m XXXIII. Številka 86 ohfiasks konferenca 8ZĐL t), Radovljica, Skorja Loka - Iadaja Časopisno podjetje - G lami urednik Igor Slavec urednik Andrej Žalar 9HUO tm VSBMO NADLOGA — Sneg se je skoraj povsod spremenil v dež, pa vseeno se vedno povzroča težave. V višjih predelih se vedno sneži, zato je otežen promet na mejnih prehodih, čeprav so vozne razmere že boljše. Zaradi snega je na primer zaprta cesta proti Vršiču, sneg in moča pa sta sprožila tudi nekatere zemeljske plazove. Nepričakovano obilno sneženje nas je presenetilo. Bele odeje tako kmalu nismo pričakovali. Veliko prej kot pretekla leta so morala v akcijo tudi vozila cestne službe. (jk)-Foto: F.Perdan __y Kranj, petek, 7. 11. 1980 Cena: 7 din Liat izhaja od oktobra 1*47 kot tednik, od januarja ltM kot poltodnik, od januarja lttf trikrat tedensko, od januarja 1M4 kot poltodnik ob sredah ia sobotah, od julija 1*74 pa ob torkih in petkih. ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Enaki načrti delavca in krajana .Čeprav naj bi na oktobrskih sejah občinskih skupščin sprejemali ff"*** o temeljih družbenega plana občin za naslednje srednjeročno Jjfjjje, so skoraj povsod postopek usklajevanja podaljšali, kajti Ptoe in planirane potrebe združenega dela in krajevnih skupnosti so '••dno veliko večje od možnosti, ki jih nudi sedanja stopnja go-■nfce razvitosti. Gospodarstvo ima zlasti prevelike oči pri predvidenih naložbah, Bvae skupnosti pa vsaka zase zahtevajo uresničevanje tistih jEanov, ki so si jih zapisali v smernicah. Nič ne pomaga dokazo-da so se pogoji pridobivanja in s tem porabe dohodka zelo ganili, da lahko pričakujemo skoraj za polovico nižjo rast družbe-proizvoda kot v sedanjem srednjeročnem obdobju in, da se bodo ^•iaacijski ukrepi in varčnost na vseh področjih podaljšali tudi v »Saje srednjeročno obdobje. N>jveč neusklajenosti je pri programiranju razvoja komunale, otroškega varstva, kulture in telesne kulture v krajevnih ih. Pri tem se je spet pokazalo,.da se občani kot delavci Eovsem drugače kot tedaj, ko delajo v krajevni skupnosti, o so v delovnih organizacijah odločno za to, da se obreme-►jo večati, večina krajevnih skupnosti vztraja, da se njihove jj!** smejo večati, većina krajevnih skupnosti vztraja, ua se njmove J*He uvrstijo tudi med občinske prioritete in se zanje predvidijo ^jtotrebna sredstva. Hkrati pa načrti niso usklajeni niti z mož-^»delovnih organizacij v krajevni skupnosti. I^jjvse se da narediti, kako je obsežne načrte moč tudi uspešno sjjkvati, so lep primer Ziri oziroma žirovska krajevna skupnost. V Jjfcročnern programu, ki se izteka, so planirali za 60 milijonov di-^ naložb in program tudi uresničili. Seveda ne tako, da bi čakali jj****cije«, temveč sta plan sestavila skupaj krajevna skupnost in delovne organizacije. Dogovorili so se za program in tudi za J^daranja denarja, oziroma o prispevku združenega dela k uresni-a^fr programa. Zadevo so uredili s posebnim samoupravnim spora-Cr* in sicer je združeno delo združevalo po 4,25 odstotka od višine L^.oagbnih dohodkov za razvoj komunale, kulture in športne dejavna faJstva. ^ravnajo sedaj. Segajo tako daleč kot to zmorejo delovne Jjpscije. Zaradi težjih pogojev gospodarjenja so se dogovorili za manj obsežen program, ki naj bi veljal okoli 50 milijonov di-2** m žirovsko združeno delo bo za njegovo uresničevanje prispe- ^4 odstotke od višine bruto osebnih dohodkov. ^p°dobnih primerov je najbrž še nekaj in ne bi bilo napak, če bi se kjer glasno zahtevajo »obljubljeno«, vsedli skupaj z delavci !dol»vorili kako in kdaj zbrati potreben denar. l Bogataj Priznanja samoupravljavcem S slavnostno sejo občinskega sveta Zveze sindikatov na Jesenicah so proslavili 30. obletnico samoupravljanja — Ob jubileju so zaslužnim članom kluba samoupravljavcev izročili priznanja — Izvolitev novega sekretarja občinskega sveta J Jesenice — Razširjeno sejo občinskega sveta Zve/e sindikatov Slovenije na Jesenicah v ponedeljek, 3. novembra, so posvetili 30. obletnici samoupravljanja. V svojem nagovoru je predsednik občinskega sveta Branko Iskra opisal tri desetletja jugoslovanskega socialističnega samoupravljanja, označil nekatere probleme na tem področju in navedel najpomembnejše bodoče naloge samoupravljalcev. »Tri desetletja izkušenj nam daje osnovo za prepričanje, da je samoupravljanje naredilo izpit in se vključilo v našo zgodovino. Trdimo lahko, da je delovni človek, ki upravlja in odloča, postal ustvarjalec te zgodovine, ni pa bil objekt usode. Od šeststo tisoč zaposlenih v prvih povojnih letih se je število delavcev do danes povečalo na 5,7 milijona. Celotno prebivalstvo ima zdravstveno oskrbo, poprečna življenjska doba se je povečala za 12 do 14 let, zgradili smo 2,8 milijona novih stanovanj in asfaltirali 40 tisoč kilometrov cest,« je med drugim povedal govornik o pridobitvah samoupravnega delovanja v naši družbi. Ko je Branko Iskra govoril o nekaterih problemih in slabostih na področju samoupravljanja, ki jih največkrat povzroča nepopolno razumevanje in uresničevanje začrta- ne politike, je poudaril potrebo po uresničevanju vsega, kar pojmujemo kot nadaljevanje Titove misli. V sedanjosti, je nagiasil. je prav gotovo najpomembnejša naloga zagotavljanje gospodarske stabilnosti. Za dosego tega cilja bo treba še veliko storiti tudi v jeseniški občini. Samoupravljale]' si bodo morali v bodoče prav tako prizadevati, da bi z boljšim delom, doslednejšim razreševanjem odnosov v združenem delu, realno oceno položaja in os vešča -njem slehernega člana družbenopolitične skupnosti dosegli razvoj samoupravljanja brez zastojev. Po krajšem kulturnem sporedu, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Tone Cufar z Jesenic, ie predsednik Iskra ob jubileju samoupravljanja podelil plaketo Josip Broz-Tito Jeseniškemu klubu samoupravljalcev in sedmim posameznikom, ki aktivno delujejo v njegovih organih. Med nagrajenci so podpredsednik izvršnega odbora kluba Berti Brun, tajnik kluba Viktor Brun, predsednik skupščine kluba Rok Globočnik, predsednik izvršnega odbora kluba Aleksander Kavčič in vodje delovnih skupin pri klubu Albin Kobentar, Jože Resman in France Taler. Razširjeno sejo občinskega sveta Zveze sindikatov so sklenili z zahvalo za dolgoletno uspešno delo dosedanjemu sekretarju sveta Aleksandru Kotniku, ki so ga razrešili te dolžnosti. Za novega sekretarja so imenovali Teodorja Okrožnika, dosedanjega načelnika oddelka za splošne zadeve pri jeseniški občinski skupščini. Sekretar Okrožnik se je rodd 1932. lete, po poklicu je inženir organizacije dela, član zveze komunistov je od 1959. lete, opravlja več družbenopolitičnih dolžnosti, med drugim je tudi član občinske konference Zveze komunistov Slovenije na Jesenicah. anj investicij, več kvalitete fdnik republiškega sveta zveze sindikatov *> Hafner na obisku v radovljiški občini -preti rekonstrukcijo tovarne čokolade v Le-1 - Tehtno o usmerjenem izobraževanju p — Minulo sredo seje mudil v radovljiški občini ga »veta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, ki se , ' JpU\!!TT5kolade v Lescah pogovarjal o problematiki proizvodnje ^teSom«. - Foto: f.Perdan Radovljica - Minulo sredo je bil na celodnevnem obisku v radovljiški občini predsednik republiškega svete zveze sindikatov, ki se je skupaj s predsednikom republiškega odbora delavcev gostinstva in turizma Dušanom Dolinarjem, predsednico medobčinskega svete Zveze sindikatov za Gorenjsko Ivanko Sulgajevo ter predstavniki skupščine občine Radovljica in družbenopolitičnih organizacij Radovljice najprej po- Žovarjal v temeljni organizaciji Žito rorenjka v Lescah, nato pa na Bledu s predstavniki blejskega gostinstva in turizma. Popoldne pa se je udeležil seje predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Radovljici. NUJNA OBNOVA GORENJKE Temeljna organizacija združenega dela Gorenjka Lesce se je znašla v hudih težavah, saj so proizvodne zmogljivosti skrsjno zastarele, temeljna organizacija pa ima težave z nabavo surovin. Za* svojo nemoteno proizvodnjo potrebujejo uvoženo surovino, kakavovec in kakavovo maslo, ki ga na domačem tržišču ni. Da bi si zagotovili surovino — zaradi zastarele proizvodnje ne morejo toliko izvažati - »o se poslovno po- Nadaljeuanje na 3. str. Priznanje za usprino dejavnost jeseniškega kluba samoupravlja verr i* nr»i~r predsednik skupščine kluba Rok Globočnik- Foto:FP^ZnJ DOGOVORIMO SE SEJA SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ V ponedeljek, 10. novembra, se bodo sestali delegati družbenopolitičnega zbora, v sredo, 12. novembra, pa tudi delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič. Najzanimivejša bo vsekakor razprava o utemeljenosti razpisa referenduma za četrti občinski samoprispevek, ki naj bi ga namenili za naložbe v krajevnih skupnostih in s tem približali pogoje življenja v manj razvitih krajih mestnim oziroma primestnim območjem. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda velja omeniti še osnutek dopolnil republiške ustave, ki pomeni uresničevanje Titove pobude o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti v organih našega političnega sistema, ter predlog dogovora o ustanovitvi treh družbenih svetov v tržišni občini. Povzetke gradiva za delegate objavljamo na 5. strani. ( uspešnejše tri bodo nato a*^ v finalnem delu kviza, i- M 18. uri v dvorani Canka^je*«f, j m a. Na prireditvi bodo sodefeožfj kulturne skupine. Iz Kranj* j šel pevski oktet, iz Škofje kloristi, iz Radovljice * z Jesenic recitatorji. bodo predstavili z baletno Mladinskega gledališča. S**! bodo dodali še vojaki u Škofje Loke, kot gostja ps pila domača pevka Roma—. Ogled Titovega mostu Društvo upokojencev Gv-; je zadnjo septembrsko StN nedeljo organiziralo izlec up* cev v Crikvenico. kjer m nov most. ki povezuje kopno t kom Krk. Na poti so si ogkds* nekatere druge pomembne tsT ne znamenitosti. 2 velikim zanimanjem s* dali muzej v Bistri ter k«j Lipici, se posebno dobro pa čutili v domu v Crikvenici. 7 NOVEMBRA 1980 nj investicij, več kvalitete 3.STRAN C fe s 1. str. is turističnimi in gostinskimi na Bledu, ki so na Se vedno pa ostaja 'problem dotrajanosti proizvod i^uprav, saj so delovni pogoji PJj. lasen tega pa ne morejo lijevati in kvalitetno izboljšati godnega programa. ■ 'pogovoru je tovariš Vinko Haf JTpiudaril, da se je nujno treba l?ei za rekonstrukcijo in u resni Rbvo naloibo, ki bo veljala 170 l^ftov dinarjev. Sredstva naj bi Imovin predvsem v okviru Živil |2 kombinata Žito, kamor sodi ■Mm organizacija. Proizvodnja IJJifc je potrebna, tradicijo je v jl^k treba ohraniti tudi zato, ker ^Mevanje narašča in bo v I jSuih letih še naraščalo. IJCoienjki, kjer so v sredo izvedli * referendum za združitev s jso organizacijo Gorenjka — v temeljnih organizacijah je ▼ Gorenjki je za združitev *l 70 odstotkov delavcev, v pa 60 odstotkov — je za i 80 delavcev, ki pa izpolnju-'•©j. program in ustvarjajo pre-dohodek na delavca kot je -J povprečje. Njihovi napori Jjej očitni, kljub temu, da bi (k težko našli delovno orga-i Jjo, kjer še vedno delajo ob 40 y^let starih strojih, za katere ni ^bJomestnih delov. Njihovi po i uspehi pa kažejo tudi na to, da je za njihove izdelke veliko povpraševanje, ki bo po analizi tržišča Se večje. RAZVOJ GOSTIN8TVA IN TURIZMA Na Bledu so se pogovarjali s predsedniki osnovnih organizacij sindikata in direktorji blejskih turističnih in gostinskih organizacij o planiranju in nadaljnji usmeritvi gostinstva. Seznanili so ga s številnimi problemi in težavami, predvsem pa se pogovarjali o enotni turistični ponudbi Bleda. Vinko Hafner je ocenil, da se morajo osnovne organizacije sindikata in občinski sindikalni svet bolj vključevati v krepitev družbenopolitičnega položaja delavca in si prizadevati za nadaljnji razvoj. Blejci se ne smejo zapirati v svoje meje, temveč povezovati z gostinskimi in turističnimi organizacijami izven blejskega območja. V naslednjih letih naj bi manj investirali v hotelske zmogljivosti, poskrbeli naj bi za večjo kvaliteto. Turizem je za radovljiško občino precejšnjega pomena, zato naj bi se prav sindikat odločno zavzemal za ugodnejši položaj delavcev, ki so zaposleni v gostinstvu in turizmu. KAJ JE LOKALIZEM? Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so najprej spre- govorili o usmerjenem izobraževanju v občini. Menili so, da predlog mreže šol še vedno ne upošteva dovolj kadrovskih potreb združenega dela. Ugotovili so neskladje med potrebami posameznih usmeritev in predvidenimi oddelki po predlogih izobraževalne skupnosti. Jasno naj bi tudi opredelili, kaj je lokalizem: ali je to tendenca vsake občine po srednješolski ustanovi ali izrazita koncentracija srednjih šol v regijskih centrih? Jeseniška in radovljiška občina pa sta svoje predloge že uskladili. V radovljiški občini so organizacije združenega dela pripravljene prevzeti v prvem šolskem letu usmerjenega izobraževanja na proizvodno delo 412 učencev ali toliko, kot je generacijski priliv, vendar pa še ne poznajo programa usmerjenega izobraževanja. Tedaj se bo morala okrepiti aktivnost osnovnih organizacij v teh delovnih organizacijah. Na seji so spregovorili še o nagrajevanju učencev, o krepitvi kadrovskih služb ter o štipendijski politiki. Poseben problem pri usmerjenem izobraževanju pa je prav gotovo nerealno planiranje, denimo za gostinstvo, ko temeljne in delovne organizacije sploh ne načrtujejo gostinskega kadra, čeprav ga potrebujejo. D. Sedej Kranj — Zavod za socialno medicino in higieno Kranj in Sozd Gorenjski zdravstveni center sta pripravila tečaj za usposabljanje srednjih in višjih zdravstvenih delavcev za delo v higiensko-epidemiološki službi v izrednih razmerah. Dvotedenskega tečaja, ki mu bodo kasneje sledili še drugi, se udeležuje 30 medicinskih sester z vse Gorenjske. Med predavatelji tečaja, ki ima prvi teoretični in drugi bolj praktični del s preverjanjem znanja, so strokovnjaki Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske in dr. Opačič, šef Higienskega zavoda Vojne bolnice Ljubljana. — Foro: F. Perdan Zasedanje kranjske konference ZKS Ce hočemo, zmoremo roizvodnja ne dohiteva povpraševanja vci Bombažne predilnice in tkalnice Tržič so osnovjih organizacij zveze sindika vu, DUFflviiAivc yi ctcm*/w^ tov v Bombažni predilnici in tkalnici W*Y> OCenUl devetmesečne reZUltate gOSpO- Drago Koder. »Gradivo je bilo ja — Zaradi izpada dokupa tkanin in £ ter zaradi izjemne fluktuacije zaposlenih v naporom letnega proizvodnega in finanč-tplana verjetno ne bodo v celoti dosegli so sklenjene. Potekale so po sindi bago Koder - Razprave o devetmeseč-J>aovanju v štirih temeljnih irijah in delovni skupnosti dužb, ki sestavljajo Bom P«di,nico in tkalnico Tržič, kalnih skupinah, zlasti v tkalnici in konfekciji, kjer le-te dobro delajo, sicer pa so o uspehih in težavah tričetrtletnega gospodarjenja najprej spregovorili izvršni odbori osnovnih organizacij zveze sindikatov, najbolj živahne in kvalitetne, so govorili predvsem o lastnem poslovanju in nadaljnjem delu, nekoliko manj pa o gospodarjenju v celotni delovni organizaciji. Temu vprašanju so se bolj posvetili delavci v skupnih službah, čeprav njihova aktivnost pri tem, žal, ni bila posebno pohvalna.« Tržiški tekstilci so s poslovanjem v devetih mesecih le delno zadovoljni. Nanj so močno vplivali nekateri zunanji vzroki, ne samo devalvacija dinarja, ki je prinesla tudi nekaj dobrega, pač pa predvsem zaostreni gospodarski ukrepi. Med-družbenopolitične organizacije, delavski sveti in nazadnje zbori delavcev. »Osnova za razpravo je bila dobra,« je menil predsednik konference današnji dan leta 1917 volucija je zmagala ■ današnji dan, sedmega novembra leta 1917 ali 25. oktobr; ^■niakem koledarju je voditelj sovjetskega delavstva in V*1!** partije Vladimir Iljič-Lenin sporočil ljudstvu: »Začasna ^ J* Padla. Državna oblast je v rokah petrograjskih sovjetov. Za * bojevalo ljudstvo, za mir in pravičnost, je doseženo!« * je bojevalo ljudstvo, za mir in prav«^..—.-, j------------- JkVdau sovjetski voditelj Lenin je tako svojemu narodu in svetu 4 ijNsl, da je zmagala oktobrska revolucija, prva socialistična i^brijs na svetu in da je nastala sovjetska republika, prav tako prva itiastvena na svetu. Daleč nazaj segajo korenine oktobrskega hSsi novembrskega dejanja v PetrogTadu in kasneje v vsej Rusiji, ljudstvo se je dvigalo. Vedno več razpok je bilo v okovih - režima. Režim se je majal že med prvo rusko revolucijo med 1905 in 1907, potem pa so se pretresi nadaljevali in dosegli revolucionarnem letu 1917. Sledile so barikade, združene s zoper vojno in udeležbo že izčrpane carske Rusije v njej, pa marčni dogodki, zadušeni v krvi, in najrazličnejše druge oblike r. Lenin se je vrnil v domovino, snoval in pisal, vzpodbujal k revoluciji in vstaji, pojasnjeval cilje boja in se zoperstavljal redkim omahljivcem, oportunistom in nasprotnikom obo- rra zoper stari režim. Revolucija je zmagala! Življenje je je bila Leninova zasnova revolucionarnega dejanja in realna, ne pa utopična, kot so trdili nekateri nasprotniki t. Na Leninovo pobudo je nova mlada sovjetska oblast /dekret o zemlji, nato pa dekret o miru s pozivom vojskujočim svetovni vojni, da je mir v interesu vseh, v interesu človeštva, oktobrska revolucija je bila tiste čase največji trn v peti li reakciji. Kontrarevolucija domačega in tujega izvora se je , da bi uničila mlado sovjetsko oblast, ki pa je bila upoma in «, složna in združena ob Leninu in njegovih sodelavcih. Zato je in ostala. Svetovni delavski razred je z nastankom mlade republike dobil svojega največjega zaveznika in primer, kako o ljudstvo pod vodstvom revolucionarne partije lahko pre-i oblast. »vina je visoko ocenila delež Jugoslovanov v oktobrski li revoluciji. Nad 40.000 n«ših ljudi se je bilo na strani v enotah mlade rdeče ar- iad« Častno so opravili svojo ko dolžnost, se kalili in mn d njih stopili na čelo naše osvobodilnega boja. Sami .smo ga izbojevali, revolucijo jtili in bogatili ter dosegali njen glavni smisel: oblikovanje iN, da bo delavec in občan samoupravno in na delegatski osnovi i o svojem delu, delitvi rezultatov dela in življenju nasploh. To 'največja vrednota socializma, katerega zastavo so dvignili v iipod Leninovim vodstvom! J. Košnjek ------- j~ ~«iv pravočasno pripravljeno, dovolj zgoščeno in razumljivo, dobil pa ga je vsak tretji delavec. V temeljnih organizacijah, kjer so bile razprave tem ko z uvozom surovin niso imeli težav, pa se jim je večkrat zataknilo pri nakupu tujih reprodukcijskih materialov in rezervnih delov za stroje. V zadnjih treh mesecih so jim razen tega domači dobavitelji popolnoma odrekli prodajo tkanin, ki jo zaradi premajhnih lastnih zmogljivosti morajo dokupovati, če hočejo izpolniti zahtevne proizvodne načrte. »V polletju smo zaradi spremenjenih pogojev izvozno-uvozne politike krepko popravili plan izvoza,« je nadaljeval Drago Koder. »Sprva smo načrtovali, da bomo izvozili za 1,6 milijona dolarjev izdelkov, po novem pa naj bi na zahodni trg prodali za 2,2 milijona dolarjev blaga. V devetih mesecih smo ustvarili 66 odstotkov celoletnega plana. Vzrok za to so neizpolnjeni proizvodni načrti posameznih temeljnih organizacij, razen tkalnice, ki jih je zelo prizadel izpad dokupa tkanin in preje ter velika fluktuacija delavcev.« V zadnjih treh mesecih zamujenega verjetno ne bodo mogli povsem nadoknaditi, čeprav so napeli vse sile, da bi se proizvodnemu in finančnemu planu čim bolj približali. Težave z nekaterimi vrstami surovin so še vedno enake, stare zaloge so pošle, z novimi pošiljkami pa prihajajo tudi nove ocene. Položaj tržiških tekstilcev vsekakor ni rožnat, čeprav povpraševanja kupcev po njihovih kvalitetnih izdelkih kljub nadurnemu delu in delu v prostih sobotah ne morejo zadovoljiti. H. Jelovčan Kranj — Stališča razširjene seje komiteja občinske konference ZKS Kranj, na kateri je bilo govora o družbenoekonomskih in političnih vprašanjih v kranjski občini, teze za razpravo, posredovane v obravnavo vsem osnovnim organizacijam Zveze komunistov v občini, in razprava na torkovi seji komiteja občinske konference ZKS so bila osnova za razpravo na zasedanju občinske konference ZKS Kranj, ki se je sešla včeraj (četrtek) popoldne. Ko je komite ZK Kranj na torkovi seji razpravljal o zadnjih pripravah na konferenco, je menil, da mora biti njena beseda odkrita in ustvarjalna. Problematika družbenoekonomskih odnosov je sicer zapletena in medsebojno povezana, vendar je rešljiva, če se resnično zavzamemo in na vseh ravneh po svoje prispevamo k odstranjevanju problemov. Na konferenci zato ne kaže govoriti le o težavah, katerim na ravni občine ali Gorenjske sami nismo kos, ampak o problemih, ki imajo svoje korene v občini in so zato na tej ravni tudi rešljivi, brez izgovarjanja na vzroke izven družbenopolitične skupnosti. Takšno je bilo osnovno izhodišče kranjskega zasedanja konference ZKS. Gradivo za konferenco je bilo posredovano v obravnavo vsem osnovnim organizacijam Zveze komunistov v občini. Ko so na torkovi seji komiteja obravnavali odzivnost organizacij na poziv k obravnavi gradiva, so ugotovili, da le-ta povsod ni bila opravljena tako kot bi bilo treba in da so marsikje gradivo le površno preleteli. To je napak, če vemo, kako koristna je lahko obravnava takšnega gradiva združena z razpravo o problemih, ki se v določeni sredini pojavljajo. Kjer so ravnali tako, so veliko lažje našli načine reševanja vsakodnevnih težjih ali lažjih vprašanj. Na včerajšnjem zasedanju občinske konference ZKS Kranj so se med drugim dogovorili, da morajo komunisti, kjerkoli delajo ali bivajo, prispevati, da bo delo v proizvodnji in družbenih dejavnostih potekalo normalno, kar je pogoj za zagotovitev socialne varnosti delavcev. Zaradi precejšnje odvisnosti od uvoza suro-- vin je naloga še težja, zato so usmeritev k svojemu znanju in surovinam, primernejšim in prodornejšim proizvodnim programom ter domačim delavcem ključ reševanja položaja. Da je to mogoče, potrjujeta na primer devetmesečna podatka o gibanju izvoza in uvoza v kranjski občini. Izvoz je porastel za 49 odstotkov, uvoza pa za 13,5 odstotka, kar je razveseljivo razmerje. K bistvenim elementom sedanjega in prihodnjega družbenoekonomskega razvoja kranjske občine je bila usmerjena razprava na včerajšnji konferenci. To so izvozno-uvozna gibanja, oblikovanje in delitev dohodka, varčevanje in racionalno trošenje časa in materiala, nagrajevanje pridnega in ustvarjalnega dela, vzpodbujanje vsestransko upravičenih in utemeljenih investicij, zagotavljanje preskrbe z osnovnim življenjskim blagom in reprodukcijskim materialom, brzdanje stopnje zaposlovanja in vzpodbujanje samoupravnega sporazumevanja ter družbenega dogovarjanja, kakršnega smo opredelili v zakonu o združenem delu in drugih dokumentih. Akcija Zveze komunistov je nujna pri krepitvi delegatskega sistema, pri krepitvi naše obrambne sposobnosti in pri oblikovanju ter sprejemanju realnih in uresničljivih planov za prihodnje srednjeročno obdobje. J. Košnjek »Naprej« z zahtevnejšimi cilji Kranj — Pred dnevi je izšla deveta številka glasila kranjske mladine Naprej, prva v tem šolskem letu. Novi ureniški odbor si je zadal nalogo, da mora postati časopis, ki sodi med najboljša glasila občinskih konferenc zveze mladine v Sloveniji, še bolj ustvarjalen, kritičen in odprt za probleme mladih. Naprej postaja glasilo, v katerem se bo čutilo delo mladih, njihovi problemi, težave in snovanja. S takšnim vsebinskim pristopom bo postal resnično »mladinski«, njegov stik z mladimi bo živ, življenjski, v uvodni besedi med drugim pravi njegov odgovorni urednik Drago Papler. In kaj prinaša? Največ prostora je namenjenega srečanju mladih iz prijateljskih mest, ki je bilo od 10. do 12. oktobra v Kranju. Zanimiv pa je tudi kritični zapis o uspehih kranjskih brigadirjev na letošnjih mladinskih delovnih akcijah, razmišljanje o varstvu okolja, o skrbi za otroke, seveda pa ne manjka niti poročil o delu mladih v mladinski organizaciji, v kulturi, športu in še kje. Skratka, časopis je na dobri poti, da uresniči zahtevne vsebinske cilje. H. J. Sepanje hišne samouprave Tržič — V strokovni službi občin ske stanovanjske skupnosti so ugotovili, da je od 231 hišnih svetov oziroma zborov stanovalcev delavnih le 135, komaj nekaj več kot polovica. Dognali so tudi, da hišna samouprava v zgradbah z mešanim lastništvom, torej tam, kjer so etažna in družbena stanovanja, deluje bolje kot v tistih, kjer so samo družbena ali solidarnostna stanovanja. Etažni lastniki namreč poki vajo vse stroške okvar, tekoče in investicijsko vzdrževanje, skratka, tdijo nad svojim premoženjem-, tfdčim ko-ristniki družbenih stanovanj menijo, da so s plačilom stanarine poravnali vse obveznosti. Odraz njihove »odgovornosti« se pokaže že pri vhodu v skupne prostore. Mrtvilo v delu hišne samouprave povzročajo predvsem slabi medsebojni odnosi;, prepiri med stanovalci, nerazumevanje za redno vzdrževanje čistoče, malomarnost do skupnih prostorov in naprav, negativen odziv na skupne akcije za urejanje soseske in podobno. S predlogom zakona o še večjih pristojnostih hišnih svetov oziroma zborov stanovalcev, po katerem le-ti gospodarijo z vsem denarjem iz stanarine, se upravičeno pojavlja dvom. ali so nalogo sposobni prevzeti in uresničevati svoje letne programe vzdrževanja. "Zaradi velikih potreb, ki so prekašale sredstva za tekoče vzdrževanje, stanovalci zdaj pogosto niso bili zadovoljni. Nekoliko tudi zaradi nesolidnosti izvajalcev, ki so zadolženi za vzdrževanje zgradb in stanovanj. Da bi se hišna samouprava in zavest vsakega stanovalca, ki uživa družbeno dobrino, zboljšala, morajo zlasti občinska in krajevne organizacije socialistične zveze, krajevne skupnosti in samoupravna stanovanjska skupnost organizirano pristopiti k oživitvi zborov stanovalcev in hišnih svetov, ki naj dejansko odigrajo svojo pomembno vlogo in postanejo tudi sooblikovalci programov krajevnih skupnosti in stanovanjske skupnosti. Dogovor, da v krajevnih skupnostih izvolijo posebne ali združene delegacije za skupščino stanovanjske skupnosti namreč ni prinesel zaželenega uspeha. Posebna delegacija obr stoja samo v Bistrici. Drugod so se odločili za združene. "Nobena pa še ni našla pravega stika z zbori stanovalcev. .Zato se vse glasneje pojavlja predlog o oblikovanju sveta stanovalcev kot stalnega delovnega telesa pri skupščini krajevne skupnosti. Pri javnih obravnavah o uveljavljanju hišne samouprave, .za katere bo poskrbela socialistična zveza, bi morali izpostaviti tudi možnost sestave združene delegacije za področja komunalne, stavbho-zemliiške in stanovanjske problematike.