[HAZNIHJ DRMV V NAŠI DRŽAVI. ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTEB PRVIČ V BELGKADU. Dalje časa je že oznanjalo evropsko časopisje popolno gospodarsko-politično zbližanje med Jugoslavijo in Italijo, ki je postalo pod Stojadinovič-Koroščevo vlado kri in meso. Italijanski zunanji minister in Mussolinijev zet grof Ciano se je pripeljal 25. marca v Belgrad. Zastopnik Italije grof Ciano je na poti v Belgrad dospel 24. marca v Rakek, kjer ga je pozdravil v imenu prebivalstva naše dravske banovine ban dr. M. Natlačen s spremstvom. Grof Ciano se je zahvalil za pozdrav, je stopil iz vlaka in se je razgovarjal s časnikarji, katere je pri odhodu vlaka povabil v svoj voz. Na kolodvoru v Belgradu je pričakal italijanskega zunanjega ministra ob pol desetih predpoldne 25. III. predsednik naše vlade dr. Stojadinovič z ostalimi ministri, s častno četo, godbo, zastavo in z italijanskim ter avstrijskim poslanikom. Uradna in zasebna poslopja v prestolici so bila okrašena z zastavami obeh kraljevin. Od kolodvora, kjer je visokega gosta navdušeno pozdravljala tisočera ljudska množica, se je odpeljal grof Ciano v'hotel »Srpski kralj«. Po kratkem zajutreku se je podal italijanski zunanji minister na dvor, kjer se je priglasil v avdijenco. Ob 10. uri ga je sprejel v prostorih zunanjega ministrstva naš šef vlade. Oba državnika sta razpravljala o vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo ureditve gospodarsko političnih razmer med obema državama. Opoldne 25. marca je bil italijanski zunanji minister sprejet od kneza namestnika Pavla in povabljen z našim ministrskim predsednikom in z nekaterLmi člani vlade h kosilu. Knez Pavle je odlikoval grofa Ciano z Belim orlom I. stopnje. Popoldne 25. III. sta oba državnika v zunanjem ministrstvu nadaljevala konferenco, ki je trajala od 5. do 7. ure zvečer. Po posvetovanjih sta sprejela državnika domače in tuje časnikar je, katerim sta prečitala vsak svojo izjavo. Grof Ciano je naglasil, da sporazum, katerega sta podpisala 25. marca t. 1. on in dr. Stojadinovič, odstranjuje med obema državama nezaupanje in ustvarja trajno prijateljtsvo, od katerega bo imelo najpovoljnejše posledice obmejno prebivalstvo obeh. držav. Po prečitanju izjave je potegnil italijaneki zunanji minister Mussolinijevo brzojavko, v kateri ga obvešča šef italijanske vlade, da so izpuščeni iz intemacije vsi Slovencl. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je podčrtal v svoji izjavi, da prične s sporazurhom med obema državama nova in boljša bodočnost v naši zgodovini, v kateri se bodo mogla ugodno rešiti manjšinska vprašanja. Novi sporazum ureja gospodarske odnose, ki predvidevajo poglobitev in razširitev že obstoječih trgovinskih zvez, ki bodo dosežene š povečanjem izvoza. Nad izvedbo gospodarskega programa med obema državama bo čuval stalni gospodarski o--lbnr. Pokg go6podarakega sporazuma sta še tudi podpisala oba državnaka poEtično pogodbo na pet Iet. Obe državi sta zavezani, da spoštujeta svoje meje na kopnem ter na morjo. V primeru medosrodnfli aapletljajiev se ohvezujeta Jugoslavija in Italija, ča, se bosta dogovorili a ukrepih.. v obrambo njunih. koristL V medsebojnih odnesih boste obe daržavi reševali vse nesporazume z mirnimi sredstvi. Sporazum postane pravomočen po izmenjavi tozadevndh listin, ki bo izvršena. v Belgradu. V pet&k 26. marca so se na.daljevali raagovori med obema zuEanjiina mmistroma In so biii tudi zakljtičeni. Italijanski zunanji minister je izročil dsc. St.ojasJinoviču viso-ko italijansko- odliko-vatijt; redci Sou Matacizio- ki Lazzaro prve stopuje. •i gost je položii venec na. grob neznasega vojaka isa je peeasfcil grobnko kralja Aleksandra v OjiiSacu, V soboto se je vrnil italijanski zunairji minister v Rim s štirimotornvra kt&lam. Kmez namestnik Pavle in kralj Itaiije &ta ofo priliki podpisa prijateljska pogodbe v Beigradti izmenjala brzojavki in istotako tudi Stojadinovič ia Mussolini. Brzojavke utražaio veselje naci sporazumom z željo na uspefa za bodcčnost. Obisk grofa Ciana v Belgradu je rodil po vsej Evropi raoesn odmev. Pozdravile go ta korak Italije vse države in najbolj, pa Balkanska in Mala zveza. Za Belgrad je posebna čast, da ga je posetil itaHjan3ki ztmanji mmister. Je bil to prvi sfnoaj, da je ©biskaf j-ngo^ovajieko prestolico italijanski zunanji miiiister. Pri vs«h dosedanjlh pogajanjih je bil običaj, da so se peljaK jiigoslovan&ki Eastopniki v Rim. Rajnr NiSola Pašič je *->il zatinji jugoslovanski državnik, ki