OSREDNJA knjižnica GSUl ZUPAN MOJCA ».p. Vransko 41 E-makanojcajspan 1Qsiol.nat Gsm:041-623-327 IZDELAVA MA3IVNIH BUKOVIH KWTIU, OMARIC IM KOMOD TEK PRODAJA VTEM VRET LATO F L E KOV IM VZMETMI«. «JUTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 PODIETNIŠTVO Ob 15. obletnici nova hala str. 11 Saviniske Zgodbe Solidarnost, vredna zlata str. 24 IMLIAFiSBi TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC - Trgovina tel.: 03/713 34 50 03/713 34 52 -faks: 03/713 34 54 - Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70 MESTNI PLINOVODI D I S 1 IlllUi C I U P I I \ A .1 . u ... . PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321 Uradne ure: Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00 Mozaik temelja sestavljen Dolgo pričakovan in predvsem zelo nujen začetek gradnje nove glasbene šole v Žalcu dobiva konkretno podobo. Odgovornim je vendarle uspelo sestaviti mozaik sodelovanja pri tej investiciji in danes popoldne bodo položili temeljni kamen. S položitvijo temeljnega kamna za novo glasbeno šolo, ki bo stala ob sedanji stavbi (ta bo kasneje porušena) in ob Domu II. slovenskega tabora, se bodo zaključile prireditve ob letošnjem prazniku mesta Žalec in občinskem prazniku. Verjetno ni naključje, da je dogodek pripravljen le nekaj dni pred volitvami, kar pa je ob večletni hudi prostorski stiski v žalski glasbeni šoli še najmanj pomembno. Investicija je velik zalogaj predvsem zato, ker pri njenem financiranju sodelujejo vse spodnje-savinjske občine in ministrstvo za šolstvo. Tudi zato tokrat ne bodo polagali le enega temeljnega kamna, pač pa bo ta sestavljen iz mozaika. Sestavili ga bodo: minister za šolstvo dr. Slavko Gaber, župani Lojze Posedel, Marko Balant, Ljubo Žnidar, Vinko Debelak, Vilko Jazbinšek in Franc Sušnik ter seveda Tanja Cehner, ravnateljica šole. Slovesnost ob polaganju temeljnega kamna se bo danes pričela ob 17. uri. Kdaj bo nova glasbena šola odprla vrata, ta čas še ni znano, verjetno pa ne prej kot v dveh letih. K. R. Predčasne volitve že potekajo V nedeljo bomo Slovenci znova volili svoje predstavnike v državni zbor. Včeraj se je na sedežih okrajnih volilnih komisij že pričelo predčasno glasovanje za tiste, ki na dan volitev ne bodo v kraju stalnega prebivališča. Predčasno glasovanje se bo zaključilo jutri. Volišča za predčasno glasovanje so odprta od 9. do 17. ure. V nedeljo bodo volišča odprta med 7. in 19. uro. Tisti, ki zaradi bolezni ali drugih razlogov v nedeljo ne boste mogli na volišča, boste lahko volili doma, morali pa boste to sporočiti volilni komisiji tri dni pred volitvami. Javna volilna kampanja te dni dosega vrhunec, volilni molk pa prične veljati v petek opolnoči in traja do nedelje do 19- ure, ko se bodo volišča zaprla. Prve delne in neuradne rezultate bo republiška volilna komisija pričela sporočati takoj zatem. Seveda bodo najprej znani podatki o udeležbi, odstotkih prejetih glasov in številu sedežev v državnem zboru, ki jih bo dobila posamezna lista, na imena izvoljenih poslancev pa bo verjetno treba počakati malo dlje, saj potekajo volitve po proporcionalnem sistemu. Uradne izide volitev bo Republiška volilna komisija objavila verjetno šele okoli 13- oktobra. Seveda pa bomo v naslednjem Utripu, ki bo izšel 27. oktobra, že poročali o tem, kdo so novi poslanci. K. R. Krajevni urad v Preboldu le odprl vrata bi na sedežu občine dobili krajevni urad Upravne enote. Potem ko je država nekoliko omilila pogoje za ustanovitev krajevnih uradov, je zadnji ponedeljek v avgustu urad v Preboldu odprl svoja vrata. Preboldčani bodo lahko zdaj v domačem kraju urejali večino upravnih storitev, ki jih omogoča sodobna tehnologija in zaradi katerih so morali do sedaj na sedež Upravne enote Žalec (med drugim sprejem vlog za osebno izkaznico, potni list, izdajanje potrdil o stalnem prebivališču in skupnem gospodinjstvu, izdaja, Tudi v preboldski občini so si že kar nekaj let prizadevali, da podaljšanje, zamenjava vozniškega Ob odprtju krajevnega urada Uprame enote Žalec v Preboldu Komis o KOTHIX KOTfUK GRADNJI IN SUKOPICSKARSTVO Igor KOTNIK, s.P. Nikola Teslo 6, 3310 Žalec GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil igor.kotnik@siol.net SUKOP16SKRRSKR IN ZIDfìRSKfì D€lfl KOMP16TNČ FINRUZRCIJ6 ORJ6KTOV TOPlOTN€ IN KLRSIČN6 FfìSfìCKE d/i/ofr/ed/cawdÙM} o:* ■ - - OD ZAčBTKA DO KoNcA j i J nami Geoprojekt Lfc, - ^4 - , - ; } TbI.: 03 f 710-38-10 GSM: 03f7 305-814 Šlandrov try 11, Žalac '.geoprojekt.si Politične stranke september 2004 Ponovno je čas, ko je večina mladih v šoli, starši pa v službi. Vendar šola ne traja ves dan in mladi po šoli, še posebej v jesenskem in zimskem času, nimajo mesta, kjer bi lahko preživeli nekaj uric popoldanskega prostega časa. Vem, da to ni prvič in kakor kažejo izkušnje do sedaj, tudi ne bo zadnjič, da pišem o tej problematiki. Seveda le pisanje ne bo kaj dosti pomagalo, vendar so ušesa tistih, ki imajo moč, da kaj postorijo na tem področju, gluha za tistih nekaj posameznikov in manjših skupin, ki se trudimo, da bi zavrteli kolesa. Problematika preživljanja prostega časa mladih pa ni edino področje, za katero so marsikatera, če ne vsa ušesa gluha za predloge in pobude. V ta sklop sodijo tudi problematika stanovanj za mlade družine, problematika prve zaposlitve za mlade strokovnjake in še bi lahko naštevali. Na teh področjih je iz leta v leto slabše, tisti, ki pa želimo stvari obrniti v drugo, boljšo smer, pa smo v manjšini in naš glas in trud le odmevata brez poslušalcev. Vsekakor so to teme, ki se tičejo tako lokalne kot državne uprave. Potrebno je postaviti že pripravljene načrte za sanacijo težav na zgoraj omenjenih področjih in jih zavestno in z zavzetostjo izpolnjevati. Tako ne bi le odpravili težav na določenih področjih, ampak bi se opazile pozitivne posledice tudi na drugih področjih. Tako bi na primer pri večjem zaposlovanju mladih strokovnjakov prišlo več denarja v pokojninsko blagajno, zdravstveno blagajno in tako naprej. Tako bi upokojen- ci dobili višje pokojnine, z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem bi dobili boljša zdravila, manj mladih bi zapadlo v težave... Naj omenim še en pomemben pozitiven učinek, to je razvoj. Z mladimi strokovnjaki, polnimi idej, bi se podjetja hitreje razvijala, kot se sedaj, ko se večina vodilnih delavcev ukvarja z zaščito svojih stolčkov in ne s tem, kako bi izboljšali produktivnost in kakovost izdelkov. Seveda so svetle izjeme, ki dokazujejo, kako je mogoče ideje mladih združiti z izkušnjami starejših in s tem dvigniti standard vseh zaposlenih ah ponuditi zaposlitev več ljudem. Na koncu pa naj omenim še okolje, ki smo ga in ga še vedno preveč izkoriščamo, premalo pa vanj vlagamo. Potrebno je s premišljenimi posegi v okolje le-to ohranjati v največji možni meri, da bodo naši otroci, vnuki in pravnuki živeli v čistem okolju. Težave lahko opazimo v zraku in v veliki meri v vodi, ki je danes že tako onesnažena, da jo kupujemo v stekleničkah. Tudi na tem področju je potrebno vzeti v roke dobre načrte in jih dosledno izpolnjevati na vseh nivojih. Mladi smo polni idej in več kot zainteresirani, da pomagamo in soustvarjamo sedanjost. Naš cilj pa se nahaja v prihodnosti, ki je naša prihodnost in ne prihodnost naših staršev. Danijel Novak LO SMS Žalec Če je izgubljeno bogastvo, ni nič izgubljenega. Če je izgubljeno zdravje, je nekaj izgubljenega. Če je izgubljen značaj, je vse izgubljeno. Nesebično služenje človeštvu, kakor ga uči visoko cenjen duhovni voditelj in učitelj Sathya Sai Baba, katerega besede sem povzel kot uvod, polagam na srce vsakogar, ki bo te vrstice prebral. Značaj je v nas ljudeh tisti, ki nam daje vsebino in smisel življenja, z značajnostjo torej dokazujemo sebe, svoje početje, spoštovanje sočloveka in vrednot; skratka, le značajen človek, ki vidi najprej okoli sebe, ne le sebe, izpolnjuje svoje življenjsko poslanstvo. Tile dnevi pred nami naj bi resnično bili namenjeni mirnemu in globokemu razmisleku, saj so pred nami izjemno velike, resne in pomembne odločitve. Poletno počitniško branje, ki sem mu letos uspel nakloniti obilo časa, mi je ponudilo izjemno duhovno bogastvo daljnega vzhoda. Med deli, ki so name napravila poseben vtis so tudi misli Gautama Siddharthe - Budhhe. Omenil bom le dve, aktualni: “Ne živi v preteklosti, ne sanjari o prihodnosti; um osredotoči na ta trenutek!” in drugo: “Vsa skrivnost bivanja je biti brez strahu. Nikoli naj te ne bo strah tega, kaj bo s tabo, ne bodi odvisen od nikogar. Osvobojen si samo v trenutku, ko zavrneš vsako pomoč". Ti dve misli smemo vzeti za vodilo, za garanta notranje moči. Tako nam Bog pomagaj! Morda se bo kdo vprašal, zakaj posegam po modrostih daljnega vzhoda, kot da na zahodu nihče ne pozna modrosti. Gre za povsem nekaj drugega. Daljni vzhod je človeštvu ponujal in mu še vedno ponuja duhovnost, temelječo na izkušnji. Izkušnje so tista vrednota, ki so jih vedno cenili in spoštovali, seveda s predpostavko, da so nastale v poštenih, korektnih človeških odnosih. Svet stoji na mladih, to drži, vendar ti mladi si morajo pridobiti izkušnje tako, da gredo skozi SDS šolo življenja. V tej šoli si morajo najprej izoblikovati značaj, (da bi se ne zgodila tretja vrstica gornjega uvoda), šele s to popotnico jim bo uspelo graditi jutrišnji dan, ki bo svetlejši tudi za tiste, ki doslej niso smeh zraven. Moč je torej v nas samih, potrebno jo je le naravnati v pozitivno smer. Izbira vrednot resnično temelji na izkušnjah, v kar ne gre več dvomiti. Rad bi zapisal še nekaj dogodkov iz naše sredine, ki so posebej zaznamovali iztekajoči se mesec in volilno kampanjo. Nedvomno najpomembnejši je bil obisk predsednika Janeza Janše, 17. septembra pred Hotelom Žalec, ki je predstavil poslanske kandidate Franca Sušnika, Ljuba Žnidarja in Franca Severja. Med gosti je bila evropska poslanka, Savinjčanka dr. Romana Jordan Cizelj in najvišji gost, vodja največje poslanske skupine v Evropskem parlamentu EPP -ED (Evropske ljudske stranke) gospod Hans Gert Poettering. Srečanje se je zaključilo s torto za predsednika Janeza Janšo ob njegovem rojstnem dnevu. Mnogo srečanj na nivoju stranke je bilo v teh septembrskih dneh, omenim naj še predstavitev Ljuba Žnidarja z družabnim srečanjem na Lovski koči Založe, Piknik ŽO SDS Žalec na Šmohorju, volilni avtobus SDS po vseh krajih 5. volilne enote, prireditve na Vranskem, v Preboldu, Grižah, občinski praznik na Polzeli, v Braslovčah, zaključili pa bomo z dvema sklepnima prireditvama: Za sproščeno Slovenijo, 25. 9- 2004 ob 18. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani in Zbor za republiko, 28. 9- ob 16. uri v ljubljanskih Križankah. Pet dni kasneje bo nedelja, 3. oktober 2004. Za 00 SDS Žalec Januš Rasieuicz Bodimo složni Upokojenci smo ustanovili svojo stranko Demokratično stranko upokojencev DeSUS predvsem zato, ker nismo bili zadovoljni z delom drugih strank pri reševanju gospodarsko-socialnega položaja naše države, predvsem reševanja problemov sedanjih in bodočih upokojencev. 530.000 upokojencev je masa ljudi, ki je kot volilno telo zanimiva za vse stranke. Po volitvah pa se kar prevečkrat dogaja, da vodilni pozabljajo na svoje predvolilne obljube. Ker se daljša življenjska doba in ker to pomeni tudi naraščanje starejšega prebivalstva -upokojencev, nam mora družba dopustiti sodelovanje in odločanje pri reševanju te pereče problematike v naši družbi. DeSUS Odkar smo v družbi poštah prepoznavna stranka, želimo še naprej delovati strpno, preudarno, vse za ljudi oziroma generacije. Iddi v zadnjem osemletnem obdobju smo imeli v DZ poslanca in hkrati podpredsednika DZ gospoda Antona Delaka, danes pa ga zamenjuje gospod poslanec Franc Lenko. V območnem odboru premoremo 9 svetnikov občinskih svetov, izvoljenih je bilo kar nekaj županov, ki smo jim dah podporo, kandidirah smo na lokalnem nivoju in bili izvoljeni v KS in telesa občin. Z oboroženo politično izkušenostjo, katere trden zaveznik je naša stranka, smo pripravljeni tudi v prihodnosti graditi močno stranko. Občinski odbor stranke Ivan Jelen LDS - Liberalna demokracija Slovenije je na svojem kongresu v mesecu septembru 2004 poleg programskih usmeritev sprejela tudi spremenjeno celostno grafično podobo. Pod vodstvom Liberalne demokracije Slovenije in s sodelovanjem nekaterih strank, predvsem pa z jasno izraženo voljo vehke večine državljank in državljanov Slovenije, je naša država postala polnopravna članica Evropske unije. Postala je nova zvezda na evropskem nebu. Zato smo se odločili postaviti v logotip naše stranke zvezdo in samo od nas je odvisno, kako močno bo žarela ta zvezda na evropskem nebu. Potrebno bo vehko znanja, naporov, odrekanja in predvsem samospoštovanja, da bomo kos vsem oviram, ki jih prinašajo današnje zapletene mednarodne, družbene, gospodarske in politične razmere. Predvsem šteje delavnost in odnos do soljudi. Naj zato opozorimo na obisk predsednika stranke gospoda mag. Toneta Ropa in ministrov iz vrst LDS, ki so 17. septembra 2004 del svojega časa v Savinjski dohni in občini Žalec preživeli delovno. Obiskali so posamezne inštitucije in podjetja ter se sez- *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE nanili s področji, ki jih pokrivajo njihovi resorji, in se pogovorih z zaposlenimi. Minister za okolje mag. Janez Kopač je odprl novi pridobitvi, in sicer vodno črpališče na Jedrti in sanirano brežino Savinje pri Vrbju. Predsednik mag. Tone Rop, minister Ivo Vajgl in nekateri poslanci pa so obiskali zelo uspešni podjetji NOVEM AC na Ložnici in Juteks. Seveda pa smo predstavih tudi kandidata na naši listi, in sicer Božo Verdev in Lojzeta Posedela. Žehmo si, da bi Slovenija in naša Savinjska dohna nadaljevali pot, ki smo ji v minulih letih skupaj zarisali smer. Verjamemo, da si žehmo živeti v državi, v kateri največ veljajo znanje, poštenost, omika, delavnost, ponos, strpnost in solidarnost. Verjamemo, da je Slovenijo mogoče z umirjeno politiko in skupnimi prizadevanji popeljati v zgornjo tretjino uspešnih evropskih držav. predsednik 00 LDS Žalec Vasja Knapič PRIHODNOST SAVINJČANOV Sredi septembra je območna organizacija ZLSD Spodnje Savinjske dohne gostila predsednika Boruta Pahorja. Predsednik je v razgovoru s člani in simpatizerji povedal, da je sodelovanje ZLSD v vladi Slovenijo naredilo za varnejši dom; ZLSD je postala steber politične in socialne stabilnosti. Z novim zagonom moramo zdaj popeljati Slovenijo v krog najrazvitejših držav. ZLSD je imela z dosedanjim delom v Savinjski dohni vidno vlogo pri ustvarjanju pogojev za zmanjševanje socialnih razhk, pri pospeševanju podjetništva in obrti ter s tem zagotavljanja novih delovnih mest. V naši prelepi Savinjski dohni, kjer moramo ne glede na občinske meje držati skupaj, bosta ZLSD zastopala Nikolaj Rak in Karmen Špiljak. Predsednik Borut Pahor je predlagal, da naj naša kandida- ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov ta ne dajeta obljub, ki jih kasneje ne bosta mogla uresničiti. “Volivke in volivce je treba spoštovati,” so bile besede našega predsednika. V prihodnosti se moramo posvetiti kakovosti izobraževanja, mladim pa omogočiti stike z že uveljavljenimi in izkušenimi podjetniki, ki bi jih navdušili za svojo pot. ZLSD žeh v Sloveniji vzpostaviti vzdušje, ki bo naklonjeno razvoju malega gospodarstva, podjetnim pa omogočiti uresničitev svojih podjetniških idej. Le vlaganje v nadaljnji razvoj malega gospodarstva in obrtništva lahko pozitivno vpliva na odpiranje novih delovnih mest in s tem pospešuje razvoj lokalne skupnosti. ZLSD Janko Kos PRED ODLOČITVIJO Slovenska ljudska stranka, je edina stranka, ki ima v svojem imenu tudi sporočilo - ljudska. Je stranka z najdaljšo zgodovino med vsemi strankami v Sloveniji. V zadnjem predvolilnem času spet slišimo in preberemo marsikatero pikro na račun naše stranke. To pomeni, da smo še vedno prisotni in da se nas morda celo malce bojijo. SLS v preteklem mandatu ni kar tako sodelovala v vladi, pa čeprav je bila v manjšini. S pomočjo treh ministrstev in naših poslancev v državnem zboru, smo v prid želja naših volivcev in trdno začrtanega programa politike naše stranke, pravično sodelovali v vladi, predvsem na področju kmetijstva, malega gospodarstva, zdravstva in tudi pokojninskega sistema. Za starejše občane smo dosegli razmeroma zelo ugoden pokojninski sistem, saj pokojnino dobijo tudi vsi tisti brez drugih možnosti (ki niso bili nikoli zaposleni in so stari več kot 70 let). Pokojnina sicer ni visoka, nudi pa vsaj nekaj za preživetje in se financira iz državnega proračuna. Vefiko je potrebno še doseči na področju podjetništva, malega Prispevki političnih strank ni: gospodarstva in predvsem na področju zaposlovanja mladih, skoraj vedno visoko izobraženih ljudi, iz katerih kar kipi znanje, katerega pa nimajo možnosti pokazati na svojih delovnih mestih. Da je SLS vseljudska stranka se je pokazalo tudi na 13. taboru SLS v začetku septembra, ko je bila ob prisotnosti 6000 udeležencev tabora slavnostna konvencija stranke s predstavitvijo vseh kandidatov SLS za poslance Državnega zbora. Skupaj 88 kandidatk in kandidatov je vseh poklicev - od tehnikov, inženirjev, zdravnikov, do doktorjev znanosti, ljudi vseh generacij in poklicev. Skladno z razvojnimi in volilnimi izzivi se je SLS kadrovsko prenovila in okrepila, da bi s svojim delom v Državnem zboru, Državnem svetu, po ministrstvih in občinah, v sodelovanju z župani, ponovno pokazala slovenskemu prebivalstvu, da ji ni vseeno, v katero smer bo krenil gospodarski in družbeni razvoj Slovenije. Naša kandidata sta v 4. volilni enoti Majda Virant in v 5. volilni enoti Anton Grobler. Janez Jager lektorirani v uredništvu. september 2004 Volitve 2004 ZA PODJETNO SLOVENIJO Spoštovane volivke in volivci! Odločitev, da se pridružimo nestrankarski in nepolitični akciji podjetnikov Slovenije, da na letošnjih državnozborskih volitvah sodelujemo v aktivni vlogi, ni bila lahka. Gre za sicer apolitično delovanje, na katerem nosilci samostojnih gospodarskih dejavnosti nimamo veliko izkušenj, saj se vsak na svojem gospodarskem področju ukvarjamo s svojo dejavnostjo, poizkušamo biti na tem področju čim uspešnejši, za premagovanje vseh gospodarskih ovir smo zastavili svoj denar, vso svojo energijo in pri tem mnogokrat spregledamo, da izgubljamo čas pri opravilih, ki jih pravzaprav sploh ne bi bilo potrebno izvajati, če jih zakonodajalec ne bi predpisal in bi deloval po meri trga. Ta čas in energijo bi seveda lahko in morali porabiti za našo uspešnejšo konkurenčnost, tako na področju znanja in inovativnosti, kot na področju količine in kakovosti. Ob nakopičenih individualnih problemih in pomanjkanju časa izgubljamo dejanski stik z realnostjo podjetništva v tem času in na tem prostoru. Imel sem priložnost in čast, da sem pred nekaj led priče! spoznavati mikro in malo podjetništvo na državni ravni in takrat spoznal, da je potrebno podjetništvu v Sloveniji izboljšati pogoje delovanja, če hočemo za državo kot celoto narediti nekaj dobrega. Skupna ugotovitev zasebnih nosilcev vseh vrst dejavnosti v tej državi, ne glede na pripadnost kateri koli zbornici, je namreč bila, da je vladi v tej državi kaj malo mar za naše neurejene razmere in pogoje delovanja. V predvolilnem času si včasih celo vzame čas in prisluhne našim predlogom, nato pa nanje pozabi, kolo mandata se zavrti, mi pa ostanemo za spoznanje bogatejši in zamujene priložnosti revnejši. Primer takega problema je tolikokrat ožigosana plačilna nedisciplina, ki je vse hujša in ki je v zadnjem desedetju neposredno povzročila bankrot in prenehanje dejavnosti kar nekaj tisoč podjetnikov, nešteto socialnih stisk samih podjetnikov in pri njih zaposlenih delavcev ter njihovih družinskih članov, samim povzročiteljem pa se je ob še dodatni podpori “učinkovitega'' sodnega sistema komaj zgodilo kaj več kot malenkosti. Ker očitno zgledi zelo vlečejo, je v zadnjem času država postala zelo negotov plačnik kot v posmeh vsem našim opozarjanjem na tovrstni problem. Pri tem je seveda država mnogo boljša mati velikim sistemom in zelo slaba mačeha malemu podjetniku. Naslednji problem v naši državi predstavlja neenakost nosilcev opravljanja dejavnosti kot s. p. ali kot d. o. o., pa četudi gre v drugem primeru tudi le za eno-osebne družbe. Podjetnik, registriran kot s. p., si ne more izbirati zavarovalnih osnov, država mu jih predpisuje kot akontacijo na podlagi preteklega leta, pogoji gospodarjenja pa se pogosto čez noč spremenijo, tako da lahko zapadejo med neplačnike obveznosti. Pojavijo se problemi tako pri zdravstvenem zavarovanju kot tudi pri tekočem poslovanju, v večini naših bančnih sistemov pa so že dolgo časa le drugorazredni državljani. Pa pri tem ne gre za tako majhno število, saj je takih gospodarskih subjektov v naši državi preko 25.000, država pa jih s pretiranim admi- nistratiranjem, s prenizko priznanimi in v premalo dejavnosti upoštevanih normiranih odhodkih, sili v drago lastno administracijo, kar še poslabšuje njihov položaj. Kar v celoti je vsa naša zakonodaja pisana na kožo velikih gospodarskih subjektov s tisoč in več zaposlenimi, iz časa realsoci-alizma, vsako odstopanje od teh norm v dobrobit mikro in malih podjetij pa se premika s polževo hitrostjo, posledično pa se tudi zaposlovanje v naših malih gospodarstvih širi prepočasi. Ta ista preživeta zakonodaja pa omogoča bohotno sivo ekonomijo, pred katero se obstoječa oblast raje skrije ah pa skoraj dokazljivo celo sodeluje z njo iz takšnih ah drugačnih razlogov. Izobraževalni sistem nas dolgoročno odmika od izenačevanja z EU. Proizvajamo preveč družboslovnih strokovnjakov in premalo tehnično izobraženih mladih strokovnjakov, ki bi lahko naše malo in izjemno prilagodljivo in inovativno gospodarstvo ponesti v sam kakovostni vrh EU. Člani tiste Za podjetno Slovenijo že več let neuspešno opozarjamo na popolnoma neustrezno vzpodbujanje učencev za vpis v obrtne poklice, kjer imamo izjemne možnosti takojšnje zaposlitve v naši dolini, pa vendar je kar 10 poklicev tako deficitarnih, da že nekaj let nismo vpisati nobenega dijaka. Mali podjetniki imamo ideje in voljo, smo delavni, navajeni že od nekdaj konkurenčnosti na domačem trgu, tako da nas Evropa ne skrbi, vendar moramo biti v pogojih poslovanja izenačeni z urejeno in sodobno zakonodajo, zato smo poklicani, da sami poskrbimo za skupno dobro, za korenite spremembe na področju mikro in malega gospodarstva, sicer bodo vse želje, zapisane v Strategiji razvoja Slovenije, ostale le mrtve črke na papirju, večina dvemili-jonskega naroda pa bo ostala ob robu revščine in daleč od svetovnih dogajanj. MI DELAMO, 2ATO ZMOREMO IN ZAHTEVAMO SPREMEMBE 7A LEPŠI JUTRI! Ivan Jani Ulaga SPOŠTOVANE VOLILKE IN VOLILCI IZ SAVINJSKE DOLINE! NAŠA SKUPNA USODA JE V ROKAH NAS VSEH. ZATO SE MORAMO VSI AKTIVNO UDELEŽITI VOLITEV V NAJVIŠJI ORGAN OBLASTI V NAŠI DRŽAVI, KI BO S TEM TO USODO KROJIL IZKLJUČNO PO NAŠI MERI. VAŠ KANDIDAT ZA POSLANCA V DZ FRANC RANČIGAJ Zagotavljam, da bi jaz v primeru izkazanega mi Vašega zaupanja, v okviru sistema državne uprave, nemudoma krojil našo usodo na podlagi vsaj naslednjih načel in konkretnih ciljev: ENAKE MOŽNOSTI ZA VSE DRŽAVLJANE: v smislu pravne varnosti državljanov izločiti iz zakonov vse nesmiselne in neživljenjske omejitve, še posebej pa določbe, ki omogočajo samovoljno ravnanje in odločanje državnih organov "na lepe oči", nato pa dosledno zagotavljati naše ustavne pravice, še posebno pa upravno odločanje in razsojanje sporov v razumnem roku. GOSPODARSKA IN SOCIALNA PRAVIČNOST: za 8 urno delo zagotoviti minimalno netto plačo v znesku vsaj 500 evrov ali trenutno 120.000 SIT, odpraviti plačilno nedisciplino, ki duši mala in srednja podjetja, zagotoviti nebirokratske možnosti za podjetniško udejstvovanje “malih kmetov", zagotoviti minimalno pokojnino 400 evrov ali trenutno slabih 100.000 