St. 86. V Gorici, r soboto dne 28. oktobra 1905/ Izhaja, dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob II. uri predpoldne ter stane a izrednimi prilogami rer s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-jemiina ali v Gorici na dom poailjana: vso leto .......13 K 20 h. ali gld. 8-0" pol leta........A » (H) » »' » 8-30 četrt leta ....... 3 »40 » » / . 1-70 Posamični.' številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki uliei ;tt.'V. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabršSsk v:>afc dan od 8, ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah l>a od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlanc na roinine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se raCnnijo po petit-vrštah &~* ti.-,kaiio 1-krat 8 kr., 2-fcrat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsab vnita. Večkrat, po dogodbi. — Večje črke po prostom — Reklame in spisi v uredniškem delu \h kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odpornost. Tečaj XXXV. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavne. Uredništvo ae nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogoče tvoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. ' Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljata le upravnlstvu. *. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od .»SoBe« vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski ulici, Jeilersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenčiK na trgu della Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tolttfon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. na volilna pravica v deželi. Kakor en glas odmeva iz zboru-jočih deželnih zborov boj proti zastarelim volilnim redom, boj za splošno in jednako volilno pravico. Ljudstvo hoče širšega zastopstva ljudske koristi naj se varujejo odslej tako, kakor pritiče, po zakonodajnih zborih. Ta boj je povsem opravičen, in ni dvoma, da se izbojuje v prid ljudstva. Eneržija, s katero je pričet, nam jamči za to. Kakor en glas doni klic proti privilegijem, proti krivičnim volilnim redom. In pri nas? Pri nas je vse tiho — kakor da naj bi trpeli še naprej in naprej pod starim volilnim redom. Če je bil kje krivično napravljen deželnozborski volilni red, tedaj je bilo tako v naši deželi. Niso se ozirali na resnični položaj v deželi, marveč ustvarili so red, bolje nered, po katerem se daje jednemu premoč nad drugim. Na krivičnem temelju more vzrasti le krivica, in krivice je v naši deželi neizmerno dosti, krivice, naperjene proti našemu kmetovalcu, delavcu, obrtniku, trgovcu. Zato pa kličemo danes in klicali bomo, dokler ne zmagamo: Proč s krivico! Proč z zastarelim volilnim redom! V našem deželnem zboru morajo biti naše splošne koristi vse drugače zastopane nego doslej. To pa so more zgoditi le z razširjenjem volilne pravice, z odpravo starega volilnega reda, ki je krivičen, ki je prizadjal že toliko gorja deželi, ki nas ovira v razvitku in napredku, ki nas odstranjuje od dela za dobrobit naše dežele, ki nas potiska v kot, tlači in mori. Če pogledamo na zemljevid naše dežele ter primerjamo ž njim naše zastopstvo, moramo pač ogorčeni vsklik-niti: Kako smo zanemarjeni, kako tep- tani in zaničevani — v glavnem pač radi tega, ker nimamo primernega zastopstva. Imamo nekaj zastopnikov iz kmečkih občin, trgov, veleposestva, naši industrijski kraji n. pr. so popolnoma brez zastopstva. Gorica ima s trgovsko in obrtno zbornico pravzaprav 4 zastopnike, za naše splošne interese pa je skrbi j eno slabše nego po mačehovsko. Zato pa začenjamo boj za boljšo bodočnost, katera more iziti le iz