično uvrstitev na tekmovanju Naša pesem v Mariboru in na 2. tekmovanju v Postojni, dramski skupini Štandrež ob 40-letnici uspešnega delovanja, mešanemu zboru Sedej iz Števerjana ob odlični uvrstitvi na 1. tekmovanju cerkvenega petja v Podgori in mešanemu zboru Lojze Bratuž iz Gorice za srebrno priznanje na 2. tekmovanju v Postojni. Vsi ti podvigi nam dokazujejo, da smo na pravi poti in da pravilno izvršujemo poslanstvo, ki so nam ga zapustili naši predniki, in sicer da skrbimo za slovensko besedo in kulturo, ki ne sme umreti. Slovenci med Sočo in Jadranom, med Vipavo, Brdi in Krasom, kot smo danes goriški Slovenci, predstavljamo nedvomno duhovno, zgodovinsko in kulturno enoto. Zato naj bo slovenska kultura na tem prostoru še naprej prisotna, res naša, prepojena s tradicionalnimi vrednotami slovenskega naroda, obenem pa tudi odprta, pogumna in samozavestna na poti do širše skupnosti članov velike družine narodov Evrope in sveta.
Ob zaključku bi se rada zahvalila prav vsem odbornikom Zveze, vsem društvom in organizacijam, ki stalno sodelujejo z nami. Z vašim sodelovanjem krepite delovanje Zveze in sam obstoj slovenske kulturne bitnosti na tem koščku slovenske zemlje.
TAJNIŠKO POROČILO
Zadnji občni zbor Zveze je bil 6. maja 2004. Odbor Zveze se je redno sestajal na mesečnih sejah. Udeležba članic je bila zadovoljiva. Seje so bile vedno sklepčne.
Zborovska in glasbena dejavnost
Za našo Zvezo je najpomembnejša zborovska revija Cecilijanka, na kateri nastopajo vsi včlanjeni zbori. Sodelujejo tudi drugi zbori z Goriškega, iz videmske pokrajine, Tržaške, Koroške in iz Slovenije. Lanska Cecilijanka je bila že 46. Revija je potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž 20. in 21. novembra 2004, posvečena pa je bila Srečku Kosovelu.
Druga pomembna revija pevskih zborov je Primorska poje. Naša Zveza je soorganizator te revije. Letošnja, 36. po vrsti, se je začela 4. marca in se bo končala 24. aprila. Zveza je poskrbela za organizacijo koncertov v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici 13. marca in 1. aprila v Štandrežu.
Na zborovskem področju se je posebno uveljavil mešani pevski zbor Hrast, ki je na tekmovanju Naša pesem v Mariboru prejel zlato plaketo, trije naši zbori,
Mepz Hrast, Mepz Lojze Bratuž in Mepz Štandrež pa so se udeležili tekmovanja, ki je bilo v Postojni 19. in
20.	novembra, na pobudo Zveze pevskih zborov Primorske, in vsi so prejeli priznanje.
Hvalevredna pobuda PD Podgora je bilo prvo tekmovanje cerkvenega zborovskega petja Bogomir Špacapan. Mepz F.B. Sedej iz Števerjana je zasedel 2. mesto.
17.	decembra so v Kulturnem domu v Novi Gorici priredili proslavo in nagradili zbore, ki že 35 let nepretrgoma sodelujejo na reviji Primorska poje. Zveza je bila soorganizator te
proslave.
Gledališka dejavnost
V sodelovanju s Kulturnim centrom L. Bratuž je Zveza organizirala v mesecu januarju in februarju 2005 niz veseloiger ljubiteljskih odrov pod naslovom Iskrivi smeh na ustih vseh. Na odru Kulturnega centra so se zvrstile 4 igre: Etienne v izvedbi članov KPD Franc Zgonik iz Branika, Zapleši nam še enkrat, Lili KD Brce iz Gabrovice pri Komnu, PD Štandrež pa je prikazalo Za blagoslov in rdeče zvezde. Nazadnje, 2. februarja, so stopili na oder še člani skupine Oder 90 z igro Črno in belo. Istega dne je bilo tudi nagrajevanje natečaja Mladi oder. Priznanja je za svoje tri gledališke postavitve prejelo PD Štandrež, in sicer za komedijo Pižama za šest, za tragikomedijo Stara garda in za enodejanko Na trimu. Priznanja sta prejeli tudi Oder 90 za igro Gospa Poslančeva in SKPD F.B. Sedej za igro Povsem navaden dež. Med otroškimi skupinami so se izkazali otroci iz Štandreža, z Vrha sv. Mihaela, iz Števerjana, Doberdoba in Gorice. Premierno se je predstavila dramska skupina PD Štandrež s komedijo Za blagoslov in rdeče zvezde.
Dan slovenske kulture Letošnja osrednja prireditev ob dnevu slovenske kulture je bila pod pokroviteljsvom obeh krovnih organizacij, za organizacijo letošnjih večerov pa sta poskrbeli glasbeni šoli Emil Komel in Glasbena matica. ZSKP je bila soorganizator pobude in je poskrbela za recitatorja. Delo je povezoval Janko Ban. V Kulturnem domu v Gorici je bila predstava 12. februarja,
13. februarja pa v Trstu. Sodelovanje s Korošci Sodelovanje s Krščansko kulturno zvezo je zelo plodno. V zadnjih dvajsetih letih je posebno bogato in to predvsem po zaslugi Kulturnih dnevov, ki v mesecu oktobru potekajo
izmenično na Koroškem oz. Primorskem. Lanskega oktobra smo imeli Koroške kulturne dneve na Primorskem, kjer so se od 17. do 24. oktobra zvrstile razne kulturne prireditve koroških skupin. 1. oktobra je bilo v KC L. Bratuž odprtje razstave bratov Čertov, sledile pa so v Štandrežu komedija Boeing Boeing v izvedbi gledališke skupine KPD Planina iz Sel, okrogla miza na temo Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, srečanje glasbenih šol ter lutkovna predstava Mala čarovnica. Poleg oktobrskih kulturnih dnevov poteka sodelovanje s Korošci tudi ob drugih priložnostih. Koroški zbor je redno prisoten na Cecilijanki, goriški pa na Koroški poje. Letos se je v Celovcu predstavil Mepz Podgora.
Publikacije
ZSKP je podprla projekte izdaje knjig ob 50-letnici PD F.B. Sedej iz Števerjana, ob 404etnici dramske dejavnosti PD Štandrež in ob 70-letnici poslikave cerkve v Pevmi (KD Sabotin). Priznanje Kazimir Humar ZSKP, KC L. Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov so letos podelili prvo priznanje Kazimir Humar. Priznanje lahko prejmejo društva, organizacije ali posamezniki na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Sprejeli so 3 predloge: izbrali so dramsko skupino Štandrež ob 404etnici delovanja.
Kulturna manifestacija ob 100-letnid Trgovskega doma
Kulturna manifestacija ob 100-letnici Trgovskega doma je bila 27. novembra 2004. Nastopili so skupni pevski zbori v moški in mešani zasedbi. Sodelovali so: SSO, SKGZ, ZKD, ZSKP in občinska konzulta.