SIT, še posebno pozornost pa posvetiti osebam z resnično omejenimi delovnimi in opravilnimi sposobnostmi, v izvajanje zdravstvene varnosti pa vrniti več človečnosti. NEOMEJEN OSEBNOSTNI RAZVOJ POSAMEZNIKA, ENAKOMEREN REGIONALNI RAZVOJ IN NARODNI OBSTOJ: določiti materialno pomoč staršem novorojencev, zagotoviti brezplačen otroški vrtec in šolanje za vse otroke, omogočiti vsakemu interesentu dostop do vseh vrst izobrazbe in poklicev, šolski sistem prilagoditi potrebam gospodarstva, zagotoviti takojšnjo decentralizacijo slovenskega prostora in udejanjiti slapove izrečenih besed o enakomerne regionalnem razvoju v okviru državnega proračuna oziroma financiranja občin, še posebno pozornost pa nameniti delovanju nevladnih organizacij in društev, ki nas povezujejo izven delovnih obveznosti, ter za to delovanje nameniti več sredstev iz občinskih proračunov ali konkretno, vsaj 3% za gasilstvo, 2% za športne aktivnosti občanov, 1 % za ljubiteljsko kulturo itd. ZATO 3, OKTOBRA NAJPREJ ZAVIHAJMO ROKAVE NA VOLIŠČIH, NATO PA S SKUPNIMI MOČMI POSKRBIMO ZA NAŠO SAVINJSKO DOLINO! Turnir modrih dvojic Žalski občinski odbor stranke Liberalne demokracije Slovenije je na teniških igriščih rekreacijskega centra v Šeščah za vse ljubitelje tenisa in dobre družbe pripravil tra- dicionalni 14. modri tenis turnir dvojic. Turnirja se je udeležilo $6 članov stranke, ki so se pomerili v izžrebanih dvojicah ne glede na spol. Zmagala sta Aleš Maček in Bojan Strmenski iz Ljubljane, pred Tinko Uranjek iz Petrovč in Bojanom Mažgonom iz Pesnice, Urošem Dvornikom iz Šempetra in Igorjem Janom iz Žalca ter Igorjem Majerletom iz Žalca in Zvonetom Cizejem iz Celja. Tisti, ki jim tenis ne leži, so se lahko preizkusili v igranju odbojke na mivki, metanju pikada in krogov. T. T. Realna ohranitev današnjega stanja V Planinskem domu na Goiavi je občinski odbor Demokratske stranke upokojencev Prebold pripravil predstavitev svojega kandidata za volitve v državni zbor Antona Repnika, ki se je je Del udeležencev predvolilnega shoda udeležilo več kot sto članov stranke. Kot je znano, bo Repnik kandidiral v volilni enoti na desnem bregu Savinje. Zbora sta se med drugim udeležila tudi dosedanji poslanec Franc Lenko, kandidat iz četrte volilne enote Ivan Jelen in predsednik območnega odbora za Spodnjo Savinjsko dolino Ervin Janežič. Program Antona Repnika temelji na množici ukrepov, najpomembnejši pa so zmanjšanje davkov ob začetku zaposlovanja, zmanjšanje administrativnih ovir pri ustanavljanju podjetij, nepovratna kapitalska podpora podjetjem, pomoč pri prodoru na tuje trge preko mreže obstoječe diplomacije, ustanavljanje malih in srednjih podjetij, ki so tržno bolj prilagodljiva in so produkcijsko ob manjših finančnih vložkih manj tvegana, ustvarjanje pogojev za tuja vlaganja, ne v obliki nakupov dobrih podjetij, ampak z dejanskim ustvarjanjem novih delovnih mest. “Moja skrb bo realna ohranitev današnjega stanja. Ne bomo pristajali na povišanje pokojnin samo glede na inflacijo EU in glede na našo inflacijo, ki se mora znižati zaradi prehoda tolarja v sistem evra. Vlada naj poišče nove vire financiranja pokojninskega sistema z obdavčitvijo kapitala nedela,” je med drugim zapisano v programu kandidata za poslanca Antona Repnika, ki pravi: “Mladim izobrazbo in delo, zaposlenim več pravic in plače za normalno preživetje, starejšim pa mimo in varno jesen življenja.” T. Tavčar Prihodnost za vse S tem sloganom se na volitve podaja ZLSD, ki ima v 4. volilnem okraju za kandidatko 26-letno Karmen Špiljak in v 5. okraju Nika Raka iz Latkove vasi. Oba sta se predstavila tudi na tiskovni konferenci v žalskem hotelu. Medtem ko Niko Rak poudarja svoje izkušnje iz sindikalnega delovanja, Karmen posebno pozornost v volilni kampanji namenja mladim, enakim možnostim za izobraževanje in enakopravnosti med spoloma. K. R. lotucrp v i/cakptn mumppu nobeno točko zasiedUi ureditve špor' IgllSCC » V Bitnem piilUCl U tnih objektov v dolini. Jaz nisem le ^m1>1|^kandidat Stranke mladih Slovenije, pač Za poslanca na letošnjih volitvah na listi Stranke mladih Slovenije kandidira tudi Robert Smodej, ki je ob svoji predstavitvi novinarjem želel opozoriti predvsem na osrednji problem mladih v Šempetru, to je propadajoče šempetrsko igrišče, ki je poleg športne dvorane osrednji športni objekt v kraju. Kot poslanec bi tudi take probleme reševal lažje, je povedal, v vsakem primeru pa se bodo mladi iz Šempetra lotili obnove igrišča. “To igrišče je v svojih najboljših časih varovalo mlade pred vplivi ulice in brezdelja, na način, preverjen na vseh generacijah. Zdaj je ta objekt vse prej kot v ponos kraju, ki se v slovenskem prostoru omenja kot turistični Od gospodarstva odvisna tudi pokojnina Zbrane je najprej pozdravil Ivan Jelen, nato pa je govoril predsednik območnega združenja upokojencev Savinjske doline Ervin Janežič in poudaril velik pomen upokojencev, ki bodo letos jeseni odšli na volišča. Program Ivana Jelena temelji na pravicah upokojencev do zdravstva, pokojnin in socialnega varstva. Pomembno je tudi uspešno gospodarstvo je poudaril, saj so med drugim od tega odvisne pokojnine. Udeležence shoda je pozdravil Uidi predsednik Demokratke stranke upokojencev Slovenije Anton Rous, ki je kandidatu Ivanu Jelenu zaželel, da bi na tem območju dobil zadostno število glasov in postal poslanec v državnem zboru. V krajšem kulturnem programu je nastopil kvartet Grmada. T. T. Več kot tristo članov Demokratske stranke upokojencev Slovenije, Občinski odbor Žalec, se je v športnem centru Zupanc v Šempetru udeležilo volilnega shoda in piknika ob predstavitvi kandidata za poslanca v državnem zboru Ivana Jelena, ki kandidira v 4. volilnem okraju. Med predstavitvijo programa Ivana Jelena kraj in se poteguje za enega izmed nazivov “Lepo urejen kraj”. To igrišče je prispevalo tudi k uspehom marsikaterega posameznika v svetu športa, kot sta brata Udrih, ter zdravemu odraščanju mnogih generacij. Ker je ravno čas parlamentarnih volitev, smo mladi spremljali obljube in programe ljudi, ki so že na položajih, nismo pa pod pa tudi predstavnik mladih v kraju, ki so že polni obljub in jalovih zagotovil, da se bo objekt spet vrnil v stanje, ki je potrebno za nemoteno rekreacijo mladih in za športno vzgojo otrok osnovne šole Šempeter v neposredni bližini, zaradi varnosti pa ne morejo imeti pouka na tem objektu,” je povedal Robert Smodej. K. R. Po DOLINI september2004 Srečanje starejših nad 70 let V RS Griže se je v okviru krajevnega praznika zvrstilo veliko prireditev. Za zaključek so se na srečanju, ki je bilo že 27- po vrsti, zbrali tudi krajani, starejši od 70 let. Teh je v KS trenutno 308, kar enajst pa jih je prekoračilo 90 let. Najstarejša med njimi je 96-letna Marija Lorenčak, ki živi v domu oskrbovancev na Polzeli. Letošnje srečanje, ki ga je pripravila Krajevna organizacija Rdečega križa v sodelovanju s krajevno skupnostjo, je potekalo v dvorani doma društva upokojencev. Blizu 180 udeležencev srečanja je najprej prisluhnilo besedam predsednice RK Griže Cvetki Germ, zatem pa predsedniku KS Griže Iviju Krašovcu. Zbranim sta zaželela prijetno počutje in na kratko predstavila vsak svoje področje delovanja. Zahvalila sta se vsem nastopajočim in ostabm, ki sodelujejo pri pripravi tovrstnega srečanja. Poseben pozdrav s šopkom rož sta namenila tudi najstarejši udeleženki in najstarejšemu udeležencu letošnjega srečanja, in sicer 91-letni Jožefi Utrinek s srečanja Ramšak iz Zabukovice in 90-letnemu Francu Govejšku. K prijetnemu srečanju so svoj delež prispevale pevke zbora Jelka, ki deluje pod vodstvom Valčke Gnus. Zbor sestavljajo pevke, ki sodelujejo v krožku ročnih del DU Griže. V nadaljevanju srečanja je za prijetno počutje poskrbel Dejan Mastnak, vodja ansambla Ta pravi muzikantje. D. N. Invalidi veseli srečanja Medobčinsko društvo invalidov Žalec, ki združuje invalide vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, je pri ribiškem domu v Preserjah pri Braslovčah pripravilo drugo srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov ter njihovih družinskih članov. Poleg števil- Rurirjiin vezisti na Rinki Osemdeset od sto šestih članov, kolikor jih šteje Društvo partizanskih kurirjev in vezistov Štajerske, se je pred dnevi udeležilo tradicionalnega srečanja z občnim zborom pri lovski koči na Rinki nad Gotovljami. Po pozdravu predsednika Franja Čevnika so se z minuto molka pokloni- le/ udeležencev srečanja nih invalidov in drugih gostov so se srečanja udeležili tudi pred- Ü umrlemu predsedniku Vladu Gorišku, sledil pa je krajši kulturni program, v katerem je Jožica Ocvirk recitirale nekaj pesmi, na harmoniko pa igral Fonzi Lesjak. Sledil je občni zbor društva. Kot so stavnik republiške zveze invalidov Andjelko Bendelja, župani občin Braslovče, Polzela, Žalec in Vransko ter podžupan občine poudarili, bodo tudi v bodoče skrbeh za obnovo kurirskih obeležij, letos naj bi jih obnovili v Šmiklavžu pri Tabora in v Zgornji Rečici. Trudili se bodo tudi za številčnejše članstvo v društvu. T. T. Prebold Franc Škrabe in direktorica občinske uprave občine Tabor Liljana Štor. Zbrane je najprej nagovoril predsednik društva Janez Meglič in se vsem šestim občinam Spodnje Savinjske doline in dragim donatorjem zahvalil za pomoč pri organizaciji dragega srečanja invalidov. Povedal je, da društvo šteje kar 1100 članov, da imajo 650 podpornih članov in da so aktivnosti društva iz leta v leto bogatejše in kakovostnejše, usmerjene pav lajšanje tako zdravstvenih kot materialnih tegob članov. To so zasluge vodstva, številnih sodelavcev in 42 zelo prizadevnih poverjenikov ter številnih drugih v občinah, podjetji in organizacij. Pomoč prihaja tudi z republiške zveze, kjer dobivajo nekaj sredstev iz posebne fundacije, imenovane FIHO. Predstavnik republiške zveze Andeljko Bendelja je med drugim povedal, da šteje zveza več kot 55 tisoč članov, da vodstvu in aktivistom veliko časa jemlje papirnata vojna, kar seveda razumejo, saj morajo vsak tolar, ki ga dobijo ali porabijo, upravičiti. Dejal je tudi, da nikomur izmed zdravih ne privoščijo invalidnosti, radi pa bi, da bi jih razumeli in jim skušali pomagati. Besedo so povzeli tudi vsi župani in nekateri gostje. V kulturnem programu so nastopih kvintet Lastovka s Polzele, Dobroveljski fantje in harmonikar Alojz Podvratnik. T. Tavčar Po tradicionalni poti med hmeljem Zveza turističnih društev občine Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem sta tudi letos pripravila tradicionalni pohod po hmeljski poti. Lepo vreme je na pot med hmeljišči privabilo več kot tristo udeležencev iz Savinjske doline in drugih krajev. Pohodniki so se zbrali pred dvorcem Novo Celje, kjer so jih pozdravih žalski župan Lojze Posedel, predsednica Zveze turističnih društev Ivica Čretnik in letošnji hmeljarski starešina Del udeležencev pohoda Slavko Leskovšek, ki ga je spremljala princesa Polona Povše. Pot, dolga 14 kilometrov, je bila speljana med nasadi hmelja do mostu v Grižah, do ribnika v Vrbju, ob Savinji do mostu v Šeščah, do Rimske nekropole v Šempetru, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec in nazaj v Novo Celje. JEZIKOVNA ŠOLA Rimska cesta 81, 3311 Šempeter T. Tavčar TeL/faks:: 700 11 20, 700 22 21, GSM: 041 364 182 Gasilke na pohodu Komisija za delo z gasilkami GZ Žalec je organizirala planinski pohod gasilk na Bmico. Več kot 70 gasilk iz GZ Žalec in Prebold se je zjutraj zbralo pred gasilskim domom PGD Kasaze Liboje, kjer so jih v veselem vzdušju domače gasilke pogostile s kavo in domačim pecivom. V imenu komisije za delo z gasilkami GZ Žalec je zbrane pozdravila predsednica Savina Naraks in predstavila program pohoda, v nadaljevanju pa sta jih pozdravila tudi predsednica komisije GZ Prebold Andreja Kumer in v imenu gostitelja predsednik PGD Kasaze Liboje Anton Mlinarič. Sledil je ogled podjetij Sadjarstvo Mirosan in Kih Liboje. Izhodiščna točka planinskega pohoda je bila pri libojski osnovni šoli, kjer VABI K UČENJU TUJIH JEZIKOV NUDIMO JEZIKOVNA IZOBRAŽEVANJA: • POSAMEZNIKOM (individualno) • DVOJICAM oz. TROJICAM • MANJŠIM SKUPINAM (od starosti 6 let dalje) POUČUJEMO ODRASLE TER NUDIMO KAKOVOSTNO PRIPRAVO NA SREDNJO ŠOLO IN MATURO. K sodelovanju vabimo tudi NOVE SODELAVCE. Pokličite: 041 364 182 (ga. Alenka). POPEIJITE SE V SVET ZNANJA Z NAMI! Avto GALANT SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * •delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Starejši veseli in zadovoljni Krajevni odbor Braslovče je pripravil tradicionalno srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let Srečanje je potekalo v dvorani Zadružnega doma v Braslovčah, od 260 povabljenih pa se ga je udeležila dobra polo- vica. Med krajšim kulturnim programom, v katerem so nastopih učenci osnovne šole Braslovče in skupina starejših pevcev iz Braslovč in Letuša, je predsednik KO Braslovče Rudi Sedovšek navzoče najprej pozdravil, jih na kratko seznanil z delom in nalogami, ob koncu pa jim zaželel prijetno druženje. S podobnimi mislimi in željami se je besedam predsednika pridružil župan občine Braslovče Marko Balant, ki je poudaril, da niso in niko- li ne bodo pozabili starejših. Vse povabljene so pogostih s kosilom, srečanje pa so nadaljevali v veselem razpoloženju in obujanju spominov. T. Tavčar Utrinek s srečanja starejših v dvorani Zadružnega doma Braslovče Ligaška tekmovanja za mlade GZ Žalec je letos prvič pristopila k izvedbi ligaških gasilskih tekmovanj za pionirke, pionirje, mladinke in mladince. S skupnimi močmi jim je uspelo organizirati tri tekmovanja, in sicer v Braslovčah, v Andražu nad Polzelo in v Vrbju. Tekmovanje v Vrbju je bilo posvečeno spominu Metke Puncer. Tekmovanj se je udeležilo preko 30 ekip. Na vsakem tekmovanju je vsaka ekipa dobila ustrezno število točk. Pri pionirkah so v skupnem seštevku zmagala dekleta iz Andraža, druga so bila dekleta iz Dobriše vasi - Petrovč, tretje pa dekleta iz PGD Gomilsko. Med pionirji je slavilo PGD Andraž, drugi so bili fantje iz PGD Polzela, tretje mesto pa je zasedlo PGD Ojstriška vas -Tabor. Med mladinkami so slavila dekleta iz Andraža, dragega mesta so se veselila dekleta s Polzele, tretjega pa dekleta z Gomilskega. Med mladinci so zmagali fantje z Gomilskega, dragi so bili fantje iz PGD Parižlje - Topovlje, tretji pa mladinci iz Braslovč. “S številom izpeljanih tekmovanj in s številom sodelujočih ekip smo v prvem lent več kot zadovoljni, a smo si za leto 2005 zadali cilj, da izpeljemo vsaj štiri tekmovanja ter da povečamo število sodelujočih ekip,” je povedal Matjaž Hauptman iz GZ Žalec. K.R. je Savina Naraks podala tudi navodila za iskanje skritih daril na poti pohoda. Predsednik Planinskega društva Uboje Franc Čretnik je v imenu PD Uboje v kratkem nagovora pozdravil vse udeleženke in goste PGD Kasaze Uboje ter gasilske prijatelje iz Nemčije. Planinski pohod sta vodila planinska vodnika Štefka Urh in Franci Čretnik, tudi oba gasilca. V veselem vzdušju smo krenili s smeri zaselka Zgornje Uboje do domačije Volavšek - Ratajc, kjer smo imeh kratek postanek. Pot smo nadaljevali v smeri Brnice in v dobre pol ure prispeli na cilj pri planinskem domu na Bmici. Po kratkem počitku je sledila malica, ki so jo pripravile članice PGD Kasaze Uboje. V nadaljevanju so se gasilke pomerile v družabnih športnih igrah (pikado, rusko kegljanje, metanje krogov). Tekmovanje je potekalo pod strokovnim vodstvom tekmovalnega odbora članov Planinskega društva Uboje. Po končanem tekmovanju smo za najboljša osvojena mesta podelili keramične kolajne z likom gasilca, ki jih je izdelal Jože Avsec. Vse prisotne je s svojo udeležbo počastil tudi poveljnik GZ Žalec Franci Naraks ter pohodnice pozdravil v imenu predsedstva GZ Slovenije, predsedstva in poveljstva GZ Žalec in se gasilkam zahvalil za njihovo delo na celotnem gasilskem področju. Ob koncu jim je zaželel, da bi ostale tudi v prihodnje tako složne, vztrajne in aktivne. V veselem vzdušju in zadovoljne z dobro organizacijo so se udeleženke počasi vrnile na izhodiščno točko pri OŠ Uboje. Vse gasilke so bile enakega mnenja, da je bilo lepo, bilo pa bi seveda še lepše, če bi jim bilo posvečeno več pozornosti s strani funkcionarjev GZ Prebold, pohoda se je namreč udeležil le tajnik Franc Kukovnik, pa Uidi s strani županov oz. predstavnikov občin Žalec, Vransko, Tabor, Polzela in Braslovče. Franc Čretnik A V T O D E L I IVA. PKOD\f \ REZERISIH DELOÌ ZA AVTOMOBILE. KOMBIJE. MOTORJE. IS KOLESA. Delovni čas: od 8. do IZ ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, teL: 03/700 16 11 . september2004 Po DOLINI Regijski posvet gasilk 100 let PGD Polzela, novo vozilo, dan gasilca Gasilke savinjsko-šaleške regije se vsako leto zberejo na posvetu. Letos je regijski posvet prvič organizirala komisija za delo s članicami pri Gasilski zvezi Prebold, nanj pa povabila tudi gasilke celjske regije. Omenjeno komisijo vodi Andreja Kumer, ki od lani deluje tudi v svetu članic pri Gasilski zvezi Slovenije. Posveta se je udeležilo $3 V Športnem centru Žalec je v soboto, 18. septembra, potekalo 10. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Hkrati so potekala tekmovanja veteranskih organizacij, ki so se tokrat odločile za organizacijo skupnega srečanja. Pripadniki BBT - več kot samo lokal V Žalcu, nasproti Banke Celje, že 13 leto obratuje Bar “Bistro Tanja” (BBT), ki je poznan kot prijeten in priljubljen lokal mnogim Savinjčankam in Savinjčanom. Za-radi gostoljubnosti in postrežbe ga radi obiskujejo tako mladi kot starejši, ki ob kavi, kozarcu soka ali čem drugem preživijo delček svojega prostega časa, sklepajo nova znanstva in prijateljstva in se pogovarjajo o poslih in drugih vsakdanjih stvareh. Pred kratkim so lokal povsem prenovili. Že vseskozi se trudijo svojim gostom ponuditi nekaj več. Poleg kakovostne ponudbe pijač in napitkov želijo razvajati ne samo “telesa” ampak tudi “duše” svojih gostov. Pa naj bo to s prijaznostjo, nasmehom ali pogovorom ob jutranji kavi. Gostje lahko uživajo v prijetni glasbi ali si ogledajo pomembne dogodke in najnovejšo glasbo na “big scre-enu”. Čas, ki ga preživijo v lokalu jih tako obogati z zanimivimi informacijami, predvsem pa iz njega odhajajo zadovoljni, kar je zagotovilo, da se bodo vedno znova vračah. K temu bodo svoje prispevala tudi razna presenečenja. Posebnih presenečenj gasilk. Poleg predstavnikov domače občine in gasilske zveze so se posveta udeležili tudi člana predsedstva Gasilske zveze Slovenije za savinjsko-šaleško regijo Franci Naraks, za celjsko pa Alojz Tirgušek ter predstavnica sveta članic GZ Slovenije Vladka Bučevec. Uvodoma je zapel moški pevski zbor DPD Svoboda Prebold, predvajali so kratek film o občini Prebold, nato pa so zbrane pozdravi- so na ogled postavili svojo tehniko ter opremo. Prava paša za oči je bil nov vojaški helikopter, ki je pristal in bil na ogled sredi nogometnega igrišča. Osrednji del srečanja vseh treh veteranskih organizacij Spodnje Savinjske doline, in sicer Območnega združenja ZWS, bodo gostje deležni ob torkih dopoldne, pa tudi ob sobotah zvečer se bodo potrudili, da bo BBT najboljša možna izbira začetka sobotnega “lifa”. V tem času poteka prva igra presenečenja, in sicer vas vabijo, da poskušate pravilno odgovoriti na vprašanje: “Kaj je v Baru Bistro Tanja od avgusta naprej novo”? Izbirate lahko med odogovori: a - učinkovito prezračevanje; b - naslov lokala; c -nova lastnica. Pravilen odgovor lahko pošljete skupaj s svojim imenom na elektronski naslov bbta-nja@email.si ali pa v obliki SMS-a na številko 031 760 125 s ključno besedo < vaše ime>- >odgovor a, b ah c. Z malo sreče boste prijetno presenečeni. Pester večer pa čaka obiskovalce h podžupan, predsednik in poveljnik preboldske zveze ter pohvalili delo članic. Sledila je predstavitev obeh regij. Savinjsko-šaleško regijo je predstavila Andreja Kumer, celjsko pa Danica Jezernik. V strokovnem delu posveta je Franci Naraks predaval na temo Sodelovanje gasilcev z regijskim centrom za obveščanje Celje, na temo Odgovorno vedenje pa je spregovorila Savina Naraks. Gasilke so izpostavile tudi nekatere probleme, s katerimi se srečujejo v svojih društvih in zvezah, pri čemer so bile najbolj kritične do sebe. udeležencev NOB ter Veteranskega združenja Sever, se je pričel s pozdravnimi govori, nadaljeval pa s kulturnim programom in družabnim srečanjem. V imenu območnega združenja borcev in udeležencev NOB je zbranim spregovoril podpredsednik tega združenja Viljem Petek. Za njim pa sta dobrodošhco izrekla še predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zdenko Terpin in sekretar regijskega veteranskega združenja Sever Franci Bevc. V imenu gostitelja Občine Žalec je zbranim spregovoril župan Lojze Posedel, za njim pa še župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, ki je ob tem sprejel tudi obvezo, da bo naslednje leto gostitelj tovrstnega srečanja občina Polzela. Veterane je s svojim obiskom počastil tudi notranji minister Rado Bohinc, ki je v svojem govoru izrazil vehko zadovoljstvo nad to obhko skupnega srečanja veteranskih organizacij, ki so vsaka v svojem času prispevala neprecenljiv delež za sedanjo samostojno in neodvisno Slovenijo. D. Naraglav lokala tudi v petek, 1. oktobra, zvečer; glavni natakar bo znani slovenski igralec Jernej Kuntner, poznan iz številnih nadaljevank, filmov in gledaliških iger. Mnogi se ga spominjamo kot Merkatorija. Obeta se torej pravi šov, ki ga ne smete zamuditi. Prav tako ne smete zamuditi priložnosti, ki vam jih ponuja Bar Bistro Tanja na področju oglaševanja. BBT vam omogoča, da objavite svoj mali oglas. Enako velja tudi za podjetja in podjetnike in njihove ponudbe. Za vse goste lokala je to seveda brezplačno. BBT, ki je več kot samo lokal, vas torej pričakuje. Na voljo so vam vsak dan od 6. do 23. ure, ob petkih in sobotah pa je lokal odprt do 24. ure. EPP Prostovoljno gasilsko društvo Polzela je minulo soboto praznovalo 100-letnico uspešnega delovanja, obenem pa so praznovali tudi dan gasilca Gasilske zveze Žalec. Slovesnost se je pričela z vehko gasilsko parado gasilcev in gasilske tehnike, na kateri je sodelovalo več kot 600 gasilcev in 15 najsodobnejših gasilskih vozil Gasilske zveze Žalec. Osrednja slovesnost je potekala na parkirišču pred občinsko stavbo, kjer je zbrane najprej pozdravil predsednik PGD Polzela Ivan Kotnik, nato pa je na kratko predstavil zgodovino društva. Ker je bil društveni arhiv od leta 1904, ko je bilo društvo ustanovljeno kot prostovoljna požarna bramba Polzela, do leta 1941 uničen, verodostojnost datuma ustanovitve potrjuje dokument, ki so ga odkrili v deželnem arhivu v Gradcu. Začetki so bili skromni, z leti pa se je društvo razvijalo. Društvo je postopoma s pomočjo krajanov kupovalo opremo, zgradili so prvi dom, pozneje dogradili še leseni stolp za sušenje cevi in leta 1928 kupih prvo motorno brizgalno, za prevoz so uporabljali konjsko vprego, leta 1939 pa so kupih star avtomobil. Tega jim je ob začetku vojne zaplenil okupator, z njim Mrzlica je bila pred dnevi znova prizorišče srečanja Zasavčanov in Savinjčanov. S tem se nadaljuje tradicija, ki ima svoje korenine v predvoj- Z letošnjega srečanja na Mrzlici nem delavskem gibanju, ko so si tu podajali roke revirski, libojski in zabukovški knapi, preboldski tekstilci, savinjski hmeljarji, libojski keramiča-rji. Sicer pa lahko za začetek tovrstnih srečanj štejemo že čas izpred 105 let, ko so 28. septembra 1899 tu slovesno Gasilci za praznik V počastitev praznika občine Braslovče je Prostovoljno gasilsko društvo Parižlje -Topovlje pripravilo gasilsko tekmovanje. 