boljšega zastopanja naših interesov, in upamo, da stopijo v ta boj v s i goriški Slovenci. Mi stremimo po pravici, mi hočemo, da se nam da, kar nam gre, mi nočemo samo plačevati davke in oddajati mladino pod bojne zastave, hočemo živeti, živeti kot svobodni državljani, kateri uživajo vse pravice. Zato pa v vrsti v boj proti staremu volilnemu redu za deželni zbor, v boj za razširjenje volilne pravice! Vemo, da ga ne moremo izbojevati Že jutri, vemo, da bo treba še bojev in morda tudi žrtev, ali pričeti ga moramo. Zadnji čas je, da se zdrami tudi naša dežela. Poživljamo poslance, da se oglasijo v označenem smislu že v teko-6om zasedanju deželnega zbora, da za-doni tudi po naši zbornici klic: Proč s krivico! Na dan z razširjenjem volilne pravice! Naši interesi morajo biti pravično zastopani! Deželni zbor. I. s e j a. V sredo ob 11. uri je bil otvorjen naš deželni zbor. Navzoči so bili razven dr. Turne, dr. Maranija in Valentinisa vsi poslanci, deželni glavar dr. Pajer in zastopnik vlade dvorni svetnik grof Attems. Deželni glavar je naznanil cesarski patent, S tateiim je sklican deželni zbor. Potem je navajal delo, izvršeno po dež. odboru od zadnjega zasedanja naprej, navajal zakone, predložene v potrjenje, že potrjene in ne še potrjene. Potrjenja še ni dobil zakon o novem občinskem redu ter glede učiteljskih plač; omenjal je korist deželne trtnice, pobiranja užitnine od piva v lastni režiji, korist deželnega bipotečnega zavoda. Prešel je potem na zakon glede pobiranja davščine od vina, po-užitega od privatnikov, o občinski dokladi na žgane pijače, o ustanovitvi kreditnega zavoda spojenega z deželnim hipotečnim zavodom. Zaključil je z željo, da se bo delalo z iskreno ljubeznijo do dežele, da se doseže zaželjeni cilj. Predstavi dvornega svetnika grofa At-temsa kot zastopnika vlade, kar pomeni dobro sporazuinljenje med deželo in vlado. Deželni glavar je spregovoril v svojem govoru, ko je skončnl napoved programa ter izrekel željo po delu, tudi nekaj slovenskih besed. Re-kel je doslovno takole: „S pravim veseljem se obračam tudi do Vas, častiti gospodje na slovenski strani, s posebnim pozdravom ter s prošnjo, da bi vzeli pa znanje, kar som ravno obrazložil, in da bi z marljivim sodelovanjem uljudno pripomogli, da se srečne izpolni težka naloga, ki nam pristoja v tem zased anj u". Novoizvoljeni poslanec Bombig je na to položil prisego v roke glavarjeve. Zastopnik vlade grof Attems se na to zahvali glavarju za njegove lepe besede, želi delu deželnega zbora uspeha ter obljublja vladno podpiranje. Slovensko je govoril takole: „V imenu visoke vlade pozdravljam vas, velečastiti gospodje poslanci, kar naj prisrč-neje ter s tem pozdravom želim, naj bi imele razprave v deželnem zboru najboljše uspehe! Na krepko podporo vlade smete za gotovo računati.1' Na to je naznanil deželni glavar drugo sejo za popoludan ob 5. uri. Deželni tajnik dr. Petarin je prečital dnevni red druge seje, nakar je bila prva skončana. II. seja. Druga seja je bila otvorjena v sredo po-poluune ob 5l/t. Navzoči so bili vsi poslanci. Deželni glavar se je spominjal v izbranih besedah pokojnega nadškofa in kneza Jordana ter pokojnega deželnega poslanca in goriškega župana dr. Venutija. Oba sinova Gorice st*. umrla v istem letu za jednako boleznijo, Jordan je stal proč od političnih bojev, Venuti pa se je bojeval za narodne pravice. Naj ostaneta vsem v dragem spominu. Poslanci in navzoče občinstvo so poslušali stoje* glavarjev govor. Na to se odobri zapisnik dopoludanske seje. Tajnik dr. Petarin prečita došle peticije, na kar se preide na dnevni red: J. Verifikacija izvolitve J. Bombiga deželnim poslancem, Poročevalec dr. Marani. Se potrdi. 