- Se prej pa bo koordinacijski odbor za spremljanje uveljavljanja hišne samouprave pripravil konkretnejša izhodišča. H. Jelovčan GLAS4.STRAN. GOSPODARSTVO Hrana ni le kmetov, je naš skupen problem V nedeljo so se zbrali kmetje iz vse škofjeloške občine in opozorili na vrsto nerešenih vprašanj v kmetijstvu —' Neskladja med cenami ovirajo proizvodnjo — Nezdrave zahteve po plačevanju devizah — Kmečki sindikat v Kmetje smo lahko ponosni na dosežke zadnjih desetih, petnajstih let. Pridobivanje hrane smo mehanizirali in nič več je ne pridelujemo le zase, temveč tudi za polne mize tistih, ki nimajo polj in hlevov. Tržna proizvodnja pa je hkrati prinesla odvisnost kmečkega dela in socialnega položaja kmetov od cen, ki se ne oblikujejo v kmetijstvu, temveč o njih odločajo drugod. Tudi na politiko razvoja kmetijstva kmetje nimajo vpliva, čeprav pridelajo v naši republiki kar 80 odstotkov hrane, pa tudi zadruge in poslovne skupnosti ne, zato se porajajo vedno nova neskladja, ki ogrožajo kmetijsko proizvodnjo in zadovoljiv socialni položaj kmečkih ljudi. To so poudarili kmetje, ki so se v nedeljo zbrali v zadružnem domu v Zmincu v Poljanski dolini. Sestanek je organizirala krajevna konferenca SZDL Zminec v sodelovanju s kmečko sekcijo in so se ga udeležili kmetje iz vse školjeloške občine. Opozorili so na vrsto problemov pri proizvodnji hrane, ki zahtevajo hitro ukrepanje in širšo družbeno akcijo. Nikakor ni res, so poudarili kmetje, da bi bili krivi za slabo preskrbo. Prek svoje zadruge so letos prodali 1600 ton goveda, vendar je MIG dala v loške mesnice le 60 odstotkov mesa, drugega pa v mesnice v Ljubljani, drugod po Gorenjskem in na Primorskem. Od 6 milijonov litrov mleka, ki ga letno namolzejo in oddajo škofjeloški mlekarni, se ga le 1,5 milijona litrov porabi v domači občini. Prav tako se prek občinskih meja „proda 80 odstotkov pridelka krompirja. Hkrati pa so opozorili, da takšen obseg proizvodnje lahko hitro postane negotov, če se ne bodo uredila neskladja med cenami krmil in re-promateriala ter cenami pridelkov. Cene prvih so se povečale skoraj za polovico, cene pridelkov pa veliko manj, zato breme inflacije kmetje še veliko teže nosijo. Proizvodnja mleka že ni več rentabilna in podobno je tudi pri pitancih. Če pa ne bo letos zagotovljenih dovolj gnojil, bomo imeli prihodnjo jesen mesa preveč, ker bo zaradi pomanjkanja krme potrebno sprazniti hleve, že naslednjo pomlad pa se bomo srečali z novo mesno krizo. Nikakor se ne strinjajo s sklepom poslovne skupnosti za krompir, ki je zaradi dobre letine določila ceno 3,3 dinarja za kilogram krompirja, ker z njo ne pokrijejo niti proizvodnih stroškov. Ker devize od izvoženih kmetijskih pridelkov pobira trgovina, so kmetje prisiljeni »švercati« rezervne dele za stroje. Se hujši problem pa postajajo zahteve, da je treba repro-material plačevati v devizah. Tako je škofjeloška zadruga prav te dni dobila zahtevo od Agrotehnike, da naj za 1000 ton gnojil, če jih hoče dobiti, pripravi devize. Zraven je bil priložen tudi predlog samoupravnega sporazuma o odkupu deviznih pravic v tovarni dušika Ruše. Samo za odkup pravic bi bilo treba odšteti 25 odstotkov vrednosti deviz in devize posebej plačati draže od uradnega tečaja. To bi seveda gnojila močno podražilo in znova povečalo proizvodne stroške v kmetijstvu. 8 pojavom, ki se je razpasel po vsej Sloveniji, so poudarili na sestanku, se morajo spoprijeti republiški izvršni svet, gospodarska zbornica in kmetijska poslovna skupnost, sicer se lahko zgodi, da bodo kmetje lahko pridelovali hrano le za sebe, na drugih mizah pa jo bo zmanjkalo. Proizvajalci gnojil in drugega repro-materiala za kmetijstvo namreč zahtevajo toliko deviz, da bi morale zadruge izvoziti polovico živine, mleka in krompirja. Kaj bi to pomenilo pri sedanji, že tako slabi oskrbi, ni treba posebej poudarjati. Kmetija je skupaj z gozdom enotna proizvodna enota in bi zato izkupiček od lesa moral biti tako velik, da bi zagotovil svoj delež k prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za druge potrebe na kmetiji. Sedaj je plačano le delo pri spravilu lesa in še to smešno nizko. Za kubik hlodovine, posekane, obdelane in prepeljane na Trato, dobi lastnik 1.120 dinarjev, Jelovica ali kdorkoli ga razžaga pa za deske najmanj petkrat toliko. Vendar smreka raste sto let, hlod pa je raz-žagan v nekaj minutah. Iz tega se vidi, da se dohodek namesto nazaj v kmetijstvo, preliva v industrijo. To je prav tako nesprejemljivo kot to, da mora zadruga iz združenih sredstev vsako leto prispevati za razvoj kmetijstva v manj razvitih občinah okoli 80.000 dinarjev. V škofjeloški občini je namreč kar dve tretjini kmetij v hribovitih predelih, ki bi jih prav lahko uvrstili v »kmetijsko manj razvita« področja. Prav zato bi morale biti tudi na tem področju naložbe v kmetijstvu nepovratne. Zakon sicer to dovoljuje, vendar mora kmet imeti v hlevu najmanj 50 glav živine in tudi drugi pogoji so takšni, da jim kmetje s svojimi dokaj majhnimi kmetijami ne morejo ugoditi. »Da bi se razmere izboljšale, se moramo tudi sami bolje organizirati,« so poudarili kmetje. »Pred leti smo veliko pričakovali od kmečkih sekcij pri SZDL, vendar so sčasoma povsem izgubile na pomenu. Tudi zadružna zveza in kmetijske poslovne skupnosti nimajo tiste vloge kot bi jo morale imeti, saj je njihov vpliv na oblikovanje politike razvoja kmetijstva premajhen.« Preslabo pa so kmetje organizirani tudi v domači občini. Slabo se povezujejo kot delegati za zadružne organe in premalo enotno nastopajo. Enako velja za delegate zbora združenega dela občinske skupščine, kjer bi morali enotno nastopati zlasti, ko gre za varovanje kmetijske zemlje in načrtovanje kmetijske politike. Zato so sklenili, da bodo oživili delo kmečkih sekcij pri krajevnih konferencah SZDL. Prizadevali pa si bodo tudi za ustanovitev kmečkega sindikata v okviru Zveze sindikatov Slovenije, katerega naloga bo organizirati kmete za skupen nastop v prizadevanjih za izboljšanje ekonomskega in družbenega položaja. L. Bogataj bombažna predilnica in tkalnica > trži razglaša naslednje proste naloge in opravila na psj 6. člena Pravilnika o delovnih razmerjih ter v m±\q 21. členom Zakona o delovnih razmerjih: DSSS - PRODAJNI SEKTOR VODENJE IZVOZNEGA ODDELKA — 1 oseba za nedoločen čas Pogoj: — visoka šola ekonomsko-komercialne smeri, — poznavanje ustrezne zakonodaje, znanje tujega jezika. — 2 leti delovnih izkušenj v komercialni službi ali — višja Šola ekonomsko-komercialne smeri, — poznavanje ustrezne zakonodaje, znanje tujega jezika. — 4 leta delovnih izkušenj v komercialni službi Pismene prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovski oddelek 15 dni po objavi. Žive zaloge mes O živinoreji te dni veliko govorimo. Prisilile so nas prazne mesnice, spoznanje, da jih zgolj višje cene ne bodo napolnile. Podobno kot drugod na Gorenjskem ima tudi kamniško kmetijstvo največ možnosti za razvoj živinoreje. O prizadevanjih, tudi uspehih, na tem področju smo se pogovarjali s Tonetom Pengo-vom, predsednikom kamniškega izvršnega sveta. NA DELOVNEM MESTU 2e deset let traja organizirano urejanje arhiva v kranjski »Savi«, pa imajo njegovi delavci še vedno polne roke dela z razvrščanjem vsakovrstnega zgodovinskega, finančnega, tehničnega, tehnološkega, personalnega, samoupravnega in drugačnega gradiva, pa seveda s posredovanjem le-tega množičnemu navalu predstavnikov TOZD, ki ga potrebujejo pri svojem delu. Dela brez arhiva si dandanes v večjih delovnih organizacijah skorajda ne moremo predstavljati, kajti nič več ni to zgolj skladišče starega papirja, ki Franci Dolhar, manipulant v arhivu delovne organizacije ga »za vsak primer« hranijo, v njem pa lagodno gnezdijo požrešne miši, pač pa je dokumentirano gradivo nenehno v teku, v neprestanem živem stiku z da-današnostjo, z ljudmi, ki ga potrebujejo pri vsakdanjem delu. Franci Dolhar, ki dela v arhivu DO Sava že tretje leto, trenutno ureja obširen fond pod oznako »samoupravni organi«, sprejema in ureja ter nazadnje tehnično opremlja dokumentacijo, ki je doslej ležala po omarah in pisalnih mizah ter bila slej ko prej obsojena na propad. Za potrebe samoupravnih organov, za njihovo današnje delo, pa je mnogokrat potrebno pogledati, kaj je bilo nekdaj napisano, kako so se včasih reševala vprašanja, odgovor pa je težko najti v kupih brez reda nametanega papirja. »Gradivo, ki ga moram urediti, najprej natančno pregledam. Potem ga razdelim po posameznih področjih, TOZD, po posameznih sejah, kjer so mi v veliko kronološko oporo datumi. Potem pride Še natančnejše razgrajevanje posebej na zapisnike in posebej na različna dopolnilna in oporna gradiva. Na koncu izdelam registrator, ki je potem pod natančnim naslovom — z vsemi podatki — vstavljen v arhiv.« Francija Dolharja je v arhiv privabilo le vabljivo enoizmensko delo, potem ko se je vpisal na večerno ekonomsko šolo, vendar pa se je skozi prakso arhivskega dela začel natančneje zanimati in spoznavati z mikavnimi stranmi tega poklica, ki ni vezano na roke, ki pušča mnogokrat proste roke pri težnjah po samoizobraževa-nju, ko omogoča veliko praktičnega izpopolnjevanja... Kljub stremenju po globljem študijskem izpopolnjevanju v tej stroki pa Franci Dolhar meni, da največjo izkušnjo v tem poklicu daje življenjska šola, dolgoletne izkušnje, človekovo zanimanje za urejenost arhivov drugje. »Moje prvo delo v arhivu je bilo urejanje zgodovinskega gradiva po .strogi abecedi', skratka enostavna urejevalna dela. Stare listine, kjer je že preperel papir velik problem, je zaradi velike raznolikosti precej zahtevno urejati. Razen tega pa nepoučeni trdijo, da je temu gradivu namenjeno le dolgotrajno ležanje v prahu po omarah, da ga ne bo nihče več uporabljal. Vendar je prav zgodovinsko gradivo — Sava ima bogato, šestdesetletno zgodovino — lahko zelo zanimivo za izdelavo biltenov, gradiv ob raznih obletnicah, za študijske namene, za seminarske naloge. Skratka, skoraj vsa shranjena dokumentacija je neprestano v obtoku. Najbolj uporabljena je bržkone finančna dokumentacija, saj jo v sleherni računovodski službi potrebujejo skoraj vsak dan za kontiranje delavčevega minulega dela, na podlagi katerega mu izplačujejo pokojnino. Arhivi torej le niso tako zapuščeni in od ljudi odtujeni, kakor imajo pogosto predsodek tisti, ki se s to privlačno in zanimivo de javnostjo ne ukvarjajo.« D. Z1el Razvoj kmetijstva kot prednostne dejavnosti v kamniški občini niste zapisali le na papir? Pred dvema letoma smo sprejeli prostorski plan za potrebe kmetijstva, mu podredili vse ostale zahteve po urbanizaciji. Imamo precej hribovskega kmetijstva in pred leti so se ljudje iz odročnejših krajev izseljevali. Opredelili smo skladen regionalni razvoj, družbenoekonomski razvoj usmerjamo tudi v te kraje. Prve korake smo že naredili. Obnavljamo šolska poslopja v Tuhinjski dolini, saj so se otroci vozili v Kamnik. V Komendi bo vsak čas odprta zdravstvena postaja, z novim letom tudi v Lazah za področje Tuhinjske doline. Oblikovali smo merila za razvrstitev krajevnih skupnosti po stopnji razvitosti. Hribovsko kmetijstvo rešujemo tudi s pospeševanjem kmečkega turizma in z novim letom bo nekaj kmetij nasad, Skrb za razvoj kmetijstva smo opredelili kot nalogo celotnega združenega dela, ki za pospeševanje kmetijstva že tretje leto združuje sredstva l samoupravnim sporazumom Na drugi strani pa skušamo delovne organizacije, ki so vezane na predelavo kmetijskih pridelkov povezati v reproceloto, od individualnega ' proizvajalca preko Vme- tijtke k< 1* ';' > W* 'r migih u ' * tf Letos smo okrepili po ep« št* službo, zaposlili novega ca, ki ga plačujemo iz proračuna. Smo tik pred skupščino samoupravnega sklada intervencije v kmetijstvu, s kal se bomo na enem mestu dogovj o programih pospeševanja kr stva. Letos smo namenili okrucj milijonov dinarjev; 1,7 mibj*s**| dinarjev je s samoupravnim sps* zumom zbralo združeno dela ost** so bila sredsta občinskega prosn^j na. Pozornost je vzbudilo premiranje živih zalog hrane' Le z usmerjanjem sredstev v marno proizvodnjo bomo dv raven kmetijske proizvodnje, mestila in regresi niso Kamniško kmetijstvo ima pogojev za razvoj živinoreje. H* premiramo privez. Med prvimi oblikovali občinske blagovne rc*T ve, ki obsegajo tudi 60 ton tat* Dajejo nam možnost interveniral* ob večjih motnjah na trgu. istoš* no pa možnost odkupa viška žfve* Poleg tega smo se letos s ka** dogovorili za oblikovanje blago««* rezerv živine v živi teži. Krnel * dobil za dodatni privez deset os* dinarjev nepovratnih sredste* eno govedo. Ukrep so kmetje «** sprejeli, vendar nekaj dobrega.^ dejali. Bistvo ukrepa pa ni le i? staleža živine. Žive zaloge mesa strateško razporedili po kraj skupnostih, ki so tudi povedale, lahko dobi premijo. m Odpira se problem neusklajen** cen mesa in mleka? Do konca septembra je &3o kupljenih 1.843.000 litrov čimer je bil letošnji plan d odstotno. Lanskega smo torej te segli, letošnji je za 10 višji. Do konca septembra j odkupljenih 308 ton mesa. s bil plan odkupa realiziran 1 stotno. Emoni ni uspelo večjega odkupa, v hribovitih le «J5 *7f lih pa je bil močno prisoten pil*** sektor. Vendar ugoUvljama,* posebej v Komendi upada o*J mleka, kar je odraz neusklajen*«* mesa in mleka. Odpira se tudii_fg blem pomanjkanja umetnih gaap Perutninarji se soočajo s P*«***? njem krmil in eden izmed «*«** rantov je že odpovedal sodetowaa\ Gre za vprašanje paritete cen; ukrepi v kmetijstvu ne bodo M viti: za odnos sveže a* predelava, prireja mess cene gnojil, krrm - k TRŽIČ Hitrejši razvoj krajev - seja DRUŽBENO-I TIRNEGA ZBORA rine občine Tržič, • Ijek, 10. novembra, 17. uri v mali sejni skupščine občine ja ZBORA ttUŽENEGA DELA >ćine občine Tržič, 1 2. novembra, iT. uri v veliki sejni ^kup$ćine občine ZBORA KRA-V.VIH SKUPNOSTI »ćine občine Tržič, da, I 2. novembra, 17. uri v mali sejni M skupščine občine Delegati skupščinskih zborov bodo spregovorili o umestnosti razpisa referenduma za četrti občinski samoprispevek, ki naj bi bil namenjen izgradnji komunalnih objektov v krajevnih skupnostih V dvanajstih letih so delovni ljudje trfdake občine s samoprispevki pomagali resiti nekatera najbolj pereča vprašanja otroškega varstva, osnovnega šolstva in skrbi za ostarele ter posegi! tudi na draga področja, ki jih sicer ne bi megli tako hitro in učinkovito urediti. V programu tretjega samoprispevka, ki naj bi se iztekel konec prihodnjega leta, je bila izgradnja doma upokojencev, dveletne ije šole, večnamenske i Dnevni red izvolitvi komisij za verifikacijo delegatov in ugotovitvi J boso delegati razpravljali o _i c sadu jih sej ter o uresnice- ! sprejetih sklepov, nato pa se Kap posvetili naslednjim točkam — m i ■ ~. ***** krajevni samoprispevek v ^**f Trslc — delovno gradivo ~ sfcravnavs nasadila osnutka "Miaaiev k ustavi SK Slovenije jJ~J***t družbenega dogovora o "•"sam svetih v občini Trti* predlog «5** o družbenih svetih v občini - praslog odloka o spremembah in "■snutvah odloka o ustanovitvi Up-**»*sajiktuafcik služb za Gorenjsko ~ jwšzlsa sklepa 2. seje odbora JJjsaatov družbenega dogovora o ?**■ sporabe in upravljanja s sred-—Mdsi ausli za odpravljanje po-!***aaravnlh nesreč * »sštve in imenovanja L ~ •šaiiuii na delegatska vprašanja ? -Fmlsgl in vprašanja delegatov 2*aaopolitieai zbor in zbor k raje v-""^■spaasti bosta rasen tega obra v- ** masteh družbenega dogovra o S!Jf*» urejanju, vsdrtevanju in po-H"*k» spomenikov, spominskih ZŽJ* dragih obeležij obdobja so-revolucije, o urejanju in grobišč in grobov borcev »oranju na območju občine itieni zbor in zbor zdru- i odloka o ureditvi ne-vprašanj s področja zasebnih 'občini Trtic *~anmzlaii podjetje Trti« - dolo-**» rokov za odpravo vzrokov **kuj v samoupravnih odnosih *«S*aizaciji poslovanja snovanji alj^Mna Jocifa iz Preddvora, T^ainega inženirja gozdar-2» ■■j bi delegati vseh gorenj-^Vj^iičin imenovali za vršil-načelnika uprave in-^frkih služb za Gorenjsko, ko naj bi vršilec dolžno-j!**,auM.nika načelnika uprave ' diplomirani politolog Ivo S a »kofje Loke. Predlog je ^**0v»lo predsedstvo skupšči-^**j*jakih občin, podpirata pa ^*f0|dinacijski odbor za ka-vprašanja pri medobčin-J?»yetu SZDL za Gorenjsko ^•■"•JJa za volitve in imeno-^" *upščine občine Tržič. športne dvorane, nekaterih komunalnih objektov v krajevnih skupnostih ter obnova nekdanje Bračieeve šole in poletnega kopališča. Denar za uresničitev zahtevnega programa so rasen delovnih ljudi shirale na osnovi poeehnega dogovora še temeljne organizacije združenega dela ter nekatere interesne skupnosti. Tako naj bi vsako leto zbrali predvidoma nekaj več kot tf milijonov dinarjev (v valorizirani vrednosti), zaradi neizpolnjevanja obveznosti združenega dela pa je vsota vsako leto manjša kar za 12 milijonov dinarjev. Skokovita rast gradbenih cen, od 1*75. leta so poskočile kar za 2M odstotkov, in nekoliko pre-optimi stično zastavljeni program gradnje objektov sta pri- dala še svoje. Športne dvorane v obdobju tretjega samoprispevka ne bo mogoče zaraditi. Denarja, stala bi približno iS milijonov dinarjev, ni. Zaradi drugačne razporeditve m rese šol srednjega usmerjenega izobraževanja pa je iz programe izpadla dveletna srednja šola. To pa pomeni, da bo za dobrih 12 milijonov dinarjev, kolikor naj bi šola stala, potrebno prej skleniti zbiranje tret-jega samoprispevka, torej konec maja in ne konec decembra 1M1. leta. Stanje, kakršno je, je dobra osnova za oceno rezultatov sedanjega samoprispevka ter za odločitev o primernosti raspisa novega. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo krepko zmanjšane vse oblike porabe, še posebej investicijske na področju družbenih dejavnosti. Po drugi strani pa je v trtiških krajevnih skupnostih kopica nerešenih komunalnih problemov. Vse to je vodilo izvršni svet skupščine občine pri oblikovanju predloga za četrti sasaoprispevek, s katerim bi ob precejšnji meri solidarnosti med krajevnimi skupnostmi, zlasti do manjših, rešili najbolj pereča vprašanja, ki jih v naslednjem petletnem obdobju sicer ne bi mogli. DOGOVORIMO SE Malo časa za odpravo motenj Zaradi motenj v samoupravnih odnosih in organizaciji poslovanja Komunalnega podjetja Tržič, ki so jih ugotovili delavci Službe družbenega knjigovodstva, komisija izvršnega sveta in družbeni pravobranilec samoupravljanja, izvršni svet v soglasju s komitejem občinske konference zveze komunistov in predsedstvom občinskega sveta zveze sindikatov Tržič predlaga družbenopolitičnemu zboru in zboru združenega dela skupščine občine Tržič, da določi delavcem Komunalnega podjetja tri mesece časa za odpravo pomanjkljivosti, ki bi bili lahko osnova za začasen ukrep družbenega var- Tri mesece je kratek rok, posebno še ker bodo morali v Komunalnem podjetju začeti postopek za ponovno samupravno organiziranje delovne organizacije ter v skladu s tem spre- jeti nov samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovni . organizaciji in nov statut, v katerem bo treba opredeliti dejavnost podjetja v skladu z ustanovitvenim aktom. Uskladiti bodo morali še pravilnik o delovnih razmerjih ter izdelati primeren sistem nagrajevanja po delu oziroma dopolniti samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Uresničevanje sklepov naj bi spremljala komisija, v katero izvršni svet predlaga Jožeta Oblaka za predsednika, za člana pa Igorja Mo-korela in Lada SreČnika. Komisija naj bi o tem vsak mesec poročala družbenopolitičnim organizacijam in izvršnemu svetu, ta pa skupščini občine Tržič. DOGOVORIMO SE n m „ vj^i, „_..