21 pionirskih in mladinskih desetin se je pomerilo v vaji z vedrovko in v vaji z ovirami. Med pionirji je zmagala desetina iz Ojstriške vasi pred drugo in prvo ekipo Šempetra, med pionirkami desetina iz Andraža pred desetino z Gomilskega in pred desetino z Lok. Pri mladincih se je prvega mesta veselila desetina z Gomilskega, drugega oziroma tretjega pa desetini tudi del opreme, nekaj pa jo je požrtvovalnim gasilcem uspelo rešiti. Okupacija je terjala velik davek tudi med članstvom, kar devet jih je izgubilo življenje. Po vojni je društvo ponovno zaživelo, nadaljevalo z nabavljanjem opreme, leta 1954 pa je ob 50-letnici S slovesnosti razvilo svoj prvi prapor. V lem I960 so dom obnovili, leta 1984 pa odprh nov, sodoben gasilski dom. Sledila so leta posodabljanja opreme, tako so leta 1994 nabavili orodno vozilo, dve leti pozneje novo motorno brizgalno, leta 2002 novo kombinirano vozilo, ob svojem visokem jubileju pa so prevzeli novo orodno vozilo GV-1 Mercedes Sprinter. Skrbeh so tudi za izobraževanje kadra, za pridobivanje članstva in vzgojo podmladka. O pomenu dneva gasilcev je govoril predsednik Franci odprli prvo planinsko kočo imenovano po Žalčanu Janezu Hausenbichlerju, borcu za slovenstvo in očetu hmeljarstva. Že v zgodnjih jutranjih urah so se tudi letos proti 1122 m visoki Mrzlici z obeh koncev dolin vile kolone planincev in drugih ljubiteljev savinjskega in zasavskega Triglava, kot je Mrzlico že leta 1903 v vodniku Po gorah in dolinah v savinjskih planinah poimenoval Fran Kocbek. Ob prihodu je pohodnike pričakala glasba godbe na pihala. Tokrat je igral pihalni orkester Svea Zagorje, saj je bila letošnja organizacija ob S tekmovanja Parižlje-Topovlje in Braslovče. Pri mladinkah je prvo mesto osvojila desetina iz Andraža, na drugem oziroma tretjem mestu pa sta pristali desetina z Gomilskega in desetina Skok in čestital polzelskemu društvu ob visokem jubileju, ob tem pa poudaril predvsem humanitarni značaj gasilstva. Na slovesnosti sta zbrane nagovorila tudi župan občine Polzela Ljubo Žnidar, ki se je gasilcem zahvalil za njihovo vsestransko dobro sodelovanje v občini, in podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Tone Podobnik. Sledila je podelitev odhčij GZS. Odlikovanje II. stopnje je prejel Ivan Kotnik, III. stopnje pa Franc Kolar, Slavko Lipičnik, Boštjan Novak, Danica Veber, Edvard Jug, Tomaž Terčak, Alojz Rojšek, Darija Kotnik, Jožica Štahl, Dragica Skomšek in Alojz Lomšek. Gasilsko plamenico III. stopnje sta prejela Aleksander Koler in Uroš Skomšek, priznanja pa Vlado Košec, Ljubo Žnidar in Občina Polzela. Prevzem novega vozila je ob koncu slovesnosti blagoslovil dekan Jože Kovačec, v kulturnem programu pa so nastopih preboldski godbeniki in moški pevski zbor Polzela. sodelovanju Planinskega društva Trbovlje v rokah občine Zagorje ob Savi. Že pred leti so se namreč župani občin Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Prebold in Žalec dogovorih za organizacijo tovrstnega srečanja. Dogovor se uspešno izvaja, organizator pa poskrbi poleg obvezne godbe tudi za priložnostni kulturni program. V njem sta poleg povezovalke Anite Gošte letos sodelovala še harmonikarja Glasbene šole Zagorje David Novak in Robert Lazar. Vili Treven je zbranim zaželel dobrodošhco v imenu Planinskega društva Trbovlje, Boža Verdev je zbrane pozdravila v imenu savinjskih planincev in župana občine Žalec Lojzeta Posedela, Brane Omahne pa je udeležencem spregovoril v imenu organizatorjev in župana zagorske občine Matjaža Švagana. Letos je večina županov; z izjemo hrastniškega Mirana Jeriča; na srečanje poslala svoje podžupane oziroma direktorje občinskih uprav, saj so imeli sami druge obveznosti. Znova pa je za presenečenje poskrbel župan Lojze Posedel, ki je bil na Mrzlici že zgodaj zjutraj in tam pustil tudi steklenico penine, s katero so nato predstavniki občin nazdravili in tako potrdili medsebojno prijateljstvo in sodelovanje. D. N. Parižlje-Topovlje. Tekmovanje, ki je potekalo na športnem igrišču v Parižljah, si je ogledalo vehko gledalcev, pokale in priznanja najboljšim pa je izročil župan občine Braslovče Marko Balant. T. T. K. R. Srečanje vseh veteranskih organizacij S srečanja veteranskih organizacij v Žalcu, kije bilo prvo takšno skupno srečanje slovenske vojske in policije pa Območnega združenja borcev in T. Tavčar Mrzlica - simbol prijateljstva Napovednik september2004 OBČINA POLZELA Sobota, 2. oktober, ob 6.uri pohod na Pohorje, Črni vrh (1543 m); odhod avtobusa izpred občinske stavbe na Polzeli; (Erna Drofenik, 572 01 20). Nedelja, 10. oktober, ob 14. uri kostanjev piknik pri Bajhtu; odhod izpred bifeja DU Polzela; (Ema Drofenik, 572 01 20). Četrtek, 28. oktober, ob 15. uri Lunohod - ščipohod na Ptuj; odhod avtobusa izpred občinske stavbe na Polzeh; (Ema Drofenik, 572 01 20). OBČINA ŽALEC PONEDELJEK, 4. oktober, ob 20. uri Gledališki abonma ponedeljek: REGINALD ROSE, DVANAJST JEZNIH MOŽ; MGL, Dom II. slovenskega tabora Žalec. TOREK, 19- oktober, ob 17. uri Mladinski abonma in izven: THEATER RETZE GIETZE, TA PRESNETA LJUBEZEN; Mestno gledahšče Ptuj; Dom H. slovenskega tabora Žalec. ČETRTEK, 21. oktober, ob 20. uri Abonma narodno-zabavne glasbe: VEČER JUBILANTOV (Ansambel Lojzeta Slaka, Štirje kovači, Beneški fantje); Dom H. slovenskega tabora Žalec. PETEK, 22. oktober, ob 20. uri Gledališče: komedija TAT, KI NE MORE; gostovanje KUD Galicija; dvorana Hmeljarskega doma KZ Šempeter; ob 20. uri izven abonmaja: komedija FUNNY MONEY; gostovanje Špas teatra; Dom H. slovenskega tabora Žalec. SOBOTA, 23. oktober, ob 19.30 Gledahšče: SLOVENEC SEM, SLOVENEC TJA; gostovanje KUD Polzela; dvorana Hmeljarskega doma Petrovče. PETEK, 29. oktober, ob 20. uri Abonma klasične glasbe: TARTINI QUARTET; Dom H. slovenskega tabora Žalec. TOREK, 5. oktober, ob 20. uri Gledališki abonma torek in izven: REGINALD ROSE, DVANJAST JEZNIH MOŽ; MGL, Dom II. slovenskega tabora Žalec. PETEK, 8. oktober, ob 19. uri predstavitev pesniške zbirke: NUŠA ILOVAR, SLIKE V MISLIH; Savinov salon Žalec. TOREK, 12. oktober, ob 19- uri VEČER POEZIJE ADE ŠKERL KUD Petrovče; Krajevna knjižnica Petrovče. ČETRTEK, 14. oktober, ob 17. uri Cicibanov abonma in izven: STEN VILAR, GUSAR BERTO; Studio Anima, Dom H. slovenskega tabora Žalec; ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE BOGDANA POTNIKA; Savinov salon Žalec. SOBOTA, 16. oktober, ob 19. uri SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB 75-LETNICI KUD SVOBODA LIBOJE; Dom svobode Liboje. NEDELJA, 31. oktober, ob 18. uri NOČ ČAROVNIC Turistično-kultumo društvo Levec; park letališča Levec. ŠPORTNE PRIREDITVE Sobota, 2. oktober, ob 10. uri zaključni inline hokej turnir za osnovnošolce; ŠC Žalec; ZKŠT Žalec (712 12 67). Sobota, 9. oktober, ob 8. uri 4. jesenski pohod na Kopitnik; zbirno mesto: pred tovarno KILI Liboje; PD Uboje (714 04 53). Sobota, 9. oktober, ob 18. uri EHF pokal - RK Celeia Žalec : Neustadt (Avstrija); športna dvorana I. OŠ Žalec; RK Celeia Žalec (041 786 513). Sobota, 9- oktober, in nedelja, 10. oktober, ob 8. uri Polharija - Kočevje; zbirno mesto: Nekropolis Šempeter (sobota); PD Šempeter (031 501 244). KINO ŽALEC ART PROGRAM Sobota, 2. oktober, ob 20. uri DOBRO JUTRO NOČ REPNI PROGRAM 3.10. ob 18. uri GARFIELD ob 20. uri DEKLETA ZGORAJ BREZ 2 10. 10. ob 18. uri HELENCA NA PREIZKUŠNJI ob 20. uri ZLOBNA DEKLETA 17 10. ob 18. uri MICHEL VAILLANT ob 20. uri PUNISHER 24.10. ob 18. uri OČETJE V PLANICAH ob 20. uri STEPFORDSKE ŽENSKE 31.10. ob 18. uri DOLGI PRSTI ob 20. uri PRIVLAČNA SOSEDA Petek, 15. oktober, ob 16. uri Preizkusi se v streljanju; Uboje, strelišče; Strelsko društvo Uboje (041 240 715). Sobota, 16. oktober, ob 9. uri XXIV. pohod na Hom; zbirno mesto: pred OŠ Griže; PD Zabukovica (041 200 196). Sobota, 16. oktober, od 10. do 13. ure Sem ah nisem v kondiciji? - test hoje na 2 km ah Cooperjev tekaški test; ŠC Žalec; ZKŠT Žalec (041 248 564). Sobota, 16., in nedelja, 17. oktober, ob 9- uri kvalifikacije za člansko državno balinarsko prvenstvo; ŠC Žalec; Balinarski klub Žalec (041 281 055). Sobota, 30. oktober, ob 18. uri košarkarski turnir trojk; POŠ Trje; ŠD Hofrein (070 720 464). . -AUA:- fcnnÄ ■ mm OBČINA BRASLOVČE KULTURNO DRUŠTVO GOMIL-SKO bo v petek, 22. oktobra 2004, ob 20. uri v prostorih dvorane Zadružnega doma Braslovče organiziralo prvo predstavo občinskega gledališkega abonmaja. Predstavilo se bo Kulturno društvo Uboje z igro Glavni dobitek. PALNINSKO DRUŠTVO ’’DOBROVIJE” BRASLOVČE organizira naslednje pohode: • nedelja, 10. oktober, zahvalna nedelja k sv. Janezu in Pavlu; (Franci Kumer, 041 771 134); • nedelja, 17. oktober, Haloška pot 2; (Martin Slemenšek, 041 579 326); • nedelja, 24. oktober, Uršlja gora; (Janko Osterman, 031 290 206). OBČINA PREBOLD Sobota, 2. oktober, ob 8. uri pohod v neznano - odhod izpred OŠ Prebold; PD Prebold. Sobota, 2. oktober, ob 19. uri večer pisatelja Janka Kača; dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold; (Milena Sedminek, 041 356 059). Sobota, 9. oktober, ob 14.30 uri tekmovalni kviz mladine GZ Prebold; Gasilski dom Groblja; PGD Groblja; (Tatjana Plaskan, 051 309 606). Petek, 15. oktober, ob 19. uri gledališka abonmaja: DENIS IN DITKA; Kulturni dom Španski borci Ljubljana; Dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold in Občina Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 16. oktober, DAN PREBOLDSKE KOŠARKE in Seržev memorial; Športna dvorana Prebold; KK Prebold; (Jani Laznik, 041 793 688). Sreda, 20. oktober, ob 19. uri filmski abonma - slov. film VESNA; Dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold in Občina Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 22. oktober, osrednja gasilska vaja GZ Prebold ob mesecu požarne varnosti; Matke; PGD Matke. Sobota, 30. oktober, ob 19. uri Tekma II. SKL člani vzhod KK Prebold : KK Pivovarna Laško, ml.; Športna dvorana Prebold; KK Prebold; (Jani Laznik, 041 793 688). SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH, OOZ Žalec, Velenje, Mozirje, Šentjur in Šmarje, LEVSTIKOVA 2, 3310 ŽALEC, 1 VABI DELAVCE, ZAPOSLENE PRI SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH, NA OGLED KULTURNE PRIREDITVE - OPERE "NABUCCO”, ki bo 5. 11. 2004 ob 19. uri v SNG MARIBOR. Po ogledu sledi večerja ob glasbi. Organiziran je avtobusni prevoz. Za zaposlene poravna stroške v celoti sklad. Pisne prijave za svoje zaposlene posreduje delodajalec do 8.10. 2004 po faksu na št: 710 13 61 na Sklad Žalec. Na ogled predstave se lahko prijavijo tudi delodajalci. Število sedežev je omejeno, zato se ČIMPREJ prijavite. Gregor BERGLEZ, predsednik upravnega odbora Zavod za kulturo, šport in turizem Aškerčeva 9a, 3310 Žalec Tel.: 712 12 50 Bližata se jesen in zima. Ne veste kam ob dolgih večerih? Imamo rešitev! Čimprej se vpišite v abonma narodno-zabavne ali abonma klasične glasbe. ABONMA NARODNO-ZABAVNE GLASBE je organiziran ob četrtkih v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Zabavali vas bodo Štirje kovači, ansambel Lojzeta Slaka, Gašperji, Vitezi Celjski, Primorski fantje, Modrijani, Alfi in drugi. Vabljeni na prvi koncert VEČER JUBILANTOV v četrtek, 21. oktobra 2004, ob 20. uri v Dom II. slovenskega tabora Žalec. ABONMA KLASIČNE GLASBE bo potekal ob petkih v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Večere vam bodo popestrili Duet Veljak -Ivkovič (kontrabas, harmonika), Trio Ritrato Dell'amore (čembalo, flavta, violina), Praznični novoletni koncert (solisti: Sebastjan Podbregar - tenor, David Baumgartenn - klavir), Trio Lorenz (violina, violončelo, klavir), Tartini Quartet (violina, violina, viola, violončelo). Vabljeni na prvi koncert TARTINI QUARTET v petek, 29. oktobra 2004, ob 20. uri v Dom II. slovenskega tabora Žalec. GLASBENA ABONMAJA lahko vpišete do prvega koncerta, vsak delavnik od 10. do 12., ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure na upravi ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, ali po telefonu 71212 50 in 71212 65 (Milojka). Cena posameznega abonmaja: 10.000 sit POPUSTI ŠTUDENTJE IN DIJAKI 20 % UPOKOJENC110 % DRUŽINSKI ABONMAJI ZA GLASBENA ABONMAJA (pri nakupu vsaj treh abonmajev); 2 ODRASLA+ 1 OTROK, namestoß&döG S POPUSTOM 25.000 SIT 2 ODRASLA+ 2 OTROKA namesto ßMOtf S POPUSTOM 30.000 SIT 2 ODRASLA+ 3 OTROCI, namesto ß&OOG S POPUSTOM 35.000 SIT 1 0DRASU + 2 OTROKA, namesto S POPUSTOM 20.000 SIT Zapolnite življenje z abonmajem narodno-zabavne ali klasične glasbe. Napovednik prireditev je samo okvirna informacija o prireditvah. Datum in uro lahko organizatorji spremenijo tudi po objavi v Utripu, za kar v uredništvu nismo odgovorni. MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Četrtek, 14. oktober, ob 18. uri odprtje dokumentarne razstave POPLAVA PRED 40 LETI. Razstava bo na ogled do srede, 20. oktobra, v času odprtosti knjižnice. Četrtek, 21. oktober, ob 19. uri PETER KAVČIČ IN NJEGOV GOST FRANCI PETEK Obe prireditvi bosta v Medobčinski matični knjižnici Žalec. Šlandrov trg 41, Žalec^J V Ob razvijanu in izdelavi vs fotografij vam nu * brezplačno povečavo 30x45 cm ali * brezplačni film z 36 posnetki ali * brezplačno razvijanje filma www.fotozoom.info september 2004 Kultura Na folklornem festivalu v Franciji V začetku avgusta so člani folklorne skupine Grifon iz Šempetra 14 dni gostovali v Franciji, kjer se poleti odvijajo številni folklorni festivali. Z njimi so odšle ljudske pevke Pušeljc. Gostovanje so pričeli v majhnem podeželskem mestecu Felletin, kjer je potekal 27. folklorni festival. večernih nastopih se je nadaljevalo druženje z ostalimi skupinami. Naslednji festival je bil v Port sur Saone. V veliki dvorani se je vsak dan na dveh predstavah zbralo do tisoč ljudi. Nastopajoče skupine zli držav so bile povečini profesionalne, le grška in slovenska sta bdi amaterski, a zato nič manj atraktivni. V Port sur Saone so srečah Slovenca, ki že 30 let Folklorna skupina Grifon v Franciji DANSES Poleg šempetrskih folkloristov in seveda domačinov so na festivalu sodelovale skupine iz Grčije, Severne Irske, Sirije, Bolgarije, Uzbekistana, Ruande, Portorika in Kitajske. Nastopali so v veliki dvorani, ki sprejme okoli 800 obiskovalcev, v mah dvorani, na trgih in po ulicah. Kot so povedah šempetrski folkloristi, mesto živi s festivalom. Čeprav sta bik v veliki dvorani po dve predstavi dnevno, pubhke ni manjkalo, gledalci so prihajali od bhzu in daleč. Po živi v Franciji, del otroštva pa je preživel v Savinjski dolini. Presrečen, da so na festivalu končno tudi Slovenci, je prišel na vsak njihov nastop in jih obdaril s francoskim vinom. Na festivalu so potekala razna tekmovanja med skupinami, organizatorji pa so za najboljše pripravili lepe pokale in medalje. Šempetrani so bik drugi v plavanju in vožnji s kanuji, pa sedmi v nogometu, še posebej pa so ponosni na drugo mesto v tekmovan- ju med instrumentalnimi skupinami in na drugo mesto, ki so ga med vokalnimi skupinami osvojile pevke skupine Pušeljc. Poseben pokal je skupina prejela za sodelovanje, za lepo skulpturo plesnega para pa je pokal prejel tudi vodja šempetrske folklorne skupine Bogdan Kumperger. Po številnih nastopih in povorkah se je festival uspešno zaključil. V 14 dneh so Šempetrani odplesali 38 koreografij, pripravki dva samostojna enourna koncerta, sodelovali pri skupni nedeljski maši in razdelki vehko raznih prospektov in drugega propagandnega materiala. V eni od restavracij so pripravki tudi slovenski večer s slovensko hrano in glasbo. V imenu ostalih članov je Marija Zagoričnik povedala: "Francija nam bo ostala v spominu kot velika dežela neskončnih žitnih polj in pašnikov. Zapomnili si jo bomo po pestri in okusni hrani, z obveznim sirom in kozarčkom vina po vsakem obroku. Nenazadnje nam bodo ostali v spominu prijazni Francozi, ki v primerjavi z nami živijo bolj umirjeno in počasi, brez potrošniške mrzfice, ki preganja Slovence. V obeh mestih nismo opazki velikih nakupovalnih centrov. Francozi še vedno radi zavijejo v majhne trgovinice in prav prijetno je bko stopiti v pekarno ah slaščičarno, kjer so se ti pocedile shne ob številnih slaščicah. Pa še nekaj: Kako uspe malemu mestecu s 3000 prebivalci organizirah teden dni trajajoč festival z okoli 400 gostujočimi, s programom od 16. do 1. ure, nato pa nadaljevati na plesišču in v disku do jutranjih ur, pri tem pa ohraniti dobro voljo in gostoljuben nasmeh? Bi nam Slovencem to uspelo ah pa bi se morah "delati" Francoze?” K. R. Ranocelnik s slikami Emil Tomas - Thomas ob eni izmed svojih razstavljenih slik V septembru je v Savinovem likovnem salonu v Žalcu razstavljal Emil Tomaš - Thomas. O njem in njegovih delih je ob odprtju razstave govorila Tanja Čajavec. Med drugim je povedala, da si je Emil Tomaš za svoje umetniško poimenovanje nadel ime Thomas predvsem zato, da bi se v tujini, kjer je preživel velik del svojega življenja, izognh jezikovni zmedi. Rodh se je leta 1933 v Javorniku na Jesenicah, sedaj pa živi in dela v Šempetru v Savinjski dolini in v Selcah pri Slivnici, kjer si je zgradk galerijo. Svojo prvo razstavo je imel leta 1974, do danes pa je svoja dela razstavljal po Nemčiji, Avstriji, Sloveniji in v Parizu. Poleg slikarstva ga zanima tudi dekorativna umetnost, poslikava stavb in predmetov, okrasne gravure v steklu itd. Njegova umetnost izraža: radoživost, ljubezen, veselje, optimizem, zato prihaja v naša srca kot ranocelnik; smeh pa, ki je pravzaprav prvi znankec zdravega in spošto-vanega človeka, je njegov sopotnik. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel, v kulturnem programu pa sta nastopka Mkena Urbančič na klavirju in Toni Alatič na vibrafonu. T. Tavčar Tildi nov kažipot za turiste Z razstave V avli stare osnovne šole v Braslovčah je bila na ogled razstava slikarskih del, nastalih v likovni koloniji Žovnek 2004, v kateri je letos sodelovalo devet likovnikov - amaterjev iz Savinjske doline, na ogled pa so postavili 14 del. Obenem smo si na razstavi lahko ogledali tudi ročna dela kmečkih žena iz Doline pri Trstu, ki že dalj časa sodelujejo z Braslovčam, in nov turistični kažipot. O razstavi je govork Franc Kralj, o novem turističnem kažipotu pa podžupanja Mateja Perger in učenci braslovške osnovne šole. Gradivo za nov turistični kažipot so pripravki Franc Kralj, Bernarda Predovnik in Andreja Zupan, založila Občina Braslovče, izšel pa je v pet tisoč izvodih. V kažipotu so predstavljene zgodovinske in kulturne znamenitosti občine, ob koncu pa šport- norekreacijski objekti, tradicionalne prireditve in zemljevid občine. T. Tavčar V Andražu prepevale družine Peli so jih moja mati je moto prireditve, ki v Andražu nad Polzelo že 21 let združuje Slovence in s katero ohranjajo in promovirajo stare slovenske pesmi. Na letošnji prireditvi je nastopilo 19 družin, prisluhnilo pa jim je približno tisoč obiskovalcev. Nastopajoče in poslušalce je na začetku prireditve pozdravk župan občine Polzela Ljubo Žnidar in poudaril, da prireditev ni pomembna samo na lokalni ravni, temveč v širšem slovenskem prostoru, saj pomeni ohranjanje slovenske pesmi in spoznavanje barvitosti in narečne pestrosti slovenskega jezika. Družinsko petje ni več namenjeno le starejšim ljudem, kajti na prireditvi vsako leto nastopi vedno več mladih. V bodoče bo potrebno slovenski pesmi in besedi nameniti več pozornosti, tako v izobraževalnem sistemu kot tudi v družinskem krogu. Kako pomembno vlogo ima lasten jezik pri ohranjanju nekega naroda, vsi dobro vemo, vendar sami na tem področju premalo storimo, je menk župan. Pohvalk je tudi organizatorje, ki vsa leta skrbno in vztrajno pripravljajo prireditev, sestram Vidovič s Ptujske Gore pa je za desetletno sodelovanje izročil shko Jožeta Napotnika. Po nastopih družin so nadaljevali z družabnim srečanjem ob zvokih ansambla Modrijani. T. T. Župan občine Polzela Ljubo Žnidar izroča sestram Vidovič darilo za 10-letno sodelovanje. Mojster in mali slikarji Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec se je odločil šolarjem popestriti zadnje počitniške dni tudi s slikarsko šolo. K sodelovanju je povabil akademskega slikarja in grafika Rudolfa Španzla, ki je po lastnih besedah ”na delu” v Ljubljani, sicer pa je rojak iz Zabukovice. Po krajšem premisleku je pobudo zavoda sprejel in zadnje avgustovske dni je lahko 21 mladih slikarjev preživelo v mojstrovi družbi. Učenci so se slikarske šole udeležili z vseh osnovnih šol Spodnje Savinjske doline, po besedah direktorice ZKŠT Tanje Razboršek Rehar pa naj bi s tovrstnimi aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje in bi tako slikarska šola postala tradicionalna in morda celo mednarodna. Mladi likovniki so z mojstrom Španzlom pet dni ustvarjali na temo svetloba -senca, in sicer v različnih tehnikah in z različnimi materiali. Pri tem sta pomagali slikarka Barbara Zupanc in likovna pedagoginja Regina Mratinkovič, pedagoški vodja tabora pa je bila Lidija Koceli. Udeleženci tabora so prenočevali v petrovskem župnišču, za hrano pa so poskrbeli v domu ostarelih Grmovje. Kot je značilno za vse likovne kolonije, so mladi slikarji svoja dela ob koncu postavah na ogled tudi širši javnosti. Razstava je bila na ogled v avli dvorca Novo Celje, ob njenem odprtju pa je Rudolf Španzel mlade zelo pohvalil. Povedal je, da je sam prejel več, kot jim je dal, tako da odhaja poln novih idej in energije. Vsak udeleženec slikarske šole je prejel njegovo grafiko Barbare Celjske. Mladinski svet občine Žalec organizira v torek, 26. oktobra, ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu razstavo, predavanje in brezplačen ogled filma na temo Vojna v Jugoslaviji, (informacije: Primož Salesin, 040 606 272). Vabljeni! Mesto v očeh likovnikov V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila do 29. septembra odprta razstava likovnih del članov likovne sekcije Kulturno-umetniškega različnih tehnikah so na ogled postavili Janko Melanšek, Danijel Klinc, Barbara Dimeč, Marta Vošnjak, Jožica Sovine, Breda Oberžan, Viki Lešnik, Stella Del likovnih ustvarjalcev, ki so se predstavili s svojimi deli. društva Žalec, ki so v poletnem času svoj umetniški izziv posvetili 40-letnici mesta Žalec. Ob odprtju je o razstavi in likovni sekciji govorila Jožica Ocvirk. Tokrat je svoja dela predstavilo 12 ljubiteljskih likovnikov. 