2. Volitev in sestava ucželno-zI)orskib odsekov. Izvoli Be 5 odsekov f 7 članov, 1 odsek s 5 člani. Po predlogu dr. Maranija so bili izvoljeni v finančni odsek: PerbuČ, Polko,Ja-končič, Holzer, Panigaj, Verzegnassi, Marani, V šolski odsek: Berbuč, dr. Gregorčič, dr. Troo, Falconer, Faidutti, Egger, Marani. V peticijski odsek: dr. Gregorčič, Klančič, Lapanja, Štrekelj, Bombig, Holzer, dr. Faidutti. V pravni odsek: Grča, dr. Gregorčič, Lapanja, dr. Treo, dr. Verzegnassi, dr. Egger, dr. Marani. V ta odsek je bil predlagan tudi dr. Turna, ali ker je izjavil, da ne 3prejme izvolitve, je prišel na njegovo mesto — Lapanja! V kmetijski odsek: JakonČič, Klančič, Štrekelj, Panigaj, Valentinis, dr. Verzegnassi, Bombig. — Dr. Treo je predlagal tu, naj bi imeli v tem odseku Slovenci večino, ker je bilo lani tako ter ker se bavi večji del dežele s kmetijstvom, naj se postavi namesto Bombiga Grčo, poslanca kmečkih občin. Glavar je omenil, da ne kaže kar tako spremeniti osebo, naj se voli po listkih. Iz- Grof Monte Cristo. napisal filexandre Dumas. (Dal, 3.) Grof ga nežno potrka na ramo; na ta način se mu je zahvaljeval. Nubijec se vstopi nato mirno na cestni ogel ter si zapsli svoj čibuk, dočim se Monte Cristo ne briga za nič več. Proti peti uri — to je bil čas, ob katerem je pričakoval grof voz, — je bilo opaziti na njem skoro nevidna znamenja nestrpnosti. Hodil je gori in doli po sobi, katere okna so se odpirala na cesto, včasih poslušal ter se približal oknu, skozi katero je videl Alija, ki je spuščal pred se dim svoje pipe toko mirno, da je bilo jasno poznati, kako se je posvetil Nubijec popolnoma temu uevažnemu.opravilu. Naenkrat se začuje od daleč drdranje, ki se pa bliža z bliskovito hitrostjo; nato se prikaže voz, katerega kočijaž si prizadeva zastonj, da bi ukrotil svoja konja. Peneč se, divjata v besnem, grozo vzbujajočem diru. V vozu sedi mlada žena in objema dečka, starega sedem do osem let. Prevelik strah jima je vzel moč kričati, komaj sta obvladala svoje čute. Le kamen bi moral priti pod kolo, le drevesna veja zadeti ob voz, in kočija bi s 3 razletela v tisoč koscev. Pelje se sredi ceste, in v strahu kriči za njo v«e, kar vidi dirjati konje. Naenkrat položi Ali svoj čibuk na stran, vzame iz žepa ?{l"jko, jo vrže, ovije na ta način z njo trikrat prednje noge leveg konja, se da vleči tri ali štiri korake za živaljo, tedaj, l>a se zvezani konj zvrne, pade na oje, katero zlomi, in one-mogdči tako vse poskuse drugega koiu'a, da bi nadaljeval svoj I dir. Kočijaž porabi ta hip v to, da skoči s kozla, a že je pograbil Ali s svojimi prsti drugega konja za nozdrvi, in žival se vrže, konvulzivno rezgetajoča, poleg že ležečega konja na tla. Vse to se je zgodilo s hitrostjo, s kakoršno doseže kroglja svoj smoter. Vendar je to zadostovalo, da prihlti iz hiše, pred katero se je izvršil ta dogodek, mož z več slugami ter plane k vozu; v hipu, ko odpre kočijaž vrata, vzame ta — bil je Monte Cristo — k sebi damo, ki se je držala z jedno roko za sedež in z drugo pritiskala k sebi svojega nezavestnega sina, na svoje roke ter odnese v svoj salon, kjer jo položi z dečkom vred na zofo. „Ne bojte se več, milostiva," ji pravi; „rešer.l ste." Žena se zave in, mesto da bi odgovorila, pokaže na svojega sina s pogledom, ki pove več nego.vse prošnje. Otrok -je bil res nezavesten. „Razumem vas, milostiva," pravi grof, preiskuje* otroka, „toda pomirite se, zgodilo se mu ni nič, samo strah ga je napravil takega." „0 gospod," vsklikne mati, „ali ne govorite tako samo zato, da me pomiritev Le poglejte, kako je