>„ . gredttvi tretjega samoprispevka delovnih 0*r*d«fi °g**\*^JJeUJe dom upokojencev v Bistrici, v kate-^rsVvVuprih šestdeset ostarelih trtiikih občanov. ^s^P^Tk, lčePga bodo delegati podprli bi bil namenjen ^Xo\nunalnih objektov v krajevnih skupnostih. Dosedanje usklajevanje programa med krajevnimi skupnostmi je pokazalo, da za nekatere neomejena solidarnost ni sprejemljiva. Zato izvršni svet prstnega, da se 40 odstotkov sredstev, zbranih z morebitnim četrtim samoprispevkom, nameni tistim krajevnim skupnostim, ki same ne morejo zbrati dovolj denarja za uresničitev svojih programov, §f odstotkov sredstev pa bi ostalo krajevnim skupnostim, ki jih oblikujejo. Predlagana meja solidarnosti je najnižja, ki še dopušča uresničitev programov v manj razvitih krajevnih skupnostih. Ce tak predlog ne bi naletel na zadostno podporo občanov, po mnenju izvršnega sveta odpade utemeljenost uvedbe novega občinskega samoprispevka. Delovni ljudje tržiške občine naj bi s četrtim samoprispevkom zbrali okrog €4,2 milijona dinarjev. Za uresničitev programa gradnje komunalnih objektov, ta je trenutno le osnutek, bi združili še slabih 8 milijonov dinarjev, ki jih na osnovi samoupravnega sporazuma odvajajo delovne organizacije za naložbe v krajevnih skupnostih, medtem ko z denarjem iz dohodka temeljnih organizacij samoprispevka ne bi več bogatili. Izvršni svet skupščine občine Tržič predlaga delegatom, da se tretji samoprispevek zaradi izpada gradnje dveletne srednje šole sklene konec maja 1*61. leta. Če se bodo odločili za podporo četrtemu samoprispevku, se bo treba opredeliti tudi o usodi športne dvorane, pozitivno seveda le na račun dela komunalnih investicij v krajevnih skupnostih. Razprava v zborih bo vsekakor pokazala politično in gospodarsko utemeljenost razpisa novega referenduma. V primeru podpore predlogu bo o vsebini programa stekla beseda na zborih delovnih ljudi in občanov. Predpis za obrtnike Na osnovi novega _ republiškega obrtnega zakona je izvršni svet pripravil osnutek odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebnih obrti v občini Tržič. Dokument določa pogoje za prodajo izdelkov samostojnih obrtnikov oziroma za opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnega prostora, za sprejemanje gostov na prenočišče in hrano, za prodajo na drobno, opravljanje gospodarskih dejavnosti kot postranskega poklica ter za možnost dopolnilnega dela drugih oseb. Osnutek odloka so obravnavali skupščinski zbori in ga posredovali v javno razpravo. V njej so sodelovale vse zainteresirane sredine, še posebno Obrtno združenje Tržič. Predlog, dopolnjen z opredelitvijo predvsem tistih določb in ukrepov, za katere republiški zakon pooblašča občine in ki v zakonu niso točno razčlenjeni, daje izvršni svet pnovno v razpravo in sprejem. Praksa pokazala pomanjkljivosti Junija so vse gorenjske občinske skupščine sprejele odlok o ustanovitvi uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Med postopkom ustanavljanja uprave, določanja njene notranje organizacije ter sistemizacije del in nalog pa se je pokazalo, da nekatere določbe niso dovolj natančne. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin zato predlaga spremembe in dopolnitve odloka. Nanašajo se na zaposlitev inšpektorjev, ki po preteku mandatne dobe niso ponovno imenovani, na možnost pridobitve manjkajoče strokovne usposobljenosti v štirih letih njihovega dela ter na uporabo samoupravnih splošnih aktov, ki so zanje veljali pred začetkom dela uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, dokler se delavci ne bodo dokončno organizirali in sprejeli lastnih aktov. Trije družbeni sveti V priznanju, da se znotraj delegatskega sistema ustvarijo organizirane oblike demokratičhe izmenjave mnenj, ki jih narekuje dinamičen razvoj družbenoekonomskih in političnih odnosov ter težnja po čimbolj popolni demokratizaciji procesa sprejemanja družbenih odločitev, je izvršni svet izoblikoval predloga družbenega dogovora in odloka o družbenih svetih v občini Tržič. V tržiški občini naj bi ustanovili tri družbene svete: za vprašanja razvoja družbenopolitičnih odnosov, za vprašanja družbenoekonomskega razvoja in družbenega planiranja ter za gospodarjenje s prostorom in varstvo okolja. O obeh aktih so zbori skupščine občine že razpravljali in posredovali nekaj pripomb, ki jih je izvršni svet skupaj z lastnimi vnesel v predloga dogovora in odloka. Negovanje revolucionarne dediščine Na dnevni red skupščine občine Tržič prihaja tudi osnutek družbenega dogovora o varstvu, urejanja, vsmrsevanju in postav-ljenju spomenikov spominskih plošč in drugih obeležij obdobja socialistične revolucije, o urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter o poimenovanjih na območju občine Tržič. Že naslov dogovora, o katerem bo stekla javna razprava, pona-zoruje njegovo vsebino, ki jo je narekovala.družbenopolitična in moralna obveznost družbe do spomenikov socialistične revolucije in do njenih žrtev, potreba po ohranjanja in razvijanj« revolucionarnih izročil, spodbujanje razredne družbene naravnanosti, zavest o nujnosti krepitve organizacije splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter nekatera druga izhodišča, povezana z negovanjem bogate revolucionarne dediščine. Dogovor med drugim vsebuje tudi enotne p osjo je za postavitev novih spomenikov in za njihovo vzdrževanje, posebno pomembno pa je poglavje, ki govori o nalogah podpisnikov dogovora in o nalogah odbora podpisnikov. Uresničevanje Titove pobude Komisija skupščine socialistične republike Slovenije je pripravila osnutek amandmajev republiške ustave, ki pomenijo dograjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja oziroma uresničevanje Titove pobude o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti v organih našega političnega sistema. Nadaljnji razvoj sistema namreč narekuje usmeritev v demokratizacijo vseh družbenih odnosov, ki se mora izraziti v višji stopnji uveljavljanja in usklajevanja samoupravnih interesov delovnih ljudi zlasti prek delegatskega sistema odločanja. Na tej osnovi je treba zagotoviti tudi učinkovitejše in odgovornejše delo vseh institucij in organov političnega sistema ter pospeševati prilagajanje njihove organizacije, metod in načina dela potrebam delegatskega sistema. Ustavne spremembe po vsebini ne spreminjajo položaja in funkcije posameznih organov ter odnosov med njimi. To še posebej velja za izvršne svete skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Nanašajo se le na vprašanja organizacije teh organov, na trajanje mandatne dobe predsednikov in na omejitev njihove ponovne izvolitve. Komisija daje v razpravo pet osnutkov dopolnil republiške ustave. Prvi amandma daje ustavnim spremembam, ki naj omogočijo doslednejše uresničevanje kolektivnega dela in odgovornosti, širši značaj. Drugi opredeljuje načela o mandatu do štirih let in o možnosti dvakratne zaporedne izvolitve fukcionarjev, tretji pa pravi, da sedem članov predsedstva republike volijo obinske skupščine in skupščine posebnih družbenopolitičnih skupnosti, predsednika predsedstva pa naj bi po novem volila za eno leto z možnostjo enkratne ponovne izvolitve republiška skupščina. Osnutek četrtega amandmaja govori o republiškem izvršnem svetu, in sicer da predsednik ne more biti izvoljen dvakrat zaporedoma, ter da se odločitve sprejemajo z večino glasov članov in ne z večino glasov prisotnih. Zadnji, peti osnutek dopolnila, ureja ustavno sodstvo. Mandat sodnikov naj hi bil osem let, predsedniku pa naj bi se doba skrajšala na eno leto z možnostjo ponovne izvolitve. C Lr AS 6.STRAN PETEK, 7 NOVEMBRA 1» ODPRTA VPRAŠANJA LIKOVNEGA USTVARJANJA Slepo delovanje trga Svoboda ustvarjanja nima samo svoje kulturne, temveč tudi ekonomako razsežnost. Likovni umetnik ne bo svoboden, dokler bo smel le svobodno »spati pod mostom«, dokler bo svoboden samo v okviru ustvarjalnega dejanja. Svoboden bo, ko bo odločal tudi o razmerah, v katerih dela in o usodi rezultatov svojega dela, tako kot drugi delavci. Tako je uvodoma zapisala Alenka Gerlovič in razgrnila sočasno problematiko materialne osnove likovnega dela. Likovna razstava je kulturni dogodek, vendar pri nas običajno izzveni kot ponudba na tržišču. Umetnik ne dobi nobenega povračila za vloženo delo in materialne stroške razstave. Ponekod celo prevladuje mnenje, naj razstavljena dela pač proda. V takem primeru seveda umetnik plačuje stroške kulturne prireditve. Razstavišča oziroma kulturne skupnosti pokrijejo del stroškov razstave, toda često se zatakne in razetavljalec mora plačati stroške prevoza, dogaja se celo, da sam piše vabila in podobno. Kot zunanji sodelavec založb, razstavišč je likovni ustvarjalec v najemnem odnosu za svoje delo sicer dobi honorar, ni pa enakopraven z drugimi delavci pri odločanju o presežni vrednosti. Nobena druga umetnostna zvrst ni v taki meri predmet in blago kot likovna umetnina. Na trgu se cene likovnih del le v majhni meri oblikujejo glede na njihovo umetniško vrednost. Splet ugodnih okoliščin je nesorazmerno dvignil ceno nekaterim likovnim smerem ali zvrstem (naivna umetnost, spomeniki, »popularna«, morda celo kičasta likovna dela). Kratko seveda pri tem potegnejo tehtnejši avtorji, dela celo muzejske vrednosti. V muzejih, likovnih zbirkah, šolah, knjižnicah in drugih ustanovah, v katerih delajo strokovnjaki, likovno razgledani ljudje, pa za nakup likovnih del običajno nimajo dovolj ali sploh nimajo denarja. V teh zbirkah likovna dela v največji meri opravljajo svoje kulturno poslanstvo, pridejo v stik z najširšim krogom občinstva in so pod strokovnim varstvom. Likovni umetnik, ki daje prednost kulturni vlogi svojega dels, je tako prisiljen često prodajati pod ceno ali svoja dela celo podari. Slovenski likovni umetniki vedno znova dobivajo prošnje za darila šolam, knjižnicam, bolnicam, javnim likovnim zbirkam. Slepo delovanje trga je privedlo tudi do tega, da marsikatero ključno delo sodobne likovne umetnosti gre v tujino in govorimo lahko o »odlivu možganov« iz revnejših v bogatejše dežele. Škodo ima seveds nacionalna kultura. Skrb za gradnjo ateljejev je danes prepuščena likovnikom, zato so primerni delovni prostori posebej mladim umetnikom nedosegljivi. Ker zakon najemniške ateljeje obravnava kot poslovne prostore, kar pomeni višjo najmenino in druge dajatve, vselej preti nevarnost, da se spremeni njihova namembnost. Kulturne skupnosti v Sloveniji vsaj na področju likovnega ustvarjanja niso presegle etatističnega načina financiranja. Pokrivajo stroške programov likovnih muzejev in razstavišč, investirajo v likovna razstavišča, v najemniške ateljeje pa doslej se niso, Čeprav bi lahko. Likovno produkcijo pa financirajo zgolj z odkupom kakega že ustvarjenega dela. Zgled, kako utreti pot iz takšnih razmer, so nam dali na Hrvaškem in prihodnjič bomo spregovorili o zagrebški izkušnji. M. Volčjak Simoničeva dela v Domplanu - Zakaj ne bi bilo naSe delovno okol je prijetnejše, posebej, ker k nam vsak dan pride veliko strank - SO dejali v kranjskem Domplanu in na širokih hodnikih, ki povezujejo pisarne, postavili razstavo likovnih del. Štirinajst grafik kranjskega shkarja Štefana Simoniča je te dni na ogled. Postavitev razstave je podprla kulturna sekcija pri Domplanovi sindikalni organizaciji, po magalje Cene Avguštin iz Gorenjskega muzeja. V Domplanu pravijo, da bodo sledile predstavitve dela nekaterih kranjskih slikarjev in omenili so nam Ljuba Ravnikarja, Milana Batista. Kasneje bodo skušali povabiti tudi likovnike od drugod. Domplanova pobuda je vsekakor razveseljiva, zgleden primer, kako lahko obogatimo delovno okolje, približamo likovno ustvarjalnost ljudem. V minutah, ko obiskovalci čakajo na vrsto, si ogledujejo likovna dela. Morda bo marsikomu drobec likovne umetnosti vzbudil zanimanje za likovno umetnost, morda celo kdo ne bo več šel le mimo galerije, temveč bo prestopil njen prag. — M. Volčjak Le nekaj smo jih našli na četrtkovi vaji, saj najprej vadijo po skupinah, nato zaigrajo skupaj. Ko so pred dobrim letom začeli, jih je bilo 27, danes jih je že 36. Najmlajša slovenska godba Najmlajši slovenski pihalni orkester je star povprečno dvain-trideeet let, je pred meseci zapisal eden slovenskih časnikov. Podatek ne drži več. Kajti fantje, ki v Al plesu že leto dni pridno vadijo pod taktirko Dragiše Miš-koviča, so stari petnajst, štirinajst, nekateri celo devet let. Res imajo mlade skupine godbe ravenskih železarjev, zasavskih rudarjev in morda še kje. Toda zrasle so ob starejših. V Železnikih pa so začeli povsem na novo. Tradicije pihalnih orkestrov tod ni. Pred leti, dolgo je že tega, so imele godbo Selce, vendar je umolknila. Toliko bolj vznemirljivo je zato vprašanje, kdo je v Železnikih spodbudil osnovanje pihalnega orkestra. Pobuda je zrasla v Alplesu. V tovarni je zaposlenih veliko mladih, skoraj polovica vseh so mladi ljudje, ki so prišli tudi od drugod. Kako jih vključiti v razne dejavnosti, ne le športne, so razmišljali v Alplesu in dejali: zakaj ne bi imeli delavske godbe. Kupili so instrumente in pozvali mlade fante, da se prijavijo. Pravega odziva ni bilo. Zato so poslali razpis v osnovno šolo. Otrokom Alplesovih delavcev torej. Veliko se jih je prijavilo. Ravnateljica škofjeloške glasbene šole je pripeljala v Železnike Dragiša Miškoviča, člana Slovenske filharmonije in profesorja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izpolnjeni so bili torej vsi pogoji: zagnana mladost, materialna podpora delovnega kolektiva in odličen pe- Dobro leto dni vaj, polnih izredne vztrajnosti in volje, je za mladim pihalnim orkestrom. Prvič so nastopili julija na Alplesovem pikniku. Delavci so onemeli, niso mogli verjeti, da igrajo otroci. Tudi glasbeno razgledani ljudje so Miškoviču lahko le čestitali. Ko smo jih pretekli četrtek obiskali, smo jih našli le nekaj, saj melodijo najprej vadijo po skupinah, nato skupaj. Miškoviča ni bilo, s Slovensko filharmonijo je na 43-dnev-nem gostovanju v Združenih državah Amerike. Ta čas je taktirko vzel v roke Lado Greblo, ki je pri Alplesu zadolžen za kulturno dejavnost. Vadimo toliko, da otroci ne pozabijo, nam je dejal. Kar dolgčas nam je po našem Miškoviču, so hiteli pripovedovati fantje, komaj čakamo, da se vrne. Radi ga imajo, zna jih držati skupaj, pripoveduje Lado Greblo. Nikoli ne gleda na uro, gre, ko je vaje konec. Često jo mahne peš proti Škofij Loki. Dvakrat na teden prihaja v Železnike, velik napor je to zanj. Svoj entuziazem preliva na fantje, nekakšen skupni carjih vodi. Dragiša Miškovič je uvedel posebno pedagoško metodo in fantje, med njimi je tudi dekle, so s naučili igrati brez nauka o glasbi. Suhoparne teorije jim ni bio treba predelati, saj bi marsikomu že na začetku vzela voljo. Note dojemajo le vizualno. Za dodatno učenje posameznih instrumentov je dirigent privabil specialista za tolkala Jožeta Jarca, flavtisko Edo Polajnar, učitelja klarinetov Janeza Benedika. Trem skladbam, ki so jih predstavili že na pikniku, doslej dodali še dve. Januarja bi fantje radi nastopili na prireditvi Po poteh partizanske ..Jelovice. Vendar mora svoje reči še dirigent. Delo orkestra sloni na materialni podpori Alplesovega delovnega kolektiva. Odkar so delavci mlade muzikante slišali igrati, ni nikoli več težko kupiti nov instrument ali se dogovarjati o enotnih oblekah. Če so si prej nekateri ob delovnih sobotah nejevoljno zatiskali ušesa, danes nobenih pripomb ni več. Vsi vedo, da fantje pridno vadijo, da so se že veliko naučili. Na občinski kulturno skupnost se doslej še niso obrnili. Najprej moramo dokazati, da nismo godba na papirju, je dejal Lado Greblo. M. Volčjak Fotograf s ptišče Kranj — V kranjski Mestni hiši je odprta razstava fotografskih del Jožeta Kološe-Kološa, samostojnega umetnika in mojstra fotografije, ki se je med domačo in tujo publiko zapisal predvsem s posnetki rodne prekmurske pUšče. Štirideset let dela in ustvarjanja, šestdeset let življenja praznuje te dni m naključje je hotelo, da je ta slovesnost padla prav na otvoritev njegove razstave v Kranju. Rodil se je leta 1920 v revni fotografski družini v Murski Soboti. Jabolko ne pade daleč od drevesa in tudi Kološ je postal fotograf. Pomočniški izpit je opravil v Ljubljani, mojstrskega pa v Sopronu na Madžarskem. Ze pred drugo svetovno vojno so začeli nastajati njegovi cikli črne slike. Zaslovel je s svojimi fi-lovskimi lončarji, podobami iz Prek murja. Tudi kasneje so ga privlačevale socialne teme. Leta 1959 se je preselil v Koper, kjer dela kot svo- VSE JE SEVEDA ODVISNO OD ŽELJA j/l^ bodni umetnik. Od svoje prve razstave leta 1938 pa do danes je pripravil že preko štirideset samostojnih razstav. Obalna kulturna skupnost mu je podelila nagrado za najboljšo kulturno umetniško stvaritev na obali v letu 1975, leto kasneje pa je dobil nagrado občine Murska Sobota. Kranjska razstava Kološevih del prinaša vsakega nekaj: iz umetnikovega ustvarjanja pred vojno, med njo in po vojni v Prek-murju, motive iz Istre, zanimive nanizanke malih fotografij, ki so kot zbir drobnih utrinkov v celoto, s katerimi umetnik predstavlja kulturo nekega mesta, zabeleži dogodek ali je posmehljiv v svojem gnevu do naših potrošniških obiskov v zamejstvu . . . Njegova fotografija je mehka, temna, toda plastična, fotografija, ki pripoveduje . . . KAJTI Kulturni koledar JAVORNIK - D revi ob 19. uri bo v Delavskem domu Julke in Albina Pibernika na Javorniku potekalo letošnje regijsko srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Svoje pesmi, prozo in dramatiko bo predstavilo osem avtorjev Vstopnine ne bo. KRANJ - V Prešernovi bik razstavlja Franci Zagoričnik: Verbo, voco vizualno 1965 do 1980. V galeriji Mestne hiše je ob avtorjevi šestdesetletnici na ogled pregledna razstava fotografij Jožeta Koloee-Košeea. Pripravila sta jo Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju in Obalne galerije Piran. V Stebriščni dvorani Mestne hiše so Gorenjski muzej* iz Kranja, Kulturni center iz Kamnika in Numizmatične društvo Slovenije s sodelovanjem Ljubljanske banke pripravili razstavo Motivi stavb, rastlin in živali na aatifašh novcih. Prešernovo gledališče bo v ponedeljek, 10. novembra, 19,30 uprizorilo dramo R. Svobode: Grča za red ponedeljek. V torek, 11. novembra, in v sreda, 12. novembra, obakrat ob 19,31 bo dramo uprizorilo za red „ oziroma sredo. V četrtek, 13. vembra, bo z Linhartovim tičkom gostovalo v Ptuju: soboto, 15. novembra, ob 20. pa z Grčo v Ribnem. KAMNIK - V razstavi Veronika je odprta razstava in akvarelov akademskega sekana Dušana Lipovca iz Kamnika. ŠKOFJA LOKA - V gaJenji na loškem gradu je odprta razstava fotografij Titova si sta nja na Gorenjskem. Pripravil jo je Gorenjski muzej, vl)K» fl Jože Kološ (prvi z leve) N MOŽNOSTI r7& PRI TEM PA VAM ŽELI SVETOVATI O jNjnamci nama JE PRISLUHNILA N ZATO NUDI LJUBITELJEM SMUČANJA TAKŠNO IZBIRO SMUČI IN SMUČARSKE OPREME, DA BO VSAKDO LAHKO NAŠEL TO, KAR MU USTREZA fflK. 7. NOVEMBRA 1980 7. STRANO LAS FOTOGRAFI! SNEMALCI! -IN PROFESIONALCI! AMATERJI FOTO—STUDIO BELSCHAN BOROVLJE Za vas imamo: — vse vrste filmov — fotoaparate — filmske kamere in drugi fotografski material in pribor Razvijamo filme vseh vrst, izdelamo fotografije v vseh formatih UGODNE CENE! PROMETNI DAVEK POVRNEMO! Oživeli so spomini 1 belo pismo je tam sredi (JJ** prtilo na okrog deset naslo-s^fcdtnjih partizanov in aktivi-aiL*.fa*nj, Koper, Ljubljano, Zi-Loko. »Spodtovani tovariš, na tovariško srečanje v J^Jo . če se spomniš še koga, dr**] med vojno pri nas, povabi i|*fi... Marica Debeljak. Pre-S*t • lepo izpisana pisava je po-jra*Ba tovarišem dala misliti. nT0*** ljudje, pri katerih smo «l *°Jdo imeli svoj drugi dom, va-e JUt ti^dje iz hiše, skozi katero S?** rse naše kurirske, aktivi-Kjer so bila za nas noč in vrata. Saj se sploh nikoli In spomin zbeži nazaj dni vojne, ko so spet zacve-bebce nad hišo in je bil Podoben u ves bel. Petin-ht je od tedaj. Morda se je tudi vest: toliko dobrega so v tistih dneh za nas, pa jih ^•nikoli obiskal... Saj ni bilo n_/- Pozabil pa jih nisem in jih * ** bom, je premleval v sebi ■teri od tovarišev, ki je dobil t* balo pismo ... Zdaj, po pet-tih letih so se morsli spet •pomniti in povabiti nas na - Na koncu ugotovi, da je tako možno, da se srečajo, će C*** dogovarjali, bi takega sre-yJ!*4oli ne bilo. Tu, v mestu, je » ****če; utesnjena stanovanja, vranah lokalih spomini ne mo-b*o oživeti. Toda v teh hišah, kjer jih na tiste tež-apominja prav vse, obokana vrata, »ješterng« po veži, na ■ št danes slišijo korake svo-^t*°v«nih čevljev in korake so-aT*v< bele podnice v hiši, majhna ^ ki so jih od znotraj do vrha za-* begonije in ^zimzeleni, krušna 'Polnim naročjem suhega sadja, dt je kar dihala in ki je trud-ln prezeblemu kurirju obetala. 2° bo segrela mrzle roke, klop, r**TQ je vsakič odložil orožje, na j^Pta vrata v kuhinjo, od koder ^nca ali pa Marica ali pa Jo-zdaj zdaj prišla s skledo a, zelja, žgancev ali pa vsaj j-^tega soka s polno kot žamet štrukeljčkov, zalitih z mle-"* katerem so se zla toru meno cinki raztopljene smetane ... Tokrat vabi najstarejša Petrova hči, Marica. Deklina je bila takrat. Na Gabrško goro, v Kranj, je držala vezo, pa tudi za vse druge naloge so jo lahko uporabili. Zanesljiva. Sko-jevka. V svoj dom vabi zdaj, k Jurčku v Smoldno, pod Gabrško goro, kamor se je po vojni poročila in ustvarila svojo družino. Otroci so odrasli, tudi pomožili so se že in zdaj se ji zdi, da je čas, da se vendarle enkrat dobe skupaj vsi tisti, ki so neko prihajali v njihovo hišo v Zakobi-ljek. Drugače se zagotovo ne bodo dobili. Kar je tistih tovarišic videla zadnjič na srečanju poljanskih aktivistk na Trebiji, jih je povabila, ostalim je pisala'... 26. oktobra je bila sončna nedelja. Gabrška gora je kar žarela v jesenskih barvah, prav tako Valterski in Kovski vrh na drugi strani doline. Pri Jurčku v Smoldnem se je nabralo toliko avtomobilov, kot bi bil ne-vemkakšen semanji dan. Toda, tokrat je bilo drugače. Iz hiše se je slišala partizanska pesem ... Hej brigade hitite... In harmonika. Domači sin Tone jo je raztegnil. Hiša je bila nabito polna. Toliko jih je bilo pri Petru v Zakobiljku skupaj le tedaj, kadar je bil miting, skojevska konferenca, ali pa če je brigada prišla mimo... Vesela je gospodinja, da so se ji odzvali v tolikem številu, veseli so tovariši. Saj se nekateri niso videli prav od vojne sem. V imenu vseh je spregovoril Ivan Repinc-Triglavski iz Kranja, ki je bil v tistih časih tu aktivist Okrajnega komiteja KPS. Presenetilo jih je to Maričino povabilo, pove, in da se zavedajo, da bi moralo biti obratno, da bi morali oni, nekdanji aktivisti, povabiti vse te dobre ljudi, ki so celo vojno skrbeli zanje. Toda, če bi organizacija šla v tej smeri, bi zagotovo do srečanja nikoli ne prišlo. Ujeti pravi čas, ko je na kmetih malo manj dela, ko ima čas ta, oni . .. Saj je skoraj nemogoče. Veseli »o, da jim je omogočila to srečanje in zahvaljujejo se ji.. . Ze je tu spet pesern . . . Naprej v borbo . . Razživeli so se po obilnem kosilu in ob dobri kapljici. Saj je Marica pripravila celo oncet! Tu je Anton Dobnikar-Tonček s Topola nad Medvodami. Kurir je bil pri VOS takrat. Od Zminca do Blegoša je vodila njegova pot in ustavljal se je v Zadobju, pri Petru v Zakobiljku, pri Primožu v Malen-skem vrhu, pri Pavli... Vsako leto pride sem gor vsaj enkrat. In otroke pripelje s sabo, da jim pokaže, kod vse je hodil. Kot bi videl svoj drugi rojstni kraj, se mu zdi vsakokrat. Dobri ljudje so tu doma ... Prišel je tudi Janez Kokalj-Vitko, Jernejev z Volče. Sekretar Okrajnega komiteja SKOJ je bil in vse do jeseni 1944 je po dolini organiziral mladino. Pa tudi Malka Stanonik, Brdarjeva iz Vinhar si je vzela čas za ta dan. Članica Okrajnega odbora AF2 je bila, članica okrajnega odbora OF, članica Okrožnega komiteja. Slavko Mezek, Jagršnkov iz Srednje vasi, kurir v ambulanti B Škofjeloškega odreda, pri Grogu, je prišel prav iz Kopra. Sedemnajst let mu je bilo tedaj, ko je bil obveščevalec Okrajnega komiteja Škofja Loka pri Antonu Peternelju-Klemenu. na koncu pa potem mitraljezec v Škofjeloškem odredu. Prišli so Povličevi iz Podobena, Remcevi iz Delnic, Kožuh Tončka — ena od štirih zavednih sestra, Temincevih z Lovskega brda, pa Repinčeva Dora, ki je tedaj delovala pri Okrožnem komiteju SKOJ Škofja Loka. Pa Andrej Smole-Murn, vodja prve čevljarske delavnice pri Zakobiljku, ki so jo oskrbovali Petrovi. In ko se že skoraj večeri, pridejo spet novi stari znanci: Pero Nagličev iz Zirov, partizanski čevljar — vsaj deset let se nista že videla z Murnom — pa Primoževa Pavla z Malenskega vrha. V Jarčji dolini je bilo ta dan odkritje spominske plošče na kurirski javki G-36, pa nista mogla priti prej. Pa še Viktor Galičič, Presečnikov, bi že moral priti... Pa še marsikdo, pa žal zanj ne vedo naslova. Ko so se pa tako raz-tepli na vse strani! Marsikateri spomin je oživel ta večer med nekdanjimi borci in aktivisti -pri Jurčkovih v Smoldnem. Kako je bilo tisti večer, ko so Petrovo domačijo obkolili Nemci in beli. Pod Kolarjem so se ugnezdili, prav ob poti, kjer so navadno v hišo pri- hajali fantje iz čevljarskega bunkerja ... Pri Petrovih so vedeli, da je zaseda, toda nihče ni mogel do onih v bunkerju. Če bi šli, bi lahko izdali vse... Vso noč je mama Franca trepetala, kdaj bo zaropotalo in bo padel ali Pero ali Murn ali Jože ... Pa ni bilo iz bunkerja k sreči prav ta večer nikogar! Primoževa Pavla je razdirala bolj vesele. Saj je bilo kljub vsem težavam in tegobam med mladimi partizani in Skojevci tudi kaj smešnega. In pripoveduje, kako je bilo, ko so imeli pri Petru skojevsko konferenco, ko so vse zastrašili po Zakobiljku. Najhujša konspiracija je bila, nihče nepoklicani bi ne smel slišati niti besedice... Sredi noči, sredi najbolj napetega poslušanja, ko je Ljubo poudarjal, da je tovariši, to partijska konferenca, p-a-r-t-i-j-s-k-a ... pa se dvigne na peči zaspana kuštrava glavica fantiča, na katerega so čisto pozabili in preplašeno po poljansko potegne: »Kedu parti-ska ...?