26 del v Muzlovič, Dušan Kovač, Eran Sadnik, Uroš Koceli in Božidar Ščurek, ki je bil obenem tudi mentor. V kulturnem programu je nastopila vokalistka Nika Vipotnik ob glasbeni spremljavi Brine Zupančič. Razstavo je odprl predsednik Mestne skupnosti Žalec Ernest Ramšak. T Tavčar Usoda dvorca doslej ni bila srečna 'hidi občina Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem sta se vključila v dneve evropske kulturne dediščine. V sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije -območne enote Celje sta v okviru teh dni na široko odprla vrata dvorca Novo Celje. Dnevi evropske kulturne dediščine so se pričeli s predavanjem mag. Igorja Weigla o novih odkritjih v arhivskih dokumentih o dvorcu Novo Celje. Zatem so si obiskovalci ogledali dokumentarni film o obnovitvi kapele v dvorcu, katere avtor je Franci Gaber. O poteku obnovitvenih del je nato spregovorila še odgovorna konservatorka in vodja celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Anka Aškerc. Poleg obiskovalcev, ki jim ni vseeno za še vedno nekoliko negotovo usodo dvorca, se je prireditve udeležilo precej strokovnjakov, ki so sodelovali pri zahtevni obnovi oziroma rekonstrukciji kapele. Dvorec Novo Celje so pričeli graditi leta 1756, blizu ah celo na mestu, kjer je stal dvorec Krumperk. Z dvorcem je grof Anton Roth Gaisruck hotel obuditi nekdanjo slavo celjskih grofov in gradnjo je zastavil zelo veličastno. Vendar pa se je že na začetku pričel zadolževati. Zaradi hitenja, kateremu zgodovinarji še ne vedo vzroka, je bila gradnja slaba. Leta 1761 je bil dograjen do prvega nadstropja, še pred nadaljevanjem pa je bil potreben popravil. Medtem je prvi lastnik umrl, njegov Mag. Igor Vajgl med predavanjem brat pa je imel hude težave z nadaljevanjem gradnje. Dvorec je bil dograjen leta 1764, leta 1857 pa je bila v njem posvečena kapela. Zadnji zasebni lastnik je bil grof Oto 'Pirkovič, ki je dvorec prodal banovini, dragoceno opremo iz dvorca pa razprodal. Nekaj predmetov je uspel odkupiti ljubljanski narodni muzej, kar nekaj slik pa še danes krasi hrvaški sabor in banske dvore. V dvorcu je bil pozneje tudi lazaret, bolnišnica in dom za ostarele, zdaj pa je že več desetletij prazen. Občina je s pomočjo ministrstva za kulturo obnovila avlo in kapelo, projekti za nadaljnjo obnovo so pripravljeni, Anka Aškerc pa je izrazila upanje, da dvorec na naslednji sklop obnove ne bo čakal ponovnih sedem let. S tem projektom se bodo prijavili tudi za sofinanciranje iz evropskih skladov. Trenutno sta javnosti dostopni le avla in kapela, dvorec pa bo v celoti zaživel in bo njegova usoda bolj srečna od dosedanje, ko bo določena njegova nova funkcija. K. K. Teden vseživljenjskega učenja 1 Leto je naokoli in skupaj s prijatelji tedna vseživljenjskega učenja (TVU) bomo letos že devetič praznovali skupni vseslovenski praznik učenja. Z organizacijo tedna presegamo pojmovanje, da šolsko izobraževanje zadošča za vse življenje in s tem uveljavljamo strategijo vseživljenjskega učenja. $ TVU poudarjamo, da se ljudje ob učenju razvijamo tudi osebnostno, čustveno, duhovno in ne le intelektualno. V času tedna vseživljenjskega učenja sodelujejo številne organizacije in posamezniki po vsej Sloveniji. Teden vseživljenjskega učenja poteka sedem dni, navadno v oktobru, in v tem času se zvrsti množica najrazličnejših prireditev, ki so za udeležence BREZPLAČNE. Vabimo vas, da se nam z obiskom letošnjih prireditev pridružite še vi, saj vam tudi letos ponujamo tematsko zelo razgibano in vsebinsko bogato ponudbo dogodkov. Od 1. do 29- oktobra testiranje iz znanja tujih jezikov in promocija organiziranega samostojnega učenja (Središče za samostojno učenje, UPI-LU Žalec oz. v splošnih knjižnic- ah v ožji regiji, telefon: 03 713 35 65). 1. oktober - dan starejših (Društvo upokojencev Vrbje ob 14. uri v Vrbju 68, telefon: 03 710 35 46). 16. oktober - Sem ah nisem v kondiciji? (ZKŠT od 10. do 13. ure v Športnem centru Žalec). Od 18. do 22. oktobra - predstavitev splošnih izobraževalnih programov v širši okolici (Svetovalno središče Žalec, UPI-LU Žalec, telefon: 03 713 35 65) in odprti telefon Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec o splošnem podjetniškem svetovanju (vsak dan od 8. do 13. ure, telefon: 03 712 05 00). Ponedeljek, 18.10. 2004: • odprti telefon - srednješolsko izobraževanje (UPI-LU Žalec od 9-do 17. ure, telefon: 03 713 35 66); • Svetovalno središče Žalec se predstavi (UPI-LU Žalec, na Krajevnem uradu UE Žalec v Preboldu od 8. do 10. ure, telefon: 03 713 35 65); • odprti telefon - svetovanje s področja podjetništva (RA Savinja od 10. do 14. ure, telefon: 03 713 68 60). Torek, 19.10. 2004: • dan odprtih vrat - Razvojna agencija Savinja (RA Savinja od 9-do 14. ure, telefon: 03 713 68 62); • dan odprtih vrat - Želva in Eureka (Društvo za pomoč in samopomoč Želva in Eureka od 9-do 18. ure, telefon: 03 710 35 23); • Naučimo se uporabljati svoj digitalni fotoaparat (UPI-LU Žalec ob 17. uri, telefon: 03 713 35 65); • Peter Kavčič in njegov gost (Medobčinska matična knjižnica Žalec ob 19. uri, telefon: 03 712 12 54). Sreda, 20.10. 2004: • dan odprtih vrat - Središče za samostojno učenje (UPI-LU Žalec od 11. do 19- ure, telefon: 03 713 35 65); • Lokostrelstvo - zakaj pa ne? (UPI-LU Žalec v prostorih Lokostrelskega kluba Žalec ob 17. uri, telefon: 03 713 35 65); • dan odprtih vrat v Podmornici -dnevnem centru za otroke in mladostnike (Center za socialno delo Žalec od 10. do 16. ure, telefon: 03 713 12 50). Četrtek, 21.10. 2004: • odprti telefon - svetovanje s področja e-poslovanja (RA Savinja & Regionalni referenčni center za e-poslovanje od 10. do 12. ure, telefon: 03 713 68 60); • delavnica ustvarjalnega učenja (UPI-LU Žalec ob 15.30, telefon: 03 713 35 65); • Pomladimo se! (UPI-LU Žalec ob 18. uri, telefon: 03 713 35 65); • Kaj pridobim z vključitvijo v program aktivne politike zaposlovanja (ZRSZ UD Žalec na UPI-LU Žalec od 8. do 11. ure, telefon: 03 713 31 50). Petek, 22.10. 2004: • dan odprtih vrat - Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec (ZZG Žalec od 8. do 13- ure, telefon: 03 712 05 00); • predstavitev Univerze za 3. življenjsko obdobje Žalec in njenih programov (Univerza za 3- življenjsko obdobje Žalec na UPI-LU Žalec ob 10. uri, telefon: 03 713 68 80). 23. oktober - Glasba nas združuje in razveseljuje (Društvo upokojencev Vrbje v Vrbju 68 ob 19- uri, telefon: 03 710 35 46). Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec pa bo v oktobru organizirala še prireditev z naslovom Kako povečati poslovno in osebno učinkovitost, katere datum bo določen naknadno. Pripravila: Mihaela Anclin, UPI-Ljudska univerza Žalec (usklajevalka prireditev TVU 2004) Novo ime V Savinjski dolini imata sedež dve radijski postaji Radio Polzela se je poleti preimenoval v radio Tempo. Ime so izbrali izmed predlogov, ki so jih poslali poslušalci. In 2akaj preimenovanje? “S svojim novim imenom želimo doseči večjo prepoznavnost, saj oddajamo na isti frekvenci kot radio Goldi in so nas poslušalci prepogosto istovetili z omenjeno radijsko postajo. Kljub temu da je od izbora novega imena minilo komaj malo več kot mesec dni, ugotavljamo, da so se poslušalci nanj navadili in ga sprejeli. Na radiu Tempo delajo ljudje, ki so kos tempu sodobnega časa, so prilagodljivi in sprejemljivi za spremembe, zato sem prepričan, da smo na pravi poti,” je povedal lastnik in odgovorni urednik radia Matjaž Jenač. TT Za ustvarjalen prosti čas V Gotovljah je lansko leto znova zaživel center za kreativno preživljanje prostega časa z imenom C3, ki deluje kot društvo. Društvo vodi Saša Korun iz Prebolda. Za njo je že prvo leto uspešnega delovanja in vehko ur, ki jih je posvetila mladim glasbenim, pevskim in plesnim talentom. Skupaj z njo bodo nabirali tovrstno znanje tudi v prihodnje, pridružili pa se jim bodo tudi novi. Saša Korun s svojim znanjem in preprostostjo mladim vhva zaupanje in željo po doseganju ciljev, ki so jih pripeljali pod okrilje njenega centra, česar je zelo vesela, saj ji to potrjuje, da se je odločila prav. Pred tem je pet let poučevala mlade talente in tako samo nadaljuje prejšnje delo. Saša Korun med pogovorom z mladimi talenti v prostorih C3 v Gotovljah Z glasbo, plesom in pesmijo je Saša Korun povezana že od ranega otroštva in osnovnošolskih let, ki jih je preživljala na preboldski šoh. Nadaljevala je študij na srednji in višji baletni šoli v Mariboru ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Osem let aktivno nastopa kot pianist- ka in pevka na raznih kulturnih prireditvah. Kot pevka letos snema nov projekt, na katerem bo tudi skladba Zvezde so zato (avtorja Marka Bezovška), ki jo bomo lahko kmalu slišali tudi na radiu. Sicer pa se v tem času intenzivno posveča plesnim in glasbenim delavnicam za mlade in malce starejše v centru C 3 v Gotovljah. Program obsega učenje sintesajz-erja, klavirja, popularnega petja, kitare, džez baleta, hiphopa ... Nekaj posebnega je tudi glasbeni vrtec za najmlajše ter showdance. Otroci se ob igranju in petju učijo tudi nastopa - perfomansa, za katerega Saša meni, da je prav tako pomemben, saj ni vseeno, kako se kdo vede na odru med svojim nastopom. Če kdo želi spoznati njihovo delo, se jim lahko pridruži. D. Nar agl av OPTIKA nnotia* KODRIH. «.p. Rimsko cesto 35, 3311 Š€MP€T€fl, tel.: 03 / 700 06 30 Delovni gos: pon. - pet, od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure. 12 let Z VAMl IN Zfi VHS Ž€ 1 «TO V V€ČJIH PR€NOVU€NIH PROSTORIH VOM OPTIKR éfimoHa OMOGOČA I - Računalniški pregled vida BRGPlflČNO - Pregled vida pod strokovnim vodstvom specialista okulista ŠEMPETER, SREDA 20.10 2004 UGODNOST, KI JO JE ŠKODA ZAMUDITI! Komplet korekcijska očala s kovinskim okvirjem ali kovina + najlon in cr-plastični stekli f 15.000.00 SIT (DotoCenl modeli do dtopeije-.+š) komplet korekcijsko očolo s plastičnim okvirjem in plastičnimi stekli jzooečrar 9.990.00 sit Obiščite nas in videli boste bolje! KULTURNO DRUŠTVO SVOBODA LIBOJE vabi NA OSREDNJO SLAVNOSTNO PRIREDITEV OB 75-LETNICI DRUŠTVA, ki bo v soboto, 16. oktobra 2004, ob 19. uri v Domu svobode Liboje. Praznujte z nami! Poletno sanjarjenje v atriju V začetku septembra je bil v sklopu Poletnih večerov v atriju Savinove hiše v Žalcu večer ljubezenske poezije z naslovom Poletno sanjarjenje. Organiziral ga je Zavod za kulturo, šport in turizem v sodelovanju s člani Amaterskega gledališča Vrba iz Vrbja. Poživljajočo poezijo po izboru Lee Meh so nastopajoči Jožica Potrč, Brina Krašovec, Maruša Kobula, Maja Supanič, Lea Meh in Frenk Železnik predstavih tekoče in nevsiljivo, tako da so jo poslušalci lahko še naprej podoživljali ob ubranih zvokih Tria Alatič. Izbor je zajemal splet modrovanj o ljubezni sami, več pesmi Brine Krašovec, ki so presenečale s svojo živostjo, pa spet drugih, prežetih s hrepenenjem in prvinskim čutenjem, ki gaje podkrepil s kitaro in pesmimi Jaša Koceli. Skratka, osvežujoč izbor, ki je po zaslugi izvajalcev postal pravi praznik besed in tonov, ki jih je poslušalstvo hvaležno vpijalo. Tudi aplavz je kazal na željo občinstva, da bi bilo lahko takih večerov še več. k. Bauer Gledališki abonma občine Braslovče Po uspešnem začetku v lanski sezoni bomo tudi v letošnji sezoni v občini Braslovče organizirali občinski gledališki abonma na področju ljubiteljske gledališke dejavnosti. Organizacijo bo pod pokroviteljstvom občine Braslovče v sodelovanju z ostalimi kulturnimi društvi v občini prevzelo KI) Gomilsko. Predstav, ki bodo teritorialno porazdeljene, kar je osnovna značilnost abonmaja, bo šest, odvijale pa se bodo od oktobra do marca. Gostovale bodo gledališke skupine iz naše okolice. Pri izboru se bomo potrudili in poskrbeli tudi za kakšno presenečenje. Prva predstava bo v petek, 22. oktobra, ob 20. uri v dvorani KZ Braslovče. Gostovalo bo KD Svoboda Liboje s predstavo GLAVNI DOBITEK. Cena abonmajske izkaznice za vseh šest predstav je 4.500 SIT. Na razpolago bodo od 1. oktobra dalje na naslednjih prodajnih mestih: v tajništvu Občine Braslovče, pri predsedniku kulturnih društev v občini, v trgovinah KZ Braslovče, Pauer, Mercator SEL Letuš, v Pekarni in trgovini Roter v Šentrupertu, na Gomilskem in na Polzeli, v samopostrežni trgovini v Trnavi in Kamenčah ter trgovini ERA v Parižljah in na tel. 041 696 866, kjer lahko dobite tudi več informacij. Število abonmajskih vstopnic, ki jih boste lahko kupili ob priložnosti prve predstave, je odvisno od prostorskih zmogljivosti dvorane. Obetajo se nam zanimive predstave. Vehko užitkov ob ogledu in vljudno vabljeni. Marija Rančigaj september2004 ŠPORT Memorial Vlada Vebra V Žalcu že več let ob prazniku občine Žalec pripravljajo memorialni teniški turnir v spomin na pedagoga in športnega delavca Vlada Vebra, letošnji je bil posvečen tudi 10-letnici Teniške akademije Žalec. Turnirja se je letos udeležilo 50 rekreativnh igralcev tenisa, ki so se pomerili v naključno izžrebanih dvojicah v dveh kategorijah (starost do 45 let in nad 45 let), ženske pa v posamičnem turnirju rekreativk. V kategoriji do 45 let je zmagal par Darko Dimeč in Andi Verdnik, nad 45 let Alojz Posedel in Drago Rezec, pri ženskah pa je bila najuspešnejša Tina Selišnik pred Tinko Uranjek in Lenko Cerjak. Teniška igrišča v Športnem centru Žalec Upokojenci in invalidi tekmovali V Športnem centru v Žalcu je v počastitev praznika občine Žalec in 40-letnice mesta Žalec potekalo srečanje invalidov in upokojencev občine Žalec, ki so se pomerili v metanju pikada in krogov, streljanju z zračno puško, ruskem kegljanju in balinanju. Vseh skupaj je nastopilo več kot 80 udeležencev srečanja. V ekipni konkurenci je v metanju pikada pri moških prvo mesto osvojila ekipa invalidov, pri ženskah upokojenci, v streljanju sta v moških in ženski disciplini zmagah ekipi invalidov, v metanju krogov pri moških ekipa invalidov pri ženskah upokojenci, v ruskem kegljanju pri moških in ženskah ekipi invalidov, v balinanju pa pri moških ekipa upokojencev, pri ženskah pa ekipa invalidov. Vrstni red posamezno v metanju krogov moški: 1. Ivan Novak, 2. Ivan Metelko, 3. Janez Meglič, ženske: 1. Romana J urhar, 2. Barbara Lavrenčič, 3. Marija Vajncerl; pikado moški: 1. Branko Strmec, 2. Pero Karloš, 3. Ivan Metelko, ženske: 1. Barbara Lavrenčič, 2. Marija Vajncerl, 3- Barbara Jurhar; streljanje moški: 1. Ivan Novak, 2. Ivan Perdan, ženske: 1. Karolina Ferme, 2. Pavlina Glušič, 3. Berta Penezič; rusko kegljanje moški: 1. Stanko Metelko, 2. Miroslav Grm, 3. Rudi Knez, ženske: 1. Jožica Regoršek, 2. Vera Žohar, 3. Angelca Cilenšek. T. Tavčar Med tekmovanjem balinarjev JUJITSU KLUB ALJESAN ŠEMPETER VABI K VPISU IVOVIH ČLANOV od 6. leta starosti. Vpis bo potekal v mesecu septembru in oktobru vsak torek in petek od 15.30 do 18.30 na Juhartovi ul. 10 v Šempetru. Vse ostale informacije dobite na tel.: 041 719 586 (g. Sandi). Vabljeni! Predsednik Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter Aleksander Jelen mojster Ju jitsu 3. Dan Na pohod tudi učenci Goro Oljko ter preko Dobriča in Andraža do kmetije Bajht, ostali pa so do kmetije Bajht prišli skozi Slatine, Dobrič in Andraž. Pohod je bil namenjen sprostitvi, spoznavanju domačega kraja in druženju. T. T. Ob prazniku občine Polzela sta Društvo upokojencev in Planinsko društvo Polzela organizirala tradicionalni, že šesti pohod po mejah občine Polzela. Lepo vreme je na pohod privabilo več kot 300 pohodnikov, od tega se je pohoda udeležila več kot polovica učencev osnovne šole Polzela. Udeleženci pohoda so se zbrali pred občinsko stavbo, kjer sta jih pozdravila v imenu Društva upokojencev Stanko Štorman, v imenu občine pa župan Ljubo Žnidar. Pohodnikom sta med drugim zaželela dobro počutje in varen korak. Prva skupina, učenci osnovne šole, so na pohod krenili preko Vimperka, mimo rojstne hiše Neže Maurer na S šestega pohoda kmalu po startu na Polzeli V Matkah zadovoljni s tekom Športno društvo Matke je pripravilo 12. rekreativni tek z naslovom Tek skozi pet vasi, ki je vključen v akcijo OKS - Zveze športnih zvez pod naslovom Slovenija teče in šteje za točke štajersko-koroškega pokala. Čeprav je organizatorjem ponagajalo slabo vreme, se je teka udeležilo 63 tekmovalcev iz raznih krajev Slovenije, ki so bili razdeljeni v več starostnih skupin in so tekli na progah, dolgi 10,8 in 4,4 kilometra. Na krajši progi je bil v moški konkurenci absolutni zmagovalec Boris Podpečan iz Velike Pirešice pri Žalcu s časom 16,36 min, v ženski konkurenci pa Anka Pungelj iz Topolšice s časom 22,47 min. Na daljši, 10,8 km dolgi progi je bil v moški konkurenci absolutni zmagovalec Janez Srebrot iz Zagrada pri Celju s časom 36,53 min, v ženski konkurenci pa Zala Štorman iz Šempetra v Savinjski dolini s časom 48,10 min. Zmagovalci v posameznih starostnih skupinah: na 4,4 km dolgi progi dečki do 12 let Žiga Medvešek (Celje), od 13-15 let David Vilhar (Prebold) 24,21, od 31-45 let Stanko Oder (Mislinja) 22,24, od 46-55 let Stane Barber (Velenje) 17.46, nad 56 let Roman Rugelj (Topolšica) 22,57, ženske od 19-30 let Maja Amigani (Trbovlje) 26.49 od 46-55 let Anka Pugelj (Topolšica) 22,47; na 10,8 km dolgi progi moški od 20-29 let Janez Srebrot (Celje) 36,53, od 30-39 let Miloš Šinkovec (Lukovica) 38,32, od 40-49 let Jože Mori (Muta) 38,59, od 50-59 let Štefan Lešnik (Ljubljana) 41,32, nad 60 let Veno Satler (Žalec) 48,56, ženske do 29 let Zala Štorman (Šempeter v Sav. dolini) 48,10, od 30-39 let Darja Medvešek (Celje) 53,48, od 40-49 let Alenka Novak (Uršna sela) 54,05, od 50-59 let Alenka Zavadlav (Kranj) 58,31, nad 60 let Lojzka Felicijan (Velenje) 54,11 itd. T. Tavčar Kolesarji na Goro Oljko Športno društvo Ločica ob Savinji 2000 je v okviru praznika občine Polzela pripravilo 4. kolesarski vzpon na Goro Oljko. Na progi, dolgi 11 km, se je pomerilo 95 kolesarjev v osmih moških in eni ženski kategoriji. Najboljši čas vzpona je dosegel Erik Rosenstein iz Mozirja, ki je progo prevozil v času 22,8 minut, nastopil pa je v kategoriji moških do 30 let. V posameznih kategorijah so zmagali: do 13 let Urban Ferenčak (Šentjur), do 16 let Gašper Kranjc (Prebold), do 21 let Kristos Ferenčak (Celje), do 30 let Erik Rosenstein (Mozirje), do 40 let Milan Vivod (Mozirje), do 50 let Brane Škoberne (Celje), do 60 let Obrad Lazič (Velenje), nad 60 let Peter Katic (Šmartno ob Paki) in pri ženskah Božena Hajnšek (Griže). T. Tavčar Urški priznanje za športno potezo Dobitnica priznanja za športno potezo meseca avgusta je bila judoistka Urška Žolnir. Urška si je nagrado, ki jo podeljuje Zavod za ferplej in strpnost v športu v sodelovanju s Slovensko olimpijsko akademijo in Društvom športnih novinarjev Slovenije, prislužila na minulih olimpijskih igrah v Atenah. V polfinalnem boju z avstrijsko tekmovalko je sodnik Urško v zadnjih sekundah borbe kaznoval zaradi neaktivnosti. Čeprav je po točkah Avstrijka prepričljivo izgubljala, je nato zmagala. Naša športnica je krivični poraz sprejela dostojanstveno in se kljub temu v nekaj minutah zbrala ter z naslednjim bojem osvojila bronasto medaljo. T. T. Uspešen začetek sezone Žalski karateisti so uspešno začeli sezono. Člani so nastopih v okviru priprav slovenske reprezentance na svetovno prvenstvo v Mehiki novembra letos. Tako je na mednarodnem turnirju v italijanskem Gradežu, kjer je nastopilo 5 reprezentanc, Matjaž Končina osvojil 2. mesto v kategoriji do 75 kg, Luka Marič pa 3. mesto do 70 kg. Na mednarodnem turnirju za pokal Čakovca je Teja Šavor osvojila 3. mesto. Mlajši tekmovalci pa so nastopili na odprtem prvenstvu Slovenije v Šempetru pri Gorici. Mark Malis je zmagal v športnih borbah mlajših dečkov do 35 kg, Matic Potočnik pa pri starejših dečkih do 35 kg. Lina Pušnik je bila med deklicami nad 40 kg druga. Seveda pa je to šele začetek, saj jih vsak teden čakajo tekmovanja doma in v tujini. Silvo Marič Košarkarski klub Prebold organizira za dekleta in fante, rojene od 1991 do 1994 (tudi 1995 ob ustreznih fizičnih sposobnostih) ŠOLO KOŠARKE. Vpis bo potekal le v spremstvu staršev v ponedeljek, 4. oktobra 2004, ob 15. uri (nato pa ob ponedeljkih in četrtkih ob 15. uri). Vpis velja tudi za tiste, ki so že obiskovali šolo košarke, pa še niso uvrščeni v nobeno od selekcij KK Prebold. Šolo bo vodil Janko NAPOTNIK, trener mladih (tel. 572 44 14). er ca tor Pika Dobrodošli v svetu odličnih nakupov! Mercator Pika kartica je kartica, ki nagrajuje zvestobo. Pri kupovanju s Piko... prihranite veliko! % Pristopnice za Mercator Pika kartico lahko pridobite in oddate v Supermarketu Levec, v Supermarketu Blagovnice Žana, v samopostrežnih prodajalnah v Preboldu, na Polzeli in v Šempetru ter v vseh ostalih Mercatorjevih trgovinah. Sport september2004 50 let atletike v Žalcu Atletski klub Žalec, ki mu predseduje Adi Vidmajer, se je že pred časom začel pripravljati na proslavitev 50-letnice delovanja. Jubilej so proslavili v soboto v Savinovi hiši, kjer so v atriju predstavili almanah Toneta Vrabla z naslovom Od travnika do tartana ali $0 let atletike v Žalcu in Savinjski dolini, v razstavnem salonu pa so odprli priložnostno razstavo fotografij, dokumentov o nastanku in razvoju atletike v Žalcu in Savinjski dolini ter atletskih športnih pripomočkov. Začetnika atletike v Žalcu sta bila Vlado Strahovnik in Vili Kovač, kaj hitro pa so se jima pridružili številni drugi, ki so to zvrst športa gojili ali jo zgolj podpirali. Iz vrst savinjskih atletov jih je bilo kar nekaj, ki so v okviru Atletskega društva Kladivar dosegali odlične rezultate, o čemer lahko preberete tudi v almanahu. Knjiga je v prvem delu zbirka raznih zapisov o atletiki v Žalcu, v drugem delu pa so natisnjeni dokumenti in fotografije s podnapisi. T. Tavčar Tone Vrabl, Adi Vidmajer in Uroš Vidmajer na predstavitvi almanaha 1 Olimpijo neodločeno Med nastopom deklic letnik 89 in 90 Več kot 600 udeležencev teka RK Celeia Žalec -Wiener Neustadt Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in Atletski klub Žalec sta ob žalskem občinskem prazniku in 40-letnici mesta Žalec pripravila tradicionalni tek po ulicah Žalca, ki je bil z več kot 600 udeleženci najbolj množična prireditev v vrsti kulturnih in športnih prireditev v počastitev praznika. Udeleženci teka so se pomerili v 16 kategorijah na progah, dolgih 200, 550, 1150, 3450 in 5500 m. Zmagovalci: deklice letnik 95 in 96 Patricija Čučulovič (OŠ Griže), dečki 1. 95 in 96 Gal Cirar (AK Velenje), de_ki 1. 93 in 94 Robert Živko (AK Žalec), deklice 1. 91 in 92 Maja Klakočar (OŠ Lava Celje), dečki 1. 91 in 92 Sebastjan Štraus (OŠ Blanca), deklice 1. 89 in 90 Anja Zlatečan (DK Kladivar), dečki 1. 89 in 90 Jan Brešan (Celje), mladinke 1. 85 do 88 Ana Stropnik (AD Kladivar), mladinci 1. 85 do 88 Miha Robnik (Luče), članice 1. 70 do 84 Daneja Grandovec (Maribor), veteranke 1. 55 do 69 Breda Štrok (Podčetrtek), veteranke 1. 54 in starejše Lojzka Felicijan (Velenje), člani 1. 65 do 84 Damjan Slapnik (AK Portvald), veterani 1. 55 do 64 Stane Berber (Velenje), veterani 1. 54 in starejši Vanček Vranko (Velenje). V ciciteku je nastopilo 130 otrok s starši. T. Tavčar POKAL POKALNIH ZMAGOVALK -2. KOLO 16. 