12. aprila je ZSKP sodelovala s KC L. Bratuž in ZCPZ pri organizaciji Trinkovega večera.
5. maja 2005
Občni zbor ZSKP
NOVI
GLAS
Slovensko katoliško prosvetno društvo Frančišek Borgia Sedej letno prireja raznorazne kulturne pobude, s katerimi si želi ovrednotiti slovensko govorečo manjšino in s tem obogatiti njeno kulturno udejstvovanje. Od zadnjega Občnega zbora Zveze Slovenske katoliške prosvete iz Gorice je bilo delovanje obarvano s pobudami, ki si jih je društveno omizje začrtalo v sezoni 2004/2005.
9. maja je števerjanska dramska družina premierno uprizorila enodejanko Povsem navaden dež, v režiji Franka Žerjala. Z isto igro je dramska družina nastopila 18. maja na Vrhu sv. Mihaela.
16.	maja je Mešani pevski zbor oblikoval sveto mašo v cerkvi Janeza Krstnika v Trnovem pri Ljubljani. 28. maja so Otroški, Mladinski in Mešani pevski zbor s skupnim koncertom v Števerjanu zaključili pevsko sezono 2003/2004. 29. in 30. maja so se člani Mešanega pevskega zbora podali na dvodnevni izlet na Ptuj, kjer jih je čakal pater Janez Ferlež. Tam je zbor oblikoval sv. mašo in se po končanem obredu publiki predstavil s krajšim koncertom.
Meseca junija je društvo izdalo drugo številko Števerjan-skega vestnika v letu 2004.
18.	junija je Mešani pevski zbor pel na prazniku Slovencev na Terpinovi domačiji v Števerjanu.
Od 2. do 4. julija 2004 se je med Borovci odvijal 34. Festival narodno-zabavne glasbe "ŠTEVERJAN 2004". Organizacija te manifestacije je tudi tokrat pokazala vso energijo, ki jo člani in somišljeniki društva vlagamo v festivalski projekt.
Verjamemo, da je pač Festival kulturna prireditev, s katero vrednotimo in širimo lepo slovensko besedo.
Mladinski krožek je od 8. do 12. julija organiziral tradicionalni športni teden.
Dramska družina je z enodejanko Povsem navaden dež nastopila v Pevmi 24. julija, ob tamkajšnjem vaškem prazniku, 25. julija v Benečiji, 3. avgusta pa na vrtu domače gostilne Koršič v Števerjanu. Meseca septembra je izšla tretja številka števerjanskega vestnika v letu 2004.
22.	septembra je Mešani pev-
ŠTEVERJAN
SKPD F.B. SEDEJ
ski zbor, pod taktirko Vladimirja Čadeža, začel pevske vaje in se v novi sezoni prvič predstavil 2. oktobra v Krmi-nu na 11. zborovski reviji.
3. oktobra sta v novo pevsko sezono stopila tudi Otroški in Mladinski zbor pod vodstvom Eliane Humar in ob pomoči korepetitorke Martine Valentinčič.
30. oktobra je Mešani pevski zbor sodeloval na proslavi ob 60. obletnici ponovne vzpo-
stavitve slovenske osnovne šole v Števerjanu.
1. novembra se je mladina zbrala in skupaj preživela večer, preden se je napotila na pokopališča in se, ob grobovih prijateljev in znancev, pokojnih spomnila z lepim petjem.
Meseca novembra je dramska družina uprizorila igro Povsem navaden dež v dvorani Kulturnega društva Briški grič v Števerjanu.
21. novembra je Mešani pevski zbor sodeloval na pevski reviji Cecilijanka v Gorici. Zbor se je udeležil tudi manifestacije, ki se je odvijala 27. novembra pred Trgovskim domom v Gorici.
Meseca decembra je društvo izdalo četrto številko Števerjanskega vestnika v letu 2004.
Na Miklavževanje se otroci vsako leto pripravljajo ob pomoči Kristine Corsi. Tako je bilo tudi tokrat, ko so sv. Mik-
lavža pričakali 6. decembra z igrico Prihod sv. Miklavža, s katero so prejeli tudi nagrado Mladi oder.
Na praznik Brezmadežnega spočetja 8. decembra je sveto mašo, s petjem in glasbo, oblikoval Mladinski zbor. Isti dan popoldne so se otroci udeležili revije Mala Cecilijanka v KCLB v Gorici.
12.	decembra so Mešani ter Otroški in Mladinski zbor sooblikovali božični koncert v Ažli v Benečiji, v organizaciji Gorske skupnosti Terskih in Nadižkih dolin ter Brd.
19.	decembra se je v Sedejevem domu odvijala proslava ob 50-letnici društva F. B. Sedej. Na proslavi so se publiki predstavile vse skupine, ki delujejo v sklopu društva. Ob tej priložnosti je izšla publikacija z naslovom KULTURNA POT, ki sta jo izdala društvo in Zveza Slovenske katoliške prosvete iz Gorice. 24. decembra je na božično vigilijo Mladinski krožek organiziral baklado po vasi. 27. decembra je mladina obiskala otroke in si ogledovala njihove jaslice, v okviru natečaja Moje jaslice. Na Božič in na dan brezmadežnih otrok, to je 28. decembra, sta sveto mašo v domači cerkvi oblikovala Otroški in Mladinski zbor.
6. januarja 2005 se je v Sedejevem domu odvijala tradicionalna božičnica, na kateri smo si lahko, v organizaciji Mladinskega krožka, ogledali predvajanje filma o športnem tednu, nagrajevanji športnega tedna in natečaja Moje jaslice. Večer, ki se je zaključil z božično tombolo, sta z lepim petjem božičnih pesmi oblikovala tudi Otroški in Mladinski zbor.
9.	januarja je Mešani pevski zbor oblikoval božično sveto mašo na Sveti Gori.
23.	januarja je Mladinski krožek organiziral izlet na sneg v Gerlizen. Poskrbljeno je bilo tudi za tiste, ki se s
smučanjem ne ubadajo in so se tako lahko odpočili v bazenih Warmad.
Pustna povorka po vasi se je letos odvijala 8. februarja. Mladina se je, oblečena v Pikapolonice - odpravila po vasi in tako obiskala in razveselila domačine.
Prve dni meseca februarja je društvo izdalo Razpis na 35. Festival "ŠTEVERJAN 2005", ki se bo odvijal od 1. do 3. julija 2005.
15.	februarja se je v osnovni šoli v Števerjanu odvijal Prešernov dan. Otrokom je bilo tedaj prikazano vaško glasilo Števerjanski vestnik. Urednik Marjan Drufovka je učencem poročal o nastanku, oblikovanju in razmnoževanju našega glasila.
Meseca marca je društvo izdalo prvo številko Števerjanskega vestnika v letu 2005.
6. marca smo Števerjanci proslavili, v okviru Prešernove proslave, pomemben jubilej, in sicer 30. obletnico nepretrganega delovanja Otroškega in Mladinskega zbora. Proslava, ki je nosila naslov Pesem je naše veselje, je obeležila važen mejnik.