« Se in še je bilo resnih in veselih, zaživel pa je spomin tudi na vse padle... Veliko jih ni i več med živimi. Pa taki fantje so bili! Kakšni so bili ti ljudje tu v hribih, ki so jih sprejemali vse dni in noči v vojni, je morda z nekaj besedami najboj nazorno orisal Tine Repinc- Skorc iz Bohinja. 1944. je bil v teh krajih kot obveščevalec XXXI. divizije. Od Škofje Loke do Gorenje vasi je bil njegov teren. Vse postojanke je dnevno obšel in oddajal poročila na divizijo. »Kot obveščevalec sem bil pri Petrovih nekaj mesecev tudi na hrani. In priznam, če sem le mogel, sem prišel na vse obroke. Ti ljudje so bili pa tako navezani na nas, da jim je bilo težko, ko smo bili dodeljeni na hrano v kakšno drugo hišo. Morda se čudno sliši, toda tako je bilo. Revna kmetija je bila, pa še vsak dan po nekaj partizanov na hrani! Res ne vem, kje so jemali. Dan in noč smo prihajali, pa nikoli ni mama rekla, da ne more skuhati...« In tako, kot je bilo v tistih dneh vojne vihre pri Petrovih samoumevno, da morajo storiti vse za njihove fante in može, ki so prihajali in odhajali, tako se je danes Marici zdelo samoumevno, da mora ona poklicati te žene in može, da se spet srečajo. Saj so si bili nekoč ja tako blizu. Saj so vendar v srcu še vedno isti, še vedno mladi, pa čeprav je od tedaj minilo že petintrideset let. Tako hitro so- minila, da se tudi postarati niso utegnili. Pa če so tudi se, v spominih na tiste dni bodo vedno mladi... D. Dolenc Z vseh koncev so prišli ono nedelu, h t. ju. o horci Poljanske doline - Foto: D. Dolenc ° moWno nekdan» aktivisti i O LAS 8.STRAN PETEK. 7. NOVE MM* KONEC DVEH 14. JUNU Itll - SVEČAN DAN ZA VSO Okoli ladjedelnice sv. Marka je bilo naslednjega dne vse črno ljudi. Z oken okoliških hiš in celo s 3treh je nepopisna množica ljudi napeto opazovala novo velikanko, ki je čakala na slovesni trenutek. Vse je bilo v zastavah. Tudi na morju se je trlo manjših in večjih ladij, polnih radovednežev, in delalo preglavice pomorskim redarjem. Bilo je nevarno, da bi prišlo do nesreče, če bi se kak čoln znašel tam, kjer bi morala zdr-čati v morje nova pridobitev avstrijske vojne mornarice. Na krmi dreadnoughta je plapolala velika častna zastava, bogato vezena z zlatom. Tako je bila težka, da je komaj občutila veter. Darovalo jo je vplivno združenje »Flottenverein«. Mnogi gledalci so si krr »ali čakanje z branjem slavnostne številke »Trieste Zeitung«, ki je priobčil dolg Članek o namenih »Flottenvereina« izpod peresa admirala Dell' Adamija. Združenje naj ne bi imelo ničesar skupnega s politiko, militarizmom in vojnim hujskanjem. Delovalo naj bi predvsem za razcvet trgovske mornarice, skrbelo za razširitev tržaške luke in usmerjalo mladino v pomorske poklice. Končno' pa naj bi zastavilo svoj vpliv tudi za razvoj vojne mornarice, ki naj bi imela miroljubne cilje, branila naj bi obmorska mesta in zagotavljala neovirane trgovske stike. Na ostalih straneh je »Triester Zeitung« opisoval tehnične podrobnosti o ladji Viribus unitis, posebno o njenih topovih, ki jih je v celoti izdelala domača tovarna Skoda na Češkem. Ob 8.40 se je začelo. Jahta Miramar je pripeljala Erestolonaslednika Ferdinanda s soprogo Sofijo in otrico nadvojvodinjo Marijo Annunzato. Ko je z zelenjem okrašeni motorni čoln pristal ob pomolu, ga je pozdravil admiral grof Montecuccoli. Tri godbe na pihala so med topovskimi salvami iz vojnih ladij, zasidranih okoli ladjedelnice, igrale domoljubne koračnice. Natanko ob devetih je admiral Montecuccoli v daljšem nagovoru povabil prestolonaslednika, naj krsti ladjo in dovoli, da jo spustijo v morje. Za vzorec, kakšni so bili govori v cesarskokraljevih avstrijskih časih, navedimo prestolonaslednikov^ besede v celoti: »Na ukaz njegovega veličanstva sem rad prišel sem, da opravim to slovesno dejanje, ki je za našo mornarico največjega pomena. Neumorni skrbi njegovega veličanstva za razvoj vojske in požrtvovalnosti naših narodov se moramo zahvaliti za današnje odločilno povečanje naše pomorske sile. V nadaljnjem razvoju bodo sledile še druge ladje te vrste. Ustrezno velikosti in mogočnosti naše domovine bo naše ladjevje povsod lahko zastopalo pomorske interese naše monarhije. Naj božja roka vodi to na novo započeto delo, tako da bo naše ladjevje vedno tudi za naprej v domačih vodah in ob daljnih obalah izpolnjevalo z neutrudnim delom in zvesto vdanostjo svoje visoke naloge. Ta ponosna ladja, ki nosi po milosti cesarja za ime geslo njegovega veličanstva, pa bo — o tem sem prepričan — v vojni in miru visoko dvigala duha nafte mornarice in vodila našo slavno zastavo k časti in slavi za cesarja in dom ; Ino. Tako nam bog pomagaj!« Nato j,: prestolonaslednik povabil botrico, naj krsti ladjo. Nad vojvodin j a je pritisnila na tipko, na kateri je pisalo KRST. V širokem loku je priletela na tanko vrvico privezana tradicionalna steklenica šampanjca in se razbila ob boku ladje. Botrica je spregovorila: »Po nalogu njegovega veličanstva te krstim na ime Viribus unitis.« V tem trenutku so Princ Ferdinand prihaja na aplovitev ladje Viribus unitis v tržaško ladjedelnico. odstranili na sredini ladje velik kos platna, ki je dotlej pokrival ime Viribus unitis. Medeninaste črke so se zableščale v soncu. Nato je botrica pritisnila še drugo tipko z napisom SPLAVITEV. Po začetnem sunku, za katerega je poskrbel hidravlični mehanizem, je začel pomorski kolos najprej počasi, potem pa vedno hitreje drseti proti morju. Trajalo je 45 sekund, preden se je nova ladja, ki naj bi postala admiralska enota, zazibala na valovih. Ljudstvo je začelo vzklikati, godbe so zaigrale še glasneje in topovi z vojnih ladij so pozdravili svojo novo tovarišico. Zaustavila se je v morju kakih 200 metrov od obale. Gradili so jo na lesenem ogrodju iz debelih tramov. To ogrodje, tako imenovane sanke, je drčalo skupaj z ladjo na počez položenih, nepremakljivih tramovih. Med tramovi in sankami nastane zaradi ogromne teže silen pritisk in veliko trenje. Zato nama žejo sanke in trame z lojem, ki so ga ob tej splavitvi porabili nekaj ton. Teža vsega skupaj je bila še večja, ker so morali precej nad sto metrov dolge sanke obte-žiti z velikimi kosti železa, da bi ostale na dnu, ko bi ladjo porinili v morje. Sledili so še razni ogledi, podeljevanje medalj najbolj zaslužnim za to veliko pridobitev avstrijske mornarice, zvečer pa je dvorni vlak odpeljal prestolonaslednika Franca Ferdinanda z vsem spremstvom nazaj na Dunaj. Se nekaj tehničnih podatkov. Vojno ladjo Viribus unitis so začeli graditi v Trstu v tedanjem Stabilimen-to Tecnico Triestino 23. julija 1910 in prej kot v letu dni je bila pripravljena za splavitev. Res pa je, da so potem za dokončno vgraditev strojev, težkega orožja in vse ostale opreme potrebovali še več kot lato, tako da so jo uvrotili kot admiralsko ladjo v avstrijsko vojno mornarico šele 6. oktobra 1912. Teža polno obremenjene ladje je znašala 21.595 ton, dolga je bila 152,18 metra, široka 27,34 metra, pod vodo pa je segala 8,23 metra. Štiri parne turbine Par-son s 25.000 KM je napajalo s paro dvanajst kotlov Jarrow, ki so jih kurili delno z nafto, delno pa s premogom. S štirimi vijaki premera 2,75 metra je dosegla ladja hitrost 20,5 vozla (skoraj 40 km na uro). Kot vsi dreadnoughti je imel Viribus zelo močno topovsko oborožitev: 12 topov kalibra 305 mm, 12 topov kalibra 150 mm in še več drugih manjšega kalibra ter štiri podvodne torpede. Ladja je bila oklepljena z 280 mm debelimi jeklenimi ploščami. To je dajalo ladji skoraj nepremagljiv videz. PONOVNO SREČANJE Z LADJO Franc Ferdinand si gotovo ni mislil, da se bo čez tri leta z ladjo Viribus unitis spet srečal, a to pot v zelo tragičnih okoliščinah. 28. junija 1914 je šel z ženo na uradni obisk v Sarajevo, prav na Vidov dan, največji srbski praznik. Srbi so dobro vedeli, da si je ta dan namenoma izbral, da bi s tem podkrepil: Bosna je in bo ostala avstrijska. To je bilo izzivanje, ki je močno prizadelo njihov ponos. (SE NADALJUJE) Najboljši spet Kranjskogorčani r V četrtek, 30. oktobra, so se v Kranjski gori z brali na posvetu mentorji vseh šolskih hra nilnic Ljubljanske banke — TBG na Gorenjskem — Za najboljšo šolsko hranilnico je bila ocenjena pionirska hranilnica na osnovni šoli Jeseniško-Bohinjskega odreda Kranjska gora Kranjska gora - Navada je pri Ljubljanski banki - TBG, da se vsaki dve leti sestanejo na posvetu mentorji šolskih hranilnic, da se pogovore o delu in izmenjajo izkušnje, vmes pa je sklican zbor, na katerem volijo mentorje. Letošnji posvet ni bil tak kot običajen, ko so mentorji poslušali po nekaj referatov, temveč je bil vse bolj deloven. Čas so izkoristili za pogovore o delu, saj se problemi, pa če so še tako drobni, porajajo tudi tu in treba jih je pametno rešiti. Vzgoja otrok za varčevanje je zahtevna. In tudi organizacijo dela je treba voditi tako, da bodo otroci potegnili iz njega čim več koristnega. Tokrat so mentorji ugotovili, da bi bilo zaradi boljše povezanosti potrebno ustanoviti aktive mentorjev šolskih hranilnic po poslovnih enotah v posameznih občinah. V Ljubljanski banki - TBG bodo seveda takoj pristopili k organizacijskemu delu za ustanovitev teh aktivov. Na tem posvetu pa so bila najboljšim pionirskim in mladinskim hranilnicam, ki so se udeležile razpisa v septembru, podeljena tudi priznanja. Šolske hranilnice so ocenili med drugim tudi po številu varčevalcev, po številu vknjižb na varčevalca, po sodelovanju na tekmovanjih za likovna, literarna in fotografska dela, ki jih je razpisala Ljubljanska banka - TBG, po sodelovanju z mladih varčevalcev »Pikapokašc* po udeležbi na posebnih ti njih z drugimi šolskimi hran itd. No, spet se je izkazalo, da naj dela pionirska šolska hranihuct osnovni šoli Jeseniško-Bohiajd odreda v Kranjski gori, saj je segla kar 93 točk. (Samo za pri javo naj povemo, da je bilo manjše doseženo število točk nekaj hranilnic se pa spkb udeležilo tekmovanja!) Ven min je njihova mentorica njeno prizadevno delo z pionirski hranilnici ji priznanje. Drugo in tretje mesto pa 78 točkami delili Osnovna ne Puhar iz Kranja — , Slavica Pustoslemšek — in * šola A. T. Linharta iz Radoi mentorica Majda Slivnik. Od enaintridesetih pi< nilnic jih je tekmovalo Imamo pa na Gorenjskem tudi Že tri mladinske h pa so se vse vključile v Najuspešnejša je bila mli ska hranilnica pri Solske_ srednjih šol v Radovljici mentorica pa je Beti Rems D. toto ml Ena od ocen za najboljšo Šolsko hranilnico je bila tudi udeležba _ tekmovanju za najboljša likovna, literarna in fotografska dela, ki pisala Ljubljanska banka - Temeljna banka Gorenjske. Mirnog, stava nekaterih najboljših likovnih in fotografskih del v prostorih ske banke na Cesti JLA v Kranju bo odprta še dober teden dni. D. Dolenc Spomini Tone Peternel-Igor na leto 1941 in poljansko vstajo Menil sem, da je najbolj pametno, če gremo z »rožjem domov ter potem orožje skrijemo za asnejšo uporabo. Tedaj sem računal še na nožni preobrat zaradi spopada z Rusijo, predvsem pa zaradi angleške invazije prek Jrčije in od Jadranskega morja v Jugoslavijo. Dejal sem mu, da bom tak nasvet dal tudi vojim fantom, še posebno ker mi je prejšnji an izrekel ukor zaradi prej omenjene razoro-itve treh vojakov, češ da sem s tem preko-ačil svoje pravice. Nato me je ozmerjal, da je o pravzparav dezerterstvo in da bi me moral aretirati, vendar v tej situaciji tega ne bo naredil, naj pa vendarle teh misli ne razlagam vojakom. Nato sva z bratom Jožetom šla in poskrbela za izvršitev danih nalog. Z nekaterimi najbolj zanesljivimi vojaki svoje desetine, med katerimi se spominjam Lojzeta Vodnika iz Loma, sem potem zakopal v .bližini naših bunkerjev v grmovju nekaj puškomitra-liezov in več zabojev ročnih bomb ter protitankovskih min. Kakor sem zvedel pozneje, so skrito orožje in bombe z detektorji in vse seveda odnesli. Zjutraj smo ootem drugo orožje in municijo iz okoliških unkerjev in mitraljeskih gnezd znosil, v velik opniški bunker nad France novo domačijo al\ Gorenjo vasjo in Hotavljami, nakar sem anj vrgel tn skupaj zvezane vžgane ročne Tnbe in s tem povzročil strašno eksplozijo ie uničila vse orožje in municijo, ki je bila v 'ieriu Tudi v okoliških bunkerjih smo 1 umikom vse uničili, nad Lajšam, pa gaU veliko skladišče mun.cje. Razen liga voda je ostala na operativnem ob-4ločjgu našega voda tudi skupina m.nercev, k, je v povezavi z nami uničevala in požigala razne važnejše objekte. Med drugim je pognala v zrak stavbo, v kateri je bil poprej štab bataljona. Nato se je umaknila proti Škofji Loki oziroma Ljubljani in spotoma minirala mostove. Sredi dopoldneva v četrtek dne 10. aprila 1941 je podporočnik sklical zbor voda pred četno komando na Hlavčih njivah, kjer smo se zbrali za končni umik. Ko smo bili razporejeni pred barakami, se je okoli nas pojavila skupina graničarjev, ki je tudi bila na umiku. Njihov starešina, neki narednik, je potem skupno z našim podporočnikom stopil pred nas in nam dal razna pojasnila, med drugim tudi, da je razglašen preki sod in da ima nalogo vsakega ustreliti, ki bi se brez dovoljenja odstranil iz svoje edinice. Okoli poldneva je podporočnik dal povelje za odhod. Pred umikom smo še zažgali barake v taborišču naše čete na Hlavčih njivah. Umikali smo se po vojaški cesti prek Hlavčih njiv proti Gorenjim Brdom. Med umikom sem fantom svetoval, naj pri prvi priliki zginejo in gredo po najbližjih in skritih poteh domov z orožjem, ki naj ga dobro skrijejo. Ko smo bili v bližini Gorenjih Brd, se je nenadoma poja-bilo nad nami nekaj nemških lovskih letal in podporočnik je dal znak za alarm. Vod se je vrgel na tla, se razkropil ter zaklonil v bližnjem grmovju in gozdu. To priliko sem izkoristil in z menoj še sedem drugih, med katerimi so bili trije ali štirje iz Selške doline, da smo se potem napotili po gozdovih proti svojim domovom. Razen nas je tedaj zapustilo vod še nekaj drugih. Pod Malenskim vrhom smo se razšli. Se prej pa mi je eden izmed skupine, imena se ne spominjam, izročil svoj puškomitraljez, ki ga je sicer hotel vreči v grmovje. Proti večeru sem prišel domov v Delnice, še prej sem pa v bližini doma skril puškomitraljez in svojo puško. Ko se je znočilo, se je vrnil domov tudi brat Jože, ki je tudi prinesel puško. Ker so se medtem po vasi razširile govorice, da graničarske patrole love »dezerterje« in jih pobijajo, sem že ponoči šel po puškomitraljez in ga prinesel domov. Z Jožetom šva skupaj /. nekaj drugimi organizirala vaško stražo, ki je nato nekaj dni pazila, da nas ne bi kdo presenetil in zajel. Tako je cela vas zvedela, da imam puškomitraljez, še posebno, ker so naslednje dni z njim tudi streljali. Kasneje je to prišlo na uho tudi Nemcem in zato ga je brat France, ki je bil gospodar, sredi maja po predhodnem opozorilu župana Jožeta Tavčarja odpeljal razdejanega na občino. Obe puški pa sva z bratom Jožetom zadržala in jih skrila. Ti puški sta potem služili za oborožitev ob vstaji decembra 1941 NEORGANIZIRANO DELO ZA ODPOR Po umiku jugoslovanske vojske iz doline je bilo nekaj dni brezvladja. Značilno je, da tudi takratna lokalna vodstva državnih in političnih oblasti niso vedela, kaj napraviti in kako se ravnati. Mučno vzdušje, ki je zavladalo, je povzročilo med ljudmi veliko zaskrbljenost in malodušnost. Zelo objestni in glasni pa so bili tisti redki pristaši hitlerizma, ki so pričakovali prihod nemške vojske To pa se ni zgodilo, dolino je po nekaj dneh skupno s Skofjo Loko zasedla italijanska vojska. Ta »junaška« armada, ki je po prej omenjenem napadu našega jurišnega voda in njegovem vdoru v nekatere italijanske bunkerje, zapustila svoje položaje in se začela umikati prota Goric, in Mostu na Soči, je prihajala v dolino z velikanskim strahom. Večina ljudstva jo je sprejela z mržjo in preziranjem. To še posebno območje tedanje občine Poljane, kjer je opozicija, v kateri so bili združeni levi usmerjeni ljudje in pretežni del nacionalne stranke, močan vpliv na p« stvo. Italijani pa so se morali kmalu um nakar so Poljansko dolino kot že popre; Gorenjsko zasedli Nemci. Tudi okupacijo je večina poljanskih sprejela več ali manj s prezirom kot nujno! ki se mu ni moč izogniti, vendar pa i ugodneje kot prej italijansko. Nekaterv precejšen del občanov tedanje občine Jj pa so nemško okupacijo sprejeli z i stvom, skoraj bi dejal z navdušenjem. Ts' položenje se je s povečano pnv-, petokolonaških in hitlerjevskih agentov poveličevala nemško moč in priksi nemški »novi red« v najlepših barvah -nemški okupaciji doline hitro stopnje**" Mene in meni enake so mnogi javoraki oš** v tistem času pozdravljali s »Heil Hitk*>* pristavkom »jugoslovenar«. Ob takia % ložnostih sem jim tolmačil njihovo z so se mi smejali in trdili, da le jaz neinformiran. Neko nedeljo sem se zaradi fanti celo spri. Na njihovo heilan* »* vzklikal »živijo Jugoslavija« in jim pr*** doval, da jim bo vsem še žal za Jugoslavija* bodo Nemci pokazali svojo pravo ban« namene. Reči pa moram, da so na spioiai pošteni in da med njimi ni bilo izprijene** so le zapeljani od nemške propagande vidi iz tega, da me v vsem letu 1941 ni nihče zatožil Nemcem, čeprav so vedeli za moje protinemško J (SE NADALJUJ T\ Q1C 9 STRAN O L, A S POSTRANSKI ZASLUŽEK NATAKARJA l*tna S. iz Kranja — korajžno *fi podpisala s polnim imenom *Pnmkom — se takole pritožu-t & pisanju me je spodbudilo ^4gnvorno. lahko bi rekla tudi **Bmno obnašanje natakarja v •kfr Golf na Bledu. V petek. i-dUobra. smo bili v omenje-•* hotelu, kjer smo se zadržali ur. Ko smo nameravali je prijatelj poklical nata •7». da bi plačal. Kljub izred * visoki ceni je dal natakarju napitnine in ga prosil, če nam lahko naknadno prinese še tri kave. Natakar je šel proti blagajni in nam na ves glas govoril, da bomo morali te kave plačati. Bilo nam je nerodno, saj je jasno, če smo nekaj naročili, bomo to tudi plačali. Neprijetno pa nam je bilo tudi zaradi t>stalih gostov, ki so prisostvovali prizoru. Natakar je prinesel tri kave. za katere naj bi plačali 120 d i narjev. Kolego mu je dal bankovec za 500 dinarjev. Natakar je vrnil tri bankovce po sto dinarja — moral bi štiri — in zahteval še 20 dinarjev! Kolega mu je hotel dati 50 dinarjev, češ, da je že v redu, vendar srn ga s kolegico pri tem ustalili. Vprašala sem natakarja, kako je računal in če je na mizi res dovolj vrnjenega denarja. Začel se je kregati, češ, kaj mu ugovarjam, hotel je vzeti še 50 dinarjev in odditi. Tega nisem dovolila, saj sem bila pošteno jezna. Rekla sem. da smo trezni in da naj vrne ves denar. Kar precej časa je minilo, preden smo mu dokazali, da vemo. kaj dela. Po iskala in dala sem mu 29 dinarjev: on pa je nejevoljen vrgel na mizo bankovec za 100 dinarjev in jezno odšel. Minilo je le nekaj minut, ko se je pri sosednji mizi zgo-dilo nekaj podobnega. Natakar je zaračunal pet steklenic vina. gostje pa so naročili le tri, praznih steklenic pa ni bilo več na mizi, čeprav jih natakar ne bi smel odnesti. Ne vem. kako se je spor končal, niti kdo je govoril resnico, vendar se mi zdi. da se take stvari ne bi smele dogajati. Zanima me. koliko ta natakar dejansko zasluži? Verjetno njegov osebni dohodek ni tako majhen, če pa malo preračunam, njegov »postranski« zaslužek nekajkrat presega osebni dohodek. In to se mu zdi povsem normalno, saj je pri tem brez slabe vesti in se zelo nesramno obnaša . . .« Ta natakar po vsej verjetnosti kot vsi naši natakarji dokaj slabo zasluži, vsaj osebni dohodki v gostinstvu so čisto na repu. Vendar pa »vašega« natakarja to nikakor ne bi smelo voditi do takšnih scen, ki jih je uprizarjal pred vami. še manj do sprenevedanja. ki mu ga očitate. Upajmo le. da bodo stvar razčistili in v hotelu Golf opozorili neodgovornega natakarja . . . 74 Primer na diagramu 136 je iz partije BOGOLJUBOV -ALJEHIN, 1914. Crni ima pozicijsko prednost in njegove figure pretijo z vpadom v beli tabor. Toda kako začeti? Beli se je vdal. Tudi možno nadaljevanje nastale pozicije 3 2 1| *. mm jf je zanimivo. 8. Tdl De4 + 9. Kg3 De5: + 10. Kf3 Df6: + 11. Kg3 De5 + 12. Kf3 De4 + 13. Kg3 Tc2 14. Df3 De5 + s hitrim koncem Diagram 136 1. ... Se5: + »! Žrtev skakača z namenom, da posredno odstrani, ukloni, kmeta d4, in sicer ga usmerja na polje e5. 2. de5: Tc3 Namen žrtve je sedaj očiten; trdnjava je vdrla na tretjo vrsto in veže Se3 na kralja, polje e3 pa je tudi pod na- -*—:x—-— """Mm Hm me in V7.MU.IT1I li .r^.ij.---- ---- lovca, kar se bo Se boh' pokazalo v nadaljevanju. 3. Dd2 T8c4! Odlična poteza, s katero črni stopnjuje pritisk po črnih diagonalnih poljih in hkrati osvaja četrto vrsto. 4. Sg2 d4 Žrtev skakača je imela Se en učinek: deblokirani kmet d5 sedaj napreduje. 