10. ob 18. uri v telovadnici 1. OŠ Žalec Z novim imenom in dodobra spremenjenim igralskim kadrom se bodo tudi letos žalske rokometašice predstavile v evropskem tekmovanju. Po mnenju vodstva kluba bi bile kvalifikacije za ligo prvakinj, kjer bi žalske rokometašice lahko nastopile kot slovenske podprvakinje, v tem trenutku za močno pomlajeno ekipo prehud zalogaj. Tako so se odločili za nastop v pokalu pokalnih zmagovalk. Na tekmovanju se bodo prvič predstavile v drugem kolu tekmovanja. Pri žrebu se jim je vsaj z ekonom- Na teniškem igrišču v Šeščah je 7. septembra potekal teniški turnir ob 50-letnici Mirana Štravsa. Turnir v moških parih je bil odigran po pravilih Teniške zveze Slovenije. Turnirja se je udeležilo lepo skega vidika nasmehnila sreča, saj njihove nasprotnice prihajajo iz predmestja Dunaja. Ekipa Wiener Neustadt bo sicer trd oreh, a zelo atraktiven nasprotnik. V klubu igrajo mnoge naturalizirane avstrijske igralke, ki so nekoč s slovito Hypo-banko osvajale evropske lovorike, na jesen kariere pa branijo barve kluba iz Neustadta. Varovanke novega trenerja Aleša Filipčiča bodo 9- 10. nastopile v gosteh, teden dni kasneje pa bo v Žalcu povratno srečanje. Ljubitelji rokometa boste vsekakor prišli na svoj račun, dekleta obljubljajo srčno borbo in hkrati upajo na dobro podporo s tribun. Vabljeni vsi. število igralcev, pa tudi organizacija je bila odlično izpeljana. Po napetih dvobojih je bil vrstni red naslednji: 1. mesto Ivan Skomšek - Tadej Krušič, 2. mesto: Miran Štravs -Albert Avguštin in 3- mesto Luka Naprudnik - Boris Privošnik. Turnir ob 50-letnici Mirana Štravsa Minuli konec tedna se je pričelo tekmovanje v slovenski ženski rokometni ligi, v kateri nastopa tudi združena ekipa Celeia Žalec pod vodstvom trenerja Aleša Filipčiča, v 1. B ligi pa druga ekipa z imenom Savinjska Žalec pod vodstvom trenerja Milana Ramšaka. Prva ekipa je zelo mlada, vendar kot kaže, po prvi prvenstveni tekmi z Olimpijo se je srečanje končalo neodločeno 29 : 29, polčas pa 17 : 15, zelo obetavna. Po nervoznem začetku so povedle igralke Olimpije, v nadaljevanju pa so domačinke zaigrale odlično ter z delnim izidom 5 : 0 v 14. min. vodile 7 : 4. V drugem delu so gostje zaigrale precej bolje in v 46. min. rezultat izenačile na 22 : 22. Do konca so nato ves čas vodile domačinke, ki so si zmago zapravile v zadnjih sekundah srečanja, saj je v vratih Olimpije odlično branila njihova vratarka. Za ekipo Žalca so gole dosegle: Neh Irman 2, Ana Petrinja 6, Dejana Stefanovič 7, Martina Strmšek 11, Jelena Kikanovič 1, Maja Novak 1, Tina Sotler 1. Danes ob 18. uri bodo igralke Olimpije nasprotnice tudi v slovenskem pokalu -četrtfinalu. Tekmo si boste lahko ogledah v telovadnici I. OŠ Žalec. Ekipa Celeia Žalec pa bo nastopila tudi v Evropi, in sicer v pokalu pokalnih zmagovalk, kjer so prve njihove nasprotnica rokometašice Wiener Neustadta iz Avstrije. Prva tekma bo v Avstriji 10. oktobra, povratna pa teden dni kasneje ob 18. uri v Žalcu. T. Tavčar Tekmovalo 1130 gasilcev V Žalcu in na Vranskem je potekalo tekmovanje v gasilsko športnih disciplinah. Gasilci in gasilke, vključeni v Gasilsko zvezo Žalec, so se na nogometnem stadionu v Športnem parku v Žalcu pomerili v šestih kategorijah, mladi gasilci pa v štirih kategorijah na Vranskem. V Žalcu je nastopilo 63 enot, ki so se pomerile v vaji z motorno brizgalno in štafeti na 400 metrov, starejši člani pa v vaji s hidrantom in raznoterostih. V kategoriji članov A je zmagala enota PGD .Andraž nad Polzelo pred Letušem in Dobrovljami, pri članih B je zmagala enota PGD Braslovče pred Gomilskim in Zabukovico, pri članicah A je zmagala enota PGD Pariželje-Topovelje pred Andražem nad Polzelo in Polzelo, pri članicah B enota PGD Gomilsko pred Grajsko vasjo in Lokami, pri starejših članih enota PGD Kasaze-Liboje pred Ponikvo in pri starejših članicah enota PGD Kasaze-Liboje pred Vrbjem. Na Vranskem je nastopilo 50 enot, ki so se pomerile v vaji z vedrovko in vaji z ovirami. Med pionirji je zmagala enota PGD Andraž nad Polzelo pred Ojstriško vasjo in Ločico ob Savinji, med pionirkami enota PGD Gomilsko pred Drešinjo vasjo in Andražem nad Polzelo, med mladinci enota PGD Gomilsko pred Parižljami-Topovljami in Ločico ob Savinji, med mladinkami pa PGD Gomilsko pred Parižljami-Topovljami in Lokami. T. Tavčar Prvo- in drugouvrščena ekipa ter predsednik KK Prebold Franc Škrabe Mednarodni košarkarski turnir Košarkarski klub Prebold je 17. in 18. septembra organiziral mednarodni košarkarski turnir. Turnirja so se udeležili KK Rudar Trbovlje, KK GD Hrastnik, KK Prebold in košarkarski klub SK Žabovresky Brno iz Češke. Na prvi tekmi sta se med sabo pomerili ekipi Trbovelj in Hrastnika. Zmagah so košarkarji KK Rudar Trbovlje, in sicer z rezultatom 90 : 72. Na drugi tekmi prvega kroga pa so na parketu preboldske športne dvorane zaigrah košarkarji Prebolda in Brna. Slednji so gostitelje premagali z rezultatom 80 : 75- V drugem krogu tekmovanja naslednji dan sta se med sabo za 3- in 4. mesto pomerili ekipi Prebolda in Hrastnika. Uspešnejši so bili košarkarji KK Prebold, ki so svoje nasprotnike premagali z rezultatom 87 : 82. V tekmi za 1. mesto so bili uspešnejši košarkarji iz Trbovelj, saj so češke košarkarje premagali z rezultatom 95 : 62. Tekma je bila zaradi poškodbe košarkarja Rudarja Miha Vajdiča prekinjena in sporazumno končana dve minuti pred koncem. Turnir in pokal za prvo mesto so osvojili košarkarji KK Rudar Trbovlje, drugo mesto je zasedla ekipa iz Brna, na tretjem mestu so pristali domači košarkarji, na četrtem pa košarkarji iz Hrastnika. Na finalni tekmi so gledalce med odmori zabavah Skokci s Šolskega centra Celje. To je akrobatska skupina, ki je na letošnjem tekmovanju ŠKL osvojila naslov državnih prvakov. D. N. ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE! MESTNI PLINOVODI DIST RIBU CHAPLIN A d o o september2004 Bralci pišejo / NASVET! Pisma bralcev Cela ulica smrdi... zaradi brezobzirnih psičarjev (psičar - novejši izraz za lastnika psa) Lahko bi bila lepa in prijetna ulica za sprehajalce, male otroke in vse, ki ljubijo mir, pa vendar to ni. Brezobzirni ah nevedni psičarji spustijo in naženejo psa na posebno zelenico, da tam opravi biološko potrebo, potem se podi po cesti in vznemirja pešce, tako da rine v njih s svojim slinastim gobcem, in ne nazadnje ogroža kolesarje. Sprašujem vas, dragi bralci, zakaj imajo pse takšni, ki zanje nimajo časa niti smisla za popolno skrb in nego, kot se za to spodobi. Nobena opozorila, prošnje in pritožbe ne zaležejo -zaradi takšnega početja trpijo narava in ljudje. Predlagam, da bi pričeti s pobiranjem ekološke takse, kinologi pa bi morati pričeti tudi z vzgojo psičarjev, ne samo psov. Predvsem pa vidim, da osebe, ki si nabavijo psa kot statusni simbol, nimajo dovolj samozavesti. ... če sliši modri resnico, se po njej ravna, ... če sliši resnico manj modri, se po njej ravna ati pa ne, ... če pa prostak sliši resnico, se ob njej zakrohota, ... če se ne zakrohota, še ni bila prava resnica. (Lao Tzu) D. S. Migojnice Vljudnost - prijaznost Rad bi izrekel zahvalo uslužbencem Banke Celje, podružnica Žalec. V soboto, 31. 7. 2004, ko banka posluje le do 11.30, sem lahko še 5 minut po izteku delovnega časa zaradi njihovega razumevanja nakazal potrebni znesek, ki je moral biti izvršen še istega dne do 12. ure. Zaradi objektivnih razlogov sem obvestilo o potrebnem plačilu prejel pozno, tako da sem zamudil delovni čas. Posebno zahvalo izrekam gospe pri okencu za izvršeno nakazilo in gospe za poslani faks, da je bilo nakazilo izvršeno. Norbert Markon Dolenja vas 114 Prebold CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20, 041 649 234 Kultura, prijateljstvo in jezik ne poznajo meja Gostje iz Štandreža in Vrbenčani predjamo Pekel Člani Kulturnega društva Vrbje in člani Prosvetnega društva iz Štandreža v Italiji že vrsto let sodelujemo na gledališkem področju. V novembru leta 2003 so se člani vrbenskega kulturnega društva Štandrežanom predstavili tudi s koncertom harmonikarjev. Gostoljubje, ki so nam ga izkazati ob obisku v Štandrežu, smo jim v nedeljo, 29- avgusta 2004, vrniti in jih popeljati po lepotah naše Savinjske doline. Uradni gostitelji smo biti člani kulturnega društva, ob obisku prijateljev iz Štandreža pa so se nam pridružiti predstavniki krajevne skupnosti, društva upokojencev, gasilskega in turističnega društva. Razigrani harmonikarji so poskrbeli za prijetno vzdušje že ob prihodu gostov, med njimi so bili predsednik Prosvetnega društva Marko Brajnik, predsednik rajonskega sveta Marjan Breščak in župnik Karel Bolčina. Gostom je najprej zaželel dobrodošlico predsednik Krajevne skupnosti Vrbje Dušan Pungartnik, pozdravili pa so jih tudi predsedniki delujočih društev v kraju. Ko so se gostje okrepčati ob dobrotah, ki so jih pripravile naše domačinke, smo se podati na ogled jame Pekel. Ta jih je očarala s svojimi kapniki in stilno podobo hudiča, naravno izrisano ob vhodu v jamo. Sledil je ogled obiranja hmelja na kmetiji Rojnik v Grušovljah, kjer sta nas pričakala gospodar z družino in specialistka za hmeljarstvo gospa Irena Friškovec. Marsikaj so gostje izvedeti o "zelenem zlatu”. Ogledati so si ves postopek, in sicer od obiranja, sušenja in shranjevanja pridelka. Med ogledom smo pokušati temno in svedo pivo, izdelano v domači pivovarni. S pesmijo smo se posloviti in vrniti v Vrbje, kjer so se gostje seznanili z delovanjem gasilskega društva, sledil je sprehod skozi središče Vrbja, nato pa ogled več kot 250 let stare, s slamo krite hiše. Sledilo je kosilo v domu krajanov in zabava od domačih glasbenikih. Kulturni program so popestriti harmonikarji in pevci. Gospa Majda Virant je gospodu Božidarju Tabaju izročila simbolno darilo. Gostje so se udeležiti tudi športnih tekmovanj in se sprehoditi ob jezeru, skupaj smo si nato ogledati še gledališko predstavo PD Štandrež z naslovom Trim. Zabavali smo se ob humoristično-satirični enodejanki, ki sta jo uprizorila igralca Marko Brajnik in Božidar Tabaj. Ob koncu smo si izmenjati spominska darila, se pozabavati ob glasbi ter se poslovili z obljubo, da bomo naše vezi še utrditi. Zahvaljujemo se gospe Lei Meh, koordinatorki srečanja. Nepozabna nedelja je utrdila stkane vezi med društvoma, hkrati pa so gostje spoznati naš kraj, mesto Žalec in občino in spoznati, da v boju za ohranjanje slovenskega jezika onstran meje, ne ostajajo sami. Majda Jurač Novo v Žalcu! Center manualne terapije, medicinske masaže in bioenergetike Nicolaj Stoianov, dr. med., prof., spec. manualne terapije, medicinske masaže in bioenergetike Savinjske čete 3, Žalec, tel. 031 / 408 824 Delovni čas: pon. - pet. od 10. do 18. ure. ZDRAVLJENJE GIBALNEGA APARATA Učinkovito zdravljenje bolečin v hrbtenici, sklepih in mišicah, efektivno pomoč pri glavobolih, bolečinah ali mravlinčenju v zgornjih in spodnjih okončinah, zdravljenje določenih vrst skolioz. VISCERALNA (ABDOMINALNA) MANUALNA TERAPIJA pri kroničnem hepatitisu, kolitisu, pri zaprtju, pri vnetju žolčnika, vnetju prostate itd. INDIVIDUALNE SEANSE BIOENERGOTERAPIJE pri raznovrstnih boleznih. AKUPRESURA, RAZLIČNE VRSTE MASAŽ indijska masaža glave, vratu in zatilja, limfna drenaža, refleksno- conska masaža stopal, shiatsu terapija, anticelulitna masaža itd. ŽALSKE LEKARNE SVETUTETO Homeopatija "Podobno se zdravi s podobnim” Na pragu jeseni je zadišalo po meglenih jutrih, hladnih večerih. Prišel je čas prehladov, obolenj dihal, zmanjšane odpornosti organizma. Vitamini, sredstva za okrepitev ... nikoli nismo dovolj pripravljeni na spopad z bakterijami in virusi. V skrbi za svoje zdravje se tako pogosto opremo celo na t. i. alternativna zdravljenja, kajti vsi se strinjamo: "Ni pomembno, kaj in kako pomaga, pomembno je, DA pomaga!” Med alternativna zdravljenja lahko uvrščamo tudi HOMEOPATIJO (gr. homoios” - podoben, "pathos” - bolezen), ki predstavlja način zdravljenja podobno s podobnim. Zdravimo z majhnimi količinami naravnih snovi - homeopatskimi zdraviti - remediji. Oče homeopatije je Samuel Hahnemann, ki je bil kot doktor medicine razočaran nad takratnim konvencionalnim zdravljenjem (tehnika puščanja krvi, uporaba pijavk in čudodelnih zdravil sumljivega izvora). Pogosto je dvomil v zdravniške razlage o delovanju snovi, ki so jih uporabljati za zdravljenje. Ni verjel, da uspeh lubja kininovca pri zdravljenju malarije izvira iz njegove grenkosti. Odločil se je za enkraten poskus: zaužil je več odmerkov kininovca in opazoval učinek zdravila na zdrav organizem. Zdravilo je izzvalo podobne simptome, kot so bili opisani pri malariji. Na osnovi tega je sklepal, da lubje kininovca, ki je bilo tedaj najučinkovitejše zdravilo proti malariji, pomaga samo malariji podobnim vročinskim stanjem in to zaradi tega, ker pri zdravih osebah povzroča podobno stanje. Hahnemann je tako na pragu 19. stoletja osnoval osrednji steber homeopatskega zdravilstva, ki temelji na zakonu podobnosti Similia similibus curentur -Podobno naj se zdravi s podobnim, kar pomeni, da sredstvo, ki pri zdravem človeku lahko sproži določene znake, lahko podobne znake pri bolniku zdravi. Hahnemann je nato preiskal veliko število naravnih snovi iz mineralnega in rastlinskega sveta. Zavedal se je, da so nekatere snovi v koncentri- rani obliki zelo strupene, zato je odkril "potenciranje” (večkratno zaporedno redčenje snovi). Tako je zmanjšal odmerek in s tem odpravil toksične učinke, ne da bi sredstvo izgubilo svojo zdravilno moč. Opisal je približno devetdeset zdravilnih sredstev, ki jih še dandanes najpogosteje uporabljamo, ko se učimo, da mora zdravljenje spodbujati obrambne sposobnosti organizma in proces zdravljenja, ne pa zavirati posamezne znake bolezni ati motnje. Homeopatija je s svojim revolucionarnim principom zdravljenja osvojila številne zdravnike in bolnike po vsem svetu in je danes na voljo v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Indiji in v več kot sedemdesetih drugih državah. Kaj pa v Sloveniji? Čakali smo na vstop v Evropsko unijo, ki bo, tako smo verjeli, prižgal zeleno luč za tovrstno zdravljenje. Zdaj smo "notri”, homeopatija pa še vedno ponižno trka na naša vrata, ki ji odpirajo pot do popolne uveljavitve. Imamo sicer možnost, da se zatečemo k peščici uradnih zdravnikov - homeopatov, po priporočena zdravila pa moramo še vedno v lekarne k našim sosedom. Priznani internist dunajske univerzitetne klinike prof. dr. Michael Frass, ki pri svojem delu uporablja tudi homeopatsko zdravljenje, navaja primere, ko so bolniki prav zaradi homeopatskega zdravljenja, ki jim je okrepil imunski sistem, hitro in učinkovito ozdraveli. Homeopatija je prav tako zelo uspešna tudi pri zdravljenju otrok in nosečnic, saj zdravila nimajo škodljivih stranskih učinkov, (vir: http://24ur.com) Če se bomo zgledovati po našem sosedu, bodo homeopatski pripravki mogoče že prihodnje leto tudi na policah slovenskih lekarn ... Vendar pa, homeopatija mora ostati v strokovnih rokah, saj lahko le tako doseže odlične učinke! Lidija Pavlovič, mag. farm. TEORIJA IZBIRE Kako se pogovarjati? Izberimo teorijo izbire. Z njeno pomočjo se bomo izognili marsikateri težavi. Žal je tudi normalno, da počnemo tisto, kar so ob izzivanjih počeli starši iz generacije v generacijo; vračate torej milo za drago ali nadzirate. Vaše početje je tisto, kar nameravate početi. Kar se v preteklosti ni izšlo, se ne bo zdaj in tudi v bodoče ne. Toda še vedno izbirate isto. Ne glede na vaš trud ne morete nadzorovati vedenje moža ati žene, kadar niste z njim/njo in le zelo malo, kadar ste z njim/njo. Lahko pa nadzorujete svoje lastno vedenje. Vaše vedenje je edino, ki ga lahko nadzorujete. Razlika med občutkom sreče in nesreče Kadar smo nesrečni, smo nezadovoljni in skušamo glede tega nekaj napraviti - npr. spremeniti svoje življenje ati še pogosteje življenje nekoga drugega. Za partnerja to skoraj vedno pomeni, da ga bomo skušali kako prisiliti, da bi se spremenil. Najobičajnejše izbire so: nadzorovanje, očitki, poučevanje, kako je bolje, ker mi že vemo, grožnje, kaznovanje, podkupovanje. Kadar smo srečni, smo s svojim življenjem večinoma kar zadovoljni. Takrat za še boljše počutje želimo narediti še kaj več. Npr. lahko poskusimo razširiti krog odnosov, povečati obseg dosežkov... Kadar pa postanemo nesrečni zaradi svojega partnerja, pogosto prenehamo s stvarmi, ki smo jih počeli z njim, začnemo pa jih delati njemu, kar je škodljivo. Dokler ste bili s partnerjem srečni, ste skupaj z njim počeli več stvari in ga spodbujati. Kadar sta srečna oba, sta pripravljena več postoriti drug za drugega, se npr. pogovarjata, poslušata, zaupata. Kaj nas uči teorija izbire? Teorija izbire nam razloži, da izberemo sami, kar naredimo. To pomeni, da lahko vsak nadzira le lastne misli in dejanja. Z veliko prisile lahko začasno nadzorujemo dejanja partnerja, mladoletnika ... nikoli pa ne moremo nadzorovati njegovih misli. Kadar nismo več v partnerjevi bližini, lahko naredi, kar se mu zljubi. Kako daleč se bo odmaknil od tistega, kar želimo, da naredi - pa čeprav ves čas ve, kaj hočemo od njega - je odvisno od jakosti našega odnosa. Čim močnejši je, tem bolj se bo vedel po naši volji tudi, kadar bo sam. Nesrečnost občutimo na zelo različne načine. Lahko ste npr. jezni, potrti, zaskrbljeni, prestrašeni, napeti, utrujeni, bolni ali celo zmešani. Lahko imate tudi ostre bolečine v glavi, hrbtu in želodcu. Lahko imate težave s spanjem ali pa ste ves čas utrujeni in hodite okoli z občutkom, da na hrbtu nosite breme. Če se boste naučili izbirati učinkovitejše načine vedenja do part- nerja in če se naučite bolje kot doslej izbirati, kako ravnati s svojim partnerjem, ne boste več čutili omenjenih bolečin in nelagodja. Teorija izbire ne sloni na zdravi pameti. Npr. mož me spravlja ob živce. Ničesar ne naredi, kar je koristno za družino, partnerstvo. Gleda me, kot da sem ob pamet, ko mu postavim preprosto vprašanje. Očitam, kričim, grozim, kaznujem. Kako bi vi ravnali v dani situaciji? Samo sedeli? Težav ne boste rešili z dosedanjim načinom vedenja, s prepričevanjem, da imate prav vi in da se on moti. Teorija izbire uči, da pri težavi, s katero se borite, skoraj nikoli ne gre za preprosto vprašanje, kdo ima prav in kdo se moti. Kadar se ne strinjate, ni glavni pomislek, kdo ima prav ali kdo se moti. Razmisliti bi morali o tem, ali bo tisto, kar skušate narediti, ohranilo odnos med vami in vašim partnerjem ali mu bo škodovalo. Če hočete ohraniti ali kar celo izboljšati vajin odnos, morate včasih popustiti. Ko se boste naučili spoštovati želje drugega, čeprav se morda ne strinjate, boste pri partnerju dosegli veliko več kot pri dopuščanju, da se vsako ne-strinjanje razširi v boj za premoč, čeprav je zmaga vaša. Naučili se boste prezreti vašo zdravo pamet, ki vas jasno opozarja, da imate prav. Pripravila po knjigi W. Glasser, Nesrečni najstniki mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del Mladi september2004 Mladi preboldski ’’letalci” z vaditelji Počitniški dnevi z letali Občina Prebold je letos še posebej veliko pozornost namenila temu, da bi mladim med počitnicami ponudila čim več možnosti za zanimivo preživljanje prostega časa. Na njen poziv so se odzvali tudi v modelarski sekciji Aero kluba Prebold in organizirali tečaj letenja z jadralnimi modeli na daljinsko vodenje. Tečaj je obiskovalo 15 fantov, s katerimi je delalo 5 vaditeljev. Kot je povedal predsednik modelarske sekcije Dušan Sluga, so člani sekcije tečajnikom ponudili svoje modele letal in radijsko vodene naprave, pa tudi gorivo za motorne modele. Tečaj se je pričel 1. julija, končal pa 18. avgusta. Ljubitelji letalskega modelarstva so se na letališču srečevali trikrat na teden, razen ob slabem vremenu, opravili so 15 ur vaj na računalniku in 15 ur vaj pristajanja. Skupaj opravljenih ur letenja tečajnikov je bilo 150, vaditelji pa glede na spretnost fantov ocenjujejo, da je bil tečaj zelo uspešen. Nekateri že lahko letijo samostojno, nekaj pa se jih je nato včlanilo v klub. Ob zaključku tečaja so fantje prejeli priznanje za uspešno opravljen tečaj, o škodi, ki je nastala zaradi različnih oblik nerodnega pristajanja, pa ob tej priložnosti niso govorih. Staršem so predstavih svoje znanje in pripravili piknik, obiskala pa sta jih tudi župan Vinko Debelak in podžupan Franc Škrabe. „ R Žalski filatelisti na Hradčanih v Pragi Pester september za filateliste Ob prazniku občine Žalec je naše društvo prejelo najvišje priznanje - GRB OBČINE ŽALEC. Za prejeto priznanje se člani Filatelističnega društva iskreno zahvaljujemo in obljubljamo, da bomo nadaljevali s prizadevnostjo in strokovnostjo na področju filatelije in numizmatike. V znak hvaležnosti je na večer podelitve priznanja v avli Doma II. slovenskega tabora naša mlada filatelistka Lara Plavčak razstavila obsežen, s srebrom mednarodno nagrajen filatelistični eksponat na temo o slikarju Albrechtu Diirerju. Da filatelisti ne držimo križem rok, je dokazal tudi naš član Vencelj Ferant, ki je za svojo razstavljeno zbirko PIVO na mednarodni filatelistični razstavi Alpe-Adria Phila v Zagrebu 12. septembra prejel pozlačeno medaljo. Kolegi - člani društva mu ob tej priložnosti izrekamo čestitke in priznanje za uspešno predstavitev zbirke in prejeto odličje. Žalski filatelisti želimo širiti svoje obzorje na strokovnem področju tudi z obiski filatelističnih razstav in sejmov doma in v tujini. Pred nekaj dnevi smo obiskali filatelistični sejem v Pragi. K prijetnemu druženju so s svojo prisotnostjo prispevali naši mladi filatelisti in njihovi svojci. Po uspešnem "lovu za znamkami” ter drugim filatelističnim in numizmatičnim materialom smo si ogledali Prago z vsemi njenimi značilnostmi, posebno pa so nas navdušili Hradčani, kjer je pustil sledove svojega dela naš veliki arhitekt Jože Plečnik. Priznanja nam dajejo nov zagon pri našem delu. Cirila Haler S Podmornico v Gardaland Podmornica - Dnevni center za otroke in mladostnike, ki že deveto leto uspešno deluje v okviru Centra za socialno delo Žalec, je 25. junija letos popeljala svojo posadko na končni izlet v največji in najbolj priljubljen zabaviščni park v Italiji, v Gardaland. ’’Divjemu svetu zabave, veselja in norčij” smo se za en dan prepustih vsi: otroci in mladostniki, ki redno obiskujejo Podmornico v času pouka, in njihovi vzgojitelji, ki smo poskrbeli za dobro počutje in varnost otrok. V zgodnjih jutranjih urah smo se vsi nestrpni in polni pričakovanj zbrali pred Podmornico. Ko smo preverili, ah smo v polni zasedbi, smo se odpravili proti udobnemu avtobusu Turistične agencije Potepuh iz Žalca, se namestili vsak na svoj sedež in se počasi odpeljali proti pravljičnemu mestecu. Med vožnjo smo eni malo počivah, drugi klepetali, tretji opazovali okohco... Med vožnjo po Italiji nam je malo ponagajalo vreme, saj je bilo oblačno in je ves čas deževalo. Vsi smo si oddahnili, ko smo prispeli v zabaviščni park, saj nas je pričakalo sonce in vse, kar si zmore zamisliti in zaželeti domišljija. Razdeliti smo se v manjše skupine in se hitro odpraviti proti vhodu v park, kjer se je prava zabava šele pričela. Ker še nihče od otrok in mladostnikov ni bil v tem čudovitem svetu iger, je bilo njihovo veselje in navdušenje tohko večje, čeprav nismo skrivati strahu in negotovosti pred vsem novim in nepoznanim. Ko smo ’’preživeti” prvo in najbolj adrenalinsko atrakcijo v Gardalandu, smo s tresočimi koleni in mešanimi občutki prepričevati drug drugega, kdo je najbolj užival in koga ni bilo nič strah. Navdušeno smo tekati od ene zanimivosti k drugi, kjer smo malo manj navdušeni v nepopisni gneči čakati, da nam je adrenalin znova razširil žile. Preizkusili in ogledati smo si različna in zanimiva igrala, kot so Tornado blue, v nebo kipeči vlakci, vrtiljaki, otok dinozavrov, Atlantida, dolina kraljev z egipčanskimi grobnicami, vožnja po reki Kolorado, divji zahod, faraoni, gusarji in 3D-film. Za ogled filma smo potrebovati posebna očala, s katerimi smo dobiti občutek, da kar sami nastopamo v njem. Vse to in še več v tem vznemirljivem svetu zabave in norčij. Še posebej zanimivo je bilo zvečer oziroma ponoči, saj smo se lahko na vsa igrala zavihteti še enkrat in to v temi, kar je otrokom in tudi vzgojiteljem vzbujalo poseben užitek. V poznih nočnih urah smo se zelo, vendar prijetno utrujeni in polni novih vtisov in občutkov odpraviti proti avtobusu. Ko smo posedli, je bilo nekaj časa zelo živahno, saj je vsak želel opisati svoje doživljanje preživetega dne. Govoriti smo vse-povprek, mahati z rokami in na veliko razlagati, kako nikogar ni bilo strah, čeprav smo skoraj vsi imeti vsaj malo mehka kolena, ko smo se prepuščati novim izzivom. Počasi se je hrup polegel, vsak je poskušal najti čimbolj udoben položaj za počitek. Vrniti smo se v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. Izlet v Gardaland bi težko izvedli brez pomoči, tako finančne kot materialne, zato se najlepše zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so na kakršen koli način pripomogli k izvedbi čudovitega izleta. Nataša Kobula, CSD Žalec, vodja programa Tabor mladih gasilcev 2004 V Mladinski komisiji PGD Braslovče smo s pomočjo ostalih članov društva v mesecu juliju letos že drugič organizirali 5-dnevno taborjenje mladine v Primostku ob reki Kolpi pri Metliki. Taborjenja se je udeležilo 24 otrok v starosti od 5 do 16 let, kar je 7 več kot lansko leto, in 8 mentorjev. Za celotno organizacijo smo poskrbeti sami (prehrana, prevoz, športne in druge aktivnosti), kar nam je malo olajšalo finančne stroške, s svojimi izdelki pa so nam pomagala tudi okoliška podjetja in starši. Za prevoz smo si tako kot lani poleg našega vozila in treh osebnih sposoditi gasilsko vozilo pri sosednjem gasilskem društvu Dobrovlje. Za vseh pet dni smo imeti pripravljen program aktivnosti. Obiskati smo gasilce v Črnomlju, ki so nas prijazno sprejeti, za kar se jim še posebej zahvaljujemo, si ogledati gasilski muzej v Metliki, prehoditi pa smo tudi učno pot v vasi Božakovo pri Metliki. Zelo smo biti veseli lepega vremena, Kolpa pa je bila dovolj topla za kopanje. Mentorji so vsak dan vestno ocenjevali urejenost šotorov, enkrat celo nenapovedano, zadnji večer pa smo pripravili tekmovanje v športnih igrah in kvizu. Da pa ne bi ocenjevati samo mentorji, so tudi otroci oceniti mentorje in izbrati najboljšega. Pred odhodom smo razglasiti skupne rezultate in razdeliti nagrade, za spomin pa smo vsi dobiti tudi majice, ki nam jih je podarila Banka Celje, nanje pa smo natisniti svoj znak. Po prihodu domov so biti zadovoljni otroci in kljub veliki odgovornosti tudi mentorji, saj smo se imeti zelo lepo in kar je najvažnejše, vrniti smo se vsi živi in zdravi. Sabina Sorčan Počitniški tabor na Raduhi Udeleženci počitniškega tabora pred Snežno jamo na Raduhi V času letošnjih počitnic so razna društva v občini Prebold omogočila mladim aktivno preživeti čas počitnic. Društva so organizirala razne tečaje, tabore, izlete, letovanja in športne aktivnosti. Štiridnevni jamarski tabor so na Raduhi organizirali tudi jamarji. Udeleženci so bivati in spati v planinski koči na Loki pod Raduho. Vsak dan so si pod vodstvom jamarjev ogledati eno izmed večjih jam, se seznanili z delom jamarjev in jamarsko tehniko. Obiskali so Snežno in Jelenovo jamo, ki sta bogati s kapniškim okrasjem, ter jamo Sevnatnico, ki je tipična visokogorska alpska jama. Prehoditi so Raduho, ki je bogata z jamami in brezni in zato pravi raj za jamarsko raziskovanje. Vse, ki vas zanima podzemni svet in bi tudi sami radi po jamarsko pokukati v njegovo nedrje, preboldski jamarji vabijo, da se jim pridružite. Pričakujejo vas vsak petek ob 19. uri v klubskih prostorih v preboldski graščini. Roman Brglez Pekarna-slaščičama-trgovina I [TTTrPfT? Vransko 17, 3305 Vransko Pekama in trgovina Vransko 703 30 30; trgovina Žalec 713 30 82; slaščičarna Žalec 713 30 83; trgovina Griže 713 30 80; slaščičarna Petrovče 713 30 84; kiosk Celje 428 20 62; trgovina Ostrožno 428 20 60; trgovina vrbje 713 30 86; bar Vrbje 713 30 87; slaščicama Šempeter 703 30 46; slaščičarna Polzela 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi 566 02 80. Spoštovane Savinjčanke in Savinjčani! Pred dnevi smo koledarsko zajadrali v jesen, v čas, ko nas narava obdari s svojimi darovi, ko listje dobiva najrazličnejše barve in zaljša naše okolje. Z jesenjo prihajajo hladni dnevi, čeprav nam letos poleti ni bilo pretirano vroče, in čas, ko bo prijetno posedeti v toplih prostorih naših lokalov ali nakupovati v naših trgovinah. Ob tem pa naj vas spremlja naš slogan Zvestoba se nagrajuje in misel na Vranske poletne večere z našo osrednjo prireditvijo, ki je tudi letos vam in nam polepšala avgustovski večer in ponovno potrdila pravilno usmeritev našega kolektiva. Upam, da vas je znova prepričala, da je vredno biti zvest našemu kolektivu, ki se bo tudi v prihodnje trudil, da nam bo lepo in prijetno. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ september2004 Savinjske zgodbe Solidarnost, vredna zlata Žalika Koreni s hčero Evo, sinom Francijem (prvi z leve) pravnukinjo in pravnukom ter predstavniki ZZB in RK na dan svojega jubileja Korentova mama praznovala V času, ko se neprestano pehamo za materialnimi dobrinami, pozabljamo pogledati okrog sebe, na svoje sosede, ki bi morda potrebovali našo pomoč. Nekdanje človeške vrline, ki so nas družile, so potisnjene v ozadje. Solidarnost, humanost, sosedska pomoč ... so lastnosti, ki jih lahko štejemo med najizrazitejše dokaze človekoljubja in plemenitosti. Če smo na vse to morda v urbanih naseljih že pozabili ali pa se na to spomnimo bolj poredko, tega zagotovo ne moremo trditi za ljudi, lmč ca Maaaaaaiia««« ja •uh imp initrf|crcvinn m ujmi podobni, ki živijo v hribovitem in odmaknjenem svetu. Pravzaprav človek kar težko verjame, da še obstajajo ljudje, ki se kljub obilici lastnega dela vključijo v akcijo, ki jo zelo na hitro organizira nekdo iz njihove življenjske sredine. V Marija Reki, ali bolje rečeno v Veliki Reki, je Franci Otavnik opazil, da se bodo sosedu planine zarasle, če jih ne bo pokosil. Sprožil je akcijo in skorajda čez noč so bile planine Goropevškovih, po domače spodnjega Dolinarja, pokošene, seno pa uskladiščeno na kozolcu. Ganjena, solznih oči, a hkrati nadvse vesela, sta bila v torek, 17. avgusta, pozno popoldan Izidor Geropevšek in njegova sestra Alojzija, ko so pod kozolec pripeljali še zad- njo nakladalko sena. Kar petnajst jih je bilo nagrabljenih, pripeljanih in spravljenih pod streho Goropev-škovega skednja ta popoldan. Kar šest kosilnic, dva traktorja s koso in nekaj koscev s kosami se je ob petih popoldan lotilo velikih travnatih površin. Zaradi strmih pobočij in že lani nepokošenih površin je bilo delo težko in zahtevno, a vendar se niso dah in do teme je bilo pokošeno vse Goropevškovo posestvo, ki premore 36 hektarjev površin, od tega je kakšna tretjina obdelovalnih oziroma travnatih površin, ostalo pa je gozd. Veliko dela je bilo tudi s sušenjem. V akciji solidarnosti je sodelovalo več kot petdeset prostovoljcev. "Nimam besed, s katerimi bi se zahvalil mojim Marijerečanom za to, kar so štorih zame. Preprosto ne morem verjeti, da se je to zgodilo, zdi se mi, kot da so to le sanje. Prejšnja leta sem nekako še uspel vse to postoriti sam, že lani pa sem zbolel in obnemogel. Enako je tudi s sestro, ki je stara že 80 let in je pred kratkim prestala tudi operacijo kolka. Iz vsega srca se zahvaljujem za pomoč sosedoma Blažu in Mateji Zagožen, ki nama tudi sicer veliko pomagata. Za to akcijo pa se posebej zahvaljujem Franciju Otavniku, ki je zaznal moj klic na pomoč in organiziral akcijo, ter vsem ostalim, ki so kljub svojemu delu pri tem nesebično sodelovali in me rešili iz teh težav.” In kaj na vse to pravi Franci Otavnik? "Zelo sem vesel, da smo tako uspešno izpeljali akcijo in pokosili Goropevškove planine. Pri tem nam je pomagalo tudi lepo vreme. Seveda pa brez tolikšnega sodelovanja Marijerečanov in nekaterih drugih vsega tega ne bi bilo možno narediti v tako kratkem času. Mislim, da smo lahko ponosni in zadovoljni s postorjenim. Še enkrat se je potrdil stari rek, da je v slogi moč. Marijerečani smo vedno znah stopiti skupaj in drug drugemu pomagati. Brez solidarnosti v preteklosti ne bi bilo mogoče preživeti v naših hribih. Travnate površine spodnjega Dolinarja so sedaj pokošene, nad nami pa je še strma planina zgornjega Dolinarja, ki jo bomo prav tako skušah pokositi.” Akcija solidarnosti v slogu sosed sosedu je sedaj le še prijeten in lep spomin. Živina Izidorja Goropevška je preskrbljena s senom, planine so lepo pokošene, Izidorjevo in Anino srce pa je pomirjeno in veselo, saj sta spoznala, da so dobri sosedje vredni včasih več kot vsa ’71 ah ta". D. Naraglav Pred dobrim mesecem dni je svoj 90. rojstni dan praznovala Žalika Korent iz KS Griže. Na njenem domu smo jo obiskali skupaj s predstavniki Krajevne organizacije ZZB NOB Griže in Krajevne organizacije Rdečega križa. Z jubilantko smo se pozdravih že na dvorišču pred hišo. Ob visokem jubileju smo ji voščili ter izročili darilo. Našega obiska je bila zelo vesela, saj je zelo družabna ženska Skupaj smo nazdravili in v sproščenem pogovoru pobrskali po njenem življenju. Žalika Korent se je rodila v Veliki hosh kot najmlajša, četrta hči očetu Ivanu in mami Marjeti. Leta 1940 se je poročila s svojim izvoljencem Francem Korentom. Družinsko gnezdo sta napolnila sin Franci in hči Eva Mož Franci je bil med D. svetovno vojno v partizanih v Suhi Krajini, Žalika pa je skrbela za sina in gospodinjila Za družinski proračun je kasneje skrbel mož, ki je rudaril v zabukovškem rudniku. Leta 1959 je ostala vdova Zdravje ji je dobro služilo in tudi danes ne bi ničesar pogrešala, če je ne bi izdali kolki. Kljub temu je vztrajna in s sinom Francijem vsak dan počasi prehodi približno dva kilometra. Njen obraz še zdaleč ne kaže njenih let, prav tako zelo dobro sliši, ima dober spomin, časopis pa še vedno bere brez očal. Kot je dejal sin Franci, vsak večer pogleda TV-dnevnik in je tako z dogajanji po svetu in doma na tekočem. Rada je v družbi, med ljudmi. Ob njej človeku res ne more biti dolgčas. Zelo vesela je Uidi štirih vnukov in šestih pravnukov, ki ji bogatijo in lepšajo jesen življenja. - D. N. Ekipa, kije grabila, nalagala, vozila in spravljala seno pod streho na Goropevškovi domačiji. Med njimi sta tudi ganjena in srečna Alojzija in Izidor Zlato poroko so praznovali... Čila zlatoporočenca Plaskan Zlatoporočenca Ferdinand in Regina Plaskan V cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu sta pred domačim župnikom Martinom Cirarjem in številnimi svati izrekla zlati da tudi Ferdinand in Regina Plaskan. Ferdinand se je rodil v Šentrupertu kot drugi otrok. Med vojno je izgubil očeta, za kmetijo in otroka pa je skrbela mama. Regino, ki se je rodila v Parižljah, je doletela podobna usoda. V rani mladosti je izgubila očeta, za številno družino, v kateri je bilo pet otrok, pa je prav tako skrbela mama. Po poroki s Ferdinandom se je Regina presehla k možu na Plaskanovo, po domače Bajdlovo domačijo, kjer sta si ustvarila topel dom za svoje štiri otroke, Vojka, Ireno, Mitjo in Manjo, ter skrbela za kmetijo. Ferdinand se je kasneje zaposlil, Regina pa se je posvetila domu in družini. Danes so njuni otroci poročeni, na domu pa je ostal sin Mitja. Zlatoporočencema je v veliko veselje pet vnukov in pravnuk in zadovoljna sta, da jima zdravje še dokaj dobro služi. Zlatoporočenca Florjan iz Kaple S slovesnosti civilne zlate poroke, ki jo je opravil župan Vilko Jazbinšek Zelo slovesno sta 50-letnico sklenitve zakona proslavila 76-letna Alojzija in leto mlajši Franc Florjan iz Kaple. Zlatoporočna maša, ki jo je bral dekan Leopold Selčan, je bila v taborski župnijski cerkvi, civilni obred pa je opravil taborski župan Vilko Jazbinšek. Z zlatoporočencema se je veselilo mnogo sorodnikov in prijateljev, pridružili pa so se tudi lovci, gasilci, konjeniki in Savinjski rogisti. Franc Florjan se je rodil v Marija Reki, nekaj časa je živel pri starem očetu v Preboldu, potem pa se je presehl k staršem v Kaplo. Bil je med prvimi v kraju lovec in graditelj lovske koče, dolga leta je bil gasilec, gradbeni predsednik gasilskega doma Kapla - Pondor in pozneje predsednik tamkajšnjih gasilcev. Bil je ključar sv. Radigunde in nasploh zelo aktiven. Alojzija se rodila v Kapli. Zgodaj ji je umrl oče in tako se je že kot mlado dekle seznanila z gospodinjstvom in kmečkim delom. Njena ljubezen je bilo igralstvo, napisala je tudi igro. Poznana in priljubljena pa je zlasti po svojih sladkih dobrotah, gostoljubnosti in poštenosti. V zakonu sta se jima rodila Branko in Janko. Na kmetiji je ostal Branko z družino, zlatoporočencema pa lepšata jesen življenja tudi vnuka Nina in Miha. Zlata Jožica in Anton Super Zlatoporočenca Jožica in Anton Super Jožica in Anton Šuper iz Velike Pirešice sta praznovala 50-letnico skupnega življenja. Uradni del zlate poroke, ki so ga pripravili v spominski sobi Rista Savina v Žalcu, sta opravila župan Lojze Posedel in matičarka Milena Lukač. Jožica se je rodila v Celju kot ena izmed šestih otrok v Žerjavovi družini, Anton pa v Veliki Pirešici. Anton se je kot štirinajstletnik zaposlil v Opekami na Ložnici, nato z delom nadaljeval na kmetijskem posestvu Hmezada v Arji vasi, najprej kot konjar, pozneje pa kot traktorist. Upokojitev je dočakal v Mencu v Celju. Jožica je delala na kmetiji, svojega bodočega moža pa je spoznala pri spravilu sena. Anton je moral odslužiti vojaški rok, nato pa sta se z Jožico poročila. V zakonu so se jima rodili Anton, Milena in Miran. Dokler otroci niso šh v šolo, je zanje skrbela Jožica, kasneje pa se je zaposlila v tovarni Juteks, nazadnje pa je bila zaposlena v samopostrežni restavraciji Gaberje, kjer se je upokojila. Pomembna prelomnica v življenju Šuperjeve družine je bila tudi preselitev v lastno hišo leta 1985. T. Tavčar Savinjske zgodbe september 2004 sekcijami na dvanajstih osnovnih šolah na celjskem področju. Načrtujemo in želimo, da bi do leta 2006 judo zaživel na vseh osnovnih šolah.” ’’Urška je zelo čustveno dekle. Pogosto se zjoče; kadar je vesela in kadar je žalostna,” sta ob osvojitvi Urška Žolnir - junakinja letošnjih olimpijskih iger ska junakinja, hkrati s tem pa je kronala svojo 12-letno predanost temu športu, za katerega jo je navdušila deset let starejša sestra. Glede na to, da je zaposlena na Ministrstvu za obrambo RS - Športna šola slovenske vojske je judo tudi njen poklic. Udeležuje se vojaških tekmovanj v judu in lansko leto je postala vojaška svetovna prvakinja. Ta naslov bo letos branila v Azerjbadžanu. ”S treningi medalje novinarjem povedala mama Majda in oče Ljubo. ”Res je, težko se obvladam, saj solze kar same privrejo na dan. Ko sem izvedela, da grem v Atene, sem jokala od sreče, jokala sem nato po porazu z Avstrijko, še bolj pa sem jokala, ko sem doumela, da sem osvojila olimpijsko medaljo. To so bile solze nepopisne sreče, vem da so z mano vred imeli v tistem trenutku solze v očeh tudi moji starši, sorodniki in mnogi drugi. Dva meseca in pol je moja udeležba na olimpijadi visela na nitki. Bilo je težko, a splačalo se je. Nisem pričakovala, da se bo tako izteklo. Grški bogovi so bili na moji strani.” Urka Žolnir je tako postala sloven- sem pričela že kmalu po vrnitvi iz Aten, saj moram ostati v formi, če želim doseči dober rezultat tudi na tem prvenstvu. Poleg poklicnega dela imam še šolske obveznosti, saj obiskujem Višjo komercialno šolo v Celju. V domačem kraju treniram mlade judoiste, precej obveznosti pa imam tudi do sponzorjev in kluba, tako da mi dela ne res manjka. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila za nepozabne sprejeme, ki so jih meni in mojim klubskim kolegicam ter trenerju pripravili ob vrnitvi iz Aten na Brniku, v Žalcu, Grižah, Galiciji D. Naraglav ’’Dvaindvajsetletna slovenska judoistka Urška Žolnir je v atenski dvorani Ano Liossia osvojila bronasto medaljo v kategoriji do 63 kg in Slovenijo vpisala med dobitnike medalj na 01 2004.” To je bila ena izmed veselih vesti, ki smo jih 17. avgusta lahko slišali preko radijskih valov in televizijskih ekranov. Urška je čez noč postala slovenska in savinjska junakinja in dekle, ki je osvojilo srca mnogih Slovenk in Slovencev. V veliki meri tudi zato, ker skorajda do zadnjega trenutka ni vedela, ali bo med udeleženci 01 ali ne. Urška in njen trener Marjan Fabjan imata v tem času veliko obveznosti. Med drugim tudi zaradi predstavljanja javnosti tega borilnega športa. Pred nedavnim sta obiskala tudi preboldsko osnovno šolo, kjer že drugo leto poteka tečaj juda, ki ga izvaja klub Sankaku iz Celja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Urško in njenim trenerjem. Urškina medalja je največji uspeh slovenskega juda. Z njo je nadgradila peto mesto Filipa Leščaka iz olimpijskih iger leta 1984 v Los Angelesu. Urška je najprej opravila z dvema velikima imenoma Kubanko Gonzalesovo in Belgijko Vandecaveye, zatem nesrečno klonila proti Avstrijki Hell, v boju za bron pa je zanesljivo ugnala Kanadčanko Chisholm. ’’Lahko bi bilo tudi drugače,” pravi Urška in nadaljuje: ’’Lahko bi se bori- Urška Žolnir med obiskom na OŠ Prebold la v finalu, prav tako pa bi lahko osta- r la brez medalje, če se po porazu z S' Avstrijko ne bi uspela zbrati in ugnati n Kanadčanke. Lahko sem izjemno b zadovoljna, vseeno pa me malo jezi, s saj sem zapravila priložnost nastopa v p finalu. Imela sem veliko prednost in s< tekmica mi nikakor ni mogla do žive- č ga. Zato pa so njeno nemoč elemini- n rali sodniki, ki so mi vsake pol sekunde dodelili kazen. Vzdržati bi morala le še dve sekundi in obračun bi se končal v mojo korist. Tako pa sem se po nesrečnem porazu počutila povsem izgubljeno. Medaljo sem imela že v rokah, potem pa me je čakalo vse znova. V tistem trenutku bi najraje pobrala svoje stvari in odšla iz dvorane. Na srečo me trener dobro pozna in tako mu je uspelo, da sem se zbrala in premagala nasprotnico. V tistem trenutku sem bila presrečna. Da mi je uspel res velik podvig, sem se zavedela šele na zmagovalnih stopničkah ob podelitvi medalje,” je povedala Urška. In kaj pravi o Urški in medalji njen trener Marjan Fabjan, ki je s svojimi tremi dekleti Petro Nareks, Lucijo Polavder in Urško Žolnir doživel v Atenah najlepši trenutek v svoji dolgoletni trenerski karieri? ’’Urškina medalja je krona mojega življenjskega dela v judu. Zelo sem bil srečen, ko sem izvedel, da se je Urški uspelo uvrstiti na olimpijske igre. Z velikih tekmovanj sem se s svojimi dekleti vedno vračal s kakšno medaljo. Tokrat je za to poskrbela Urška in to v velikem slogu, saj je uspela premagati tekmici, ki sta imetnici skupaj petih olimpijskih odličij in več odličij svetovnih prvenstev. To je bil velik podvig, še posebno pa si Urška zasluži najlepše besede za storjeno po nesrečnem porazu z Avstrijko, ko je bila psihično tako rekoč na tleh. Marsikdo se s tal ne bi mogel pobrati, Urška je to zmogla in nam vsem skupaj pripravila veliko veselje. Njena medalja mi pomeni več, kot če bi mi kdo podaril novo hišo z bazenom. Lahko bi rekel, da je to moja plača, nagrada za vse, kar sem doslej naredil v tem športu. Seveda s tem še nisem rekel zadnje besede, saj nameravam v judu delati tudi v prihodnje in vanj vključiti čimveč mladih. Že sedaj delujemo s Prva pomoč, ko preseneti potres ali poplava V soboto, 18. septembra, {e v Žalcu pri Domu II. slovenskega tabora potekalo 10. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Organizirali so ga Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje - Izpostava Celje, Območno združenje RK Žalec in Občina Žalec. Tovrstna oblika preverjanja je namenjena krepitvi dela na področju prve pomoči v občinah in podjetjih, s tem pa tudi izboljšanju obstoječega stanja na področju prve pomoči v Sloveniji. Poleg pripadnikov ekip prve pomoči so se v Žalcu zbrali tudi predsednik Rdečega križa Slovenije primarij Janez Remškar, namestnik generalnega direktorja uprave RS za zaščito in reševanje Branko Dervodela, vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Celje Darko But, koordinator Rdečega križa celjske regije Jože Medved, župani občin in poveljniki CZ ter predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje in Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečam. V imenu občine gostiteljice je s pozdravnim nagovorom tokratno jubilejno preverjanje odprl župan občine Žalec Lojze Posedel. Poleg ekip prve pomoči CZ in RK so na preverjanju sodelovali in predstavili svojo dejavnost tudi organizacije in društva, ki so posebnega pomena za zaščito in reševanje. Udeleženci preverjanja in ostali obiskovalci, med njimi tudi poslanec evropskega parlamenta Borut Pahor, so se lahko seznanili z delom-pripadnikov Podvodne reševalne službe Slovenije, jamarskega kluba Črni Galeb Prebold in Jamarske reševalne službe Slovenije, radioamaterjev iz Radiokluba Žalec, vodnikov reševalnih psov in regijske enote za iskanje zasutih v ruševinah, Javnega zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Celje, regijskih enot Civilne zaščite in dijakov in dijakinj Srednje zdravstvene šole Celje. Poleg tega so si lahko ogledali tehnični zbor Slovenske vojske in policije, ki je bil organiziran v okviru skupnega srečanja veteranskih organizacij Spodnje Savinjske doline. Civilna zaščita obsega namensko organizirane organe, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč. Organizirajo jih gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter občine in država za opravljanje tistih nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki jih ne opravljajo oziroma jih glede na številčnost ne morejo v celoti opravljati druge reševalne službe. Med te sodijo tudi enote Civilne zaščite za prvo pomoč. Pripadniki enot za prvo pomoč opravljajo svoje naloge nepoklicno, na podlagi z zakonom določene državljanske dolžnosti, predvsem ob množičnih naravnih in civilizacijskih nesrečah. Za izvajanje celotnega usposabljanja pripadnikov Civilne zaščite za prvo pomoč je z zakonom pooblaščen Rdeči križ Slovenije. S svojimi prostovoljci skrbi za izvajanje programov socialne pomoči, zdravstvene vzgoje, prve pomoči, krvodajalstva, poizvedovalne službe in pomoč posebno ogroženim skupinam prebivalstva, ob naravnih in drugih nesrečah pa tudi za zbiranje krvi, poizvedovalno službo, psihološko oskrbo poškodovanih in njihovih svojcev ter za nastanitev in oskrbo brezdomcev in drugih ogroženih ljudi. Tokratno preverjanje znanja je temeljilo na dveh predpostavkah naravnih nesreč. Prva je obravnavala potres, ki je z močjo Vili. MCS stopnje prizadel Ljubljansko kotlino, celotno Ljubljansko barje z obrobjem, vzhodni del Posavskega hribovja in predgorje Kamniško-Savinjskih Alp. S tem pa tudi Spodnjo Savinjsko dolino z mestom Žalec. V drugi predpostavki je šlo za močne poplave. V obeh primerih je Regijski center za obveščanje Celje prejel številne klice in zahtevke za pomoč. Takoj je aktiviral prostovoljna gasilska društva na ogroženih območjih in obvestil o dogodku pristojne organe in službe v občini in regiji. Poveljnik Civilne zaščite občine Žalec Dušan Pungartnik je po prvi oceni, da gre za večje število poškodovanih in pogrešanih, takoj aktiviral štab, enote in službe CZ. Zahteval je tudi pomoč v silah in sredstvih. Glede velikosti nesreče so aktivirali regijske enote in službe CZ ter enote in službe društev in organizacij, ki prostovoljno sodelujejo v zaščiti in reševanju. Deseto jubilejno preverjanje je potekalo na dveh delovnih točkah. Na obeh delovnih točkah je morala šestčlanska ekipa opraviti oskrbo namišljenih poškodb. Še preden so pričeli z oskrbo ponesrečencev, je vodja ekipe ocenil položaj in nato razporedil člane ekipe k poškodovancem ali obolelim glede na nujnost dajanja prve pomoči. Vsaka takšna ekipa ima nalogo in znanje dati prvo pomoč poškodovanim in obolelim, izvajati triažo, dekon-taminirati poškodovane in obolele, sodelovati pri prevozu in negi poškodovanih in obolelih ter sodelo- vati pri izvajanju higiensko-epidemio-loških ukrepih. Tokratno delo pripadnikov ekip prve pomoči Civilne zaščite je spremljala in ocenjevala komisija pod vodstvom primarija Igorja Bizjaka, dr. med. Vodja častnega razsodišča je bil tokrat dr. med. Tone Velikonja. Člani ocenjevalne komisije so skrbno spremljali ekipe pri izvajanju zastavljenih nalog in na osnovi zbranih točk ob zaključku razglasili rezultate. Največ točk, 660, je zbrala ekipa prve pomoči Gorenje, d. d., Velenje in tako osvojila prvo mesto, na drugo mesto se je s 642 točkami uvrstila ekipa Srednje zdravstvene šole Celje, ki so jo sestavljali njeni profesorji, na tretje pa s točko manj ekipa OŠ Frana Krajnca Polule. Sledijo dijaki Srednje zdravstvene šole Celje, Mestna občina Velenje, Občina Laško, WZ Vrtec Laško, Občina Šentjur, Občina Žalec, Občina Šmarje pri Jelšah, Občina Šoštanj in Občina Vojnik. Zbrati je bilo možno največ 780 točk, vse ekipe skupaj pa 9360 točk. Prve tri ekipe so dosegle več kot 82-odstotno uspešnost. Povprečen odstotek vseh ekip pa je bil 76,04-odstoten. Jubilejno, 10. preverjanje je bilo zelo dobro organizirano, prikazalo je dobro pripravljenost in usposobljenost ekip, hkrati pa tudi opozorilo na nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih naj poskušali v prihodnje odpraviti ter tako zagotoviti čim večjo usposobljenost ekip. Prav to pa je bistvenega pomena za pomoč ob resničnih naravnih in drugih nesrečah. Tokrat je šlo le za preverjanje, jutri lahko gre zares. D. Naraglav občine Žalec Dušanom Pungartnikom september 2004 Naša dediščina Žalec (VII. del) Spomini, zapisi, knjige, dokumenti Veliko je zapisanega o Žalcu in Spodnji Savinjski dolini. Enega od osnovnih zapisov o Žalcu najdemo v monografiji Jožeta Mlinariča Kartuzija Žiče in Jurklošter (Založba Obzorje 1991). V monografiji je navedena izvirna listina, ki navaja, da so 1. septembra 1262 Žovneški žički kartuziji poklonili šest kmetij. Med kmetijami je bila kmetija ob Ložnici pri Žalcu. Iz tega obdobja je znano več listin z žalskim pečatom. V knjigi Boža Otorepca Srednjeveški pečati in grbi (Slovenska matica 1988) lahko preberemo, da govoreča podoba s pečata nikoh ni prešla v ščit in tako ne moremo govoriti o grbu Žalca pred 19- stoletjem. Žalčani so svoj grb v neki anketi leta 1963 opisah takole: "Obe krik sta črni v rjavo rdečem in z zelenimi listi okrašenem polju, cvet in lihja sta svedo rdeči in obkroženi z zelenim robom.” Veliko je zapisanega o hmelju, ki je pripomogel k napredku in blagostanju doline. To vsekakor drži. Ne smemo pa pozabiti na preteklost, npr. na prevozništvo, ki je bilo zelo razvito. Ivan Dolinar je v knjigi Zgodovina Latkove vasi v Spodnji Savinjski dolini (izdala Občina Prebold 2004) zapisal: ’’Savinjska dolina je od nekdaj prehodna pokrajina. V prazgodovinski dobi so skozi dolino po ’’jantarski poti” tovorih iz Baltika v Itak j o okamenelo rumenor-javkasto smolo. Iz nje so delali nakit in uporabne predmete.” V dohno so se naselili Kelti. Rimljani so neurejeno pot trasirah, utrdili in ob njej zgradili naselja (Celje, Šempeter) ter vojaška taborišča in postajališča. V knjigi Zemlja pod Vašimi nogami (Narodna in univerzitetna knjižnica 2004) so opisana izkopavanja v prazgodovinski naselbini Šmatevž. Ugotovljeno je, da sta bik tu dve nepovezani naselbini iz pozno-bronaste dobe (po 1. 