Ob tej priložnosti je izšla brošura, zajeten prikaz celotnega delovanja Otroškega in Mladinskega zbora skozi celih trideset let. Izdajo brošure je omogočilo Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. 1. aprila je Mešani pevski zbor sodeloval na reviji Primorska poje. Tokrat se je zbor predstavil z nabožnim petjem v cerkvi v Štandrežu.
3. aprila se je zbor udeležil prvega tekmovanja cerkvenega zborovskega petja "Bogomir Špacapan”, ki ga je organiziralo Prosvetno društvo Podgo-ra. Zbor je s svojim nastopom dosegel odlično drugo mesto.
9. aprila je Otroški zbor pel na reviji otroških zborov Zlata grla v Sovodnjah ob Soči.
10. aprila se je Mladinski zbor udeležil tekmovanja Zlata grla v KCLB v Gorici.
15.	aprila je društvo imelo v gosteh dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež, ki je na oder postavilo igro Stara garda.
V tej sezoni se je društvo še dodatno oplemenitilo s humanitarno pobudo. Člani društva smo namreč posvojili na daljavo otroka iz Gvatemale.
ŠTMAVER
KD SABOTIN
Kulturno delovanje v Štmavru je bilo pestro tudi v minulem letu. Organizirali so vsakoletne prireditve in praznike, in sicer miklavževanje, zahvalno nedeljo s pripravo kmečkega alegoričnega voza, martinovanje s kosilom za člane in prijatelje ter deseti natečaj Jaslice pri nas doma s projekcijo filma, diapozitivov in razstavo slik ogledanih jaslic. Ob praznovanju sv. Valentina je bila na ogled razstava z naslovom Ko zaživita kamen in les umetnikov Julka Florenina in Alojza Breščaka, sledila pa je tradicionalna šagra. V sodelovanju s krajevnim svetom in domačo župnijo je tudi lansko leto potekalo tridnevno praznovanje ob Pohodu na Sabotin, in sicer predavanje arheologinje Beatriče Žbona Trkman o cerkvi sv. Valentina na Sabotinu, odprtje razstave projekta osnovnošolcev iz Pevme z naslovom Sabotin v otroških očeh ter pohod in sveta maša na vrhu Sabotina. Društvo je sodelovalo pri organizaciji koncerta Note v mestu, ob praznovanju sv. Ane v Pevmi, pri poučno - rekreativnih pohodih na Sabotin osnovnošolcev iz Pevme in višješol-cev iz Gorice. Že vrsto let sodeluje tudi s Centrom za Arheološke in zgodovinske raziskave na Goriškem. Januarja je bilo v soorganizaciji s Krajevnim svetom in župnijo Božično srečanje v cerkvi v Pevmi z nastopom KD Pihalnega orkestra Goriška Brda, cerkvenega zbora iz Pevme in predstavitvijo knjige Erike Jazbar in Vojka Makuca Ob 70-letnici poslikave cerkve v Pevmi. Knjigo in razglednice je izdalo društvo ob podpori ZSKP. Aprila v sodelovanju z ribiškim društvom Čarnik in krajevnim svetom so se nekateri člani udeležili pobude čiščenja bregov Pevmice od meje do izliva v Sočo, v društveni dvoranici pa je 2. aprila gledališče iz Benečije predstavilo komedijo Mama je umarla dvakrat. Nekateri člani so s svojimi jaslicami sodelovali na 3. slovenski razstavi jaslic z mednarodno udeležbo na Sveti Gori. Nikoli v rezervi je bil naslov letošnjega pustnega alegoričnega voza, s katerim so se Štmavrci in prijatelji iz so-
Irena Ferlat
sednjih vasi udeležili nekaterih povork v naši deželi in poleg odličnih prvih in drugih mest prejeli tudi pokrajinski pokal.
Skupina članov je sodelovala ob spustu po Soči na 19. Soški regati.
Poteka tudi dobro obiskovan tečaj šivanja za deklice. Mladinska gledališka skupina je ob miklavževanju predstavila igrico Genius.
Moški pevski zbor Štmaver je pod vodstvom Nadje Kovic pel na revijah Cecilijanka, Primorska poje, na Mednarodnem koncertu učiteljskih pevskih zborov v Tržiču (SLO), na Humu kot gost Mepz Srečko Kumar- Kojsko, pri spomeniku padlim v Pevmi in na vseh že prej omenjenih kulturnih prireditvah v vasi. Sodeloval je na božičnici v stolnici in na božičnici, ki jo je organizirala osnovna šola iz Pevme v pevmski in podgorski cerkvi. Isti večer so Solkanci predali Betlehemsko luč naši skupnosti na kmečkem mejnem prehodu Grad Štmaver. Zgoščenko V veter ujete pesmi je zbor predstavil na dveh koncertih, v Gorici in v Tržiču v Sloveniji. V mesecu aprilu so pevci moškega zbora in nekateri člani društva šli na dvodnevni izlet na Štajersko, kjer je zbor s petjem sodeloval pri sveti maši in se predstavil s krajšim koncertom.
Otroški pevski zbor je nastopil na reviji Mala Cecilijanka in na raznih prireditvah v vasi, v decembru pa so skupaj z župnikom obiskali starejše ljudi v okraju.
PODGORA
PD PODGORA
V okviru PDP delujejo MePZ Podgora in moška pevska skupina Akord (dirigent Mirko Špacapan), otroški zbor (vodita Katja Bandelli in Kristina Kovic), mladinska dramska skupina (pod vodstvom Lidije Jarc).
Osrednje prireditve prejšnje sezone so bile: Čar kresne noči, predstavitev vaškega glasila, Božičnica, Dan slovenske kulture in Natečaj cerkvenega petja Bogomir Špacapan. Prireditev Car kresne noči, ki je bila 26.6.2004 na trgu pred podgorsko cerkvijo, so prepletali recital, petje in ples. Nastopajoči so nam prikazali slovenske navade, tradicije in verovanja ob kresni noči. Sodelovali so MePZ, MPS Akord, OPZ in recitatorji domače dramske skupine. Recital je napisala in zrežirala Lidija Jarc. Jurij Paljk nam je podal nekaj misli o Srečku Kosovelu.
V župnijski dvorani v Podgori
smo 26. oktobra 2004 predstavili glasilo Podgora, moja vas. Kulturni program so obeležili recitatorji domače dramske skupine, MePZ Podgora, Moška skupina Akord, otroški zborček. Naslovno stran biltena je ilustrirala domačinka Albina Pintar.
Društvo je v sodelovanju z OŠ Josipa Abrama iz Pevme, pevmskim vrtcem, društvom Sabotin priredilo v soboto, 18., v Pevmi in v nedeljo, 19. decembra, v Podgori, božičnico z naslovom Božična molitev, ki jo je sestavila in režirala učiteljica Lidija Jarc. Nastopili so otroci iz vrtca in OŠ, MoPZ Štmaver in MePZ Podgora.
V petek, 25. februarja 2005, smo imeli v župnijski dvorani v Podgori prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopili so OPZ, Akord, MePZ in recitatorji. Častni gost je bil pesnik Miroslav Košuta.