5. Thl Kg8 6. Th3 de3: 7. De2 Dd4 V prvem delu smo videli usklajeno delovanje figur črnega v napadu, v drugem pa damin manever, ki prikaže njene značilne lastnosti gibanja in delovanja. Vzorno usklajenost v delovanju figur vidimo tudi v naslednjem primeru, diagram 137 (UHLMANN - MARIOTTI; Manila, 1976). Diagram 137 1. Dc4!! Nastala je baterija dame in skakača z neugodno pretnjo Sf6\ dvojni Sah in hkrati odprtje linije d, na kateri je črna dama. Novi fosili gostujejo Kdor je le enkrat slišal Nove fosile v živo, se bo gotovo razveselil novice, da spet prihajajo na Gorenjsko. Kaže, da je ansambel, ki že nekaj let sodi med vrhunske ustvarjalce in izvajalce jugoslovanske zabavne glasbe, navdušen nad gorenjskimi poslušalci, nad njihovim posluhom za dobro šalo, ki jo člani skupine domiselno vpletajo med glasbene točke. Novi fosili bodo v nedeljo priredili dva koncerta; prvega ob 17. uri v kranjskem Centru, drugega pa ob 20. uri v Cankarjevem domu v Tržiču. Organizacijo koncertov je prevzelo Kino podjetje Kranj, ki skrbi tudi za prodajo vstopnic. LOTERIJA srećka it. 10 40 760 63500 092130 108640 21 41 48031 68061 82251 173191 265261 din 40 50 200 1.000 10.000 10.050 50 30 1.000 1.000 5.000 10.000 10.000 20 1.020 2.020 1.020 1.020 10.020 168072 500.020 02682 21302 39302 80182 090712 3 44 84 274 21234 094774 566194 2545 6365 41185 49595 281735 *"^i«i) 20 50 30 100 1.000 10.000 10.000 400 400 2.000 1.000 50.000 10.000 ^sip Jurčič srećka ftt. 431165 566115 46 96 076 256 536 13496 76346 163516 264316 296066 07 17 97 34547 37387 41917 r.9237 233507 382947 18 78 6458 8938 08528 26458 28948 30508 407878 49 639 94099 din 10.000 10.000 40 30 80 100 80 1.030 1.040 10.000 10.000 10.000 40 70 40 2.000 1.000 2.070 1.000 10.040 10.000 30 30 500 500 1.000 1.500 5.000 1.000 10.030 30 80 5.000 '.0.000 Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (50. nadaljevanje) Možaklja nima izrazitih vrhov, leži kot počivajoča ogromna medvedka, zaraščena, zaobljena, z eno samo pomembnejšo vzpetino na zahodu, že tik nad Mojstrano. Tam doseže gora svojo največjo višino (1593 Nm), sicer pa je povprečno visoka le do 1200- 1300 Nm. Kaj prida naseljena pa Možaklja ni. Le drobcena vasica Perniki v bregu nad Spodnjo Radovno ima nekaj čez 25 stalnih prebivalcev, a še ti so bolj industrijski delavci kot pravi kmetje. Stoji pa v Možaklji več lovskih in gozdarskih domov. Pred vdorom okupatorja je stalo na Ravneh (950 Nm), sredi gozdnate tišine kar celo »Andrejevo selo« z 18 posameznimi poslopji. Po osvoboditvi je tu zrasla počitniška kolonija naših univerz s tremi dokončanimi domovi oddiha. POMNIK NOR NA ORRANCI 2e junija in julija 1941 so se pričeli zbirati na Možaklji prvi partizanski borci z Jesenic, Javornika, Blejske Dobrave in Gorij. Prva skupina je štela 21 mož, vodil jih je Jože Finžgar. Dne 28. julija 1941 pa sta prišli na Obranco še drugi skupini — Mirca in Hrastnik. Tako se je potem lahko oblikovala Cankarjeva partizanska četa, ki je štela še čez 40 borcev in bork. Organizacijo je vodil nekdanji španski borec Jože Gregorčič. Komandir čete je postal Polde Straži-šar, politični komisar pa Franc Potočnik. Ze 1. avgusta 1941 je četa doživela svoj ognjeni krst: spopadla se je z Nemci, ki pa so se morali umakniti v dolino. V spomin na ta prvi partizanski uspeh stoji na vzhodnem delu Maroltovega rovta (1031 Nm) lep bronast pomnik. Predstavlja jeseniškega železarja, ki poziva k oboroženemu odporu. Je pa še nekaj obeležij NOB na Možaklji in v njenem podnožju, ki pa sem jih že omenil v prejšnjih zapisih. — Dodajam le še informacijo o spominskem znamenju na Zako-pih, blizu nekdanje lovske koče, kjer je 20. septembra 1941 padel Slavko Oman. (Zakopi leže južno od Jesenic, od koder vodi v strmino severnega pobočja Možaklja zelo zelo naporna, a dobro markirana steza.) JESENICE NA GORENJSKEM ako je treba — vsaj uradno poštenem poslovanju — označiti naše Jesenice. Kajti Skupščina KŠK Kranj - Klub študentov Kranj (KŠK), lanj ob tem času še »kilavo dete«, zdaj že organizacija z bogato dejavnostjo, stopa v novo šolsko leto s številnimi nalogami. Program dela bodo študentje sprejeli na današnji skupščini kluba, združeni s spoznavnim večerom, ki se bo pričela ob 20. uri v dvorani Dijaškega doma. Vabljeni tako bruci kot »stare bajte«! CZ. Pomnik NOB na Obranci (Možaklja) tudi na Dolenjskem imajo svoje Jesenice (poštna številka 68261), manjših krajev z imenom Jesenice ali Jesenica pa je na Slovenskem še cela vrsta. Lepa krajevna oznaka vseh ima svoj izvor v imenu drevesa jesen. Le-ta je dal svoje zvočno ime tudi raznim Jesenovcem, Jesenšča-kom, Jesenovim dolom, pa tudi le-dinskim oznakam, kot so npr. Na jasenih, Pri jesenih ipd. Pa kljub temu veljajo naše Jesenice za mlad, nov kraj. Saj prej je bilo govora le o železarskih obratih na Savi, na Plavžu in na Javorniku. Vsi ti kraji pa še Koroška Bela in P od možaklja so danes združeni v enoten kraj, mesto — Jesenice. No, le tako, če upoštevamo te priključitve (Savo in Plavž že med obema vojnama, Podmožakljo, Ja-vornik in Koroško Belo pa šele po osvoboditvi), lahko razumemo kar desetkratno povečanje števila prebivalstva Jesenic v sto letih (1. 1869 je živelo na področju sedanjih Jesenic le 1611 stalnih prebivalcev, I. 1966 pa že 15.955!). SLOVEČE NORI8KO JEKLO No, že spet se moram sklicevati na dobrega starega Valvazor-ja, ki je imel tako rad svojo kranjsko deželo, da ji je posvetil vse svoje življenje in za katere čast in slavo je porabil vse svoje ne tako majhno imetje. Takole je pisal o našem železu in jeklu že v letu 1689: Zaradi dobrih kovin, zlasti Železa in jekla, je Kranjska od pradavnih časov znamenita. Ze pri Homerju je močno pohvaljen chalvba noricus ali noriško jeklo, kajti že leta 1180 so K* V trcj££?ki vojni radi uporsbljsli mimo drugega in ga rajši imeli od katerega koli drugega. K Noriku pa so v starih časih prištevali tu in tam tako Koroško kakor tudi Kranjsko, zato ne more nihče odtegniti naši deželi deleža pri tej jekleni »lavi, saj skoraj nikjer ne glede jekla in žeiUila^25 din, fižol 40 din, pest y0 paradižnik 24 din paprika 25 din, slive 30 din, jabolka 15 din, hruške 20 din, grozdje 30 din, kostanj 20 din, ajdova moka 30 din, koruzna moka 16 din, kaša 30 din, surovo maslo 100 din, smetana 56 din, skuta 48 din, sladko zelje od 15 do 18 din, kislo zelje od 20 do 25 din, kisla repa 20 din, orehi 260 dinarjev, jajčka 4,50 din, krompir od 5 do 6 din, med 90 din. drugim inštalaterskega. Pa mu je osnovni pekovski poklic, za katerega se je izučil v Mariboru, najljubši. Franc poudarja, da bi se moralo na Jezerskem več narediti, da bi bilo doma več delovnih mest. Tako bi ljudje ostali, kar je za obmejno krajevno skupnost izredno pomembno. Pri njemu so na primer že našli zaposlitev nekateri domačini in to je za kraj, kakršen je Jezersko, veliko vredno! J. Košnjek DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 8. novembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem, od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček. Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na klancu, Oprešniko-vaHi v—- - Živila: prodajalna SP pri Mostu, Kranj, Vodopivčeva 16, prodajalna SP Oskrba, Kranj, C. Kokr. od red s 9, prodajalna Emona-rn arket, Kranj, (Stražišče) Delavca 20, SP Plani.iia-Center, Gorenjskega odreda \2. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. JESENICE Rožca — Samopostrežna trgovina na Plavžu, Titova 79 in Delikatesa - Kasta 3 na Koroški Beli, V. Svetina 8/a. ŠKOF J A LOKA Samopostrežna MARKET, Novi svet Kirurgi podaljšujejo noge S kirurškim posegom lahko krajšo nogo podaljšajo celo za dvajset centimetrov Dvanajstletna Paola je imela žalostno, pusto ttrottvo. Namesto da bi se igrala s prijateljicami, je v javnem čepela doma. Razlog njeni slabi volji in pro-*ovoljnemu prestajanju »kazni« je bila devet centimetrov krajša leva noga. Temu pojavu zdravniki pra- ^jo dismetrija. Da bi dekletce ozdravil, se je znani italijanski *mirg, profesor Danilo Taliabu, odločil za operacijski Peasg. Uspel je. Nogi sta zdaj enako dolgi. »Kot pri drugih deklicah,« se nasmiha Paola in vedro zre v prihodnost. Njen »rešitelj«, devetinštiridesetietni profesor Ganilo Taliabu, sodi med »velikane« sodobne ortoped-•te kirurgije. S svojo ekipo se je na inštitutu Mateo *°t** v Bergamu povsem posvetil zdravljenju disme-trije. Posegov, kakršnega je doživela mala Paola. pa se * vedno večjimi uspehi lotevajo tudi v drugih državah. Kljub temu so operacije še doka; redke. * - »Thametrija je precej pogost pojav,« prav; profesor taliabu. »Lahko je prirojena ali kasneje pridobljena, 'ahko prizadene roke in noge. Nestabilnost pr» hoji seveda ljudi huje moti, zato operiramo v plavnem soge.« Da bi vzpostavili ravnotežje obstajata dv^ možnosti: skrajšati daljšo nogo ali podaljšati krajšo, rrva rešitev je sicer manj tvegana, zato pa |e pri drugi estetski in praktični učinek mnogo večji, saj je krajša noga posledica nezadostne rasti. Operacija poteka v dveh delih. Kirurg najprej preseka kost, nato pa na njena konca pritrdi aparat, ki ju drži narazen in s pomočjo katerega se postopoma, po poldrugi milimeter na dan, oddaljujeta drug od drugega. »Z našim znanjem,« nadaljuje profesor Taliabu, »lahko stegnenico podaljšamo za dvanajst centimetrov, golenico pa za osem. Lahko tudi obe hkrati, tako da pridobimo dvajset centimetrov. Ne, to ni nikakršno čudo! Gre le za sodoben kirurški poseg.« Napredek je hiter. Možnosti za uspeh so vedno večje. Lepotni in praktični učinek je tak. da se operirani otrok po dveh ali treh letih ukvarja s športom kot da mu nikoli nič ni bilo. Misliti, da je poseg enostaven, bi bilo seveda napačno. Ko se kost preseka in razdvoji, se kai lahko pojavi gnoj. Potem se mora kost spet zrasti. Opravljali so tudi operacije, pn katerih so del kosti z daljše noge presajali na krajšo* vendar je to privedlo do Še večjih nevarnosti za okužbo m gnojenje. Ko so se glasovi o uspelih operacijah razširili po svetu, se je začelo ogiašan vedno več ljudi, ki bi na t.» način radi malce zrasli. Vendar lepotnih intervencij doslej še niso opravljali. Kajti poseg je trenutno uspešen samo pri otrocih, mlajših od šestnajst let. Vest nam veleva več napora Zdravje je velika človekova vrednota, je vir sreče in blaginje, zdravje je največje bogastvo. Kdor ga s škodljivim načinom življenja ogroža, siromasi samega sebe. Zdravje ni le popolno delovanje organizma, na katerem temelji nemotena zavestna in družbena dejavnost, temveč je vir človekove izjemne miselne in gibalne dejavnosti, ko gre za največje storitve. Te pa zahtevajo ie posebno zmogljivost, ki ji pravimo kondicija. Pridobivamo jo predvsem s treniranjem, delom in gibanjem na planem, zgubljamo pa jo z nedejavnostjo, brezdeljem in s pomehkuženo uživaškim načinom življenja. Tak način ogroža povprečnega, premalo osveščenega človeka razvitega sveta. Ta zdravo zaanovo ob neznatni in samo življenjsko nujnem delovanju zgublja naravno odpornost. Ko živi v okolju, ki sta mu vadba in trening tuja, se ne razvija dovolj skladno, hitreje se stara in ga preje peste druge motnje, slabi in zgublja svoje človeško naravno bistvo. Napredek nas osvobaja težaških opravil, uživamo v tehničnih pridobitvah, vendar se ne smemo nad njimi uapavati in pozabiti na ohranjevanje lastne narave, ki je v zmernem naporu značilnem športnemu treniranju in drugim opravilom, pri katerih je nekaj znojenja, globljega dihanja in povečana presnova. Delo je bistvo življenja, ki ga podaljšujemo z lastnim znojem, vnemo in vztrajnostjo. Človek na najvišji stopnji resničnosti z gibalnimi pobu- dami veliko pripomore k podaljševanju bivanja, se ne odpoveduje tehničnemu napredku, spreminja le odnos do novega in ne pozablja, da življenje zahteva zaščitne dejavnike, med katerimi je pomembna mišična dejavnost, ki vpliva na vse organske sisteme, spodbuja rast v mladosti, upočasnjuje pešanje v zrelosti in postaja nujna življenjska potreba. Zdravje rodu je odjek čistega okolja, dobrih gospodarskih razmer in napredne družbeno politične ureditve. Oblikuje se že v prvih dneh življenja. Narava tezi po nemotenem delovanju vseh organov — po dejavnosti, ki postaja zavestna. Prav človek, ki se zaveda samega sebe, ki misli in ravna po lastni vesti, se mora odločati za zdrav in. aktiven način življenja. Danes že vemo, da športna razvedrilna in planinaka dejavnost prispevajo k večji storilnosti. Gibalno aktivni manj krat iščejo pomoči pri zdravniku kakor tisti, ki nikoli ne tečejo, malo hodijo in se znoje le še pri dobri jedi in pijači. Že v mladosti vadba odpravlja hibe, pozneje niža krvni . pritisk, zmanjšuje hole-sterin v krvi in zagotavlja normalno delovanje žlez. Sodoben način dela zahteva manj mišičnega napora, več pameti in utrujajoče enoličnosti. Z znojenjem si le manjšina služi kruh. Danes z znojenjem boljšamo kondicijo, v športu je znojenje poplačano z uspehom, privrženci športa pa si, če tako rečemo, služimo svoje zdravje in kondicijo. Jože Ažman šPBceraa VELETRGOVINA ŠPECZRIJA BLED Dežurne trgovine^^- MARKET DELIKATESA BLED Cesta svobode 15^ (v Park hotelu) Trgovina je odprta od 7 — 1 9 ure Trisjlav konitrkcija Kranj Dopolnitev objava • za javno licitacijo za. prodajo ZASTAVE OM 35 Licitacija bo dne 10. novembra !*#0 ob 8. uri za družbeni sektor in ob 10. uri za privatni sektor. Novo shajališče planincev Kranj — Letos je kranjskemu Planinskemu društvu plačalo članarino skoraj 4000 članov, kar potrjuje, da se v primerjavi s preteklimi leti, ko se je število članov gibalo nekaj nad 3000, zanimanje za članstvo v planinski organizaciji povečuje. To je predvsem posledica razvejane aktivnosti kranjske planinske organizacije, ki se uresničuje v devetih odsekih in še drugih oblikah aktivnosti planincev. Planinsko društvo je prisotno in v družbenopolitičnem in družbenem življenju občine, vedno tesnejše pa so tudi vezi s planinci iz drugih republik in pokrajin ter iz zamejstva. Od srede dalje je kranjsko Planinsko društvo bogatejše za novo pridobitev. V kleti društvenih prostorov na Koroški cesti v Kranju so odprli klub planincev, ki je eden redkih v Sloveniji. Obilo prostovoljnega dela so vložili kranjski planinci v ureditev prijetnega kotička, ki bo postalo shajališče planincev, kraj njihovih družabnih srečanj, pa tudi najrazličnejših izobraževalnih oblik. Klub planincev je planinska postojanka v malem sredi mesta, je dejal na sredini otvoritvi predsednik kranjskega društva Franci Ekar. Udeležili so se je številni prijatelji in sodelavci planincev ter predstavniki družbenopolitičnega življenja Kranja, med gosti pa so bili tudi član predsedstva SRS dr. Marijan Brecelj, častni predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Bu-čer in urednik Planinskega vestnika Tine Orel. -jk - Mm Sredina otvoritev kluba planincev v Kranju — Foto: F. Perdan SLA STRAH. mmm l KRANJ -V nedeljskem osmem kolu slovenske nogometne igre je moštvo kranjskega Triglava v igri z ljubljansko Ilirijo pokazalo najboljšo predstavo v leto*nji jesenski sezoni. Zdi se, da je trener Radi Koban po osmih kolih le našel moštvo, ki ve kaj hoče. V obeh delih igre so bili Triglavani boljšo moštvo. Pokazali so tisto, kar privablja tudi gledalce. Štirinajst dni pred pričetkom jesenske sezone je na krmilo pete selekcije stopil trener Rudi Koban. Devetintri-desetletni trener, ki je zaposlen v loiki Jelovici, je tako postal »prvi mož« moštva, ki naj bi v slovenskem nogometnem prostoru predstavljalo kar najbolje gorenjski nogomet. Kako to, da ste prevzeli nehvaležno nalogo trenerja nogometa? »Nogometno kariero sem začel pri sedmih letih pri mariborskem Železničarju in nato pri Braniku. Po prihodu iz JLA leta 196-4 sem igral vse do leta 1970 pri kranjskem Triglavu. Mojo nogometno pot mi je prekrižala poškodba meniskusa. Pri Triglavu sem po poškodbi začel trenirati mladince. V sezonah 1*76/77 in 1977/78 aem treniral kadete v Britofu. Izpit za trenerja inštruktorja aem napravil v letu 1977. Na pomlad leta 1978 sem opravil izpit za trenerja in ie iatega leta v jeseni na V8TK v Ljubljani pri profesorju Branku Elznarju ie izpit za prvega trenerja. Ker bivši trener Triglava Jova-nović ni izpolnjeval pogojev, ki jih zahteva NZ Slovenije, za trenerja te selekcije, mi je bilo kot predsedniku trenerske komisije v Kranju naročeno, da poličem iz naših vrst trenerja. Ker so bili že vsi trenerji iz Kranja zavzeti z delom po klubih, sem po sili razmer moral sam prevzeti to nalogo. Vso podporo sem dobil od mojih kolegov pri trenerski organizaciji.« Kako ste se vživeli? »Kot sem že dejal, so mi vso podporo dali trenerji. Vsak trener vedno prinese nekaj svojega in novega. Tudi jaz Rudi Koban: Rekreativci rešujejo nogomet niaem bil izjema. Ker sem to mesto prevzel iele štirinajst dni pred pričetkom prvenstva, so bili prvi izidi slabši kot so pričakovali. Zahteval sem od igralcev agresivno igro in pravi odnos do nje«. S kakšnimi težavami ste se srečali? »Od trenerja Jovanoviča sem dobil moštvo. 2e na začetku sem oatal brez ključnih igralcev — Mraka in Rado-savljeviča. Zavedati se morate, da so naši igralci amaterji. Treniramo petkrat tedensko in v nedeljo igramo. Prostega časa ti igralci sploh nimajo. Psihično so precej labilni, saj jih vsak neuspeh takoj vrže iz tira. V roku enega meseca sem ostal brez sedmih igralcev. Dva sta odšla v JLA, vratar Hace se je poškodoval, trije pa so zboleli. Primoran sem bil globoko poseči v rekreacijo in pomladiti moštvo. Od mladinskega trenerja Hasana Ibrašinoviča sehi dobil Eržena, 2ontar j a in Bradeško. Tako je to moštvo, ki ga imamo sedaj, najmlajše v slovenski ligi. V moštvu sta le dva, ki imata nad štiriindvajset let. Tudi materialna osnova je slaba. Za mladinsko in člansko moštvo dobimo le triindvajset milijonov dinarjev. Ne moremo si privoščiti kvalitetnih trening tekem. Te stanejo precej denarja. Ves denar, ki ga dobimo, porabimo izključno za tekme v slovenski ligi. Ni trenerja za vratarje in še marsikaj nam primanjkuje«. Kako naprej? »Za nas bo odločilna tekma v zadnjem kolu 23. novembra v Kranju. Takrat gostimo celjski Kladivar. Če zmagamo, bomo dobro .prezimili' Upam si trditi, da se bomo na koncu prvenstva borili za šesto ali sedmo mesto. Imamo dober mladinski igralski kader. Četrta selekcija je dober potencialni igralski kader. Najbolj me veseli, da so prišli iz druge in tretje selekcije. Skoda pa je, da kranjski nogomet V slovenskem prostoru rešujejo rekreativci«. I). Humer Hokej Nov ugpeh Jeseničanov CELJE - Z&L Celje : Jesenice 4:9 (2:2. 2:2. *:•), ledena ploskev v mestnem parku, -Walcev lfcta. ^Strelci - BrateC £ :Un in Gr.*bl,ejr " Celj«, za Jeseničane so bili ižspesni .»"""""' Suvak in Klemene po 2, I. Sčap, Berlisk in Rasi ager po enega. Jeseničani so v Celju slavili. V zadnjih Jvajeetih minutah so nadigrali domačine in zasluzeno zmagali. Prvi so no ved I i domačini in bili nato enakovredni gostom do usodne tretje tretjine. Celjani so spet hoteli pripraviti presenečenje, a tokrat so naleteli na boljšega nasprotnika. V prvem krogu so Celjani na Jesenicah remizirali (Jesenice : Celje 0:0). Domaćini ao dvakrat vodili, toda gostje ao jih obakrat ujeli in vzpostavili ravnotežje. Na koncu ao zasluženo slavili in v borbi za prvaka osvojili še dve točki. V preostalih srečanjih je Tivoli visoko opravil s Vojvodino, Crvena zveada v Beogradu ni bila dorasel naaprotnik ljubljanski Otimpiji. Medveičak pa je v Zagrebu po dobri igri brez težav dobil z beograjskim Partizanom. P* avanje Spet dobri rezultati KRANJ - V zimakem bazenu so se plavalci bi plavalke kranjskegs Triglava in Radovljice tekmovali v tretjem kolu plavalnega mnogoboja. Tudi v tem nastopu se je pokazalo, da vsi Triglavani in tnali Radovljičani dobro napredujejo. V obeh disciplinah, 190 m hrbtno in 190 m delfin, so bili doseženi odlični rezultati. Rezultati - 100 m hrbtno - ml. pionirji B - 1. S. Jocič 3:10,5, 1. B. Rua 3:17,5, 3. Vene 3:11,1; ml. pionirji A - 1. Prislan 1:19,4, 1. Mrkaič 1:43,7, 3. Oberatar 3:94,1; at. pionirji - 1. Vsličkovič 2:34,3, 2. Ka-doie 1:10.0, S. B. BeOter 3:33,0; mladinci -1. O. Petri« 1:11,1, 2. Celar (oba Triglav) 1:39,1, S. Jug 3:30,8, 4. Cileniek (oba Radovljica) 1:40,0; člani - 1. B. Petrič 1:21,1, t. Koaolj 8:90,1, 8. Globočnik 1:80,8; ml. pionirke B - 1. Savinlek 3:03,1, 2. Kalan 3-18,1. S. Marjana M oh orle 8:40,1; ml. pionirke A - 1. Marjeta Mahorič 2:83,8, 2. V. Stetner 3:00.1, 3. Vojčič 3:15,8; at. pionirke - 1. Kosimik 2:34,7, 2. Praprotnik 2 88,0. 3. Rebolj 2:44,7; mladinke - 1. Ber-loOaik 3:43,0; članice - 1. Bertoncelj 3-00,1; 100 m delfin - ml. pionirji B - 1. B Rua 1:34,8, 2. 8. Jocič 1:28,5, S. Demšar 1 41,0; ml. pionirji A - 1. Prislan 1:19.1. 2. MaresčiC 1:30,3, 3. Oberatar 1:31,0; st. pionirji - 1. A. Jocič 1:07,8, 2. Kadoič 1-00 0 S. Veličković 1:09,4; mladinci - 1. D PetriČ 1:04,0, 2. Celar (oba Triglav) i-M 3 3. Jng 1:10,1, 4. Cileniek (oba Ha dovlHea) 1.30,8; člani - 1. B. Petrič 1:01,8. 1 CA 1:00.1, S. Globočnik 1:00.3; ml. pionirke B - 1. Kalan 1:33,4, 2. Savinlek 7*0* 3. Marjana Mohorič 1:18,2; ml. pionirke A - 1. Marjeta Mohorič 1:22,2, 1. Volčič 1:33,0, 3. V. Stetner 1:80,0; st. pionirke - 1. Prsprotnik 1:00,8, 2. Cvek '10,1, 3. Rebolj 1:10.8: mladinke - 1. Ber-otaik 1:00,0; članice - 1. Bertoncelj i-18.0: 100 m prsno - ml. pionirji C - t. B Rsbolj 1:40,8, 2. K. Mohorič 1:49,4, 3. A. A*b» 1:80,9; ml- pionirji B II - 1. M. Ažbe 1 sa 3 2. Radon it 1:11.8. 3. R. Celar 1:17,6; "FTiartr C - 1. Grli 3:*L6. 2. B. Vojčič Tli •. 8. Polenc 2:19,1. mi. pionirke B II -i' B. Pintar 1:51,8.1. P. Pintar 2:00.8. •nn Izidi - Vojvodina 0:7), Crvena zvezda 0:2, 0:0), 5feo*V?»čak 2:0, 1:0). Tivoli 0:18 (0:3, 0:9, : Olimpija 0:13 (0:2, : Partizan 1:0, (2:0, 05 TRIGLAVA JESENICE - SHL Kranjska gora : Triglav 1:2 (0:0, 4:1, 1:1), dvorana P od me -žakljo, gledalcev 300, sodniki Lešnjak, Če-maftar, Eržen. Strelci - 0:1 Nadižar (24), 1:1 Terseglav (29), 2:1 Terseglav. 3:1 B. Brun (36), 4:1 Zi-darevič (39), 4:2 Sajovic (45), 5:2 Borse (46). Kranjska gora - Cigan, Borštnar, Lazar, Medved, Čatak, Maučec, Terseglav, Štraus, Razinger, Alagič, Lah, B. Brun, Borae, D. Brun, Zidarevič, Vrbnjak, Ger-dej. Triglav - Grah, Cof, Kolesa, Vergles, Sparovec, Adleiič, Sivic, Terlikar, Smoiej, Furlan, Mimik, Ferjanič, Sajovic, Pavlica, Nadižar, M. Strnila, P. Strniša, Slibar, Grmovlek. Kranjskogorci so bili v uvodnem srečanju slovenskohrvaike hokejske lige boljši naaprotnik od lanakoletnega prvaka v tej ligi kranjekega Triglava. Triglavani so se dobro upirali razigranim domačinom, v katerih vrstah je precej mladinskih reprezen-tantov. Povedati je trebs, da ao v lanski sezoni Kranjskogorci nastopili v prvi zvezni ligi. Uvodne minute so pokazale, da bodo Kranjčani trd nasprotnik favoriziranim domačinom. Prva tretjina se je namreč končala brez golov. V drugi so prvi prišli v vodstvo gostje is Kranja. Toda njihovo veselje po vodilnem golu je bilo kratkotrajno. Kaj kmalu je Terseglav izenačil in nato ao Kranjskogorci prišli v ofenzivo in dosegli štiri zadetke. Odločilna tretjina, zadnja, pa je apet prinesla enakovredno arečanje. -dh Rokomet Visoka zmaga Jelovice KRANJ - V republiški mladinski rokometni ligi-eenter so odigrali deveto kolo. Visoko zmago ao za bele* ili rokometaii Jelovice v srečanju z ekipo Kamnika, pomemben pa je tudi uapeh ekipe Peka nad ekipo Itas-Kočevje. V vodstvu so ie vedno rokometaii Jelovice. Edini poraz od gorenjskih ekip pa je doživela ekipa Kranja v arečanju z borbeno ekipo Groeupelj. JUTRI ZAČETEK PIONIR8KEGA ZIMSKEGA PRVENSTVA KRANJ - Jutri in v nedeljo se pričnejo predtekmovanja zimskega prvenstva zs pionirje in pionirke. Zs letošnje zimsko prvenstvo se je prijavilo kar 38 ekip od tega 39 ekip pionirjev in 18 ekip pionirk. Pionirke ao razdeljene v štiri skupine: vzhod, jug, zahod in center. Skupine center bo igrala v dvorani na Podnu v 8k. Loki, sodelovale pa bodo ekipe Al plesa, Olimpije, Dupelj in Itaa-Kočevja. Tudi pionirji bodo razdeljeni v štiri akupine, akupina center pa bo igrala v Ribnici. Sodelovale bodo ekipe: Slovan, Inlea, Krka in Jelovica. Tekme v skupini center se bodo pričele jutri ob 9. uri, finalni obračuni pa bodo na ■Doredu 15. oziroma 16. novembra letos. V i. Kuhar Smučarski skoki Odličen trening na snegu LJUBLJANA — Jugoslovanski smučarski skakalci Norčič, Benedik, Lotrič, Bizjak, Žagar in Ulaga so te dni odlično opravili snežni trening na italijanskem prelazu Paaso Rolle. Zvezni trener jugoslovanske skakalne A vrate Janez Jurman je dejal: »Trening na 60-metrski skakalnici, katero so pomagali graditi tudi naii in italijanski reprezentanti ter italijanski vojaki, je izredno uapel. Čeprav smo prvotno načrtovali, da bomo trenirali v Val Senalesu, so bile snežne razmere in vreme za nas tu neugodne. Ni nam žal, da smo odili na Passo Rolle. V teh dneh treninga smo imeli res dobre pogoje za trening. Vadili smo skupaj z italijanskimi reprezentanti. Skoda je, da z nami ni bilo tistih reprezen-tatov, ki so v JLA.