bled! Moj sin, moje dete, moj Edvard! Odgovori vendar svoji materi! O gospod, pošljit«. po zdravnika! Vse svoje premoženje dam onemu, ki mi reši mojega sina!" Monte Cristo napravi z roko gesto, da bi pomiril brezupno mater, odpre omarico ter vzame iz nje steklenico iz češkega stekla, ki je bila okrašena z zlatom in napolnena s krvavo rdečo tekočino. Kapljico te tekočine vlije grof na dečkove ustnice. Deček takoj odpre oči, dasi še vedno bled kakor smrt. Pri tem pogledu doseže materino veselje skoro mejo blaznosti. „Kje sem," vsklikne, nin komu se imam zahvaliti za tako veliko srečo po tako strašnem dogodku ?" „Pri možu ste, milostiva,-" pravi Monte Cristo, „ki se ima za neizrečeno srečnega, ker se mu je posrečilo, da vas je rešil." „0 prokleta radovednost!" pravi dama. „Ves Pariš je govoril o krasnih konjih gospe Danglars, in bila sem tako nespametna, da sem jih hotela poskusiti." „Kako," vsklikne grof z izvrstno hlinjenim začudenjem, „to so konji gospe baronice?" „Da^ gospod, ali jo poznate?" »Gospo Danglars... da, in zdaj me veseli dvakrat, da sem vas rešil nevarnosti, v katero sta vas spravila konja; jaz sem namreč oni, kateremu lahko očitate, da je provzročil to nevarnost. Včeraj sem kupil ta dva konja od barona; ker pa sem videl slučajno na svoje oči, kako težko jih pogreša srce gospe baronice, sem jih poslal nazaj, proseč jo, naj jih sprejme iz mojih rok. „Torej ste vi grof Monte Cristo, o katerem mi je pripovedovala včeraj Hermina tako mnogo?" „Da, milostiva," odvrne grof. „In jaz, gospod, sem gospa Heloiza Villefort." Grof se ji pokloni kakor mož, ki sliši imenovati čisto tujo mu ime. „0 kako hvaležen vam bode gospod, Villefort," nadaljuje Heloiza, »kajti dolžan vasi je hvaležnost za življenje naju obeh, rešili ste mu njegovo ženo in njegovega sina. Brez vašega srčnega sluge bi bila to ljubljeno dete in jaz poginila." „0 milostiva, jaz trepetam Se vedno, če se spomniti nevarnosti, v kateri ste bili." »Upam, da mi dovolite dostojno poplačati požrtvovalnost vrlega moža." v<>Pttij|Pt Bš^čfif lasoval je zanj tudi deJeMgk&r ih ilekaj^ slovenskih; klerikalnih poslancev. V železniški odsek; Berbuč, dr. GregOTfti&> Lapanja, Holzer; Marani. Tudi tukaj ni hotel sprejeti dr.. Turna izvolitve. 3. Volitev jednega odbornika in dveh odbornikov namestnikov. Najprvo so volili dva namestnika, in sicer na mesto odstopivšega KJančiča iu umrlega Venutija. Na mesto Venutija je bil izvoren dr. Egger, na mesto Klančiča — Klanci6. Iz cele zbornice je bil potem izvoljen odbornikom na mesto odstopivšega Berbuča — Berbuč! Trge listki so bili prazni. 4. Dopis namestništva v Trstu, zadevajoč volitev jednega uda in dveh namestnikov v d e-želno komisijo za obrtni davek, in 4 udov in 4 namestnikov v pri-zivno komisijo z a osebno dohodninski davek za dobo do 31. de c. 1909. Izvoljeni so v dež. komisijo: udom dr. Fr. Pavletifc, namestnikoma Fr. Mozetič in P. Sarciletti; v prizivno komisijo: A. Casagrande, Leop. Bolko, A. Jakončič, Jos. Naglas, za namestnike E. Claricini, Jos. Chiozza, A.Fabris in D. Godina. 5. Zakonski načrt glede nekaterih ukrepov v zadevi gozdne iz vodne policije se odda v pravni in kmetijski odsek. — 6. Ru-čunski sklep zaklada „Wendenberga za leto 1904. se potrdi. — 7. Računski sklep istega zaklada za prve mesece 1905. se odda v finančni odsek. — S. Dekli dež. zavoda za gluhoneme se poviša mezda od 144 na 180 K. — 9. Zakon glede razdelitve krajevne občine Tržič se odstopi pravnemu odseku. — 10. Sprejme se zakon, s katerim se sprejema cesta od južnega kolodvora v Ronkah v Ver-meijan med skladovue. — 11. Finančnemu odseku se odstopi točka o