3.	aprila smo priredili v župnijski cerkvi v Podgori prvi na-
tečaj sakralne glasbe v spomin na pokojnega Bogomira Špacapana. Šodelovalo je šest zborov: eden iz goriške (MePZ F.B.Sedej iz Števerjana), dva iz tržaške (MePZ Lipa iz Bazovice in MePZ Mačkolje), dva iz Slovenije (MePZ Adoramus iz Logatca in Pevsko društvo Odmevi iz Dornberka) ter eden iz Avstrije (CZ Obirsko z Obirske-ga). Zbore je ocenila strokovna žirija, ki ji je predsedoval dr.Edo Škulj iz Ljubljane. Prvo nagrado je prejel MePZ Adoramus iz Logatca, drugo MePZ F.B. Sedej iz Števerjana in tretjo MePZ Mačkolje. Naj povemo, da je natečaj cerkvene glasbe edina tovrstna pobuda v zamejstvu.
OPZ Podgora
20.06.2004	je naše društvo organiziralo izlet v Gardaland. Udeležili so se ga otroci, ki pojejo v OPZ in njihovi starši. Miklavževanje smo priredili 4. decembra, v župnijski dvorani v Podgori. Program so oblikovali otroci s petjem, recitacijami in glasbeno točko.
OPZ je pel na Mali Cecilijanki
12.	decembra.
MePZ Podgora
MePZ Podgora je pel na srečanju Slovencev po svetu, v Bardu, 27. junija 2004, 19. oktobra 2004 pa na srečanju, ki je
bilo posvečeno goriškemu nadškofu Dinu De Antoniju, v Ogleju, 27. oktobra pa na Ve-
govi proslavi v Kulturnem domu v Gorici. 1. novembra je zbor pel na slovesnosti pri spomeniku padlim v Podgori in na mirenskem pokopališču. MePZ je nastopil tudi na Cecilijanki 2004, ki je bila v Kulturnem centru Lojze Bratuž
21.	novembra in v nedeljo, 9. januarja, v Vidmu, pri maši.
13.	3. 2005 je MePZ Podgora pel na reviji Koroška poje v Celovcu, 10. aprila na reviji Primorska poje v Ilirski Bistrici. MoPS Akord
Akord je 29.05.2004 sodeloval na pevski reviji "Citta' di Trento” v Trentu. 21. oktobra je Akord nastopil v Kulturnem centru Lojze Bratuž na srečanju s pisateljem Alojzom Rebulo, 31. oktobra pa na svečanosti v Gonarsu. 3. novembra pri maši na lovskem srečanju v Dolenju.
20. novembra na Cecilijanki.
8.	decembra je MPS nastopila v Šempolaju, v obnovljeni stavbi "štalca", 20. decembra je pela v Tržiču, ob predstavitvi novega občinskega statuta. V aprilu je Akord nastopil tudi na zasebnem prazniku v Števerjanu in na občnem zboru
kulturnega društva na Bukuju. MPS Akord je pel na reviji Primorska poje v Ilirski Bistrici, 10.4.2005.
Ostale prireditve
V juniju je društvo v sodelovanju z drugimi krajevnimi organizacijami gostilo trijezično predstavo Korenine pod mrežo v izvedbi igralcev skupine Most iz Gorice. Igro je režiral Ra-doš Bolčina, po pričevanjih ljudi ob meji, je predstavo napisala Lidija Jarc.
Društvo je 23. novembra priredilo v župnijski dvorani v Podgori martinovanje, ki so se ga udeležili člani društva in njihovi sorodniki ter znanci. Januarja je sodelovalo pri predstavitvi knjige Vlada Klemšeta o toponomastiki, ki je bila v župnijski dvorani v Podgori.
V četrtek, 3. februarja 2005, in 17. marca smo imeli v podgorski župnijski dvorani družab-no-informativni večer v sodelovanju z družbo New Project. Na harmoniko nam je igral Rudi Pintar.
Februarja je izšla druga številka našega glasila Podgora, moja vas.
NOVI
GLAS
Občni zbor ZSKP
O A
5. maja 2005 J
GORICA
SKPD MIRKO FILEJ
RADIO SPAZIO 103 SLOVENSKI ODSEK
Delovanje društva Mirko Filej je bilo tudi v letošnji sezoni osredotočeno na gledališko dejavnost.
Člani gledališke skupine Oder '90 smo v sodelovanju s kulturnim društvom MOST upri-
zorili scensko predstavo Korenine pod mrežo, izvirno delo gospe Lidije Jarc. Krstna uprizoritev je bila v parku goriške občinske palače dne
26.05.2004.	Igro smo naknadno ponovili do prvih poletnih mesecev še v Doberdobu, Krminu, Podgori, Šempetru pri Gorici, na mejnem trgu Transalpina in zaključili v Kulturnem domu v Gorici. Zimsko sezono smo letos posvetili delu z mlajšimi člani. Z otroško skupino ODER '90-MLADI ODER smo uprizorili dve igri.
Dne 05.12.2004 smo se predstavili v prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici s priložnostno igro Miklavž prihaja v režiji Marka Černiča. V isti režiji smo dne
02.02.2005	predstavili ob priložnosti podeljevanja nagrade Mladi oder, ki je potekala v KC Lojze Bratuž z mladinsko gledališko igro Vike Grobovšek Črno in belo Strarejši člani pa smo imeli
ponovitev igre Gospa poslančeva v Grgarju dne
19.12.2004.
V polnem teku so vaje za novo premiero kratke socialne drame "Vsi enaki" avtorja Marcella Isoardija v režiji Roberta Cotiča. Novo igro bomo premierno predstavili v poletnih mesecih.
V letošnji sezoni smo se odločili za zahtevnejši projekt. Prvič v svojem 15-letnem delovanju smo se odločili, da bomo posneli kratki film. S pomočjo filmskega ustvarjalca Maxija Šuligoja smo pripravili scenopis. Prve posnetke bomo začeli snemati meseca maja. Film s še ne-dokončnim naslovom Po naše bomo krstno predstavili publiki meseca oktobra letos. Film bo režiral Max Šuligoj, igrali bodo člani gledališke skupine Oder '90.
Tudi v tej sezoni smo imeli težave z vadbenimi prostori. Apeliramo torej na novoizvoljeni odbor Zveze, da vzame konkretno našo situacijo v pretres in da se naša prostorska stiska enkrat za vselej reši.
Minila so tri leta, odkar je dediščino bivšega Ljudskega radia in Radia Glas prevzela videmska radijska postaja Radio Spazio 103. V zadnjem letu je sodelovanje potekalo brez posebnih pretresov. Slovenske oddaje snemamo vedno na mini plošče v go-riškem študiju že en teden prej in jih odpošljemo v Videm.
Po smrti sodelavke Anke, ki se je vedno prisrčno spominjamo, smo ostali le v štirih in smo oddaje omejili na pet dni v tednu: od ponedeljka do petka. Urnik za slovensko oddajo je vedno od 20. do 21. ure.