se je mudil v Rimu Ieta 1924. Vis<rfci obiski v Belgradu v mesecu apri- lu. Dne 2. aprila se pripeljeta v Belgrad čehoslovaški zunanji minister dr. Krofta jn romunski zunanji minister Antonescu na konferenco Male zveze. Dva dni pozneje, to je 4. aprila, obišče Belgrad predsednik Čehoslovaškc dr. Beneš, ki bo slovesno sprejet in bo bival na dvoru. Dne 12. apri!a bo vrnil dr. Stojadinoviču obisk. predsednik turške vlade Izmet Ineni. Senat sprejel clržavni proraetHf. Senat je sprejel državni proračun. Glasovanja Be je udeležilo 73 senatorjev, od katerih je glasovalo 48 za, 25 proti in med temi 8O bili JNS. V kritiki proračuna in posebno še razmer v Sloveniji sta se odlikovala senatorja dr. Kramer in Pucelj, katera je zavračal senator g. Smodej. Iz trte izvite obdolžitve obeh JNS prvakov so vzbudile v očeh resnih politikov mnogo zabave in emeha. V DBUGIH DRŽAVAH. Kaj vse bo prmesel obisk romunskega fninistrskega predsednika Romnnijf ter Mali zvezi? Že zadnjič smo poročali, čk ee je mudil tri dni v Pragi romunski ministrski predsednik Tatarescu. Ob prilrki obiska si je ogledal vse čehoslcvaflka tovarne orož.ia. Kakor poročajo listl, je bi- lo njegovo potovanje v zv«zi a ofeerožfir vanjem romtmske armade, ki bo TjvedSa noTO motorizirane oddelke. Oprema za te oddtelke bo nabavljena v Čfe&oslovaški. ¦— Čefoaslavaška je sklenila, da ustaraavi po.družmico Škodavih tovarn v RflmuBij^ ki bo oskrbovala s potrebnim vojhim mate^ rijalom v primera vojbjb vse tri draave Male zveze. Škodove tovarne v Pilznu so sedaj prebiuu Bemške naeje. — ČeliosJja.^aški ministrski prcdsedaaik je pcvdarjal na slavnostnem ofcedu v čast ministrskega predsednika Tataresca, da veže sedaj države Male antante sekaj vee kot samo politični sporazum. Mala antanta dela sedaj tudi za sodelovanje vseh podonavskih. držav. 10 raMijard draJtens sa iavedb* javiab 3*4 v Grei^. Grška vladai jg izdelala deset letui Hačrt za izvedbo javnih del, za Isatera bO' izdala 10 milijaid drahem. Kako se hodo oskrfeeli angte^i miKHŽri z* bodoče? Angleška BaldMSFinmfa vlada je pjredložila parlaznentu zakonski oerratekr ki nreja plače ministrGv irt driagih čLanoiv vlade. Mmistraki predsednik bode dcfcrval za bodoče letno 10.000 funtov (do zdaj 5€00)r vsi ostali ministri pa po 5G€0 funtov na leto. Dosedaj so bfle plače augleških ministrov neenake. LEnistri viajib položajev so prejemali ravno toliko kakor oni na manj odgovornih mestih, po 2000 funtov letzio. Ministrski predsednik j& vkkel isto piačo kakor državni tajnik za kolonije. Plača zdravstvenega ministra je znašala 5000 funtov, ministra za kmetijstvo samo 2G0O, Tndi plaee držai/nih podtajnikov, ki so biie <3osedaj razKne, bodo za prifrodnje izenačene. Najbolj čudna točka pri preureditvi ministrskiJ5r plae je t^, da bo ^obfvsii voditelj opozieije let- nih 20G0 fuafcov kot priznanje za zasluge za deio v parlamentu. Iz špotnske državliMsfce TOJiie. Večkrat smo ie pisali, kako bi naj veteile po sktcpo londomskega odtfora za nevmešavaiije v špan&ke zaafeve strogo na.dzirale Španijo na morju m na stthem irt zabraaile, da bi bil onemogočen vsak dovoz prostovoljcev in. vojnega materijaJa. V trenutku, ko fci naj korafc koatrole pospešil zaključek španske državljanske vojne, je izjavila rdeča španska vlada v Valenciji po dogovoru z Moskvtr, da rre more priatati na nobeno nadzorstvo in bo naroeala tudi za naprej iz inozemstva vse, karkoli ji bo potrebno za obramfeo. Vaiencijska vlada se smatra za edino pravohigčihj in odklanja vse one skkpe londonskega odbora, ki bi zamjogli prikrajšati ne€d!vi&Bi3st Španije. Radi omenjenega stališča rdečih voditeljev je izjavil itaEjanski poslanik Grandi Iondonskeimi odboru, da Italija sploh ne bo odpoklicala fe španije niti enega svojih prostovoljcev, dokler ne bo- kocčana. državljanska vojaa. Z izjavaiai Valeneije in. ItaEje je londoaski odfeor za nevrnešavanje z vsemi svnjjmi sklepi & nadziranju Španije por stavljea na glavo-, — PoLožaj okrog MadrMa je še vedno neizpiremenjen. Ker ni pra\re odločitve ne na eno in ne 5ia drugo stran, je prevzel poveljstvo nad nacijonalnimi eetami pred: Madrid-am. gsneral FrariiCOv Kakor Mtro- ae je pedal Franco n-a madridslaj &onto, jie nkinila angkška \iada svoje poslariištvo v ValejJicLJi,. kjer je sedež rdečih. Angleži so z odpaklieam STOjega zastopnika. svetu ozn&nili, da gre z rdečo straho^dado b koncu Ln. da bo v kratkem general FranGo gospodar položaja na Španskem. |šGrof Oaleazzo Ciano, italij&uski zunanji minlster.