naznanilu društva za pospeševanje c. kr. tehnologičnega muzeja na Dunaju glede udnine letnih 32 K, — 12. Zakonski .načrt o kozjereji in razširitvi zakona o pogozdovanju na nekatere občine sodnega okraja kanalskega se izroči pravnemu in kmetijskemu odseku skupno. — 13. Sprejme se resolucija, zadevajoča ustanovitev osredne mehanične delavnice na goriškem kolodvoru bohinjske železnice. Delo je zagotovljeno. Vladi se izreka za to zalivalo. Dr, Tuma je menil, naj se izreče zahvala takrat, kadar bomo res že imeli delavnico. — 14. Povrnitev troškov za vzdrževanje mednarodnega mosta čez Idrijo pri Bracanu v znesku 11690 K od strani cestnega odbora v Krminu se odobri — 15. Računski sklepi zalogov, upravljenih po dež. odboru 1. 1904., se odstopijo finančnemu odseku. Isfctako pod št. 16. proračuni zalogov, upravljenih po deželnem odboru za leto 1906. Na to je prečital posl. Falconer svojo interpelacijo na naučnega in finančnega ministra glede učiteljskega zakona. Ker v zadnjem zasedanju sprejeti zakonski načrt o regulaciji učiteljskih plač še ni dobil potrjenja, vprašajo mterpelantje (podpisani so vsi laški poslanci): 1.4 Kakšni so uzroki, da od dež. zbora sprejeti zakonski načrt še ni bil predložen v Najvišje potrjenje? 2. Ali sta Nj. Eksc. pripravljeni storiti to, da zadobi omenjeni zakon še tekom tega deželnozborskega zasedanja Najvišje potrjenje, v nasprotnem slučaju naj se vrne, da se sprejmejo pre-membe, potrebne za gotovo potrjenje V Zastopnik vlade grof Attems je rekel, da predloži interpelacijo na pristojno mesto, da pa vlada noče zavreči načrta zakona, ali vlada se je infonnovala, da bi našla kak modus za pokritje. Upa, da bo mogel odgovoriti v jedni prihodnjih sej. Prihodnja seja bo v ponedeljek 30. t m. ob 5. uri popoldne. Iz teli telmli zta. Vsredo je bil otvorjen tudi kranjski deželni »¦-.':% Novi deželni predsednik S ehwarz je pozdravil zbor v sl^f^skem in nemškem jeziku ter izrekel željo, da bi se kmalu našlo izid iz sedanjega položaja (ko je namreč obstrukcija ovirala delo), da se dežela oddahne ter razvije za lepo in srečno bodočnost. Narodno-napredna stranka je podala nujni predlog v zadevi spremembe državnozborskega volilnega reda. Klerikalci se vložili predlog zastran premembe deželnega volilnega reda. Potem so predlagali naprednjaki nujno v zadevi regulacije službenih prejemkov učiteljskega osobja na ljudskih šolah. Dalje so stavili samostojen predlog za davčne in pristoj-binske oprostitve, kakoršne uživa Trst z okolico za nova industrijama podjetja. Pred sejo sta prišli v deželni zbor deputaciji soc. demokratov in klerikalcev z zahtevo po splošni in jednaki volilni pravici. Dež. glavar je rekel, da bo deželni zbor upošteval peticije, ali tako hitro pa ne pojde z% izpremembo. Dež. predsednik je rekel, da je stremljenje po razširjenju volilne pravice opravičeno, in da bo uspeh tim sigurnejše, če se bo gibanje držalo postavnih mej. V koroškem deželnem zborn je utemeljeval Dobernig svoj predlog, da bi se ustanovilo za Koroško samostojno poštno ravnateljstvo v Celovcu. Dr. Pupovac je zahteval jednake plače za učitelje in učiteljice. Dalje so predlagali, naj vlada ne ugodi zahtevam prostega uvoza živine iz Rusije in Rumunske, da bi se ne zanesla v deželo zopet kužna bolezen, ter bi uvoz ne škodoval ceni domače živine. V štajerskem deželnem zboru je predlagal Wastjan, naj se da ženskemu učiteljišču v Mariboru pravico javnosti. Deželni odbornik dr. Link je rekel da je dež. šolski svet že uložil prošnjo v tako svrho. V moravskem deželnem zboru je dr. Fux utemeljeval nujni predlog glede volilne reforme, rekoč, da Nemci niso proti razširjenju