Oddaje so razporejene po naših običajnih vzorcih. Vsak pripravi spored po svojih močeh in si pri tem pomaga z izborom raznovrstne glasbe. Pri tem opozarjamo na zanimivosti iz
glasbenega sveta s posebno skrbjo za zborovsko glasbo in za glasbene prireditve, ki se
Danilo Čotar
odvijajo v našem prostoru. V zvočnih zapisih nudimo tudi posnetke kulturnih priredi-
tev. V nekaterih oddajah razmišljamo o vprašanjih iz sodobnega življenja ali osvetlimo dogodke in pojave iz zgodovine, znanosti ali narave. Med razgibanimi glasbenimi oddajami so na sporedu tudi obvestila o prireditvah in raznovrstnih kulturnih dogodkih.
Radio Spazio 103 ima na razpolago deset frekvenc in z njimi krije celotno Furlansko nižino od Tržiča do Pordenona, Karnijo, Kanalsko dolino in Gorico. Oddaj ni slišati v Reziji, Terski dolini in Benečiji, torej prav na ozemlju, kjer živijo naši ljudje in ki ga na žalost zanemarja tudi državna radiotelevizija. Kljub temu je treba postaji radio Spazio 103 priznati, da skrbi za oddaje v furlanščini in slovenščini in tako na etnično mešanem ozemlju nudi prostor različnim jezikom in kulturam.
Sodelavci se nazadnje zahvaljujemo tedniku Novi glas, ki kljub skromnosti naše ponudbe, redno objavlja tedenske sporede.
ŠTANDREŽ
PD ŠTANDREŽ
Od lanskega občnega zbora Zveze do danes je bilo delovanje Prosvetnega društva Štandrež zelo bogato in razvejano na vseh področjih.
S črno komedijo Alda Nikolaja STARA GARDA je dramska skupina nastopila 14. maja 2004 v Dekanih pri Kopru, 11. septembra na Gradini v Doberdobu. 18. septembra je deželni sedež RAI Furlanije-Julijske krajine snemal črno komedijo v goriškem občinskem parku, 29. septembra pa so jo uprizorili v goriškem Kulturnem domu. Nastop je sodil v okvir letošnjega že 14. državnega oz. mednarodnega gledališkega festivala Castello di Gorizia. Italijanski gledalci so lahko vsebino posameznih prizorov in predstavitev štan-dreške dramske skupine prebrali na zgibanki, ki je bila natisnjena za to priložnost. 2. oktobra so jo ponovili v Ospu pri Kopru, 9. oktobra v Polzeli pri Celju, 16. oktobra na Reki, 24. oktobra v Novi Gorici, 12. novembra v Tolminu.
20.	novembra 2004 se je zaključil 14. mednarodni festival ljubiteljskih gledaliških skupin "Castello di Gorizia". Žirija je nagradila Staro gardo s posebnim priznanjem za odlično izvedbo zahtevnega besedila. 11. decembra so tragikomično komedijo ponovili v Pulju, 5. februarja 2005 v Ljubljani na povabilo šentjakobskega gledališča, 12. februarja v Kranjski Gori, 19. februarja v Šmartnem ob Paki blizu Velenja, 25. februarja v Medvodah kot gostje dramske skupine Oder treh herojev iz Pirnič in 15. aprila v Števerja-nu. Od 3. do 5. junija 2004 je potekalo 43. Srečanje gledaliških skupin Slovenije, ki so nastopale v okviru Linhartovega srečanja. Tega se je udeležilo nad sto ljubiteljskih odrov iz Slovenije in zamejstva. Strokovna komisija je po ogledu predstav izbrala 7 uprizoritev, ki so se zvrstile na zaključnem republiškem srečanju v Šoštanju. 4. junija so v dvorani Gasilskega doma Gaberke štandreški igralci uprizorili črno komedijo Alda Nikolaja Stara garda v režiji Janeza Starine. Strokovna komisija je razglasila za najboljšo
predstavo na vsem slovenskem prostoru črno komedijo naše dramske skupine, v kateri so nastopili Marko Brajnik, Božidar Tabaj in Majda Zavadlav.
Z veseloigro Pižama za šest so člani naše dramske skupine nastopili 22. maja 2004 v Rakitni, 12. junija v Gradišču nad Prvačino, 24. junija v Banih in 21. avgusta v Kanalu.
17.	septembra so se člani naše dramske skupine odzvali povabilu Vrtojbencev in uprizorili na vaškem prazniku enodejanki čudna bolezen in Na trimu.
Ob 40-letnici dramskega odseka PD Štandrež je naše društvo organiziralo vrsto prireditev. Ob tej priložnosti je izšla publikacija, katere predstavitev je bila 13. januarja 2005, 16. januarja pa je bilo odprtje dokumentarne razstave dramskega odseka. 22. januarja je bila v župnijski dvorani Anotn Gregorčič premiera veseloigre Janeza Povšeta Za blagoslov in rdeče zvezde, ponovitev iste pa naslednji dan. 27. januarja je potekalo v spodnjih prostorih župnijskega doma srečanje članov in sodelavcev dramskega odseka.
29. januarja je potekala slavnostna proslava 40-letnice dramskega odseka, ki so jo oblikovali igralci z utrinki nekaterih iger. Sledila je podelitev priznanj najzaslužnejšim članom naše dramske skupine.
Z veseloigro Za blagoslov in rdeče zvezde so člani naše dramske skupine nastopili še
30. januarja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v okviru niza veseloiger Iskrivi smeh na ustih vseh, 6. marca v Narodnem gledališču v Novi Gorici,
12. marca v Dornberku,
13.marca v Mačkoljah in 19. marca v Biljah.
Za predstave Pižama za šest, Stara garda in Na trimu je naš dramski odsek prejel priznanje Mladi oder, podelitev katerega je bila 2. februarja 2005 v Kulturnem centru Lojze Bratuž.
Deležen je bil tudi prvega priznanja Kazimir Humar, za dolgoletno uspešno delovanje in za izjemne dosežke na področju ljubiteljske gledališke dejavnosti. Podelitev je bila
22.	februarja v Kulturnem centru Lojze Bratuž.
Tudi Mešani pevski zbor Štandrež je v pretekli sezoni popestril svoje delovanje. Pod vodstvom Davida Bandellija je 20. maja 2004 imel samostojen koncert v župnijski cerkvi v Vrtojbi, 13. junija je nastopil na Koncertu cerkvenih pesmi v župnijski cerkvi v Štandrežu
Tiziana Zavadlav
v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov, 9. septembra, v organizaciji istega Združenja, na Koncertu cerkvenih pesmi v baziliki v Ogleju in 13. novembra na srečanju cerkvenih zborov v Turjaku. 19. novembra je zbor imel javno generalko v župnijski dvorani v Štandrežu, pred tekmovanjem v Postojni. Naslednji dan, 20. novembra, je nastopil na 2. tekmovanju primorskih pevskih zborov v Postojni in prejel priznanje.
21.	novembra je nastopil na 46. reviji pevskih zborov Ceci-lijanka. 27. novembra je naš zbor imel celovečerni koncert v domači cerkvi ob praznovanju farnega zavetnika sv. Andreja. 10. aprila 2005 se je zbor podal v Ilirsko Bistrico in tam nastopil na reviji Primorska poje.