« KRANJ - SKRBNE PRIPRAVE NA NOVO SMUČARSKO 8R10NO - Tako kot povsod v Sloveniji se tudi smučarji kranjskega Triglava skrbno pripravljajo na novo smučarsko sezono. Alpinci, skakalci in smučarski tekači Triglava so zgodaj začeli s pripravami Vsi tekmovalci in tekmovalke ne bodo v sezono prišli nepripravljeni. Klubi Triglava se pripravljajo tudi na tradicionalni smučarski sejem, ki bo od 20. do 23. novembra na Gorenjskem sejmu. Tu bodo imeli poseben paviljon, v katerem bodo predstavili svojo dejavnost. Tu se bodo vsi lahko vpisali tudi v njihove vrste. V vseh treh disciplinah je natrpan koledar prireditev. Da bodo tekaške smučine dobro pripravljene, bo skrbel nov teptalni stroj, ki so ga pri Triglavu dobili sredi meseca februarja. Vendar bo zanj ie dovolj časa, da ga bodo lahko uporabili tudi za pripravo prog v občini in izven nje. Tako naj bi v krajevnih skupnostih in drugih športnih organizacijah poskrbeli, da bodo tekaške proge nared tudi za rekreativce. Zato jim bo na voljo ta teptalni stroj. Le Triglavu bo treba sporočiti, kdaj in kje naj potegnejo smučino, (-dh) Atletika Atletsko prvenstvo šolarjev Zvezni trener jugoslovanske A selekcije v smučarskih skokih je bil z zadnjim treningom na snegu zelo zadovoljen. Vsi reprezentantje so na 60-metrski skakalnici na prelazu Rolle opravili nad petdeset skokov. Vsak od jugoslovanskih smučarskih re-presentantov v smučarskih* skokih je na prelazu Rolle opravil do petdeset skokov. Vsi so bili na treningu marljivi in pozna se jim, da so trening vzeli ref.SC, ».01 vse priprave, ki so «h imeli že doslej. Na šestde-•ttSieirski skakalnici so Jugoslovani opravili tudi pregledno tekmo. Najboljši med našimi je bil Bogdan Norčič. Rezultati - 1. Norčič 236,6 (55-59), 2. Benedik 223,« (52,5-53,5), 3. Lotrič 226,8 (16-16), 4. Žagar 209,0 (60-56.5). 5. Bizjak 204,2 (48-55,5). Primož Ulaga je pred tekmo padel, dobil lažje pc&kodbe in ni nastopil. v *CT^k so reDrp»»ntantJe liSčL* v LJ"b-.jani testiranje, v sredo so spet odpotovali na novi trening. Odili so ponovno na Passo Rolle. Tu bodo vadili po načrtu, ki je pred-viu^n 2* ta čas. Če bodo snežne razmere ugodne 'udi v nižinah, bodo naši reprezentantje pot*?*«'" večje skakalnice. Do uradne sezone v mednarodni gjrakalni areni je še mesec dni. TRŽIČ - V preteklih dneh so ŠSD na tržiških osnovnih šolah pripravila občinska prvenstva v atletiki za učence od tretjega do oamega razreda. Prvenstva so potekala v lepem vremenu in so bila dobro organizirana. Skupno je nastopilo 250 mladih atletov in atletinj, ki so se pomerili v osmih disciplinah. Največ uspeha so imeli člani ŠSD Polet z osnovne šole heroja Bračiča, ki so zmagali v vseh treh starostnih skupinah pred SSD StoržiC z osnovne iole heroja Grajzarja in SSD Kokrški odred z istoimenske šole v Križah. Rezultati - tretji in četrti razredi: fantje ' - 60 metrov: 1. Pejaiinovič 9,13 (St), 2. - 3. Mlinaric (Po) in Florjanič (St) 9,25; /IAk-Utn atšft--* r» j---:---/!>#*» O O Marcola (St) 9,75, 3. Hladnik (Po) 9,80; 600 m - fantje: 1. Florjanič (St) 1:56.35, 2. Albreht (Ko) 1:68,00, 3. Struke!} (Po) 1:18,00; dekleta: 1. Kainc 2:09,06, 2. Hladnik 2:11,23, 3. Karn 2:12,34 (vse Po); daljina - fe-iije: 1.-2. Škofic (St) in Mlinaric To) 396, 3. Hudobivnik (Po) 385; dekleta: 1. Slatnar 312, 2. Sušnik 344 (obe Po), 3. Dolžan (Ko) 340; met žogice - fantje: 1. Laibacher (Po) 38,40, 2. Paviek 314)1. 3. Alagič (oba St) 35,19; dekleta: 1. Hladnik (St) 36,11. 2. Kern 25,57, 3. Slatnar (obe Po) l_ £_ «»«..,__ • • **M o o».._*:x zo.zv; emipno: i. roiet nw»; — 105», 3. Kokriki odred 977; peti in ieati razredi: tek na 60 m - fantje: 1. Klemen-ćič 8,64, 2. Koselj (obs Po) 8.70, 3. Kralj (Ko) 9,01; dekleta: 1. Meglic 8,87, 2. Sober »,08, 3. Beiter »,0» (vse Po); 600 m -fantje: 1. Markič (Po) 1:49,63, 2. Smid (St) 1:56,30, 3. Sivic (Ko) 1:61,36; dekleta: 1. Stojko (Po) 2:08,14. 2. Glavič (St) 2:00,14, 3. Terovskv (Po) 2:11,07; skok v daljino - - Komentiramo- Jeseničani tri točke prednosti JESENICE — Čeprav so hokejska moštva v prvi zvezni ligi zakoračila v drugi krog prvenstva.vseeno skušamo komentirati prvi krog od štirih letošnje zvezne hokejske lige. Za naslov se v tej sezoni poteguje osem moštev. V sezoni 1980/81 je edina novost, da se srečanja igrajo dvakrat tedensko v sredah in sobotah. To naj bi dvignilo kvaliteto jugoslovanskega hokeja. Vendar se je že v prvih kolih pokazalo, da je med moštvi Jesenic, Olimpije, Celja, Tivolija, Medveščaka iz Zagreba, Partizana in Crvene zvezde iz Beograda in Vojvodine iz Novega Sada le največ pet, ki sodijo v naše najvišje hokejsko tekmovanje. To sta vodilna v Jugoslaviji Jesenice in Olimpija, pa še Celjani, »Medvedu in morda še eden od beograjskih klubov. Prvi krog se je končal z zmagoslavjem Jeseničanov. Osemnajst-kratni državni prvak je pokazal največ, čeprav so imeli pred pričetkom tekmovanja precej burnih debat o obstoju hokeja na Jesenicah, je le prevladal razum in vse se je uredilo. To se je potem pokazalo tudi v igri Jesenic. »ŽelezarjU so v sedmih kolih igrali dobro. Imeli so le en spodrsljaj, a to ne zmanjšuje njihove vodilne vloge na lestvici. V prednosti so s tremi točkami pred edinim kandidatom za prvo mesto ljub Ijansko Olimpijo. Jeseničani so edino točko oddali doma v igri s Celjani. Vendar ta remi Jeseničanom ni vzel volje. V nadaljevanju so zaigrali še bolj poletno in na domačem ledu nato z odlično igro premagali tudi Ljubljančane. Za največje presenečenje so poskrbeli Celjani, ki so Jeseničanom odvzeli točko, Ljubljančane pa so premagali. Celjani so moštvo, ki zna presenetiti, toda že v naslednji igri doživi nepričakovan poraz. Ljubljančani so imeli dva spodrsljaja, a ostala moštva so nato premagovali z visokimi izidi. Se najbolj je razočaral zagrebški Medveščak. »Medvedu niso več tisto moštvo, ki bi lahko v Zagrebu premagovali vse nasprotnike. Jeseničani, Ljubljančani in Celjani so premočan nasprotnik za Medveščak. Dobro igro so pokazali v nekaterih srečanjih tudi Partizan in v dveh še Crvena zvezda. Vendar je Partizan boljše moštvo kot njihov domači tekmec Crvena zvezda. Nekaj so pokazali tudi mladi hokejisti Tivolija, ki se v ligi kalijo, toda v to druščino ne sodijo. Iz hokejistov Olimpije in Jesenic je grajena naša državna reprezentanca, ki bo letos v Italiji na svetovnem prvenstvu skupine B branila dobro mesto v tej skupini. Modra vrsta je že igrala dve prijateljski srečanji z močno reprezentanco NDR. Igrali so na Jesenicah in v Celju. Prvo srečanje je pokazalo, da naša vrsta še ni uigrana, saj so to srečanje visoko izgubili. Manjkalo je nekaj poškodovanih ključnih igralcev. Boljšo predstavo je reprezentanca pokazala v Celju. Tu so doživeli še en poraz, a so bili enakovredni Nemcem. Tudi izid je bil boljši. Le dva zadetka so bili reprezentantje NDR boljši. Jugoslovani imajo pred nastopom na svetovnem prvenstvu v načrtu še petnajst težkih prijateljskih srečanj, če ne bo poškodovanih reprezentantov, bo naše moštvo v Italiji igralo eno od vidnih vlog v boju za prva tri Tekmovanje v skoku v daljino je km med najzanimivejšimi v atletskem tekmovanju tržiških šolarjev — f> to: J. Kleindienst fantje: 1. Stucin (Po) 411, 2. Kj-.lj (K«) 44*. 3 Rnhlek (Po) 407; dekleta: 1. Grdit (8t» 379, 2. Sumič (Po) 376, 3. Bohinc (St) 988: skok v viiino - fantje: 1. Rudolf (Po) m. 2. Broška (Ko) 130, 3. Ahaci« (St) 12» dekleta: 1. Meglic (Po) 116. 1. Bohinc (K«» 110, 3. Beiter (Po) 110; met žogice -1. Mlinaric (Ko) 46,0«. 1. Sekat* 3. Oman (St) **.94; dekleta: 1 fantK*' (Po» *6,1», »• "anmn- •<«; s*.os; dekleta: 1 Oranič (Xo> 8»,52, M. X??elj 10,II. * Hozjan (Ko) 33.CS. Eki?so: 1. »olei 100«. t Storžic 733, 3. Kokrsti odred 73«; t^dhai a osmi razredi: tek ns 106 m — fantje." i Meglic 12.25. 2. Semrov (oba Po) 11,9*. i Paplar (St) 13,33; dekleta: 1. Zupan (Ks* 14,90, 2. Bukovnik (Po) 14,30, 3. Terme** (St) 14,33; 300 m - fantje: 1. Ovsene* 43,30, 2. Novak 43,00, 3. Ribi* (vsi rV 43,70; dekleta: 1. Koder (St) 48,00, 3. Rss-man 48,64, S. Grame (obe Po) 60,00:10*0 ■ - fantje: 1. Skaper (St) 3*7,73, 1. Asisisi (Ko) 3:10,60, 3. Šuštar (84) 3:16,30; 000 a - dekleta: 1. L. Loc (St) 1:14,06. 3. Sare bon 1:16.90, 3. Požun (obe Po) 1:80.00; sks* v viiino - fantje: 1. Beiter (Po) ll*. 1 Mikllč (St) 110. 3. Godnov (Po) 180; eek>-ta: 1. Termoth (St) 138, 3. Dovžsn (Po) 188. 3. Puh ar (St) 130; skok v daljino - fssstjs 1. Meglic 149, 1. Beiter (oba Po) U4, 3 Paplar (St) 807; dekleta: 1. Bukovnik 438. 2. Dovftan (obe Polet) 437, 3. Koder (St) 309: suvanje krogle - fantje: 1. Sasnre* (Po) 19.83, 2. Ribnikar (Ko) 10Jf. 3. Ovsr nek (Po) 1048; dekleta: 1. Kavčič (SU 10.11, 1. Malovrh (Po) 10.01. 3. Jele (Ks* 9,38; štafeta 4x100 m - fantje: 1. MP Polet 11,00; dekleta: 1. SSD Polet 67.68 Ekipno: 1. Polet 13464. 3. StoržiC 1200*. 3 Kokriki odred 0401. J Kikel mesta. Humer i1' PD KRANJ Organizira v soboto. 15. novembra 1980 »zaključni izlet v neznano« Odhod s posebnim avtobusom bo ob 7. url i^p«ec hotela Creina, povratek pa v večerni urah Lahke-zmerne hoje bo 4 ure afl zanimivem in razgibanem terenu Prv blifno ob 14 uri bo skupna topla mahe* do takrat pa prigrizek iz nahrbtnika Pn-iave z vplačilom 80, — din spretema PO Kranj. Koroška 27. Kranj do 12. novembra 1 980 Vabjeni' TTTi Marcator MERCATOR - EOtNIK n. sub. o. TOZD PRESKRBA n. sub. o. komisija za raspis opravljanja del in nalog »ga po>oio vodnega organa razpiraj* v okladu z določili Statuta in sklepa Delavskega sveta TOZD prosta dela in nalog«: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA t mor* poleg spioiaih pogojev, določenih z zakonom in o kadrovski politiki, izpolnjevati se na- L da ima višjo šolsko izobrazbo ter najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delih oziroma nalogah v blagovnem prometu, Kot enakovredna se smatra z odločbo priznana višja strokovna izobrazba po splošnih aktih podjetja. 2. da je državljan SFRJ in moralnopolitično neoporečen. Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Mercator-RoŽnik, n.sub. o., TOZD Preskrba n. sub. o., Tržič, Trg Svobode 27. Priloga naj vsebuje: - opis dosedanjih zaposlitev, - dokazilo o izpolnjevanju pogojev, - življenjepis MODNA KONFEKCIJA »kroj« Skofla Loka razpiaaje prosta dela in naloge 1 VOBRNJE TEHNIČNEGA f^^^u^naKVC a 2 VOD-KjE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA led t.: — visoka ali višja šola ekonomske smeri, — 4 leta delovnih izkušenj bbrana kandidata bosta imenovana za 4 leta. kidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju po-r v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: ; konfekcija Kroj Skofja Loka, Kidričeva cesta 81. bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po sprejemu sklepa - * ■« » otsatri. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ .prejema prijave v tečaj tujih jezikov za otroke in sicer: V TEČAJ NEMŠKEGA JKKA: predšolske otroke od 5 do 7 let za za šoloobvezne otroke od 7 do 15 let V TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA: za šoloobvezne otroke od 7 do 15 let Tečaji trajajo 60 izobraževalnih ur in sicer enkrat ali dvakrat na teden Po dve šolski uri. &*oski tečaja znašajo 1.600 din za posameznika. Pook bo v prostorih Delavske univerze Tomo Brejc Kranj, Cesta Staneta Žagarja L, v dopoldanskem in popoldanskem času. Prijave sprejemamo vsak dan razen sobote od 7. do 14. ure osebno aR po telefonu na it. 27-481. Osnovna šola LUCIJAN SELJAK Kranj w j , „„. ,.«-,-H a osnovne Sole Lucijan Seljak trsim s^H) itčTTELJA TELESNE VZGOJE profesor telesne vzgoje KUHARICE - RVkmbarica Začetek del in nalog kuharice takoj, učitelja telesne vzgoje 26. 1. 1981. » OF«viitoT«ceA od 1«. 1. It« 25. 6. 1M1 - za določen čas (razredni «**telj) tok zrn prijao Je 16 dni *° obJavi- poliks ŽIRI Razpisna komisija pri delavskem svetu DO Poliks Žiri raspisuje prosta dela in naloge VODJE RAČUNOVODSTVA za dobo štirih let Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali druge splošne smeri, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. — srednja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali druge splošne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, « — da je moralno-politično neoporečen, — da izpolnjuje splošne in posebne pogoje, predvidene za ta dela in naloge Kandidati za raspisana dela in naloge naj svoje vloge pošljejo v II smeh po objavi raspisa na naslov Poliks Žiri, Splošni sektor, Stara vas 27, #4224 tiri, s pripisom: »Za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po razpisanem roku. Razpisna komisija pri delavskem svetu TOZD Lahka obutev razpisuje prosta dela in naloge VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA za dobo 4 let Pogoji: — višja strokovna izobrazba čevljarske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — srednja strokovna izobrazba čevljarske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — da je gospodarsko razgledan, — da je moralno-politično neoporečen, — da izpolnjuje splošne in posebne pogoje, predvidene za ta dela in naloge Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo svoje vloge v IS dneh od dneva objave na naslov Poliks Ziri, Splošni sektor, Stara vas 37, Žiri, s pripisom »Za razpisno komisijo TOZD Lahka obutev«. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po razpisanem roku. Delovna organizacija 5"5/r ETIKETA ŽIRI p. o. razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili: VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Pogoji: — višja šola ekonomske ali komercialne smeri, — poznavanje poslovanja delovne organizacije, znanje tujega jezika, (nemščina ali angleščina), — 4 leta delovnih izkušenj v komercialnem poslovanju Zraven zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — splošne pogoje določene z zakonom in v skladu z družbenimi dogovori o kadrovski politiki, — pravilen odnos do samoupravljanja, — da imajo sposobnost vodenja in organiziranja delovnega procesa in drugih aktivnosti v skladu s samoupravnimi splošnimi akti. Imenovanje velja za dobo 4 let. Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati poslati v zaprti ovojnici najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Etiketa Žiri, Delavski svet z oznako »Odbor za delovna razmerja«, Dobračeva 212, 64226 Žiri. Nepopolnih vlog razpisna komisija ne bo upoštevala. Sklep o imenovanju bodo kandidati sprejeli v roku 90 dni po sprejemu sklepa delavskega sveta. Stanovanj DO nima na razpolago. SŽ Veriga Lesce Komisija za delovna razmerja TOZD TIO razglaša prosta dela in naloge NASTAVLJALCA NA REVOLVERSKI STRUŽNICI Zahtevan poklic:— strugar — strojni ključavničar Delovno znanje: - 48 mesecev kot strugar Kandidati naj vložijo prijave najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov SŽ Veriga Lesce — kadrovska služba. Kandidati bodo seznanjeni z rezultati objave v 15 dneh po preteku prijavnega roka. Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj b. o. Gosposvetska 10 OBVEŠČAMO VSE OBČANE, DA BOMO CEPILI PROTI GRIPI Z MRTVIM CEPIVOM. CEPLJENJE BO V ZDRAVSTVENEM DOMU KRANJ IN SICER: Prvo cepljenje: 17. 11. 1980 od 9. do 11. ure 18. 11. 1980 od 16. do 18. ure Drugo cepljenje: 15. 12. 1980 od 9. do 11. ure 16.12.1980 od 16. do 18. ure Cena dvakratnega cepljenja znaša 90 din. Potreben znesek plača udeleženec pri prvem cepljenju. Upravni odbor DELAVSKE UNIVERZE TOMO BREJC KRANJ objavlja prosta opravila in naloge TAJNICE za določen čas s krajšim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Pogoji: — dokončana upravno administrativna šola in tri leta delovnih izkušenj. Rok za prijavo je 15 dni od objave. OSREDNJA KNJIŽNICA občine Kranj Tavčarjeva 41 Odbor za delovna razmerja razpisuje dela in naloge CISTILKE za nedoločen čas s 3-me-sečnim poskusnim delom. Delo je v popoldanskem času. (zaželene so delovne izkušnje) Razpisni rok je 15 dni po objavi. Prijave z življenjepisom pošljite na upravo knjižnice. Prevzem del je moien takoj. ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 7.11. -14.11.1000 in Za občini Kranj in Tržič LOK AR Franc, dipl. vet., Kranj, Žaneva 12, tel.: 22-01« B EDINA Anton, dipl. vet., Kranj, B eto no v a 98, tel. 23- 518 Za občini Radovljica Jesenice GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-010 Za občino Skofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 120, tel. 00-180 LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Skorja Loka, Podlu k «4, tel. 00-020 Dežurna služba pri ? vino-rejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25- 0 ali 22-781 pa deluje neprakj-njeno. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ n sol. o. Kranj, Poštna ul. 4 TOZD za PTT prom t Kranj o. sub. o. Kranj, Po» ul. 4 TOZD za ptt prom objavlja prosta naloge PRIPRAVLJA DOSTAVLJAN IN OBRAČUN/ PTT POŠILJK (pismonoša) ranj in ^ I JE na posti Kranj 1. Delo se združuje za nedoločen čas. Nudimo vam: — stimulativne osebne dohodke, — samostojno in zanimivo delo na terenu, — možnost izobraževanja ob delu. Od kandidatov pričakujemo: — vestnost in veselje do dela z uporabniki ptt storitev na terenu. Poiskusno delo trtja en mesec. Vabimo vse kandidate, da se osebno zglasijo v ta ni-štvu TOZD, Kranj, Poštna ulica 4. ZDRAVJE V NARAVI * Dojančka imenujemo otroka od končanega prvega meseca življenja do končanega prvega leta starosti. V tem razdobju se otrok izredno hitro telesno in duševno razvija. Zaradi popolne odvisnosti od okolice je še vedno močno izpostavljen raznim škodljivim vplivom. Se vedno je njegovo zdravje odvisno od dobre nege in pravilno sestavljene hrane, ki mora vsebovati vse snovi in vitamine, potrebne za njegov razvoj. Čuvati ga je treba tudi pred vsemi okužbami. Kadar se ne oziramo na ta pravila, oboleva dojenček zaradi motenj v prebavi, zaradi bolezni dihalnih organov, vnetij srednjega ušesa in kožnih okužb. Ali veste da ... ... bo "fižol v zrnih, ki ga kuri ino za solato, fižolovo juho ali podobno, veliko bolj okusen, če mi pri kuhanju dodamo lovorov list, nekaj zdrobljenih poprovih ?.rn, peteršiljeve vejice ali korenino in kakšno obrano kost od suhega mesa ali kožo suhe slanine? . . bi bi morali pred vsako zimo pregledati in očistiti oljne gorilce pri centralnih pečeh? Če je le za milimeter preveč odprta šoba. je poraba olja lahko takoj za okoli pet odstotkov večja. Seveda pa je najbolje,da za pregled in ureditev gorilca pokličete v hišo strokovnjaka. .. . luknjico v preprogi, ki jo je izžgal cigaretni ogorek, popravimo sami? Z ostrim nožem izrežemo ogorel rob, iz ostanka preproge izrežemo prav tako velik in tako oblikovan delček, kot je luknjica v preprogi, in ga enostavno zalepimo vanjo. Nihče ne bo opazil, da je preproga zakrpana. ... lahko ostanke mila koristno uporabimo? Ko se jih nekaj nabere, jih razrežemo, raztopimo v mlačni vodi in to gosto miinico dodajamo vodi v kateri peremo nvlon , ali elastične nogavice. Dežnik Naš dojenček Med boleznimi zaradi pomanjkanja vitaminov je na prvem mestu rahitis kot posledica pomanjkanja vitamina D. Med nalezljivimi boleznimi sta za necepljenega dojenčka najbolj nevarna oslovski kašelj in tuberkuloza. Pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi je otrok prvih šest mesecev zaščiten, če jih je prebolela mati kot otrok (ošpice). Dojenček se povprečno zredi za 20 do 25 gramov dnevno, mesečno povprečje je 500 do 600gramov. Vpetem mesecu podvoji, na koncu prvega leta potroji porodno težo. Zraste približno za 22 do 25 centimetrov in dobi v enem letu osem zob. Možgani in drugi deli živčnega sistema seše po rojstvu dalje razvijajo in dozorevajo^ tem vred pa rastejo otrokove duševne in telesne zmožnosti. Oboje je tesno med seboj povezano in nam ravno v prvem letu služi kot osnova za presojanje pravilnega otrokovega razvoja. Izrazito zaostajanje za vrstniki v držanju glavice, sedenju, stanju ali hoji lahko pomeni, da z razvojem možganskega živčevja nekaj ni v redu, posebno če smo izključili možnost drugega obolenja (rahitis, mišične bolezni). Dišavnice in začimbe TIMIJAN Timijan je nizek grmiček, doma ob_Sredozem-skem morju, pri nas ga tu pa tam gojijo po vrtovih. Ima prijeten vonj, zato je že od srednjega veka dalje cenjena dišavnica. Timijan ki ga dobimo celega ali zmletega, je razmeroma blaga dišavnica, zato ga lahko denemo v jed nekoliko več. Timijan dodajamo juham in omakam (skupaj z majaronom), ribam, mesnim jedem (skupaj z majaronom), zelenjavi, krompirju, marinadam, vloženi zelenjavi; iz njega pripravljamo tudi dišavni kis. Da nam bo služil čim dlje, moramo tudi dežniku posvetiti potrebno skrb. Z mokrega dežnika najprej dobro otrese-ino dežne kaplje ali sneg. Blatne madeže takoj zmijemo s čisto mlačno vodo. Razpet dežnik nato postavimo na tla in posušimo. Dežnika ne sušimo obešenega na vrvi s konico navzdol, ker pri tem odteka voda v podloženi del dežnika in zastaja v žlebovih viter. Zastajanje vode v dežniku povzroča rjavenje kovinske palice in ogrodja, blago pa dobiva rjaste madeže. Koristno je, da ogrodje dežnika zbrišemo s suho krpo. Suhe dežnike spravljamo navadno v omaro. Dežnikov ne zvijamo tesno, ker se tako blago prehitro lomi. Zložljive dežnike hranimo v omari zravnane. Inž. PAVLE HAFNER Slovenski štruklji Katera slovenska dežela je bila zibelka naših kuhanih štrukljev, je danes težko ugotoviti. Nekateri narodopisci trdijo, da je bila to Dolenjska. Dejstvo je, da so štruklji stara slovenska jed. Prve zapiske najdemo v graški kuharski knjigi iz leta 1589. Ta jed je bila že v preteklih časih poznana po vsej Sloveniji. V posameznih krajih jih po svoje pripravljajo in uporabljajo različna hraniva, zlasti glede nadeva. Sprva so pripravljali jedila, ki niso sličila na današnje štruklje, a so jih imenovali štruklji. Stara gorenjska jed so »gluhi štruklji«, ki nič ne sliči j o današnjim. Iz moke, vode, soli in kvasa je gospodinja zamesila testo. Ko je vzšlo, ga je pregnetla, naredila za dobro ped dolge, 4 centimetre široke stručke. Ne preveč vzhajane je dala kuhati v slan krop. Skuhane je z vilicami raztrgala na kose ter zabelila z ocvirki in prepraženo čebulo. Ribničani imajo svoje štruklje iz kruha. Iz zdrobljenega, s suho juho navlaženega kruha, z vmešanimi jajci in narezanega suhega mesa gospodinja oblikuje 20 centimetrov dolge, ne predebele Stručke, ki jih zavije v prtič in kuha v suhi juhi. Svojevrstni so kobariški štruklji. Iz poparjene in dobro premešane moke gospodinja naredi tanek svaljek in ga nareže na male komade. Te koščke z roko splošči v podolgovate krpice. Na krpice položi svalj-ke iz zmletih orehov, sladkorja, rozin in cimeta ter jih zavije. Te Štruklje kuhajo ali pečejo. Zabelijo jih z na maslu popražemmi drobtinami. Iz gornjih načinov ugotavljamo, da so današnji štruklji imeli pestro razvojno pot. Prvi štruklji so bili samo iz vlečenega testa. Prve štruklje so delali iz bele moke, kasneje iz ajdove. Ajdove štruklje imenujejo na Dravskem polju »ajdenčki«. Štruklje kuhamo v slanem kropu, parimo na sopari ali pa jih pečemo v peči. V stari slovenski kuhnarlki so bili štruklji zelo željena jed in so morali biti ob določenih priložnostih redno na mizi. Niso bili praznična jed. Na mizo so prišli ob nekaterih kmečkih opravilih, in to ob