volilne pravice, ampak svojo narodno bodočnost si hočejo zagotoviti s pravico veta. Dr. Stranskv je rekel, da po splošni volilni j pravici nastane mir v deželi. Moravski deželni zbor mora upoštevati načela pravice, ali pa ga ne bo. Skene pa je povdarjal, da ni večje krivice od splošne in jednake volilne pravice. Znhteval je četrto kuryo za deželni zbor. V češkem deželnem zboruje utemeljeval dr. Podlipnv svoj predlog glede spremembe deželnozborskega volilnega reda na temelju splošne volilne pravice. Prašek je rekel, naj se da sicer volilna pravica tudi slojem, ki doslej nimajo svojih zastopnikov, toda ne na podlagi splošne in jednake volilne pravice, marveč potom kompromisa. Kalnia je bil za splošno in jednako volimo pravico. Podlipnega predlog je bil sprejet ter izročen v ta namen izvoljeni komisiji. V buko vinskem deželnem zboru je omenjal deželni glavar tudi razmere na Ogrskem. Zbornica je protestovala proti vsakemu poskusu, ki bi hotel razdjati enotnost armade in skupne zadeve. Uloženih je več predlogov glede splošne in jednake volilne pravice. DOPISI. Gabrije na Vipavskem, — Da spolnimo obljubo,dano »Sočinm" čitoteljem v zadnjem dopisu, nadaljujemo ititnes. Na praznik cerkvenega blagoslavljala je spet plačeval naš Valentinčič pevcem z zarobljenimi besedami. Pridigoval je prilično tako-ie: Začel je z izraelskim šotorom v puščavi. Kako je bil ta sezidan, kdo je smel stopiti v ograjo, v preddvor, v svetišče in v presvetišče. Na dolgo in široko (pol ure Časa) je to z mnogim ponavljanjem vendar končal. Nič slabega! Nadaljeval je o velikanskem Salomonovem templju v Jeruzalemu; o njegovem velikanskem bogat-stvu in veličastvu in posebno o duhovnih in o njihovih pravicah v templju. Ta pridiga je trajala spet pol ure. Ljudje so postali že tako sitni, da so hoteli nekateri oditi, ker je bilo te zgodovine že malo preveč. Vmešal je tudi prigodbo, kako je Jezus izgnal iz templja prodajalce in menjalce itd. Da bi poslušalci vedeli, ali si mislili, da pridiga to v dober namen, bi ne bilo tako dolgočasno, a že vsak otrok pri nas ve, da vsaka beseda iz njegovih u»t ni drugega, kakor kazalec nase; gitjte! jaz sem to; jaz lahko to naredim: jaz sem duhovnik in imam moč za to. To se bere iz vsakega njegovega koraka, iz oči, iz njegovih besed, iz vsega. Vsled tega ga tudi noče in ne mara nihče poslušati in ga vsi Ga-berci sovražimo. Sicer je bila nekaj čez eno uro dolga pridiga mirna in Čudili smo se, da nič ne omeni o »šimfanju". Enkrat je prišel v nasprotje s svojimi besedami. V adventu lanskega leta je namreč pridigal, da v cerkev smejo le dobri in pravični kristjani; drugi grešniki ne smejo prestopiti cerkvenega praga, ker so pohujšljivi. V nedeljo pa je omenil, da smejo vsi priti, morajo se pa »pokoriti alipo-kesati svojih grehov. Pred enim letom se torej grešniki tudi kesati niso smeli, sedaj pa da. Ko so ženske v cerkvi že tretjič pokleknile in spet vstale, bi bilo vendar enkrat čas nehati. Ali kakor bi padla iskra v slamo, tako nekako mu je padlo v misel, da ni danes še nikogar oštel. Začel je rogoviliti, da je bilo kaj. Lotil se je petja, katero menda škoduje njegovi kuharici. Petje se mora preustrojiti. Občinski zastopniki stoje na njegovi strani (kateri?) in ti mu dobro pomagajo inmorajo(!) pomagati (kje? kdaj? kako?). Petje ni lepo! (Vsem se je dopadlo!) Preveč se kriči —- to ni lepo. To je trajalo kakih tO minut v enem dušku in v takih besedah z raznimi—lepimi pridevki, da ni mogoče popisati. Da bi človek mogel tako hitro pisati, ali da bi imel tako dober spomin, da bi si zapomnil vsako besedo, bi bilo pač dobro. Pač smo si pa zapomnili