V pretekli sezoni je društvo uvedlo nov niz veseloiger pod naslovom Gledališče pod zvezdami. Od 17. do 20. junija 2004 je potekal 1. niz gledaliških predstav na igrišču ob župnijskem domu Anton Gregorčič v Štandrežu, ki se je za to priložnost spremenilo v dramsko prizorišče. 17. junija
so nastopili mladi člani PD Štandrež z igro Pižama za šest.
18.	junija so prišli igralci gledališke skupine KD Jožef Virk iz Doba z delom Branislava Nušiča Oblast. 19. junija so nastopili člani šentjakobskega gledališča Ljubljana in uprizorili veseloigro Ta veseli dan ali Matiček se ženi. 20. junija je bila še zadnja predstava Uglaševalec Darka Komaca, v izvedbi igralske dvojice Janez Starina - Jože Hrovat.
Tudi v pretekli sezoni je društvo priredilo gledališki abonma Štandrež 2004. Praznik špargljev se je začel v petek, 28. maja 2004, z odprtjem razstave fotografij domačina Milana Bressana v spodnjih prostorih župnijskega doma Anton Gregorčič. V soboto, 29. maja, je bil na sporedu likovni ex-tempore za otroke. V nedeljo, 30. maja, se je program pričel z nastopom mladih plesalk centra Komel pod vodstvom Nataše Sirk in mladinskega pevskega zbora centra Komel pod vodstvom Damijane Čevdek. V sredo, 2. junija, se je program pričel z nastopom plesne šole "Circo-lo Zorutti” iz Gradišča. Prikazali so nam latinsko-ameriške plese. V nedeljo, 6. junija, se je program začel z nagrajevanjem slikarskega extempo-ra, sledil je nastop MePZ Silič iz Vrtojbe. Na vrsti je bila enodejanka Janeza Povšeta Na trimu v režiji Janeza Starine, na kateri sta nastopila igralca Marko Brajnik in Božidar Tabaj. Praznik špargljev so popestrili ansambli Kraški kvintet, Ne me jugat in Zamejski kvintet.
V pretekli sezoni je mladinski krožek našega društva organiziral kar nekaj izletov, in sicer
16. maja 2004 v zabavišče Gardaland ob Gardskem jezeru, 8. decembra v Salzburg na ogled tradicionalnega božičnega sejma in 20. februarja 2005 v Bad Kleinkirchheim. 29. avgusta 2004 so se člani in prijatelji našega društva odzvali povabilu Celjanov (Vrbje pri Celju) in odšli na celodnevni izlet. Domačim gledalcem sta člana naše dramske skupine Marko Brajnik in Božidar Tabaj predstavila enodejanko Na trimu.
Od 4. do 6. septembra 2004 je naše društvo priredilo izlet na Bavarsko in ogled Ludvigovih gradov.
17. septembra 2004 so se
nekateri člani našega društva udeležili tekmovanja Burelja-de v okviru vaškega praznika v Vrtojbi in se uvrstili na 2. mesto.
1., 2. in 3. oktobra 2004 je bilo po goriških ulicah zelo živahno. Goriška občina je bila pobudnik praznika Okusi ob meji, ki je ponudil obiskovalcem tipično goriško, slovensko, furlansko in avstrijsko kuhinjo, navade, običaje ipd. Tudi člani našega društva so sklenili, da bodo prisotni s kioskom na Korzu, prav tako kot za lanska prvomajska slavja.
16.	oktobra 2004 je nastopila v naši dvorani gledališka skupina KPD Planina iz Sel na Koroškem s komedijo Marca Ca-molettija Boeing Boeing. Nastop je sodil v okvir Koroških
Spoštovani, lepo pozdravljeni! Na kratko bom orisal delovanje moškega pevskega zbora MIRKO FILEJ iz Gorice od prejšnje redne seje ZSKP
15.aprila 2004 do danes, ki je bilo naslednje:
Za leto 2004:
8.06. sodelovanje pri maši za dobrotnike bivšega Katoliškega doma v cerkvi sv. Ivana v Gorici, v sodelovanju z mešanim pevskim zborom Lojze Bratuž.
13.06. Koncert cerkvenih pesmi v Štandrežu, ki je obenem označil konec delovanja zbora v sezoni 2003/2004.
Po poletnem odmoru smo pr-
dnevov na Primorskem, v organizaciji ZSKP iz Gorice v sodelovanju z našim društvom.
19.	decembra 2004 je bil v štandreški cerkvi že tradicionalni Praznik miru in prijateljstva. Sodeloval je tudi štandreški mladinski zbor, ki je za to priložnost pripravil nekaj božičnih pesmi, pod vodstvom Patricka Quaggiata.
13.	februarja 2005 je ob dnevu slovenske kulture naše društvo povabilo medse člane društva Tojva iz Vrtojbe. Predstava pod naslovom Vrtejba, Vrtejbnka, Vrtejbnci, je nakazala nastanek kraja in prve žene v Vrtojbi.
1.	aprila 2005 je bilo naše društvo soprireditelj revije pevskih zborov PRIMORSKA POJE. V štandreški cerkvi je nastopilo 6 zborov.
vi nastop imeli v Kulturnem centru Lojze Bratuž v okviru tradicionalne Cecilijanke, in to 21.11.
18.12. smo v sodelovanju z zborom iz Rupe-Peči in zbori iz Krope (mešani, moški in ženski) priredili koncert v sovodenj skem Kulturnem domu. Sodelovanje s Kropo je v teh letih postalo vedno tesnejše, saj smo skupaj nastopili na več prireditvah, tako pri njih kot pri nas doma. Leto 2004 smo zaključili božični koncert, in sicer na tradicionalni božičnici v go-riški stolnici dne 26.12.
Za leto 2005:
04.03. sodelovanje pri maši in nato na koncertu po maši v Mirnu (SLO), v spomin bivšega pevca našega zbora in kulturnega delavca Pavla Budina ob obletnici smrti.
10.04. Primorska poje v Drež-nici pri Kobaridu, ki je potekala v skrajšani obliki zaradi prenešenega datuma zaradi papeževe smrti.
15.04. Koncert v Biljani (SLO), kjer smo obenem s pesmijo spremljali izvedbo Sonetnega venca Ljubke Šorli.
17.04. Sodelovanje pri maši staroslovanskega obreda v Zgoniku, ki je pomenila tudi proslavitev 40-letnice bogoslužja gospoda Jožeta Merkuže.
Hvala lepa za pozornost.
GORICA
MoPZ MIRKO FILEJ
Robert Cotič
5. maja 2005
Občni zbor ZSKP
NOVI
GLAS
Manuel Kovic
Karlo Mučič
Maurizio Peric
MePZ Hrast je 17. aprila 2005 prejel zlato plaketo na tekmovanju Naša pesem
DOBERDOB
SKD HRAST
Dne 8. maja 2004 je mešani pevski zbor Hrast nastopil v Vrtojbi na povabilo tamkajšnjega mešanega pevskega zbora 9. maja pa je sledil nastop zbora v Doberdobu na prazniku
25. septembra je zbor sodeloval na pevski reviji v Ronchis di Latisana
08.10.2004 je mešani pevski zbor oblikoval celovečerni koncert v sklopu prestižnih Kogojevih dnevov v Kanalu.
krvodajalcev.