1500/1700 pr. n. št.) in mlajše železne dobe (400 let pr. n. št.). Naselbini sta bili na trasi, ki je ni mogla poplaviti Bolska, in sta imeh odhčen razgled na okohco proti Savinji. Trasa je le nekaj sto metrov oddaljena od prazgodovinske jantarjeve poti oz. kasnejše antične ceste Emona - Celeia. Trasa je bila poseljena v pozni bronasti dobi in v pozni fazi mlajše železne dobe. Odkopavanja v Trnavi so odkrila naselje (srednji del mlajše latentne dobe - 3. in 2. stol. pr. n. št.). Prav tako so na območju Drešinje vasi že dalj časa na podlagi odkritih grobišč predvidevali, da je bilo na tem območju naselje. Keltska naselbina v Drešinji vasi je bila ob jantarjevi poti, po kateri so tovorih tudi Judi in Arabci (990 let Drešinje vasi, GD Drešinja vas 2004). Naša dohna je bila ’’odprta” že v prazgodovini z antično cesto. Že v prvem tisočletju so skozi dohno drvela razna plemena. Ob koncu 12. stoletja je postal promet skozi dohno živahnejši. Del načrtnega poživljanja trgovine in prometa od 12. stoletja dalje je predstavljalo večjo skrb za ceste in pok. Postavljali so mitnice. Promet, zabeležen na mitnicah, nam razkriva, kakšen je bil promet po dolini. Npr. med 1. majem 1584 in 30. aprilom 1585 leta so na Vranskem pobrali mitnico za 8,500 goved. Ivan Dolinar je v svoji knjigi med drugim zapisal, da je za poživitev trgovine cesar Karl VI. razglasil Trst za svobodno pristanišče in odredil posodobitev ceste Dunaj-Trst. Leta 1731 o zgradili prvi leseni grobeljski most. Leta 1837 so z Dunaja v Trst prepeljali na tovornih vozovih, imenovanih parizarjih, 34.500 ton tovora. Parizarji so bik tovorni vozovi, ki jih je vleklo 7 konj, čez Trojane so pripregh še tri konje. Parizarjev se je na srečanju 7. septembra v Matični knjižnici Žalec spomnil Ivan Zotel. Ob 70-letnici, leta 1993, je Ivan Zotel izjavil, da je njihova kovačija edinstvena v Sloveniji. Edinstvena je bila zaradi parizarjev, ki so jih izdelovali v tej kovačiji. Dejal je, da so s takšnimi vozovi prevažah blago z Dunaja v Trst in obratno. Na srečanje ob 70-letnici je gospa Kač prinesla knjigo z naslovom Kupčija in obrtnija - Denar in blago, ki jo je ’’slovenskemu ljudstvu v poduk” napisal žalski rojak Ferdo Kočevar. Knjiga je izšla kot XXVI zvezek Slovenskih večernic leta 1872 pri družbi sv. Mohorja v Celovcu. Med drugim v knjigi opisuje obdelovanje železa. V knjigi lahko preberemo: ’’Najtežje je dobre kolesne šine skovati. Poprej, ko še ni bilo železnice od Dunaja do Trsta, so le v Leobnu na gornjem in v Žavcu na slovenskem Štajerju znak in pravico imeh široke šine za parizarje izdelovati. Žavski kovači in žavski kolarji slovijo še danes daleč po svetu zaradi izvrstnih tovornih vozov...” Knjige marsikaj povedo, prav tako razne označbe. Na naslovni strani knjige Kupčija in obrtnija je žig Državna osnovna šola v Petrovčah in označba Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. To pomeni, da je bil v knjigo žig odtisnjen takoj po I. svetovni vojni. V knjigi zasledimo tudi žig Ljudska šola v Petrovčah. Na uvodnem hstu je žig Darovano knjižnici Edvarda Kardelja v Celju. Ah morda veste, kako se je Arja vas imenovala leta 1903? Arndorf Post Marija Pietrowitsch, Bahnstation Cilk. Franc Ježovnik V glasilu OO OF Celje so zapisali (leto 1946) Udaraištvo zabukovške mladine Zabukovška mladina je v času največjega pomanjkanja delovnih moči očistila vse rudniške travnike, jih pograbila in pripravila za košnjo. Za popravilo ceste Zabukovica-Žalec je nabrala iz potoka Artišnica na desetino kubičnih metrov kamenja, zelo delovna pa je bila tudi v času tedna cest. Na Mrzlici je naša mladina udarniško pomagala pri obnovi požgane planinske koče. Pri Poranšku v Grižah (Sv. Pangrac) je pred tedni strela uničila gospodarsko poslopje. Ker je potreba po gospodarskem poslopju zaradi spravljanja prvih poljskih pridelkov in krme zelo velika, se je Zabukovška mladina odločila, da bo z udarniškim delom pomagala zgraditi novo gospodarsko poslopje. Ko je nedavno izšla okrožnica glede uničevanja škodljivega krompirjevega mrčesa, se je zabukovška mladina odločila, da bo sistematično po navodilih naših ljudskih gospodarskih ustanov uničevala škodljivca. Razen tega ima naša mladina v načrtu do začetka jeseni izvesti 2000 prostovoljnih delovnih ur za obnovo. III. Celjska delovna brigada je začela z delom S pesmijo na ustih in z nasmehom na licih smo se odpeljali na udarniško delo - regulirat reko Pesnico. Kar prepočasi je potekala vožnja, ker nas je pač silno zanimal cilj. Prispeli smo v poznem popoldnevu. Korakali smo po cesti, najprej celjska, za njo ostale brigade. Radovedno smo se razgledovali, kje bomo ugledah reko Pesnico. Dospeh smo v vas. Pozdravile so nas hčne hišice, otroci so sloneli ob plotovih in opazovali dolgo kolono. Vaščani so nas sprejeli s smehljajem in nam gostoljubno nudili prenočišča. S podvojenim veseljem smo prijeli za delo ter si kmalu uredili bivališče. Vsako jutro je zatrobil naš brigadni trobentač in v nekaj minutah je bila brigada na svojem mestu. Po obilnem zajtrku smo odkorakali na delo, vesela pesem je donela v hladni jutranji zrak. Ob enih popoldne smo se zopet z nasmejanimi obrazi vračali domov. Kultumo-prosvetne ure in fizkultura so poživljale naše popoldneve, ki so minevali v veselem razpoloženju. FJ- Trgovine z gradbenimi materiali sam j »09002 AKCIJSKA PRODAJA STREŠNIH KRITIN TONDACH PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS TRGOVINA NAZARJE Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 570 22 51 Faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE: zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in toplotno izolacijo, betonsko galanterijo, harve. lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program. Prodaja tehničnih in gospodinjskih plinov. STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH IN VZDRŽEVALNIH DEL RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE KOPALNIC Z IZVEDBO V salonu keramike širok izbor keramike in kopalniške opreme Prodaja Schiedel dimnikov z montažo po ugodnih cenah UGODNE CENE STREŠNIH KRITIN IN TOPLOTNIH IZOLACIJ Dostava na dom, ugodni bančni krediti, plačilo na odlok preko trajnika. Kartica zvestobe vam prinaša popuste in številne druge ugodnosti. V SAM-u NISI NIKOLI SAM! Sest rodov kovačev v Žalcu Ivan Zotl ob obujanju spominov na svoje prednike, delo v kovačiji in mesto Ob prazniku Mestne skupnosti Žalec je Medobčinska matična knjižnica Žalec pripravila pogovor z enim od najstarejših Žalčanov Ivanom Zodom. Po poklicu obrtnik, po «tu meščan so poimenovali večer, na katerem je žalski kovač obudil spomin na svoje prednike, ki so opravljali enega najpomembnejših poklicev v času, ko so po poteh in cestah kraljevali konji. Večer je s predstavitvijo začetkov obrti na Slovenskem in še posebej kovaštva pričela kustosinja celjskega pokrajinskega muzeja Rolanda Fugger Germadnik, zalem pa se je z Ivanom Zodom pogovarjal Janko Germadnik. Številni obiskovalci so med drugim izvedeli, da je bil prvi kovač v Celju v 16. stoletju, Zodovi pa so v Žalec prišli leta 1802, ko je tu hišo kupil Anton. Dolgo so Zodovi zaradi priimka menili, da prihajajo iz avstrijskih krajev, vendar so pred časom odkrili doma skrinjico z dvojim dnom, v njej pa dokumente o svojih prednikih. Dokumenti dokazuje- jo, da prihajajo z Gorenjske. Že omenjeni Anton se je namreč rodil leta 1771 na Gorenjskem, njegov sin Johan Zotel pa je mojstrski izpit opravil leta 1832. Za njim je kovačijo v Žalcu, lqer so podkovali konje in izdelovali dele za parizarje, prevzel sin Johan, nato pa Jože, ded Ivana Zotla, ki je opravljal pomočniški izpit leta 1989. Uidi Ivan je prevzel zahtevni poklic in dosegel velike uspehe. Bil je tudi telovadec in gasilec. Med drugim je izdelal in cerkvi podaril kazalca na uri na žalskem zvoniku (velika sta 1,60 in 1,20 mara). Posebnost Zodovih iz Žalca je, da se je kar 6 rodov ukvarjalo s kovaštvom, in to ves čas v isti hiši. Uidi Ivan ima naslednika, katerega delo pa je precej težje. Čeprav ni več starih rooiih kovaških mehov, težkih kladiv (od 2 do 14 kilogramov) in nakoval, pa je dandanes veliko teže živeti od tovrstnega dela Ivan Zod pa je prepričan, da bo kakovostno delo še vedno cenjeno, da je ob tem seveda bistvena remi in da je prihodnost zlasti v umetnem kovaštvu. K.R. m G4MNr GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 UGODNO V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI SESTAVUIV PROGRAM ZA OPREMO DNEVNIH SOB - OLJKA Znižanje cen regalov iz programa G-2000 Ugodna ponudba kuhinj PAMELA, spalnic KAJA in regalov za opremo dnevnih sob OLJKA z dostavo in montažo 30 % popust na 1. generacijo kosovnega pohištva (pisalne mize, računalniške mize, omarice za čevlje, video omarice, klubske mize) Ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob NAVDUŠENJE OB SLOVENSKI KAKOVOSTI! Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31, E-mail: info@garant.si Križanka september 2004 ORODJE ZA krojenje SL DRAM. IGRALKA (MIRJAM) PRITOK DONAVE V NEMČIJI MIT. MORSKA POŠAST BALZA PRIPRAVA ZA KAKO OPRAVILO PODZEM. ŽUŽKOJED MIRANO TRUPLO Da KOPRA avtor JANEZ KORENT VEČ- STAVČNA INSTRUM. SKLADBA REKAV MONGOLIJI MESTO V BOKI KOTORSKI ČRNA GORA) LUKAV JORDANUI DB ROKE S PRSTI NAJVIŠJA IGRALNA KARTA PRI TAROKU vogelnik ZAPRTA DRUŽBENA ELAST STRNITEV VEČ PODJETU ZDRAVILNA GORSKA RASTLINA CMERA GRŠKA ČRKA RADO BOHINC DEDEC OKRAS GLAVE SL SUKAR (MARJA) BAJTAR SIN BRATA ALI SESTRE HERCE- GOVEC TURČUA KIRURŠKA STRGALKA UTRIP PISATELJ KEKCA (JOSIP) ODLOČANJE ZAKAJ DUHOVNIK NARAMNICA KRAJ PRI MEDVODAH NORD. BOŽANSTVA LETOPIS MAZILO DRŽAVA VINDUI NATAŠA BOKAL DEBELA PALICA SLADKOV. M— SLAVA ČAST NORINA RADOVAN DIKTAT DOVOLJENJE ZA NOŠNJO OROŽJA OBREDNA OBLEKA INKOVSKI VLADAR PREDMET, KI PRINAŠA SREČO REKAV NEMČUI SL POSLANEC ISAŠO) OLIVER TWIST PISATELJ nRžic PRBDLQS CEVASTE UL TROP. VOD. PUNTAR SREDSTVO ZA OMAMO Da MOLEKULE KUHINJ. STRGALO, RIBEŽEN REKA NA mm. HRIBOVJE VBELGUI IT. DIRIGENT REVIJSKIH ORKESTROV GLASBENIK smolar MOTNOST nČFSIFČF STAROJUD. KRALJ SIVA J1L RIMSKA BOGINJA JEZE NAKUP JAP. BORILNA veščina SKUPINA PUČISTE VRSTE UT. JUNAK buuba SLIGP uanezi ZVEZDA V ORLU AFR. JEZIK. SKUPINA PETER SEHERS novem -car-interior-design UTRIP PRISTAŠ PANTEIZMA SREDOZEM. OKRASNI GRM KUHANO AM.F0K nobelovec MARIBOR GLASBENIK (BERU) STARO- PERZ KRALJ EVT DENTIČAR SPRE- JEMNA PISARNA ENOTAZA OBČUTU. FOTOGRAF. MATERIALA STARO- GRŠKE BUTALE AM. IGR. VRSTA RA7CVFTIA UČENJAK NA VEČ IH PODROČJIH ISTRSKI RIBIŠKI ČOLN MEJNI PREHOD MED IZRAaOM IN JORDAN. UTRIP NEM. PISATELJ (KARL) GR BOG PASTIRJEV ALBERT DAN V RIMSKEM KOLEDARJU ŽIVALSKA KRMA MADZ M. IME MESTO PRI BOLOGNI (ITAUJA) UMRU TV REŽISER (ANTON) AVSTRU. REŽISER aal. POMANJ- KANJE MOČI LETOVIŠKI KRAJ V ISTRI (HRV) GLASBENIK ORIENT. SUKNO PRAKANTON V ŠVICI EVROPSKI NAROD IGRALKA KIIMFR BOLEZEN SKLEPQY IGRALEC HUNTER ADAMOVA ŽENA FLAUBERT. IIINAKINIA SL POET GLASBENIK ZOLAJEV JML VPREZNO so im. EMIL NOLDE VZVIŠENA URŠKA ..PESEM OTROŠKA NEGOVALKA CESTNA YUUfiA REKAV MALIK VRSTA KIPA KARU ARHAR AVTORSKE , MY1CE OBVEŠČEV. AGENCIJA vznA UTRIP AM. POPEVKAR (NHL) FRNIKOLA POMEMBNA ZMAGA KUHARICA MELINA) PISATELJ _smi_ KITARIST ICARI OSI IGRALEC PELON SKUPINA ŽIVAU AZUSKA OTOŠKA DRŽAVA PRE- BIVALEC VIČA NOČNI METUU ANGaCA HLEBCE IT. SKLAD. ROMUN. RODU (ROMANI VRH ISTRE TOYOTJN TERENEC IRHOVINA ŠKERLAK VLADIMIR POPOLNO SL DENAR. FNOTA IT. PEVEC [MASSIMO) NIKOLAJ PIRNAT GRŠKA BOGINJA „NESREČE TEŽAV tonah V HRUŠKO OBUKOVAN ____SE_ MESEC JUD. kniFntma LJUBKA GOZDNA ŽIVAL LUKAV TITAN UNČ EV. -ÉELEEE_ JURE IVANUŠIČ NOVA ZELANDIJA DRUŽABNA SOBA BIZMUT VPISV ZEMLJIŠKO KNJIGO FINSKO M. IME ZELENICA VPUŠĆ AVI REKA IN DEPARTMA V FRANCUI ZEMELJ. PUN GUVIČNA BOLEZEN REMICE OSEBNI ZAIMEK Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v avgustovski številki Utripa: POSTEIJE-ZUPAN-VRANSKO-VSE-VRSTE-VZMETNIC-LATOFLEX-IN-PREŠITIH-ODEJ-IZDELAVA-MASIVNIH-BIIKOVIH-POSTEIJ. Izžrebani nagrajenci: 1. Milan Natek. Bezenškova 31, Ljubljana; 2. Kristina Fik, Zabukovica 18/b, Griže; 3. Nande Leban. Dolenja vas 96, Prebold. Nagrajenci prejmete nagrade na naslovu pokrovitelja: Mojca Zupan, s. p., Vransko 41, Vransko. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je podjetje NOVEM car interior design d.o.o., Ložnica pri Žalcu. Vrednost nagrad je 15.000, 10.000 in 5.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) sprejemamo na uredništvu Utripa izključno na dopisnicah do 15. oktobra 2004 na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec - Uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec. september2004 Živimo z zemljo Svetovalna specialistična služba za hmeljarstvo in varstvo rastlin V okviru KGZS, KGZ Celje, Oddelka za kmetijsko svetovanje, so od 1. julija 2004 v Žalcu odprti novi prostori za specialistično službo za hmeljarstvo in varstvo rastlin. Specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec in specialistka za varstvo rastlin Iris Škerbot imata svoje prostore na sedežu KGZ Celje, Izpostava Žalec, Cesta Žalskega tabora 1, Žalec, dosegljivi pa sta tudi na telefonski številki 710 17 85 oziroma 051 414 365 (Irena Friškovec) in 041 439 109 (Iris Škerbot). Hmeljarski likof Pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu je najmanjša njiva “grenke rože” v Savinjski dolini. A tudi na njej so obrali zeleno zlato - hmelj in ob tem pripravili še likof. To je tradicionalna kulturno-etnološka prireditev, ki so jo že četrtič pripravile članice Društva podeželskih žena s Ponikve in moški pevski zbor Ponikva. Na hmeljskem likofu so obiskovalcem predstavili ročno obiranje hmelja, običaje v hmeljišču in v prostem času obiralk. Prireditve sta se udeležila tudi letošnja hmeljski starešina Slavko Leskovšek in princesa Polona Povše iz Podloga. Podžupan občine Žalec Janko Kos je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da bi morali tej prireditvi posvetiti več pozornosti, obenem pa je ženam s Ponikve čestital za tako prizadevno ohranjanje etnoloških značilnosti Savinjske doline. Predsednici društva Nevenki Jelen, ki je za prireditev napisala scenarij, je izročil pivski vrček Oskarja Kogoja in grafiko s hmeljskim motivom. T. Tavčar Ročno obiranje hmelja Sejem dobrot s kmetij, petelinijada... Turistično društvo Polzela je pred občinsko stavbo v okviru občinskega praznika pripravilo tradicionalni sejem dobrot s kmetij. Z leti je sejem pridobil na veljavi, ponudba je ves večja, vedno več pa je tudi kupcev. Na sejmu v soboto dopoldne je svoje dobrote predstavljalo in prodajalo 22 kmetij, na stojnicah pa je bilo marsikaj, od domačega kruha, suhomesnih izdelkov, vloženega sadja in zelenjave, drobnega peciva, žganja in likerjev. Svojo stojnico so imeli tudi polzelski gobarji, Franci Uratnik pa je pripravljal gobje dobrote. Predstavili so se tudi čebelarji, taborniki, zeliščarji in drugi. Zanimivo si je bilo ogledati tudi petelinijado, to so petelinje dirke, ki jih je pripravilo društvo Gallus Bartholomaues iz Šentjerneja. Društvo malteška konjenica pa je prikazalo spravilo sena na star način. T. Tavčar NEPREMIČNINE prodamo, kupimo, posredujemo in svetujemo. Hql, d. o. o., Parižlje 15 BIRO ZA CENITVE TER MENEDŽMENT NEPREMIČNIN Šlandrov trg 40/11, Žalec 041 649 234, 710 03 60, 705 03 20 (od 8.30 do 9-30) KMETIJSKA GOZDARSKA KMETIJSKI SVETOVALNA ZBORNICA SLOVENIJE SLUŽBA SLOVENIJE Izpostava Žalec Žalskega tabora 1, 3310 Žalec PODPORA IZVAJANJU EU STANDARDOV ZA KMETIJSTVO V primeru nejasnosti se TAKOJ obrnite na kmetijskega svetovalca. EC standardi, ki jih je (bo) potrebo izpolnjevati, so: 1. NITRATNA DIREKTIVA (za varovanje okolja) 2. ZDRAVSTVENO VARSTVO KMETIJSKIH RASTLIN 3. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELI) KMETOVALCEV Plačila se bodo dodelila kmetijam (na podlagi ZAHTEVKOV - do konca leta 2004 - neuradno), ki že izvajajo EU standarde, in kmetijam, ki ne izpolnjujejo osnovnih zahtev nitratne direktive in bodo zato investirale v izgradnjo ustreznih kapacitet za gnoj in gnojnico ali gnojevko. Vse kmetije, ki so v SKOP-u, MORAJO izpolnjevati standarde, prav tako kmetije, ki so na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje (pred parcelno številko piše HGO - glejte subvencijsko vlogo). KI. Zahteve pri standardu NITRATNA DIREKTIVA: • prostor za skladiščenje hlevskega gnoja in gnojnice ah gnojevke mora biti vodotesno zgrajen, • kapaciteta skladiščnih prostorov za živinska gnojila mora zadoščati za več kot 6 mesecev (predpis: vsaj 8 m3/GVŽ za gnojevko ah 3,5 m2/GVŽ pri višini 2 m (= 7 m3/GVŽ) za gnojišče + 2 m3/GVŽ za gnojnico), • gnojenje na osnovi analize tal - vzorec se vzame izven vegetacijske sezone, analizira na pH, P205 in K20 na IHP ah MS... • gnojenje je potrebno opraviti v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju - na podlagi analize tal izdela KSS gnojilni načrt. STANDARD MORA IZVAJATI VSAKA KMETIJA, ki leži na območju z omejenimi dejavniki, in vsaka, ki je vključena v SKOP. Ostale kmetije pa bodo lahko kandidirale na ’’izvajanje”, lahko pa tudi na ’’standardne investicijske stroške”. K2. Zahteve pri standardu ZDRAVSTVENO VARSTVO KMETIJSKIH RASTLIN: • potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine za izvajanje ukrepov je potrebno pridobiti za vsak KMG-MID, ki se nanaša sredstva za varstvo rastlin, • za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju besedila FFS) se smejo uporabljati le certificirane naprave -TESTIRANE ŠKROPILNICE IN PRŠILNIKI. Prijave za opravljanje tečaja za pridobitev znanja iz fitomedicine zbiramo in izvajamo na KSS. K3. Zahteve pri standardu VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: • pridobiti izjavo o varnosti z oceno tveganja za delo na kmetiji, • opravljen tečaj iz VARSTVA PRI DELU - prijave zbiramo in tečaj izvajamo na KSS, • nadzorovani, testirani in merjeni delovni stroji in oprema, • opravljen zdravniški pregled vseh zaposlenih na kmetiji. Kmetijski zavarovanci morajo obvezno izpolnjevati zgoraj omenjene standarde. Zahtevke je potrebno na posebnem obrazcu ”K-zahtevek za plačila za ukrep EU standardi za leto 2004” vložiti pri Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana, do konca leta 2004. Priložiti bo potrebno ustrezna dokazila. ZA DODATNE INFORMACIJE SE PRIPOROČAMO. Izpostava KGZS Žalec r T I I I I I SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o„ ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDEUEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: DELOVNI CAS: PONEDELJEK - PETEK: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 SLIKI IN IZDELAVA PLASTIČNIH FA Herman Albin Soseska 1 2,3312 Preb Tel.: 03/705 ! Faks: 03/705 30 51 GSM: 041/62 aibin.hermat p.e. BARVE. LAKI. ČISTILA IgÉrgov in Hme^orska 15. PRESOLD Tel: 03/572-45-54 POTREBUJETE LESEN SOD? SODARSTVO UČAKAR dipl. inž. Marko UČAKAR, s. p. Vransko 5, 3305 VRANSKO tel.: 03/705 51 20 http://www.slovenka.net/ucakar IZDELAVA SODOV IN RAZNIH KADI Okrogli in ovalni sodi 10-10 000 1. Kadi za vinogradništvo, zeljarstvo, kadi za savne ... POPRAVILA SODOV Izbrano blago vam po želji dostavimo! Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 70015 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 Volitve2004 / In for u ac uè september2004 29 ZA VSE SAVINJČANE -SLS in Majda Virant Mnogi me dobro poznate, čeprav sem nekaterim samo znanka s ceste. Tistim, ki se manj ali sploh ne poznamo, bi rada povedala, da sem Majda Virant in da nisem članica nobene politične stranke. Kot kandidatka za volitve poslancev v Državni zbor kandidiram kot nestrankarska kandidatka na listi Slovenske ljudske stranke. Na svet sem prijokala leta 1949 v znani hmeljarski družini Joštovih, po domače Cesarjevih, v Gotovljah, ki je meni in moji družini še vedno naš drugi dom, čeprav živimo v Žalcu. Po zaključenem šolanju na fakulteti v Ljubljani - leta 1972 pa do danes sem zvesta naši dolini, saj se kot vodja Oddelka za pivovarstvo na žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije trudim obdržati mesto, ki so si ga že pred mnogimi desetletji izborili Savinjčani v Evropi in svetu s predavanji na uglednih znanstvenih konferencah številnih držav. Nikoli ne pozabim povedati, kako lepa in zelena je naša dolina in kako pridni, vztrajni in inovativni ljudje živijo v njej. Za delo me je nagradilo Mednarodno hmeljarsko združenje in mi podelili ugledno odlikovanje vitez hmeljarskega reda. PROGRAM POSLANSKIH PRIZADEVANJ V DRŽAVNEM ZBORU Kot poslanka si bom zlasti prizadevala: I. na ravni države: • za status Slovenije kot enotne EURO regije; • za koriščenje evropskih sredstev za vsa področja; • za slovenski regionalni raziskovalni sektor kot dela evropskega raziskovalnega sektorja, • za vzgojo in izobraževanje otrok in mladine z možnostjo brezplačnega študija iz programov EU; • za decentralizacijo Slovenije in razvoj regij; • za popravo slovenske zakonodaje in davčne politike; • za zaustavitev negativnih demografskih trendov; • za ohranitev slovenskih delovnih mest; • za spodbujanje prožnih oblik zaposlovanja; • za boljši položaj žensk v sedanjih razmerah zaposlovanja; • za spoštovanje, primerno in pravično vrednotenje dela; • za kakovostno in aktivno tretje življenjsko obdobje; • za popravo pokojnin in skrb za osebe s posebnimi potrebami; • za sožitje in strpnost vseh generacij; • za večjo vlogo poslancev v službi državljanov ter • za večjo delovno učinkovitost v parlamentu, strpnost med poslanci in kulturni dialog. II. na ravni regije: • za pridobitev sredstev iz EU za pospešitev celostnega razvoja Savinjske doline; • za prenos nekaterih služb državne uprave v Savinjsko dolino; • za razvoj in konkurenčnost kmetijstva, obrti, podjetništva in novih delovnih mest v Savinjski dolini; • za ohranitev že obstoječih delovnih mest in zmanjševanje brezposelnosti; • za pridobitev štipendij za vse nivoje šolanja iz programov EU; • za gradnjo novih stanovanj za mlade socialno ogrožene družine; • za kakovostnješo in materialno lepšo jesen življenja za ljudi v tretjem življenjskem obdobju s priznavanjem njihovega minulega dela in aktivno vključevanje v dolini; • za brezplačno pomoč na domu ostarelim, obnemoglim in invalidom; • za oživitev mest in vasi; • za razvoj turizma in podeželja, ohranitev gozdov, krajine in kulturnih spomenikov ter prijaznost in kakovost okolja v Savinjski dolini ter • za odličnost pogojev življenja in dela v Savinjski dolini na vseh ravneh od otroka, študenta, kmeta, delavca, upokojenca, obrtnika, podjetnika, intelektualca in znanstvenika. • Prvo poslansko plačo bom kot dokaz, da se bom borila za vse Savinjčane, namenila ogroženemu upokojencu, nato pa vsako leto po eno plačo socialno šibki družini, invalidu in nadarjenemu študentu. TO JE MOJA VOLILNA ZAOBLJUBA. Spoštovani Savinjčani, imate priložnost, da izberete