njegov pogled vsi pevci, ker tega m odtegnil s kora. Kakor mačka v kotu po noči, tako je gledal on in še huje, samo s tem razločkom, da so mačje oči svetle, njegove pa rdeče, kar je naredilo pogled še štrafnejši. Mislili smo, da smo v gozdu^ kjer preži na nas par oči zverine, katera nas hoče napasti. Ali tako se gleda s prižnice? Tako gleda dušni pastir svoje ovčice? Kdo pohujšuje v cerkvi? Morda pevci, katerih ne morete videti? Ne! ampak vi sam s svojimi robatimi besedami, s svojim in ne z našim surovim obnašanjem. S tem razdirate, kar so predniki sezidali v naših srcih. Kolikokrat ste tudi pridigovali tako, da Vas ni nihče razumel! Zakaj? Že kaka tri leta se ni slišala k vaših ust v naši cerkvi prava božja beseda. Cerkev je hiša božja, pravite; zakaj jo pa vi, božje orodje, ne spoštujete ? Mesto rentačiti in pridigati o svoji visoki osebi, o časti, povejte nam raje, kaj je sv. evangelij, katerega več ne poznamo skoro; povejte nam kaj o katekizmu, katerega več ne Mamo mi in ne naši otroci. Da je cerkev kraj, katerega se mora spoštovati, vemo; da so duhovni božji namestniki, vemO; da se jih mora spoštovati, tudi vemo in smo vedeli že prej, ko ste bili v Gabrijah. Vaše nekatere prednike smo tudi visoko Čislali, a vas ne moremo, Vas moramo sovražiti, ker sovražite vi nas. Vam moramo nasprotovati, ker nasprotujete vi- nam. Klin s klinom. Pa Še nekaj o pridigi. Večkrat je naš »gasput" ponavljal besede: »Jaz svoje besede nisem preklical!" (namreč pevcem.) Ko smo nam-)č začeli, konec poletja peti spetnakoiu, zagotovil nam jo. ni-ganisi, An jo pooi«a nn povelje Župana podpisano polo, v kateri je bilo pisano, da je on nas zmerjal, ker ni bilo v cerkvi miru. Od tedaj pa pusti stvar popolnoma pri miru, samo, da ne bo pohujšanja v cerkvi. Na podlagi te izjave smo začeli spet peti in upali smo, da bomo v miru. Bili smo, dokler ni pozabil obljube in besede. Sedaj je pa spet začel. Da bi mu pa več ne dajali povoda za obrekovanje in jezo, katera mu neizrečeno škodi, smo sedaj nehali peti in tudi ne gremo, dokler res ne prekliče svojih besed javno. Za nami je potegnil tudi orga-nist, ker je bilo ravno leto, in ostal je sam. (Dalje u prilogi.) »Milostiva," odvrne Monte Cristo, »prosim vas, ne pokvarite mi Alija niti s pohvalo, niti s plačilom, ker bi ne imel rad, da se navadi tega. Ali je moj suženj; s tem, da je rešil vam življenje, je služil meni, in meni služiti, to je njegova »Toda s tem je izpostavljal nevarnosti svoje življene," pravi gospa Villefort, ki so ji grofove oblastne besede silno imponirale. »To življenje sem rešil jaz, milostiva,* odvrne Monte-Cristo, »torej je moje.u Gospa Villefort molči, razmišljaje o možu, ki je naredil na njo takoj prvi hip tak globok utis. Tekom tega kratkega molka grof nemoteno opazuje otroka, ki ga je obsipala mati s poljubi. Bil je majhen in suh in imel je nežno kožo rdečelasih otrok, dočim je gozd gostih, črnih, vsaki«sili kljubujočih las, ki so obsenčevali njegovo čelo in obrobljali njegov obraz, padal v kodrih na ramena in podvo-jeval živahnost njegovih očij, iz katerih sta sijali zvita hudobnost in mladostna izpridenost. Njegova usta, ki so komaj zopet postala rdeča, so bila široka, toda ploska. Poteze tega osi letnega otroka so bile jednake potezam dvanajstletnega. Njegove prvo delo je bilo, da se z nežnim sunkom izvije materinemu objoiiiu in stopi k omari, iz katere je vzel grof stekleničko do brodelnega eliksira. Nato začne odpirati steklenico za steklenico, ne da bi vprašal za dovoljenje, kakor otrok, ki je navajen, da se mu izpolni vsaka njegova volja. »Ne dotikajte se tega, prijatelj," pravi hitro grof, nekatere teh tekočin so nevarne ne samo, če jih človek pije, ampak tudi, če jih vdihava.