23. maja je društvo Hrast organiziralo v dopoldanskih urah videoprojekcijo slovenskih risank za otroke vrtca in osnovne šole.
5. junija je zbor nastopil v cerkvi v Landru (Benečija) na povabilo Videmske pokrajine, kot predstavnik slovenske manjšine v Italiji.
12. junija je sledil nastop zbora na reviji v Magnano in Riviera. (UD)
13. junija pa je zbor sodeloval pri oblikovanju 15-letnice pobratenja krvodajalcev iz Kranja, Kamnika in Doberdoba.
26. junija je zbor predstavljal občino Doberdob na Bledu ob slovesnosti ob 1000-letnici prve omembe Bleda.
Od 12. do 22. avgusta so se v Žabnicah odvijali študijski dnevi za člane zbora.
18. septembra je društvo organiziralo "bike slalom", tekmo z gorskimi kolesi za otroke osnovne in srednje šole, v Doberdobu na travniku pri župnijski dvorani.
24. oktobra je društvo organiziralo v društvenih prostorih predvajanje videoprojekcije risank za otroke v slovenskem jeziku.
19. novembra je zbor nastopil v Postojni na II. tekmovanju primorskih pevskih zborov.
20. novembra je Mepz sodeloval, kot predstavnik slovenske manjšine, v Benetkah na Evropskem simpoziju zborovstva v organizaciji in povabilu Fe-niarca (italijansko združenje pevskih zborov)
Ze isti večer je bi zbor nagrajen v Postojni na II. tekmovanju primorskih pevskih zborov z zlato plaketo, uvrstil se je na absolutno drugo mesto.
21. novembra pa je že sledil nastop zbora na tradicionalni reviji goriških zborov "Ceci-lijanka"
27. novembra je zbor skupaj z ostalimi zbori na Goriškem nastopil pri spominski manifestaciji pred Trgovskim domom v Gorici.
5. decembra je društvo priredilo miklavževanje v župnijski
dvorani v Doberdobu z igrico Noč, ko je posijalo sonce. Pri igrici je sodelovalo 30 otrok. Za režijo je poskrbela Mateja Cernic. Igrica je bila nagrajena na natečaju Mladi oder.
19. decembra je zbor organiziral kratek božični koncert pri nedeljski maši v Žabnicah v sodelovanju s tamkajšnjo župnijsko skupnostjo.
18. februarja 2005 se je v župnijski dvorani odvijal Dan kulture. Večer sta organizirala Godba na pihala Kras in društvo Hrast. Na večeru sta sodelovala tudi otroški zbor pod vodstvom Mateje Černič	in
mešani pevski zbor pod vodstvom Hila-rija	La-
vrenčiča.
19. marca pa je že bil, za Mepz Hrast, na vrsti nastop na Primorska poje v Senožečah.
11. aprila je zbor nastopil na
Dramska skupina Prosvetnega društva Štandrež je 22. februarja 2005 prejela prvo priznanje Kazimir Humar, la so jo podelili Zveza slovenske katoliške prosvete. Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov
RUPA-PEC
PD RUPA-PEC
Dne 16.05.04: MePZRu-pa-Peč je slavil 70-let-nico delovanja zbora in ob tej priložnosti priredil koncert v Kulturnem domu v Sovodnjah ter izdal brošuro; 29.05.04: MePZ Rupa-Peč je nastopil na Srečanju pobratenih zborov, letos v Vrtojbi; 13.06.04: MePZ Rupa-Peč je nastopil na Koncertu cerkvenih pesmi v Štandrežu; 23.06.-27.06.04: MePZ Rupa-Peč je nastopil na International choirfestival-Festival di canto corale v Gornji Pusteriji; 25.08.-29.08.04: PD Rupa-Peč je organiziralo izlet v Toskano in Emilijo;
12.09.04: MePZ Rupa-Peč je sodeloval pri sv. maši, posvečeni bolnikom, ki se je odvijala v društvenih prostorih; 19.09.04: MePZ Rupa-Peč je nastopil na Koncertu cerkvenih pesmi v Oglejski baziliki; 26.09.04: MePZ Rupa-Peč je sodeloval na jesenskem romanju župnije v Kurešček; 13.11.04: PD Rupa-Peč je organiziralo večerjo-martinovanje; naslednji dan pa pokušnjo domačih vin in kruha;
20.11.04: MePZ Rupa-Peč je nastopil na 46. reviji goriških pevskih zborov Ceciljanka;
27.11.04: MePZ Rupa-Peč je z ostalimi zbori sodeloval na Spominski manifestaciji pred Trgovskim domom na Korzu Verdi v Gorici;
05.12.04: PD Rupa-Peč je organiziralo miklavževanje. Nastopili so: OPZ Rupa-Peč, nekateri člani društva so pa izvedli lutkovno igrico s senčnimi lutkami; igrico so ponovili dvakrat: najprej na miklavže-vanju v Gabrjah, nato pa še na
božičnici na Peči.
08.12.04: OPZ Rupa-Peč je nastopil na Mali Ceciljanki; 18.12.04: MePZ Rupa-Peč je skupaj z MoPZ Mirko Filej organiziral Koledniški koncert "Se čudo godi" v Kulturnem domu v Sovodnjah, kjer so gostili MoPZ Kropa, MePZ in ZPZ Koledva iz Krope;
16.02.05: PD Rupa-Peč je priredilo kulturni večer (Prešernova proslava). Nastopili so: MePZ Rupa-Peč, godalni kvartet Weber in solist-klarinetist, nekateri člani društva so izvedli recital, ki je bil posvečen Edvardu Kocbeku, govor je imel Vlado Klemše; OPZ Rupa-Peč letos ni nastopil zaradi bolezni otrok;
20.02.05: Nastop MePZ Rupa-Peč je na 22. reviji Sovodenj-ska poje letos žal odpadel zaradi bolezni pevcev;
27.02.05: PD Rupa-Peč je organiziralo izlet na sneg v Bad Kleinkircheim;
06.03.05: MePZ Rupa-Peč je nastopil na 36. reviji Primorska poje v Boljuncu;
09.04.05: OPZ Rupa-Peč je nastopil na 5.reviji otroških in mladinskih zborov Zlata grla v Kulturnem domu v Sovodnjah.
MePZ Rupa-Peč sodeluje tudi pri bogoslužju v domačem kraju in pri raznih vaških prireditvah.
koncertu v Križu na povabilo ženskega in moškega zbora Vesna.
17. aprila 2005 pa je sledil nastop v Mariboru na 19. tekmovanju Naša pesem. Zbor je pod vodstvom dirigenta Hila-rija Lavrenčiča dosegel 90,70 točk in s tem zlato plaketo mesta Maribor. Poleg tega pa še posebno nagrado za najboljšo izvedbo sodobne skladbe. Nagrajena skladba je bila Vetri v polju skladatelja Štefana Mau-rija na besedilo Srečka Kosovela.