setvi, košnji, žetvi, mlatvi, trljenju lanu, predenju, pozimi ob mlatvi ajde in fižola. Tudi ob družinskih praznikih in v postu so bili redna jed. Vsi narodi Evrope pripravljajo razne kuhane močnate domače narodne jedi. Imajo razne smoke, narastke, »špecle« (Bavarci), raviole, lansagne, polente (Italijani), boulete (Francozi), krapke, knedlje (Čehi) boerege (Turki), kl uske, koldunvie (Poljaki), galaške, varjemike, bline (Rusi). Kdor pozna te evropske kuhane močnate jedi, mora priznati, da slovenski štruklji spadajo med najokusnejše. Tudi izbira nadeva je pri naših štrukljih najbolj obširna. V naši kulinarični literaturi je zbranih preko 60 receptov kuhanih v kropu, na sopari in pečenih štrukljev., (Pečenih štrukljev ne smemo zamenjati s »štrudlji« iz listnatega testa. »Strudelj« ni slovenska narodna jed.) V kropu kuhamo zavite v vlažno, ožmeto, z drobtinami posuto krpo. Na sopari so jih naše stare mame kuhale tako, da so štruklje položile na rešeto, rešeto pa nad soparo in pokrile. Druge gospodinje so čez lonec vrele vode napele prtič, nanj položile štruklje in jih pokrile s ponvo. Parjeni štruklji so suhi, zvite plasti so v rezinah lepo vidne. Prvi način pečenja štrukljev v peči se je nekoliko razlikoval od današnjega. Gospodinja je pripravljen štrukelj v zvitku položila na pomokan lopar in vsadila v krušno peč. Pred leti sem opazoval staro kmečko mamo, ki je še na tak način pekla štruklje. Opozorila me je, da mora biti testo lepo vlečeno, nikjer strgano in tesno zvito. Zunanji konec zvitka je močno stisnila in ga položila preko zadnjega zavoja, kajti, če bi nadev med peko lezel iz testa, bi se razlil po površini. Omenila mi je tudi, da nekatere kuharice zadnji del tesia ne premažejo z nadevom, temveč b stepenim jajcem, da se testo sprime zapre iztok nadevu. m J POR (Allium porrum) Naravno zdravilo za boljše izločanje želodčnih in črevesnih žlez, jeter in žolčnika, ugodno deluje tudi na jetra in ledvice ter prožnost ožilja. Por je znana vrtna rastlina, ki jo uporabljamo kot zelenjavo in začimbo, manj poznaju pa je kot zdravilno zelišče. Por je soroden česnu in čebuli, vendar je milejšega okusa; ne draži k solzenju: ker vsebuje vitamine A, B in Crspada k zimski zelenjavi. Najbolj cenjene, zdravju koristne snovi pa so eterična olja z žveplom, ki ugodno delujejo na prebavne organe in na organe za izločanje žolča. Mineralne snovi v poru pospešujejo delovanje ledvic in s tem izločanje urina, zato ga zelišča rji priporočajo kot zdravilo zoper ledvične kamne. Zvepleno eterično olje je znano, da nalahko draži in povzroča izločanje želodčnih in črevesnih žlez, jeter in žolčnika, kar preprečuje gnitje in vrenje v prebavilih, to pa močno vpliv* na človekovo zdravje. Por lahko uporabljamo surov ali kuhan, vsekakor pa je bolje, da uporabljamo surovega. Nekateri ga jedo kot jabolka, vendar tisti, ki imajo občutljivejši želodec, naj pred tem zaužijejo nekaj kruha oziroma naj ga jedo s kruhom. Por ne uživajmo na prazen želodec, ker preveč draži sluznice. Pri vsej zdravilnosti pora, pa je treba pripomniti, da je pri uživanju pora potrebna prava mera, saj vsako pretiravanje lahko škoduje, posebno tistim, ki imajo težave z želodcem, jetri, žolčem ali ledvicami. Por je koristen tudi za ožilje, ker ohranja žile prožne, zdrave in mlade. V ta namen so priporoča, da por nasekljamo ali naribamo in potresemo na kruh, ki smo ga namazali s surovim maslom ali margarino. Za tiste, ki bi svoje žile radi ohranili prožne in mlade, priporočajo praktiki, naj vsak vsak drugi dan zavžijejo omenjen »porov namaz«. Kdor se boji malce neprijetne »sape« naj takoj po porovi malici prežveči praženo kavino zrno ali malce zmlete pražene kave. ABC Vrt v hiši Ker je proti koncu oktobra vse manj svetlobe, rastline poneha vaj o rasti. To se pozna tudi pri porabi vade. Zato zalivamo mnogo previd-neje kakor poleti. V bistvu smemo zalivati samo takrat, ko je zemlja na vrhu dovolj suha. To velja za rastline v toplih in tudi hladnih prostorih. Ko pa zalijemo, naj se zemlja nasrka dovolj vlage. Kako uro potem odlijemo iz podstavka preostalo vodo! Ni bistveno, ali naj nalijemo vodo od zgoraj ali v podstavek. Bolj pomembno je, da med zalivanjem, zlasti pozimi, ne polivamo listov. To še posebno velja za ciklame, saj tako rade gnijejo. Kdor naliva vodo v podstavek, naj upošteva gornji nasvet, da vodo potem odlije. Za zalivanje rastlin v toplih sobah uporabljamo vodo, ki ima enako temperaturo kakor soba. Hladna voda izpod vodovodne pipe rastlinam oziroma koreninam močno škoduje. V močno kurjenih sobah je zrak za sobne rastline presuh. Za vlažnej-še ozračje skrbimo tako, da zrak na pršimo z vodo. Posebej je to važno za listnate rastline. Pri cvetočih rastlinah, kakor so ciklame, primule in podobno, pa tega ne delamo, ker bi z rosenjem poškodovali cvetove. Zrak navlažimo tudi s posodami, dovolj širokimi, seveda, v katere nalivamo vodo. Če take posode stojijo na peči oziroma radiatorju, je izhlapevanje še večje. Dobe se pa v naših trgovinah tudi ozki tulci, ki jih obesimo med rebra radiatorja in jih napol nem o z vodo. Teh je treba seveda več, da dobimo primerno vlago v prostoru. Imamo pa na voljo tudi lične električne vlažilce zraka. HUMOR negovati Prazniki se bližajo in že zdaj moramo pomissm *j garderobo za ta vznemirjajoči čas. Letošnja fl-* pravijo, je sezona bluz. Nežnih, svilnatih, padajočih, obdelanih s čipko, z ozkimi »robčki*. Ta, H vam jo predstavljamo, je iz odličnega svilenega ovratnik je okrogel in čipkast. Najlepša je v beli ojr* nežne barve šampanjca pa zelo elegantna. Ct * j izberemo zraven tudi krilo iste barve, bo zraven fls# j vito pristajal svetleč kovinski pas, ozke kovinske stnice in dolgi uhani, ki so primerni za sivčant nutke. Obutev moramo »Zdaj pa reo moram končati, gospa Peteršiljčkova, mojega mota že ramena bole!« Obutev se mora P svoji obliki in veš** sti prilegati obli noge. Posebno s** no moramo ista** otroško obutev. m ne ovira pni*sj» razvoja in rasti ■* Tesno obutev laso* čevljar nekoliko st tegne. Lahko jo P* /y ^„^- nategnemo tudi so* ((l/ yNv!^Cr/mlA>- ^ ^1-r8 obujes*' t/ S * mOmK. deževnem vreosMj Čevlji bodo ofeAijJ lepo obliko, če •* bomo pravilno •** vali in sezuvali Me pazljivo odpenjah * zapeljali gumbe, vezali vezalke, nategovali in zrartj vali jezik. Zelo zdravo je, če dnevno ali celo cNsfc* dnevno menjamo čevlje. Copate brez pet pri *J niso zdrave, ker ne nudijo nogi nobene opore. T*» previsoke, ozke pete in zelo ošiljeni čevlji sone1" in nam kvarijo noge. Ko čevlje sezujemo, jih natlačimo z zmečkaš"1 papirjem ali nataknemo na kovinske, plastične ah k* ne napenjače za čevlje, tako da se izravnajo Najbolje je, če blatne čevlje takoj umijemo s hJadno^ mlačno vodo in zbrišemo s suho krpo. TuA praJJ čevlje obrišemo s suho krpo. Le robove m pedpit-r,stimo s krtačo Mokre čevlje osušimo na sukem » /rasnem prostoru, nikakor pa ne na peči ah t** radiatorju Ker prah in blato razjedata usnje, je pta» dačevlje čim prej očistimo. Ko jim odstranimo. prak* najbolje, da namažemo nanje s primerno mehko k£ kramo za čevije. pustimo nekaj minut, da som jj nato pa čevlje osvetlimo z mehko volneno al, tUt**» s^&, dase na njem ne gea- sled. če potegnemo s prstom po njem. ^ [■FT«. 7. NOVEMBRA 1980 RADIO - KRIŽANKA - IZBRALI SO ZA VAS 15.stran GLAS RADIJSKI SPORED ' jr KOMPAS S* JUGOSLAVIJA VAS POPOLNI TURISTIČNI M POTOVALNI SERVIS ■■OTA, 8. NOV. ^program «* Dobro jutro r - 8.08 Pio-■* tednik - 9.05 Z radiom * **i -10.06 Sobotna matica -11.05 Za pojmo pesem -' 1L20 Svetovna reportaža -lUOZapojte z nami - 12.10 J*b » ritmu - 12.30 Kme-9* aaaveti - 12.40 Veseli •■ofi napevi - 13.00 Danes • UjOO Iz naših krajev • Iz »poredov - 13.20 Obve-J* n zabavna glasba -Priporočajo vam ... H-06 Kulturna panorama -1^0 Zabavna glasba - 15.50 danes, radio jutri! -** Vrtiljak - 17.00 Studio «bJ7jB0 - 18.00 Škatlica z 1830 Iz dela Glasbene Slovenije - 19.25 in zabavna glasba -« Mladi mostovi - 20.00 **rtai zabavni večer - 21.00 j*pnjetao razvedrilo - 21.30 2**ji za nase izseljence -g* Laični utrinki - 23.10 Z •mu notami po naSi do-- 00.05 Nočni pro-•» gbsba ^program J* Sobota na valu 202 -fm Dober dan na drugem ••»mu - 13.06 Radi ste Pjodulali - 13.35 Glasba iz Sm*e Amerike - 14.00 SIbnjt republik in pokra-■'1430 Iz naših sporedov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo -šport, glasba in se kaj - 14.20 Iz roda v rod - 16.00 Pet minut humorja - 19.30 Stereo-rama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Novosti1 iz francoske diskoteke - 21.45 Jugoslovanska rock-scena -22.46 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa r----- ■< KOMPAS - SMUKA 1981 w V DOMOVINI IN TUJINI ^ Hitri prati - 15.45 Mi S"* za Moni Kovačič -"J Naj podlistek - 16.15 2* Melodije - 16.40 Glas-2* c*rtoo - 17.35 Lahka rj** jugoslovanskih a v tor-7* -MM Pol ure za chanson JJlr naših krajev - 18.50 Sm1UUi medigra - 18.55 CjJ* po kulturi - 19.25 2*»» stereorama - 21.15 J* nočna glasba - 21.45 ^" V soboto obujamo spo-* 22.45 Zrcalo dneva -j^Gksba za konec pro- S KOMPASOM NA SMUČANJE 1A, t. NOV. J* Petram J"fWo jutro! - 8.07 Ra-y %M za otroke - 9.05 Še 2««, tovariši! - 10.05 Ma-v& ■ Obisk v kolektivu n"ttMaribora - 11.00 Po-poslušalci - 11.M) Na-^"^PUtlci čestitajo in po-rr^jo - 13.10 Obvestila« r**»viu gJasba - 13.20 Za Jgff** proizvajalce - 13.50 CT* godbe - 14.06 Humo tedna - 14.25 S po-po Jugoslaviji -£;",Pn nas doma - 15.30 iT**** reportaža - 15.55 notesa - 16.20 Gremo - 17.05 Popularne g*8 "nelodije - 17.50 Za-nidijska igra - 18.26 r^nji polici J 19.30 "n zabavna glasba -^nko noč, otroci! Ž~^»wabene razglednice -nedeljo zvečer - 22.20 **°n tribuna mladih -Program JRT Studio - 23.06 Lirični utrinki Mozaik melodij - 00.05 1 Program - glasba PONEDELJEK, 10. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti -10.06 Rezervirano za ... 11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Veliki revijski orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših sporedov -Iz naših krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna gJasba -19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini • 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirična utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.30 Novice - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križem kra ž 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet -17.35 Iz partitur londonskega festivalnega orkestra - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - Ornette Coleman - 20.30 Popularnih dvajset -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa bavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi -18.30 Amaterski zbori pred mikrofonom - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Od premiere do premiere - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki -23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja swinga - Count Basie - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom .. - 16.00 Pet minut humorja -16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Kriki in šepetanja - 17.35 Iz partitur zabavnega in revijskega orkestra RTV Beograd - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem -21.45 Jazz na II. programu -Didier Lockwood - Monty Alexander - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa KOMPASOM NA SILVESTROVANJE KOMPAS SKICENTER I £ TOREK, 11. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Celje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -dr. Ivan Kreft - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 -Iz našh krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in za- ADIO TRIGLAV JESENICE S- |5*-FM področje za ra P'Whu občino 87,7 mega-1 - Gornjesavska dolina megaherza — Jesenice •krika 100,6 megaherza ^*>ji val 1495 KHz g Lokama poročila — S*** - 16.30 Kulturna r - Morda vaa bo za CT? - Kaj je novega v «»*eiji kaset in plošč ™W«Wjana Vbrta, K? Lokalna poročila -i«.30 Kam danes ^jrtn _ Jugo ton vam pred-~ Morda vas bo za ni- S** \ -40 Mi pa niamo se uklonili l Koledar vatneiiih dogod " preteklosti - Rekia-Nedeljska kronika obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — morda vas bo zanimalo četrtek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Naš obzornik — Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas SREDA, 12. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.00 Poročila - Na današnji dan -12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - l3.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo . .. -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00- Zborovska . glasba skladateljev s Kosova - 18.15 Naš gost - 18.30 Kaj radi poslušajo - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z Blejskim kvintetom - 20.00 Koncert za besedo - Kras - 20.25 Iz pesmice Huga VVolfa - 21.05 Gia-como Puccini: Odlomki iz opere »Tosca« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur orkestra »Johnnv Douglas« - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi • 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti -22.46 Zrcalo dneva - 22.50 Glasba za konec programa glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Mehurčki -14.20 Koncert za mlade poslušalce - Plesi skozi stoletja - 14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vkjučujejo - 18.35 Ljubezenski sen in ljubezenska bol v skladbah za violino - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.06 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz, jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -14.20 Za mlade radovedneže -14.30 Iz naših sporedov -15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz - klub - Chuck Mangio-ne - Vince Weber - David Grisman - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Beseda v rocku - 20.50 10 minut z instrumentalno skupino - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalom jazza - Mednarodni finski festival jazza v mestu PORI III. del - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA \JPJ KOMPAS !2X»« JUGOSLAVIJA VAŠ POPOLNI TURISTIČNI IN POTOVALNI SERVIS PETEK, 14. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z - 8.30 8.48 KOMPAS ZIMA OB MORJU ČETRTEK, 13. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam . .. 13.50 Človek in zdravje -14.05 Pastorali in razpoloženja - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Iz skladateljske zapuščine Petra Liparja - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Joe Heider -Eddie Thompson - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno - 17.35 Odmevi z gora - 17.45 Filmska glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa i 2 3 4 5' 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ " 19 ■ bo 21 22 ■ 23 24 ■ f 26 27 28 29 ■ 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 ■ 46 47 ■ 48 49 50 ■ 52 53 ■ 55 56 57 58 59 30 VODORAVNO: 1. majhen ptiček kraljiček, palček, 7. narodni izraz za krasto, tudi bolehen, slaboten človek, 13. prvi otrok, 15. ženska, ki rovari, 17. pijača starih Slovanov, 18. italijanski pesnik (1729-1799), napisal satirično pesnitev »Dan«, Giuseppe, 20. ime sopranistke in glasbene pedagoginje Mezetove, 21. ime našega odličnega telovadca Štuklja, 23. severnoameriško indijansko pleme, skoraj izumrlo, 25. indijska indigo rastlina za pridobivanje anilina, 26. priseljenec, 28. kratica za Gorska straža, 30. ime slikarja Šubica, 31. glavno mesto Turčije, 32. bibilijski prerok za časa kralja Davida in Salomona, 34. v grški mitologiji hči kralja Akrisija v Argosu, Perzejeva mati, 36. rezerve za silo, potrebo, 39. kratica za inženir, 40. kemični simbol za železo, ferrum, 42. globinska črta, ki veže na zemljevidih vse točke z enako morsko globino, 44. eskimsko naselje na severozahodni obali Grenlandije, mesto v severni Indiji, severovzhodno od Agre, 46. domača ali divja ptiča, simbol miru, 48. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke; množica, 50. takrat, tistikrat, 52. kostanj, ki se goji v Sredozemlju, ali njegov debeli sad, 54. Primož Ramovš, 55. razčlenjevanje, ugotavljanje sestavnih delov česa, 57. kdor se zavzema za kako idejo, 59. balkanski Roman, Cincar, 60. pripadnica Avarov. NAVPIČNO: 1. moška in ženska oblika živih bitij, slovnična lastnost samostalnikov, 2. neroda, 3. Rudi Valenčič, 4. denar, ki je namenjen za drobno osebno porabo, 5. število eden, 6. zvezna država Indije v južnem delu mala barske obale, 7. nižji hrib, 8. grška črka, 9. vrba žalujka, 10. Zolajev roman o pariški prostitutki, 11. trojnost, 12. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima, 14. trodljivka, visoka rastlina z rdečimi cveti, ki raste po gozdovih in posekah, 16. nemško mesto ob reki Kocher, severno od Ulma, 19. zneski, ki se jih kam nakazuje, 22. izdelovalec, prodajalec oranžade, 24. znameniti kraj pod Krimom, južno od Ljubljane, 27. lesena posoda za vodo, čeber, 29. gizdalin, nadutež, do-mišljavec, sap^amstvo, brezzakonstvo, 34. posebna, predpisana hrana, zlasti za bolnike, 35. naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov, 37. Azorski otoki v Atlantskem oceanu, 38. ljubljanski kipar (1894-1952), Peter, (spomenik vojnim žrtvam v Domžalah), tudi Spinači podobna zelenjava, 41. Edvard Gregorin, 43. prečiščena, strjena juha iz telečjih kosti, živica, 45. klic po telefonu, 47. rumenocvetna zdravilna rastlina, Inula, 49. ladja v obliki kovčka, v kateri se je Noe rešil pred vesoljnim potopom, 51. angleško moško ime, 53. oznaka za državo ZDA Nevada, 56. kratica za Zvezna uprava, 58. kratica za Naši razgledi. Rešitve pošljite do srede, 12. novembra, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moie Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 31. oktobra: I. streha, 7. Tkalci. 13. partner. 14. razveza. 16. ete, 17. sredina, 19. sla, 20. Sand, 22. oseba, 23. Maas, 24. AntaI.-36. trud. 27. orke. 28. anis. 30. Anker, 32. en, 33. CS, 35. aplav, 37. Anet, 39, Uruk, 41. emir, 43. anima. 46. rana. 47. Pucar, 49. osar. 50. ing, 51. KolaSin, 53. KKK, 54. egalite, 56. klobasa. 58. Ararat, 59. Aomori. Prejeli amo 110 rešitev. Izžrebani ao bili: 1. nagrada (150 din) prejme Andrej Kodele. 64000 Kranj, Luznarjeva 22. 2 nagrado (120 din) prejme Daša Jovanovic. 64000 Kranj, Planina 6. 3. nagrada (100 din) prejme Cilka Reš, 64240 Radovljica. Mošnje 46. Nagrade bomo poslali po poŠti. Ueae teaake in ure momba slava, polI JOT i a RAKETA M dohUi na oddelka ur in zlatnine v pritličju kranjskega GLO-busa. cena: samo 588,50 do 1.111,63 din IZBRALI SO ZA VAS Pri Mark ini MODI v zU-dortjiei orno poaMkali tole ljaato dvedelao okieko iz tanke rieteaiae: malce kitajskega kroja j«, vendar •ilao elegantna. Barve ao oaeeae In petrolej, velikosti pa od M ao 40. Pri FUŽINAJUU aa nicak ao opat litlll aaraaate Igaj W ia ggf v, aaakezfoe piodr— za uporabo pri izpad« električne energije, prisaerne zlasti za poeit-nitk« k talce, prikolice, ata-novaajake ki*e. Izdelali So jik pri Severja v Svbottci, imajo pa aagleške motorje. Cena: 30.014 din Sneg je tu in kaj bi dru-geaa ket nokReU t nakapam oelaeil za veeatje aa enega. Na IpOTOaem oddelka kranjskega GLOBUSA Klen- ložami ■ lijll.....I pletenimi amaearakiau kapami ia trakovi za saaetto aeaa. Cena! kape od 00 do 330 din trakovi od 50 do 01 Jte . O LAS 16.stran TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK. 7. NOVEMBRA 19H TELEVIZIJSKI SPORED I^JH KOMPAS ms JUGOSLAVIJA VAŠ POPOLNI TURISTIČNI IN POTOVALNI SERVIS SOBOTA', 8. XI. 8.00 Poročila - 8.05 Z besedo in sliko: F. Forstnerič: Jabolko - 8.20 Vrtec na obisku: Čiv, čiv, 8e dolgo bom živ, 2. del - 8.36 Dimnikarček se potepa po svetu - 8.45 Zadnja dirka, otroška serija TV Beograd - 9.15 Pisani svet: Šentviška gora - 9.45 A. Halev Korenine - naslednje generacije - 11.20 V izjemnih okoliščinah, izobraževalna oddaja - 11.45 Zelena zima sredi južnega Pacifika, dokumentarna oddaja - 12.15 625 - 12.55 Poročila (do 13.00) - 13.25 Nogomet Olimpija : Radnički (Niš) - prenos za JRT - v odmoru Propagandna oddaja - 15.30 Poročila - 15.35 P. S., vzhodnonemški mladinski film - 17.10 Košarka Kvarner i: Crvena zvezda, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 18.45 Naš kraj - 19.00 Zlata ptica - 19.05 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, T V nadaljevanka - 20.55 Ulice San Francisca, ameriški film -22.30 TV kažipot - 22.50 Poročila Položaj in vloga dora-ščajoče mladine je večno aktualna in pogosto obravnavana tema. Vzhod-nonemiki film P. 8. se loti Petra, delno iztirjenega mladeniča, kije do-raščal po internatih. V njem se ni razvil občutek odgovornosti, zato so tudi njegove čustvene vezi sila krhke, nestalne. Se dobro imamo v spominu televizijsko nanizanko Ulice Sam Francisca, v katerih sta nas navduševala simpatična policijska preiskovalca (Kari Malden in Michael Douglas). Nocoj pa bo na sporedu tako imenovani »pilotu — uvodna epizoda v serijo, ki je posneta v obliki celovečernega filma. Oddajniki II. TV mrete: 17.45 Dokumentarna oddaja - 18.30 Narodna glasba, oddaja TV Ljubljana - 19.00 Iz sporeda TV Skopje: Seherin-ski - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Narcis, pop opera - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 20.55 Mladi znanstveniki, feljton -21.25 Športna sobota (do 21.45) TV Zagreb - I. program: 9.50 TV v šoli: Umetnost, Risanka, TV izbor, Zadnje minute, Beograd - 11.15 TV v šoli: TV koledar, D. Tadija-novič, Odprava izpred hišnih vrat - 12.25 Varnost v prometu - 13.25 Nogomet Olimpija : Radnički (Niš) - 15.20 Dokumentarni film - 15.55 Poročila - 16.00 TV koledar -16.10 Otroška oddaja - 17-10 Košarka Kvarner . CZ - 18.45 Kabaret - 19.30 TV dnevnik -20.00 Buck in pridigar, f. -21.45 TV dnevnik - 22.00 Nočni žep S KOMPASOM NA SMUČANJE NEDELJA, 9. XI. 8.25 Poročila - 8.30 Za nedeljsko dobro jutro: Primorska poje, II. del - 9.00 Čebelica Maja - 9.25 Beli kamen, švedska otroška serija - 9.55 Kristalni steber, kanadski dokumentarni film - 10.10 Kruta gora - Jannu, češki dokumentarni film - 10.40 D. Marko-vič: .Vrnitev odpisanih, TV nadaljevanka - 11.35 TV kažipot - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.10 Iskre filigrana, dokumentarna oddaja TV Priština - 15.45 Poročila -15.50 Šepetanje na blazini, ameriški film - 17.25 Športna poročila - 17.30 Rokomet Partizan (Bjelovar) : Borac, prenos - v odmoru... - 18.50 Prisluhnimo tišini - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 T.Partljič: Ščuke pa ni, ščuke pa ne, TV nadaljevanka - 21.00 Dokumentarna oddaja - 21.45 V znamenju - 22.05 Športni pregled Oddajniki II. TV mrež«: 15.40 Test - 15.55 Nedeljsko popoldne - 18.50 Nogomet, Hajduk : Partizan, reportaža - 19.30 TV dnevnik - 20.00 šepetanje na blazini je komedija o večnem boju med moikim in žensko. On je uspešen skladatelj, zagrizen samec, pred katerim nobeno žensko srce ni varno. Ona je brhka plavolaska, uspešna arhitektka, ki neuničljivega zapeljivca končno spravi pred oltar. V filmu sta zaigrala Doris Day in Ročk Hud-son. Zveza slušno prizadetih Slovenije je s koprsko televizijo zasnovala vrsto oddaj za slušno prizadete z naslovom Prisluhnimo tišini Prva, ki so jo na koprski televiziji že videli, je med gledalci zbudila veliko navdušenje, zato jih bo posredovala tudi drugim jugoslovanskim televizijskim hišam, tako da bo kar 70.000 slušno prizadetih v naši domovini lahko spremljalo sebi razumljivo sporočilo. Otroci brez otroštva, dokumentarni film - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Zaljubljeni, sovjetski film (do 22.30) TV Zagreb - I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška oddaja - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja 14.00 Gledalci in TV -14.30 Mladinski film - 15.55 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ščuke pa ni, ščuke pa ne - 21.00 Slike iz Vojvodine - 21.30 TV dnevnik - 21.50 Zabavno-glasbena oddaja - 22.05 Športni pregled KOMPAS -SMUKA 1981 V DOMOVINI IN TUJINI (cm PONEDELJEK, 10. XI. 8.45 TV v šoli: TV koledar, TV pravopis, Zagrebški mestni muzej, Makedonščina -10.00 TV v šoli:. Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 11.55) -14 55 TV v šoli: ponovitev (do 16.00) - 17.10 Poročila -17.15 Minigodci v glasbeni deželi - 17.25 Živalstvo Avstralije, poljudnoznanstvena serija - 18.00 Delegatski vodnik: Delegatski sistem v TOZD 18.20 Jezik v javni rabi: Kako nastanejo pri besedah različne stilne vrednosti - 18.30 Mozaik - 18.35 Obzornik - 18.45 Zdravo, mladi -19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 R. Erler: Jalovina, nemška drama - 21.40 V znamenju -21.55 Kulturne diagonale Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroci pojejo -18.15 Ljudje pripovedujejo: Stanovanje - sanje - 18.45 Glasbena medigra 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Radovič: Nekaj iz življenja, T V drama 21.20 Glasbeni trenutek -21.25 Mozaik: Jugoslovanske likovne kolonije - 22.10 Tv Dnevnik - 22.25 Iz zgodovine srbske glasbe (do 22.55) Avtor in režiser Rainer Erler v ostri in satirični drami Jalovina prikazuje, kako se sodobno človeštvo utaplja ne le v onesnaženem, oskrunjenem okolju, ampak tudi v »notranjem blatu*, ki se kaže v zavisti, pohlepu, sovraštvu. TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroci pojejo -18.15 Rezervati gozdne vegetacije, izobraževalna oddaja - 18.45 Zdravo, mladi - od 19.30 naprej isto kot na oddajnikih II. T V mreže KOMPAS SKICENTER TOREK, 11. XI. 9.00 TV v šoli: TV Koledar, Močvirje, Pravljica, Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Priro-dopis. Risanka, Književnost in jezik, Zgodba, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 11.56) - 16.20 Šolska TV: Topilnica življenja, Merjenje neproizvodnega dela, Minulo delo - 17.10 Poročila - 17.15 Dimnikarček se potepa po svetu - 17.25 Poletavček, otroška oddaja TV Bg - 17.55 Praznični dnevi slovenske folklore, II. del - 18.25 Obzornik - 18.35 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narod- nostno skupnost - 19.05 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Vzponi in zatikanja: Manj rok - več znanja? - 20.55 B. Ibanez: Trsje in blato, španska nadaljevanka - 21.45 V znamenju - 22.00 Iz koncertnih dvoran: Ramovš, Havdn Oddajniki II. TV mrete: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 otroška oddaja - 18.15 Življenje knjige -18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer z Jaquesom Chancelom, zabavno-glasbena oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri -21.20 Ona, dokumentarna serija - 22.10 Poezija - Tone Kuntner: Igra in protiigra (do 22.30) TV Zagreb — L program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Življenje knjige -18.45 Dnevnik 10 - 19.00 Kul turni pregled - 19.30 T V dnevnik - 20.00 Aktualnosti -22.55 Butlev, ameriški film -22.35 TV dnevnik KOMPASOM NA SILVESTROVANJE SREDA, 12. XI. 9.20 TV v šoli: TV koledar, Ali ste vedeli, Razvoj življenja - 10.00 TV v šoli: Izobraževalni film, Risanka, Predšolska vzgoja Zgodba (do 11.20) - 17.25 Poročila - 17.30 Zbis - S. Makarovič: Vrček se razbije - 17.45 Nizozemski muzeji, kultumo-dokumen-tarna oddaja - 18.05 Od vsakega jutra raste dan: Jesenice - 18.40 Obzornik - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka -19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Film tedna: Soba s pogledom na morje, poljski film - 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -21.35 Sodobniki. Kristina Brenkova - 22.10 V znamenju Oddajniki II. TV mrete: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 T V dnevnik - 17.45 Mesto brez ljubezni, lutkovna predstava - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbeni amaterji -19.30 TV dnevnik - 20.00 R. Šeligo: Lepa Vida, predstava SNG Maribor - 21.55 Včeraj, danes, jutri - 22.20 Izviri - 22.45 Koncert beograjskih mladih glasbenikov (do 23.35) Scenarist in režiser Ja-nusz Zaorski sodi v skupino mlajših poljskih filmskih ustvarjalcev. Je dokaj ploden, saj je od leta 1972 posnel kar šest celovečernih igranih filmov. Film Soba a pogledom nm morje je doživel evropsko premiero na lanskem berlinskem fešti' Zgodba govori o mlc niču, ki grozi, da se bo pognal z najvišjega nadstropja nekega nebotičnika. Napoved samomora sproži obupen boj, da bi mladeniča odvrnili od samomorilskih misli. Trudita se dva psihiatra, katerih prepričevanje se kmalu sprevrže v boj dveh psiholoških šol... TV Zagreb - L program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Mesto brez ljubezni, lutkovna predstava - 18.15 Dokumentarni film -19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna sreda - 21.30 Ročk and roll, zabavno-glasbena oddaja - 22.15 TV dnevnik -22.30 Dokumentarni film raj, danes, jutri - 21.15 P» izbiri (do 23.00) TV Zagreb -1. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TT koledar - 17.46 Ptičje nisam - 18.15 Nuklearna revoladp ■ - 18.45 Dnevi jasa - 11» TV dnevnik - 20.00 Merisa ni, zunanjepolitična riasaji 20.50 Drugi jaz, kviz -TV dnevnik - 22.05 Zubin Mehta 21» KOMPAS ZIMA OB MORJU ČETRTEK, 13. XI. 9.00 TV v Šoli: TV koledar, Si dijak ali vprašaj, Matematika novega veka; Moja sestra, brat - 10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka, Biologija, Predšolska vzgoja, Zadnje minute (do 11.40) - 16.30 Šolska TV: Topilnica življenja, Merjenje neproizvodnega dela, Minulo delo - 17.20 Poročila - 17.25 Aljaska, ameriški dokumentarni film - 17.50 Dežela sprehodov, novozelandski dokumentarni film - 18.05 Zadnja dirka, otroška serija TV Beograd - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladi za mlade: Mladi med vasjo in mestom - 19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj -19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Studio II -22.00 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test .17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Ptičje strašilo, otroška nadaljevanka -18.15 Nuklearna revolucija, izobraževalna oddaja - 18.45 Dnevi jazza - 19.30 TV dnevnik - 20.00 To sem jaz: Slikar Milan Konjovič - 21.00 Vče- S§ KOMPAS JUGOSLAVIJA VAŠ POPOLNI TURISTIČNI IN POTOVALNI SERVIS PETEK, 14. XI. 8.45 TV v šoli: TV kokor Obiščimo kiparja, Rosčsa Andrija Mohorovičkf - 10» TV v šoli: Angleščina. Rjak* ka, Zgodovina, Zgodba, ue-bra že valna reportaža. Zada* minute (do 11.55) - 14.56 T» v šoli - Ponovitev (do 16»*-17.00 Poročila - 17.05 Pr**> ce iz lutkarjevega vozička 17.35 Družina Smola, sat-žarska risana serija - M» Ročk koncert: Joan \rar trading - 18.30 Obaoraa 18.40 Zakon o ad delu: Humanizacija 18.55 Varstvo pri de in varnost v kmeti 19.10 Risanka - 19.24 TV coj - 19.26 Zrno do a« 19.30 TV dnevnik - 20» T» kaleidoskop, zabava na oddaja - 21.00 V _ nju - 21.15 WashingtoB zaprtimi vrati, ameriška daljevanka - 22 56 kino: Kralj Ubu, nen Oddajniki II. TV _ 16.56 Test - 17.10 TV „ v madžarščini - 1739 T%1 dnevnik - 17.45 OtrasV oddaja - 18.15 Mlad ekran - 18.45 Mini sho« bavnoglasbena oddaja -TV dnevnik - 20.00 Na nem redu je kultura knjige - 21.00 Včeraj fttn- 21.15 Portreti Harold in Maude, am film (do 23.35) TV Zagreb-I. p,^« 17.15 TV dnevnik - 17.35 koledar - 17.45 Otrosk ja - 18.15 Mkdinski ea 18.45 Mini ahow - 19») dnevnik - 20.00 TV * £ " 21.00 Edoard in Ivsss*jski NOVO V KINU Začnimo s slavnim rock-musicalom Lasje, ki je častno odprl lanski filmski festival v Cannesu in so mu po svetu dodelili vrsto laskavih priznanj, med drugim v Italiji nagrado David de Donatello za najboljšo režijo tujega filma ter zlati pečat za najboljši film letošnjega beograjskega Festa. Miloš Forman se je z njim pojavil deset let po premieri istoimenskega musicala na Broadwayu, vendar je zgodba ostala enako aktualna. S pomočjo niza briljantnih glasbenopolesnih točk se Forman roga ameriškemu malomeščanstvu, vojni administraciji in narodni zablodi, kakršna je bila tudi vojna v Vietnamu. Zato Lasje niso samo musical; treba jih je gledati, poslušati in se čudifi režiserjevemu mojstrstvu. Most na reki Kwai sodi med »večno zelene* filme. Glavni lik je britanski polkovnik Nicholson (Alec Guinnes), ki v japonskem ujetništvu prevzame gradnjo mostu na reki Kwai. Most je prava mojstrovina in dokaz sposobnosti britanskih ujetnikov, zato se Nicholson upre njegovemu rušenju ... Tudi ameriški film Vrvohodec sodi med boljša, vsekakor pa zelo zanimiva, dela, saj prikazuje težko življenje mehiških priseljencev, za katere so ZDA »obljubljena dežela«. Vendar samo tako dolgo, dokler ie ne okusijo. _ . Britanski film Dekle ix plemena Aaanti razkriva trgovce z belim blasom njihove metode ugrabitev lepih Črnk, poti, po katerih jih vodijo in cili - bogate kupce. Zgodba o sodobnih ugrabiteljih se prepleta z ljubeznijo in s prijateljstvom. Režiser.^f^*^**'* g™1 ekLo znanih igralcev. Nastopajo Michael Cmne Peter Ustinov, Kabir Bedi Omar Sharifin slavni fotomodel Beverlj Johnson. Nedeljska matineja je rezervirana za japonski risani film Palčiča, posnet po znani Andersenovi pravljici o ljubki deklici, veliki kot palec na roki. KINO KRANJ CENTER 7. noiembm hongk. film PEST VH»H GA ZMAJA ob 18. in 20. uri kino kranjska gora 8. novembm nem. film MELODIJE -3 j U VBEŽEN ob 20. uri 12. novembm nem. erot. fUm ZAPEL**! K A ob 20. uri kino dovje 8. novembm jap. film KAMIKAZE J»| KOLESIH ob 19.30uri 9. novembm nem. film MELODIJE »| ■ r> t*'f it* K7 ..i. tO Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin). Anton Rabtf Okornova 6, Kokrica Prodam 1700-litrako CISTERNO creina za gnojnico in samonakk-dalno PRIKOLICO SIP 15 ali obe* zamenjam za vrčje. Prodam tai zimska JABOLKA po 8 din in PB* za centralno, 35.000 k. cal. Otoče S Podnart Prodam stoječo REZALKO * razrez kovinskih profilov. Zadru** 10, Kranj, tel. 26-168 Prodam POHIŠTVO za otro*« sobo, rdeče barve in ŠIVALtf STROJ bogat. Informacije po » 28-097 94* Prodam termoakumulaci«** PEČ, 5kW. Jeraša Evgen, Kropi B M* Prodam obdelane DESKE * obijanje stropov in napušč. Tek** 45-035 9* Prodam ŠTEDILNIK na o* (širina 38 cm). Kranj, Luznarjr** 20, tel. 21-200 9*$ Prodam črnobel TELEVBfli iskra, otroško POSTELJCO z jof jem, športni VOZIČEK (avto-«drf Informacije po 16. uri po telefc«* 061-722-295 94* ? Prodam kombiniran otroški VOZIČEK in ZIBELKO, z vso opita* Ul. Tončka Dežmana 2, stanovao* 3, Kranj 9tf Ugodno prodam nov snežni PLl^1 (lemež), deska - širine 190 cm « priključkom za traktor pasquali * Krznarič Pavel, Umetno ključa^ carstvo Mojstrana, Delavska 19. *■»-89-056 94* Prodam ZLATO za zobe. Tek** 24-368 94* Zelo poceni prodam POROČNO OBLEKO, St. 38. Telefon 60-347 ajfl Prodam otroško POSTELJICO " iomiern, mrežasto STAJICO (*br> oglato) otroški KOŠEK in keOK KLOP ter MIZO. Sturm Cw4* Sutna 60, Zabnica 9*41 Ugodno prodam PEC stadler ta* 35 000 cal. novo z bojlerjem (okohr* Bleda). Naslov v oglasnem oddeft« 944» Prodam novo PEČ ca CEN TRALNO KURJAVO gorenje - Izdaj* CP Glan. Kranj, Stavek Ta* O rTnj.ki tl.k Kranj, d*-JP Vnid» pravic«, IJublJan«. N.rfov in uprave lista: Kranj, .MotePi$mmm I _ Teko« racna priSDK v Krn** «*-vilk« SiaH'-OeS-Slitt - TeteeW- ».c 23-341. gUvni uradnik,-<*g"^ nik in uprav« Jl-M*. rednkeQn tl-Sta mali »*!•»' in racunovoae*w»j hodila tudi Marija Svegslj (roj. 1916) iz Knžev Voznik je Svegljevo hotel obvoziti, vendar pa ga je na zasneženi cesti zaneslo v pešakinjo, da je padla, in so jo ranjeno prepeljali v jeseniško bolnišnico. IZZA AVTOBUSA NA CESTO Cerklje - Voznik osebnega avtomobil« Ludvik Kenk (roj 1960) iz Logatca je v ponedeljek, 3. novembra, ob 5. uri vozil skozi Cerklje; na avtobusni postaji je prav tedaj stal avtobus, iz njega pa so izstopali potniki, zato je vozil počasi, da so lahko vsi prečkali cesto. Ko je počasi peljal naprej, je izza avtobusa stopila na cesto Štefka Petelin kar (roj. 1926) iz Zaloga. Avtomobil jo je zadel, da so jo ranjeno prepeljali nato v Klinični center. L. M. Avtomobil zgorel Skofja Loka - V ponedeljek, 3. novembra, okoli 18. ure je začel goreti v Lajšah pri Skofji Loki osebni avtomobil znamke golf last Franca Gartnerja (roj. 1944) iz Dolenje vasi. Kljub gašenju s prahom je avtomobil v celoti pogorel. Domnevajo, da je ogenj nastal zaradi kratkega stika pri akumulatorju. Škode je za okoli 100.000 din. Pešec huje ranjen Golnik - V sredo, 5. novembra, okoli 18. ure se je na lokalni cesti v Goricah pripetila prometna nezgoda, v kateri je pešec Franc Hlebca r (roj. 1940) iz Trboj dobil hujše telesne poškodbe, saj ima zlomljeno nogo in močan pretres možganov ter se zdravi v Kliničnem centru. Podrobnosti o tem, kaj se je zgodilo, še niso znane, ker Uprava javne varnosti in Postaja milice Kranj še zbirata obvestila na terenu. slišati: »Ce sem res storil kaj, mi je žal,« in to na ponovno vprašanje predsednika senata tudi ponovil. Medtem ko je Trobca dvignilo s klopi pričanje Franca Prajsa, pa je vsaj na zunaj sodeč docela neprizadeto poslušal pričanje Marije Nikolič, sestre Zorice Nikolič. Marija Nikolič je namreč vsa v solzah pripovedovala o tem, kako je bila sestra oblečena 17. novembra 1978, ko je odšla k zdravniku, nato pa je izginila, njen plašč obrobljen z lisičjim krznom pa so kasneje našli pri Trobčevi sestri v Kranju. Zoričina sestra je tudi na sodni obravnavi prepoznala plašč in se pri tem ni mogla premagati, objemala ie in poljubljala sestrin plašč. Pri Trobcu so pri preiskavi tudi našli ključ, ki je odpiral Marijino stanovanje, kjer je stanovala tudi Zorica. Ob koncu pričanja so Marijo Nikolič, ki je bila brez dvoma zelo navezana na sestro, še enkrat zmagala čustva. Zavpita je: »Vrni mi mojo sestro!« in se vrgla na tla pred Trobca. Vso šibko od žalosti in gneva nad obtoženim so jo morali podpirati pri odhodu iz sodne dvorane. Sicer pa zaslišanje ostalih prič včerajšnjega dne ni imelo tako dramatičnih poudarkov. Husein Dura-novič je povedal, da sta z Zorico Nikolič hodila skupaj eno leto in da mu je Zorica, ki se je celo hotela z njim poročiti, omenila, da bi oba lahko stanovala v Dolenji vasi v neki hiši. Po vsej verjetnosti v Trobčevi hiši, saj je Zorica Nikolič morala Trobca že dlje časa poznati, saj sta bila nekaj časa skupaj zaposlena v Metalki, imela pa je tudi njegov naslov, kar je med sestrinimi stvarmi kasneje po njenem izginotju našla sestra Marija. Med včarajšnjimi pričami sta bili tudi Ljudmila Brečko, mama izginule Urške, katere smrt naj bi po obtožbi zakrivil Metod Trobec, in pa Fani Kolenc polsestra Ane Plevnik, ene od žrtev Trobca, kot ga krivi obtožnica. V prejšnjih dveh dneh pa so priče pred sodnim senatom temeljnega sodišča v Kranju govorile predvsem o izginuli Vidi Marko-vič in Marjani Cankar. Tako je Vidina mati Marija Konilo prepoznala bele natikače, last njene hčerke, ki jih ji je sama kupila pri Borovu in modrovijoličasto bluzo, odrezano od obleke, kar je tudi nosila Vida; oboje pa so po drugih predmetih našli v Trobčevi hiši na Sp. Beli, kamor se je preselil iz Dolenje vasi. Tudi Božena Ljubic, hči Marjane Cankar, je prepoznala materin plašč in pulover ter zlato verižico s srčkom, kar so ožgano našli v pepelu krušne peči. Plašč sta prepoznala tudi zakonca Križaj, saj je Franc Križaj, ■ krojač, plašč sam sešil, njegova žena pa ga je Cankarjevi podarila. Da je bila Cankarjeva v družbi s Trobcem v bistroj u Bistro, tik preden je nato za vedno izginila, je potrdila tudi Cvetka Škafar, natakarica v bistro-ju. S Trobcem, ki ga sicer Škafar-jeva ni poznala, sta nekaj popila in nato odšla skupaj, za njo pa so kasneje ostali le verižica in oblačila ter ključi Galteksa. Zagovornik obtoženega Trobca je tudi zahteval medicinsko dokumentacijo Marjane Cankar, ki naj bi bila epileptik in bi lahko umrla tudi zato, ker je zaužila alkoholno pijačo. Vsekakor pa naj bi o tem povedali svoje mnenje sodni izvedenci medicinske stroke. L. M. Mesec boja proti alkoholizmu Preprečevati zasvojenost Pred spoznanjem, da imamo alkoholizem raznih okoljih, si ravno ne zatiskamo vendar pa spet nismo še toliko osveščeni, bi ga lahko učinkoviteje preprečevali Alkoholizem je socialno zdravstveni pojav, s katerim se srečujemo vsak dan, ne le v mesecu novembru, ki smo ga proglasili za mesec boja proti alkoholizmu in narkomaniji. Seveda pa smo pri nas že zdavnaj spoznali, da se je treba proti alkoholizmu, tej navadi prekomernega uživanja alkohola z vsemi škodljivimi posledicami, boriti vsak dan is povsod tako v organizacijah združenega dela, v šolah in v krajevnih skupnostih. Ne zapiramo si že dolgo več oči pred dejstvom, da je pretirano uživanje alkohola ena od naših nacionalnih navad, ki ai nastala včeraj in ne bo izginila jutri: zato je tudi spreminjanje tega dolgotrajno in težavno delo, saj gre za spreminjanje zavesti Ob takih spoznanjih o pojavljanju alkoholizma pri nas, je pravzaprav postranskega pomena, kolikšno je število z alkoholom zasvojenih ljudi: v evropskih deželah naj bi jih bilo 1,5 odstotka, odstotek alkoholikov pri nas pa naj bi bil po sicer različnih izmenam dosti večji. Številke same ne pomenijo dosti, važnejše je spoznanje, da je alkoholizem pri nas velik socialno medicinski problem in se ga je treba tako tudi lotevati; posledice namreč imamo in jih lahko opažamo na vsakem koraku, če jih le hočemo videti. Najbrž ni delovne organizacije, kjer ne bi imeli problemov z alkoholiki, prav tako tudi v krajevnih skupnostih ne bi mogli reči, da tega ne poznajo. Pri nas smo se problema alkoholizma resneje začele lotevati nekako pred desetimi leti in le nekaj pozneje je slovenska skupščina sprejela akcijski program boja proti alkoholizmu in narkomaniji, še vedno pa so veljavni in aktualni tudi sklepi RK SZDL, sklepi 8t kongresa slovenskih sindikatov; dokumentov in sklepov niti ni malo, zato je Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri RK SZDL mnenja, da novih sklepov niti ne potrebujemo, pač pa potrebujemo neprestano akcijo - izpolnjevanje sprejetega. Ni mogoče zanikati, da je bilo za preventivo marsikaj narejenega, kako pa ee uresničuje akcijski program sprejet v skupščini, pa bo znano še ta mesec iz poročila republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo. Prav gotovo pa prepoved točenja alkohola mladini, vinjenim osebam in točenje alkohola pred 7. uro zjutraj niso vsa preventiva, kakor tudi niso klubi zdravljenih alkoholikov edini nosilci boja proti alkoholizmu, kot to ponekje razumejo. Tudi z dodatnimi predpisi ia i prepovedmi alkolizma ne zmanjšujemo, to smo lahko spoznali aa izkušnjah drugih dežel. Pač pa je več kot za pozdraviti usmerjenost v boljše in podorbnejše informiranje mladine v šolah: v usmerjenem izobraževanju bo v programu zdravstvene vzgoje alkoholizmu namenjeno določeno število šolskih ur. Mladi naj bi namreč ne imeli dilem okoli vprašanja alkoholizma in tudi narkomanije nasploh, ker da tako tudi kasneje kot odrasli znali ohraniti primeren odnos do užr,„ alkohola in do ljudi z alkoholom zasvojenih. Prav od prosvetljenosti _ vzgoje nas vseh je tudi odvisno ali lahko dovolj zgodaj spoznamo alkoholika tako na delovnem mestu in v okolju, kjer živimo in mu skušamo pomagati iz zasvojenosti: toleriranje alkoholne zasvojenosti v delovnem okolju je tudi toleriranje manjše storilnosti, nesreč pri deJu in v prometu, neopravičenih izostankov, načetega zdravja in predčasnega upokojevanja. To pa seveda nikakor ni v skladu s samozaščitnim ravnanjem, s skrbjo za zdravje delavcev, s skrbjo za kulturo dela ia prehrano, skratka s skrbjo za človeka. L, M. * I S SODIŠČA Nedovoljeno zviševanje cen Senat temeljnega sodišča Kranj, enota Kranj, j* obsodil Kovinoservis Jesenice na denarno kaze* 60.000 din zaradi dveh gospodarskih prestopki* Kovinoservis Jesenice je bil obtožen, da je kršil zakon o združenem delu in sicer določilo, ki pravi, da sme OZD sklepati pogodbe in opravljati druge posle prometa blaga in storitev samo v okviru svojih dejavnosti, ki so vpisane v sodni register. Kovinoservis ima kot stransko dejavnost registrirano izdelavo lahkih kovinskih konstrukcij in gradbeniškega pribora, opravljanje strojno ključavničarskih in kovino strugar-skih storitev zase in za druge. V Vozniki! Statistike kažejo, da se kar 18 odstotkov prometnih nesreč na avtocesti pripeti zaradi napak na vozilu, predvsem na zavorah, krmilnem mehanizmu in gumah. To in pa dejstvo, da se bomo v naslednjih mesecih pogosto vozili po zasneženih in poledenelih cestah, kjer je varna vožnja velikokrat odvisna tudi od brezhibnosti vozila, nas je vodilo, da smo se odločili za akcijo BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO. Z akcijo želimo opozoriti voznike, kako pomemben faktor varne vožnje je brezhibno vozilo in jih navajati na redne preventivne preglede vozil. 0 akciji smo vas že obvestili. Sedaj vas želimo spomniti, da lahko preizkusite zavore, krmilni mehanizem, gume in luči svojega vozila na BREZPLAČNEM TEHNIČNEM PREGLEDU. Pregledi bodo na mestih, kjer sicer opravljate redne tehnične pre glede pred podaljšanjem veljavnosti prometnega dovoljenja. Tako bodo novembra pregledi v Tekaieni basi AMEB aa Koroški cea« v TOREK, 11. novembre. Ia ČETRTEK, IS. — aeahca odlšjfo »t aro, na servisa ALPRTOUR aa LARORAH pa v TOREK, IS. novembra in ČETRTEK, SS. novembra prav tako od li- *> It. are. Na pregledu bodo tudi tako, opravili manjše nastavitve luči in CO, za druga manjša popravila v okviru pregleda pa boste imeli še istega dne prednost v delavnicah AMD Kranj oziroma servisa Alpe- tour. Seveda bo vsako brezhibno vozilo prejelo tudi posebno nalepko Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Kranj J Kovinoservisu pa so razno zeke*1 pločevino kupljeno od drugih deV" nih organizacij tudi razrezovafi ' prodajali po višji ceni, čeprav * preprodajo reprodukcijskega me* riala niso registrirani. S tem s * delovna organizacija v času od m** la do sredine novembra lani prise* la za nekaj več kot 11.000 din * opravičene premoženjske ksrito V Kovinoservisu so sicer mršil* * gre pri razrezovanju železa ia p*"*" vine le za ključavničarske stenr* kar imajo registrirano, vendar pa * sodišče bilo mnenja, da pri tej št* javnosti, ki jo je opravljal Koriš* servis, ne gre za storitev, saj se *** ritev opravlja le na materialu, ki * last tistega, ki storitev opravi«.' Kovinoservisu pa so po želji kap*** razrezovali njihov lastni reprod«* cijski material. Kovinoservis pa je bil obtošes * enega gospodarskega prestopka * sicer je prodajal nekatere svoje p* izvode po cenah višjih od določi*" maksimalnih cen; tako so lasi ** konca oktobra do začetka det trn** povišali cene tulcem in lasnka* * 10 odstotkov, ksr je bilo v iraajtfTT z odlokom o maksimiranih cena* * storitvah. Na ta način si je K«* noservis pridobil za 35.970 dia pr** pravne premoženjske koristi, ras* tega pa pred prodajo novih proizvodov in proiz jih izdeluje na podlagi , tehničnih pogojev tudi individua** naročnikov, cen niso predkrift * potrditev Zveznemu zavodu za «** Sodišče je za oba gospoda!*«* prestopka Kovmoservis obsodi©* denarno kazen 60.000 din na oaVisS premoženjske koristi v višini 47.f" din. Z denarno kaznijo 5000 dm p* j» bil kaznovan tudi v. d. direktor »> vinoservisa Pavel Burja, ker je** odgovorna oseba dopustil kršitvi. t vodo*.