svojega poslanca. Izkoristite jo in pojdite na volišče. Če mislite, da sem poslanka, vredna vašega zaupanja, oddajte svoj glas za SLS in zame MAJDO VIRANT pod št. 13. SAVINJSKA DOLINA - MOJA DEZELA SLS in Anton Grobler Rojen sem 20. aprila 1957 v Celju. Stanujem v Pondoru 8 v občini Tabor. Sem poročen, oče treh sinov. Imamo manjšo kmetijo, usmerjeno v hmeljarstvo. Po poklicu sem inženir strojništva in imam 25 let delovne dobe. Zaposlen sem v AERO Celje na delovnem mestu tehničnega vodje lepilnih trakov v programu LT. Član Slovenske ljudske stranke sem že od njene predhodnice, takratne kmečke zveze. Sem predsednik občinskega odbora SLS Tabor, dvakrat sem bil izvoljen za občinskega svetnika občine Žalec, še vedno sem aktiven v krajevni skupnosti in občini Tabor. Zakaj sem se pravzaprav odločil za kandidaturo? Občutek imam, da država Slovenija vedno bolj zapostavlja podeželje in se enako kot predhodno bivši režimi, z vsemi ustanovami osredinja v Ljubljani. Sprejemajo se vedno novi zakoni in ukrepi, davki in dejstva, ki zavirajo razvoj podeželja, nadaljuje delovanje malih podjetnikov, trgovcev in storitvenih dejavnosti, kmetov in polkmetov. Za visoko šolstvo hočejo uvesti šolnine, kar je z vidika ”več znanja med Slovenci” popolnoma nesprejemljivo. Za gospodarstvo so pomembni razvoj, znanje in inovativnost, ne pa več dela in produktivnost za izdelke nižjega cenovnega razreda, ki ne pokrijejo niti stroškov dela. Sem proti privatizaciji Telekoma, ne da bi se povrnili stroški dela in vlaganj posameznikom, ki so v preteklem obdobju z odrekanjem na podeželju zgradili takrat drago in razvejano infrastrukturo. Sem proti prodaji dobičkonosnih podjetij tujcem (farmacij, pivovarn in živilske industrije), temveč za njihove združitve, saj bo tako dobiček ostal slovenskim lastnikom in državi. Zaskrbljujoč je primer Tobačne in tudi Tovarne sladkorja v Ormožu. Tuji lastniki si samo širijo trge in povečujejo dobiček. S svojo prisotnostjo v državnem zboru bom skušal popraviti nelogične zakone, ki škodijo večini državljanom Slovenije. SAVINJČANKE IN SAVINJČANI, VRNIMO SAVINJSKI DOLINI POMEN, KOT GA JE IMELA V PRETEKLEM OBDOBJU IN JI OHRANIMO NJENO ZNAČILNO PODOBO ZA KASNEJŠE RODOVE! VAŠ KANDIDAT ZA POSLANCA Anton Grobler PONOSNI SAVINJČAN - PRAVI POSLANEC ALIANSA VAŠA ZADNJA SANSA NAROČNIK OGLASA JE SLS september2004 Kronika MALI OGLASI Ženitna posvetovalnica ’’ZAUPANJE” posreduje za vse starosti poštene in trajne zveze. Informacije na tel: 031 505 495. V Savinjski dolini kupim starejšo hišo ali manjšo kmetijo. Takojšnje gotovinsko plačilo. Tel.: 041 454 999. Lepo in večje 3-sobno stanovanje v centru Velenja zamenjam za manjše v Celju, Žalcu, na Polzeli ali v Preboldu. Informacije na tel.: 041 251 943 RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, OBMOČNO ZDRUŽENJE ŽALEC Obvestilo Krajevna organizacija Rdečega križa Žalec organizira v petek, 8. oktobra 2004, od 9. do 11. ure in od 16. do 18. ure AKCIJO ZBIRANJA OBLAČIL IN OBUTVE. Akcija bo potekala v prostorih SKLADIŠČA RDEČEGA KRIŽA ŽALEC na Hmeljarski 3 (poleg trgovine Juteks). Prosimo, da oddate čista in uporabna oblačila in obutev. Že vnaprej se vam iskreno zahvaljujemo za poklonjena oblačila, za katera je v zadnjem času izkazana velika potreba. hitrosti in izdali 477 plačilnih nalogov ter podali 13 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku- za prekrške. Zoper mladoletnike so policisti podali 32 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške in jim izrekli 4 opozorila. Otroci so bili opozorjeni v 88 primerih. Prometne nesreče z udeležbo otrok Od 1. do 12. septembra se je na cestah celjske regije pripetilo 177 (leta 2003 pa 142) prometnih nesreč. Nobena se ni končala s smrtnim izidom, 5 (4) prometnih nesreč pa je bilo s hudo telesno poškodbo, 24 (24) z lažjimi telesnimi poškodbami in 148 (118) z materialno škodo. Pripetile sta se 2 (lani 3) prometni nesreči z udeležbo otrok. V teh nesrečah je bil en otrok (lani nihče) hudo telesno poškodovan, en (3) otrok pa je bil lažje telesno poškodovan. V eni (2) prometni nesreči je bil povzročitelj otrok, nobena (lani pa 2) se ni pripetila na poti v ah iz šole. V tem času so se zgodile nidi 3(1) prometne nesreče z udeležbo mladoletnika. V teh nesrečah sta bila dva mladoletnika lažje telesno poškodovana. V 1 (1) prometni nesreči je bil mladoletnik povzročitelj. Nobena (1) prometna nesreča z udeležbo mladoletnika se ni zgodila na poti v ali iz šole. En otrok je bil lažje telesno poškodovan na območju Šentjurja, Mozirja, PP Slovenskih Konjic in Celja. Informacijo za javnost so pripravili na Oddelku za cestni promet, Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Celje. POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL 03 700 06 40 Varne šolske poti Policisti so se tudi v začetku letošnjega šolskega leta vključili v preventivno akcijo Varno na poti v šolo in iz nje. S pripravami na zagotovitev varnih šolskih poti so pričeli že v juniju, akcija pa je potekala od 1. do 12. septembra. V tem času so policisti Policijske uprave Celje poleg preventivnih izvedli tudi številne represivne aktivnosti, ki so bile usmerjene v različna področja prometne varnosti, s skupnim ciljem zagotavljanja prometne varnosti otrok na poti v in iz šole. Policisti so opravili 146 nadzorov prevozov skupin otrok, pri čemer je bilo ugotovljeno 5 nepravilnosti. Poseben poudarek je bil dan individualnemu prevozu otrok v in iz šole, saj je bilo opravljenih 584 nadzorov in ugotovljenih 77 nepravilnosti (predvsem neuporaba otroških varnostnih sedežev oz. varnostnih pasov), zaradi česar bodo policisti kontinuirano izvajali nadzor nad tovrstnimi prevozi vse leto. V prvih dveh tednih meseca septembra je bilo ustavljenih 4210 vozil. Policisti so pri nadzoru prometa udeležencem v cestnem prometu izrekli 193 opozoril, na kraju izdali 1505 plačilnih nalogov in v 59 primerih izrekli denarno kazen (tujci). V 207 primerih bodo zoper kršitelje podah predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Ugotovili so tudi 173 drugih kršitev cestnoprometnih predpisov. V tem času je bila največja stopnja alkoholiziranosti udeleženca v cestnem prometu 3,47 g/kg alkohola v organizmu preizkušanca. Najvišja izmerjena prekoračena hitrost je bila 179 km/h. Policisti so na področju hitrosti ugotovili 506 prekoračitev Še dve smrti Prejšnji teden sta na cestah spod-njesavinjske dohne umrh kar dve osebi. Do hude prometne nesreče s smrtnim izidom je prišlo v sredo, 22. septembra, ob 5.45 na glavni cesti Arja vas - Velenje. 31 -letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Arje vasi proti Velenju. Izven naselja Studence je pred levim nepreglednim ovinkom začel prehitevati pred sabo vozeče kombinirano vozilo. Takrat je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal voznik tovornega avtomobila s priklopnikom. Med voziloma je prišlo do čelnega trčenja, v katerem je 31-letni voznik zaradi poškodb na kraju nesreče umrl. Njegova 31-letna sopotnica je bila hudo telesno poškodovana. 3 Metni voznik tovornega avtomobila s priklopnikom je dobil lažje telesne poškodbe. Do prometne nesreče s smrtnim izidom je prišlo tudi naslednji dan ob 22.05 v križišču izvoza z avtoceste in regionalne ceste izven naselja Trnava. 28-letna voznica osebnega avtomobila je vozila po izvozu z avtoceste v smeri križišča z regionalno cesto. Ko je pripeljala v križišče in pričela zavijati v levo za smer Šentrupert, je iz Šentruperta proti Parižljam pripeljala 39-letna voznica kombiniranega vozila, ki je z navedenim vozilom silovito trčila v levi bočni del osebnega avtomobila. Za posledicami poškodb je naknadno v celjski bolnišnici umrla 66-letna sopotnica v osebnem avtomobilu, medtem ko je voznica osebnega avtomobila utrpela hude telesne poškodbe. Kolesar pod avto V soboto, 18. septembra, se je ob 11.50 na regionalni cesti izven naselja Šempeter zgodila prometna nesreča, v kateri je bil hudo telesno poškodovan 54-letni kolesar. Vozil je na relaciji Šempeter - Žalec, po poročanju pohcistov pa je s kolesom naredil nepravilen premik, pri čemer je vanj trčil 32-letni voznik motornega kolesa. Pri trčenju je kolesarja odbilo na nasprotno smerno vozišče, kjer je nato trčil še z nasproti vozečim osebnim avtomobilom. Kolesar je v nesreči utrpel posebno hude telesne poškodbe, lažje poškodovana pa je bila sopotnica na motornem kolesu. Previdno! Policisti pogosto preiskujejo primere suma storitev kaznivih dejanj pri nakupu ali prodaji vozila. Kadar kupujete rabljeno vozilo, bodite še posebej pozorni, če je to vozilo novejše, da pred vami že ni bilo več lastnikov. Bodite previdni, če se prodajalci predstavljajo kot posredniki, ki vozilo prodajajo za prijatelje ah sorodnike. Goljufi se pogosto predstavljajo s ponarejenimi osebnimi dokumenti oziroma s ponarejenimi dokumenti o izvoru vozila. Pri nakupu rabljenega vozila obvezno zahtevajte tudi rezervne originalne ključe. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Za vedno je odšel naš VILI DOLAR iz Latkove vasi (27. & 1937 - 14 9. 2004). V težkih trenutkih nismo ostali sami. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste počastili njegov spomin. Posebna zahvala velja pogrebni službi Ropotar, Cvetličarni Jerman in govorniku Bojanu. Iskrena hvala Urški, Mirici in Marti za vsestransko pomoč. Njegovi; žena Meka, hčeri Karlinca in Damjana z Matjažem ter vnuka Maruša in Urban V SPOMIN MARIJI - MICI REMSE Spet je tu 15. september, ko si nas zapustila. Že 6 let te ni več med nami. Topla zahvala vsem, ki obiskujejo tvoj grob, prižigajo sveče in se te z lepo mislijo spominjajo. Nam pa v uteho verzi Mile Kačič: ’’Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name.” Prebold, september 2004 VSI TVOJI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage TEREZIJE BOŠNAK iz Poljč 10, Braslovče se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili bolečino, nam izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam ponudili kakršno koli pomoč, in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: mož Franc, sin Franc, hčeri Polonca in Ida z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica RUDIJA CVIKLA iz Gotovelj 121 (14. 4. 1955 - 7. 9. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, bivšim sodelavcem in podjetju SCHIEDEL za slovo in spremstvo na njegovi zadnji poti, za ustno in pisno izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala družini gospoda Petra Lesarja za pomoč v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku iz Šempetra za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku, gospodu Krajncu za govor ob slovesu, gospodu Ograjenšku za odigrano Tišino in pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala še enkrat vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Nate misleči in žalujoči vsi tvoji Bili so veseli dnevi, bila so srečna leta, ko tili med nami ste Vi, a danes nasmeha vašega več ni.. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame, prababice in sestre MARICE BERGANT iz Tabora 54 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ah nam kakor koli pomagali ter jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Rodetovi, patronažnima sestrama Anici in Marti. Hvala tudi gospodu župniku Selčanu za lepo opravljen obred, mladinskemu pevskemu zboru za lepo petje v cerkvi in moškemu zboru z Gomilskega za odpete žalostinke, govorniku in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi pjeni Jadra bela so razpeta, veter vpraša: ’Naj začnem? "Čakaj, veter, da slovo še vzamem, preden grem! ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in ata ANTONA VERDEVA iz Osrek se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času njegove bolezni stali ob strani. Hvala njegovemu bratu Iviju, sestram Marjani, Malčki in Anici z družinami ter ostalim sorodnikom za vso ljubezen in skrb, ki je ne bomo pozabili. Hvala tudi sosedom, prijateljem in Mileni Smigovc ter patronažni sestri Cvetki za pomoč v težkih trenutkih. Prav tako hvala kolektivu Premogovnika Velenje, gospodu župniku Viktorju in gospodu Kisovarju ter pogrebni službi Ropotar. Zahvaljujemo se tudi vsem za darovane sveče, cvetje in svete maše. Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA Zena Anica in otroci z družinami Kronika september2004 Zahvale za oktobrsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 22. oktobra, tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. Uredništvo je v Domu 11. slovenskega tabora Žalec (Kulturni dom), Aškerčeva 9/a, Žalec. V SPOMIN dragima SINU VNUKU DANILU in GREGORJU (& 7. 1952 - 23. 9. 2003) (31. 7. 1985 - 20. 2. 1994) MATJAŠIČU Ni pomembno, koliko let počivata, v mojem srcu vedno sta. Zato me pot vodi tja, kjer vajin tihi dom leži, le rože zdaj krasijo in svečke vama vsak dan v spomin gorijo. Hvala vsem, ki krasijo grob in se spomnijo nanju. Neutolažljiva mamica, omica V SPOMIN JOŽICI PAVLINEC iz Prebolda Tri leta že v grobu med starši in sestrami spiš, a v mojem srcu še vedno živiš. Dušo in srce ste mi ranili in mojo Jožico v zemljo brez mene za vedno pokrili. Žalujoči tvoj Milan in ostalo sorodstvo POGREBNE STORITVE RO POTAR lt/an Ropotat, s.p. tet.: 700 16 85 GSM: 061 613 269 6SÀL 061 768 906 Starodaška ut. 12, Šempeter Delodni čas: od 00. do 26. ure Odšel si tiho, brez slovesa, ne bo več tvojega nasmeha in ne tvojega pogleda. Ostala žalost je in bolečina, nastala velika je praznina. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očeta, starega ata, dedka in brata ANTONA KAČA iz Prebolda (11. a 1923 - 17. 8. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sveto mašo. Iskrena hvala gospodu župniku Francu Sercu za opravljeno sv. mašo, Pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki Ropotar za ganljive besede ob slovesu ter pevcem. Hvala še enkrat vsem, ki ste nam stali ob strani ob tem težkem trenutku. Žalujoči: hčeri Martina in Ana z družinama S svojo toplino si nas osrečiti znal, z delom pridnih rok si nam srečo tkal. Le srce in duša vesta, kako boli, ko te ni. Za vso dobroto in ljubezen, ati, hvala ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in starega ata FRANCA GRENKO ■ p.d. Plavčev Franci iz Kaplje vasi (6. 9. 1928 - 17. 8. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darove, darovano cvetje, sveče, svete maše, dar za cerkev ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za sodelovanje pri sveti maši, moškemu pevskemu zboru Svoboda Prebold za odpete žalostinke, cvethčami Jerman, Občini Prebold, gasilcem, posebno članom PGD Kaplja vas, in pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala vsem! Vsi njegovi Boli, ko od bolezni bolečine usihajo moči. To vemo vsi ki ob tebi radi smo bili. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega ata FRANCA DIVJAKA iz Prebolda (1924 - 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, gospodu Valteiju Zupancu za besede slovesa in pogrebni službi Ropotar. Posebna hvala ZŠAM Savinjske doline in nosilcem praporov. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahijočb žena Anica, hči Vilma z možem Romanom, sin Franci z ženo Mgjo in vnuki Roman, Gregor, Petra, Jure in Jernej Tvojo dušo v nebo angeli neso. Boli, hudo je, a morda nekje, nekdo še bolj te potrebuje. ZAHVALA Ob težki izgubi najine drage mamice DRAGICE GOLE iz Topovelj 19 se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nama ustno in pisno izražali sožalje ter nama v težkih trenutkih kakor koli pomagali. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Pogrešava te! Sin Damjan in hči Polona ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očija in oka MILANA DOLINARJA iz Pongraca (8, 10. 1930 - 1& a 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pisno ali ustno izrazih sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V domu našem je praznina, v srcu našem bolečina. Spomin na vaju še živi čeprav med nami vaju ni V SPOMIN IVANKI in ANTONU (20. a 1905 - 1& 2. 1984) (24 1. 1906 - ia 9. 1984) BRINARJU iz Latkove vasi Minilo je 20 let žalosti, bolečin, ker vaju ni, a vendar v srcih naših še živita. Hvala vsem, ki se za hip ustavite ob njunem grobu. Žalujoči njuni Le malo je sreče življenje ti dalo, tvoje srce utrujeno je mimo zaspalo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame MARIJE KOPRIVA iz Liboj (22. 11. 1924 - ia a 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeno mašo, pevcem za lepo odpete pesmi, gospodu Mlinariču za ganljive besede slovesa. Hvala tudi Dolfiju in Veri Kamenšek za vso pomoč. Iskrena hvala družini Selčan, še posebej Ivanki Selčan, ki ji je vsak trenutek stala ob strani. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Pogrešali jo bomo. Žalujoči: sin Albin z ženo Slavico, vnukinji Tjaša in Lavra ter hči Anica z Natalijo Najvažnejši v življenju so sledovi ljubezni, ki jih zapustimo, ko odidemo. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi ljubega moža, atija, tasta in dedija EMILA STERNADA (30. 9. 1941 - 27. 8. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter sveče in vsem, ki ste kakor koli sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih. Se posebej se zahvaljujemo dr. Pavli Rode Zalokar za nesebično pomoč, dr. Boštjanu Birsi, sestri Anici, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, Vrtnarstvu Celje, Pogrebni službi Ropotar in dekanu Leopoldu Selčanu za opravljen cerkveni obred. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi september 2004 Zanimivosti Najmlajše Preboldčanke in Preboldčani s svojimi starši Že tretja obdaritev novorojenčkov V hotelu Prebold je bilo pred dnevi nadvse živahno. Gostje so bili tokrat najmlajši prebivalci občine Prebold, ki so se rodili od 1. januarja do 30. julija letos. Na srečanje jih je, seveda skupaj s starši povabil župan Vinko Debelak. Novorojenčkom je podelil bone v vrednosti 30 tisoč tolarjev. Prva razdelitev bonov novorojenčkom, ki živijo na območju občine Prebold, je bila organizirana septembra lanskega leta, druga pa v začetku letošnjega leta. V lanskem lem se je na območju občine rodilo 43 otrok. Na prvi podelitvi je bone prejelo 21 novorojenčkov, na drugi 22, tokrat pa kar 24 novorojenčkov. V Sloveniji je padanje rodnosti na eni strani posledica razvite dnižbe na drugi pa vedno težji materialni in socialni položaj naših družin. Tega se zavedamo, vendar premalo storimo, da bi bilo drugače, zato je vsaka pozornost dobrodošla. Starše je tudi letos najprej nagovoril podžupan Franc Škrabe, ki je poudaril pomen in potrebo za skupno odgovornost pri rasti in vzgoji otrok. Družba je odgovorna pomagati mladim družinam na vsakem koraku, saj so otroci naše skupno bogastvo. Župan Vinko Debelak je izrazil zadovoljstvo nad tolikšnim številom najmlajših prebivalcev občine, hkrati pa dodal, da bo občina tudi v prihodnje skrbela, da bo življenje njenih občanov čim lepše in prijaznejše. Skupaj s starši so nato še nazdravili novim prebivalcem občine in Savinjske doline. D. N. Dojenčki pri županu Braslovški župan je pred dnevi pripravil prav poseben sprejem. V občini namreč izkažejo pozornost vsakemu novorojenemu občanu in tako župan že nekaj let pripravlja sprejem za novorojenčke in njihove starše. Na zadnji tovrstni sprejem, ki je bil v prostorih sejne dvorane občinske uprave, je bilo povabljenih 21 novorojenčkov, ki so Se rodili v prvi polovici letošnjega leta. V pozdravnem nagovoru je župan Marko Balant najmlajšim občanom zaželel veliko dobrega, veselo in brezskrbno otroštvo, predvsem pa varen, topel in ljubeč dom. Staršem je izročil bon v vrednosti 30 tisoč tolarjev in knjige pravljic. Čeprav je to skromen prispevek k stroškom, ki sledijo prihodu novega družinskega člana, je lepa in vzpodbudna dobrodošlica novemu občanu. T Tavčar Zvezde sprejema so bili malčki Stare brizgalne so se izkazale Vrtec z novimi igrali in ograjo Otroci uživajo na novih igralih Otroci preboldskega vrtca in vzgojiteljice so zelo veseli, saj se je bistveno spremenila zunanja podoba travnatih površin ob vrtcu, hkrati pa tudi možnost za kreativno in pestro otroško igro, ki jo omogočajo nova igrala. Nadvse pomembna je tudi nova ograja, saj je bilo dvorišče izpostavljeno vandalizmu. Nemalokrat so na igrišču ležale razbite steklenice, igrala pa so bila poškodovana. Zaradi tovrstnih posegov je bilo nujno postaviti novo ograjo, ki bo onemogočala prost pristop na igrišče. Hkrati se zavedajo, da za tistega, ki ima namen nekaj namerno poškodovati, tudi to ne bo ovira. Igrala otroci že pridno koristijo, čeprav jih bodo slovesno predali namenu v začetku oktobra ob tednu otroka. Nova pridobitev je stala 3,5 milijonov tolarjev, kar nekaj denarja pa je bilo potrebno odšteti tudi za ograjo. D. N. Prostovoljno gasilsko društvo Kaplja vas je organiziralo zelo zanimivo dirko. To je bila dirka s starimi ročnimi in motornimi gasilskimi brizgalnami. Tekmovalo je devet ekip, od tega tri z ročnimi brizgalna- mi, šest pa z motornimi. Gledalci so bili navdušeni nad starimi napravami in nad zelo izvirno opravljenimi gasilci, resnici na ljubo pa so bili tudi nekateri doseženi časi boljši od tistih, ki jih na tekmovanjih dosegajo gasilci z ’’novodobnimi” motornimi brizgalnami. Poleg hitrosti je na rezultat vplivala starost članov ekipe in seveda gasilske brizgalne. Domačini iz Kaplje vasi so tekmovali izven konkurence z motorno brizgalno iz leta 1935, za katero so poprijeli veterani in gasilke, ki so bile edina ženska ekipa na tekmovanju. Med ekipami, ki so tekmovale z motornimi brizgalnami, je zmagala ekipa Pobrežja ob Savinji pred Radmirjem in Paško vasjo. Z ročno brizgalno pa so bili najhitrejši gasilci iz Šmarja SAP pred Braslovčam in Gotovljami. Pokal za najstarejšega gasilca je prejel 81-letni Alojz Jeraj iz Pobrežja, za najstarejšo brizgalno in najbolj oddaljeno ekipo pa Šmarje SAP, ki se ponaša z brizgalno iz leta 1879- ’’Starke” še vedno vžgejo brez težav. Polzelani in Braslovčam kolesarili Ribiški car Danilo Rihter Ribiška družina Šempeter je pripravila ribiško tekmovanje, na katerem so se tekmovalci potegovali za naslov ribiški car za leto 2004. Na tekmovanju, ki je potekalo ob braslovškem jezeru, je bil odločilen ulov najtežje ribe. Letos je ta naslov osvojil Danilo Rihter, ki je ulovil 2,7 kg težkega krapa, drugi je bil Franc Mlakar z 1,7 kg težkim krapom, tretji pa Štjepan Bednjanič z 1,1 kg težkim krapom. Za laskavi naslov se je potegovalo 18 ribičev. T. Tavčar Utrip Savinjske doline, naslov uredništva; Aškerčeva 9/a, (Doni II. sloveaskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta: zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasievvicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija -Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT. V občinah Polzela in Braslovče so ob občinskih praznikih pripravili skupno prireditev, in sicer kolesarjenje po poteh občin Polzela in Braslovče. Organizatorja, Turistično društvo Polzela in Športna zveza Braslovče, sta traso speljala mimo naravnih in kulturnih znamenitosti obeh občin. Pot, dolga 28 kilometrov, je bila po težavnosti primerna za vse starostne skupine. Drugega skupnega kolesarjenja se je udeležilo 185 kolesarjev vseh starosti. Pred odhodom na pot izpred občinske stavbe na Polzeli je udeležencem kolesarjenja spregovorila predsednica Turističnega društva Polzela Alenka Žnidar. Pot jih je vodila skozi Oravo vas, Založe, Podsevčnik in Andraž, kjer je bil pri novi osnovni šoli krajši postanek, nato pa skozi Dobrič, Podvin, Parižlje, Kamenče in Žovnek do Podvrha, kjer so se okrepčali na domačiji Turnšek. K prijetnemu razpoloženju je prispevalo tudi lepo vreme. t. Tavčar TEČAJ CPP Tečaj CPP bo 8.10. 2004 ob 16. uri! Oa/L: POPUST ZA DIJAKE! TEČAJ ZA Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 F KATEGORIJO GSM: 041 /627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si (traktor)