GORICA
MePZ LOJZE BRATUŽ
so v juniju npr. zapeli pred knjižnico v Ronkah trije mladinski zbori ob predstavitvi knjige Janka Toplikarja, ki je bila predstavljena skupaj z društvi Tržič in Bisiacaria. Letos v januarju je za tradicionalni božični koncert pel MePZ Lojze Bratuž, za Prešernovo proslavo v občinski sejni dvorani pa sta pela MePZ Starši ensamble iz Ronk in ŽePZ Danica z Vrha. Skupaj z ženskim pevskim zborom iz Ronk je društvo oblikovalo tradicionalno novembrsko mašo za slovenske rajne, novoletni koncert z MePZ iz Mirna in spet sta društvi vabili ta zbor za obogatitev maše, ki jo je daroval prvo nedeljo aprila škof Slovencem v Laškem ob pastoralnem obisku ronške občine. 15. aprila je društvo sodelovalo s slovenskimi organizacijami za uresničitev revije Primorska poje v Štarancanu.
Poleg tega lahko omenimo, da SKRD Jadro goji stike s kulturnimi društvi iz Opatjega sela in s predstavniki občine in šole iz Metlike, s katero je občina Ronke pobratena. V sodelovanju z društvi Tržič in Gašperini iz Gradišča je izdalo in predstavilo v občinski sejni dvorani v Zagraju in v pokrajinski dvorani v Gorici pomembno knjigo Maurizia Puntina o tukajšnji toponomastiki, kjer je veliko slovenskih krajevnih imen. Vedno z društvom Tržič je predstavilo v novembru v občinski sejni dvorani v Tržiču knjigo Danjela Radetiča o raziskavi o Slovencih v Laškem. Poleg tega je v marcu organiziralo v Ronkah slikarsko razstavo člana Iva Petkovška in izdalo v januarju za prijatelje in člane žepni koledar.
Podal vam bom poročilo o delovanju mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž od zadnjega občnega zbora naše zveze, dne 6. maja 2004. Kot vsako leto bom kratek in jedernat.
11. junija smo na domačem odru Kulturnega centra Lojze Bratuž nastopili s samostojnim koncertom pod naslovom Slavček med trnjem se je zganil in zapel. 13. junija smo sodelovali na koncertu cerkvenih pesmi v Štandrežu, 20. istega meseca pa smo peli na prazniku Pesem pod lipo, ki ga vsako leto prireja Solkanska krajevna skupnost. Poletni premor smo zaključili že v zadnjih dneh avgusta in pričeli redne vaje, saj nas je že 12. septembra čakal prvi nastop letošnje sezone. Kot gostje smo nastopili v kraju San Dona' di Piave, na prireditvi, ki jo je tamkajšnja občinska uprava priredila v okviru projektov Inter-reg III A med Italijo in Slovenijo. !9. septembra smo zapeli v Oglejski baziliki, na koncertu, ki ga je ZCPZ iz Gorice priredila ob priložnosti prvih petih let škofovanja mons. Dina De Antonija v Gorici. Meseca novembra nas je čakala pomembna obveznost: 20. novembra smo namreč nastopili na 2. tekmovanju primorskih zborov v Postojni. Nastop na tem tekmovanju nam je gotovo koristil, saj je ob taki priložnosti pevska skupina postavljena pred nenavaden izziv. Vsi člani morajo imeti odgovoren odnos do preizkušnje, resno sodelovanje na vajah, potrebno koncentracijo, smisel za skupinsko delo, mirne živce in še marsikaj. V tem smislu lahko rečem, da smo s to izkušnjo zelo zadovoljni, poleg tega pa smo si z 81,6 točkami
prislužili srebrno plaketo, s skladbo Marko skače v priredbi Sama Vremšaka pa nagrado za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi. V božičnem času, in sicer 13. decembra, smo tudi letos peli v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku ob slovesnem prižigu lučk na božičnem drevesu, ki ga skupno prirejata občini Gorica in Nova Gorica. 9. januarja smo prav tako z božičnim programom peli na tradicionalni božičnici, ki jo v Ronkah prireja domače društvo Jadro. Zadnji nastop pred današnjim dnem pa je bil v cerkvi sv. Ane v Kopru v sklopu revije Primorska poje, dne 11. marca. Skratka z delovanjem zbora smo tudi letos v glavnem zadovoljni: naš namen ostaja gojiti lepo pesem, tako cerkveno kot posvetno, se učiti in izboljševati, družiti ljudi dobre volje in čim bolje zastopati našo narodno skupnost in delavnost slovenskega človeka na Goriškem. Ko nam to uspe ob dobri volji in zadovoljstvu vseh, je za nas zadoščenje še toliko večje.
RONKE
SKRD JADRO
Društveno delovanje v sezoni 2004/5 je segalo kot po navadi na kulturno, pevsko in rekreacijsko področje. V sklopu prizadevanj za spodbujanje slovenskega jezika in kulture v italijanskem večinskem okolju, je društvo priredilo na društvenem sedežu v Romjanu dva tečaja slovenščine za odrasle, ki sta ga vodila Katja Ferletič in Luisa Gergolet, medtem ko je skupaj z zadrugo Majo in z občinsko upravo v Škocjanu ob Soči tam priredilo za njihove prebivalce podoben tečaj, ki ga je vodila Polona Strnad. V društvenih prostorih se je tudi vrstil vsak torek tradicionalni tečaj klekljanja z decembrsko razstavo, v decembru in marcu so bili tečaji izdelovanja suhih rož in umetniške kompozicije z gospo A. Svetlič in več srečanji z L. Ghersino o zdravilnih tematikah.
Društvo Jadro vedno skuša ohranjati, bogatiti in razvijati slovensko narodno istovetnost predvsem v Ronkah, kjer sodeluje z občinsko upravo in s katero je marsikaj uresničilo. Tako je lani društvo organiziralo z njeno pomočjo tradicionalno predšolsko središče za otroke in kratek tečaj slovenščine za njihove starše. Letos pa je društvo skupaj z odborništvom za kulturo in z Večnamenskim Tržiškim središčem priredilo niz pobud. Najprej v februarju v občinski sejni dvorani je potekal Kosovelov večer ob prisotnosti pisatelja Borisa Pahorja,
nato v marcu v vili Miniussi v Ronkah je bila prva zamejska predstavitev slovenskega filma Ekspres, ekspres. V začetku aprila pa so kot predzadnjo pobudo predstavili priročnik za starše "Dvoježični otrok" s prisotnostjo avtorice Suzane Per-tot.
Glede rekreacije in prostega časa je društvo organiziralo običajni majski izlet, ki je bil tokrat po Istri, tradicionalno kresovanje v Doberdobu s pomočjo tamkaj šne mladine, običajno martinovanje skupaj z društvom Tržič in ženskim zborom in tradicionalno miklavževanje v Tržiču z več kot 170 laškimi otroki.
Društveno delovanje je segalo tudi na pevsko področje. Lani