* Gospa Villefort prebledi in potegne svojega sina k sebi; toda ko je njena skrb odstranjena, se ozre s hitrim, toda iz- razovitim pogledom na omarico, kar grof opazi. . Ta trenotek stopi v sobo Ali. Gospa Villefort napravi prijazno gesto in pravi, potepivši svojega sina Se bližje k sebi: »Edvard, poglej si tega dobrega slugo; bil je zelo pogu- __ji, kajti svoje lastno življenje je izpostavil nemarnosti, da je obdržal splašena konja ter naju rešil najstrašnejše smrti. Zahvali se mu, kajti brez njega bi zdaj midva najbrže več ne Otrok namrdne svoja usta ter se obrne z glavo prezirljivo na drugo stran. »Pregrd je,a pravi. Grof se nasmehne, kakor da je otrok uresničil jedno njegovih nad. Gospa Villefort ozmerja svojega sina z zmernostjo, ki bi gotovo ne bila po okusu Rousseaujevem, če bi se bil Edvard imenoval Emil. »Vidiš/ pravi grof arabsko Aliju, rta dama prosi svojega sina, naj se ti zahvali, ker'si jima obema rešil življenje, in deček ji je odgovoril, da si pregrd." Ali obrača nekaj časa svoj razumni obraz ter opazuje otroka navidezno samo radovedno; toda majhno razširjenje njegovih ustnic pokaže grofu, da je Arabec ranjen globoko v srcu. »Ali prebivate vedno tukaj?" vprašr. gospa Villefort in vstane, da bi odšla. »Ne, milostiva," ji odvrne grof, »to hišo sem si kupil samo zato, da lahko sempatja preživim tu nekaj uric. Stanujem v začetku Elizejskih polj štev. 30. A vi ste, kakor vidim, že čisto okrevali in se želite vrniti domov. Takoj vpre-žejo hudobna konja, ki sta vam provzročila toliko strahu, pred moj voz; in Ali, ta grdi sluga," pravi, obenem k dečku, »vaju bode imel Čast pehati domov, dočim vajin kočijaž oskrbi in bo nadzoroval popravo vašega voza. Kakorbitro se to zgodi, pošljem voz s svojimi konji gospej Danglarsovi." »Toda," pravi gospa Villefort, »peljem naj se z istima divjima konjema? Tega si ne upam." »O, videli bodete, milostiva," odvrne Monte-Cristo, »da bodeta v Alijevih rokah kakor dve jagnjeti." Res se približa Ali konjema, ki so ju z velikim trudom spravili na noge. V roki je imel majhno, z aromatičnim jesihom napojeno gobo, s katero drgne nozdrvi in senca konj, pokritiii z znojnimi penami, na kar ta dva silno zasopihata in se pričneta za nekaj minut tresti po celem telesu. Nato da Ali, obdan od neštevilne množice radovednežev, ki jih je privabii semkaj poškodovani voz ali pa vest o tem, kar se je pravkar zgodilo, vpreči konja v lahki grofov voz, vzame vajeti, zasede kozla in mora v veliko začudenje vseh, ki so videli divjati pred četrt ure ta dva konja v najbesnejšem diru, vporabiti bič, da jih sploh spravi naprej. Tudi spravi pro-slula belolisca, ki sta bila zdaj topa in okamenela, na po/ mrtva, komaj z veliko težavo v tako počasen tek, da potrebuje gospa Villefort do predmestja Saint-Honore', kjer je stanovala, skoro dve uri. Komaj se vrne in so končani prvi rodbinski prizori, piše gospej Danglars sledeče pisemce: »Ljuba Hermina! »Pravkar je rešil na čudovit način mojega sina in mene isti grof Monte-Cristo, o katerem sva govorili sinoči tako mnogo in o katerem nisem slutila, da ga danes vidim. Včeraj ste mi pripovedovali o njem z velikim navdušenjem, in jaz se nisem mogla premagovati ter sem se rogala temu navdušenju, kolikor je bilo v mojih močeh. Toda to navdušenje smatram danes zft moža, kateri je vzbuja, še mnogo premajhno. Vaša konja sta se splazila, kakor da sta znorela, in bi bila naju, mojega ljubega Edvarda in mene, treščila najbrže ob prvo drevo ali prvi hišni ogel, da ni planil pred nje Arabec, zamorec, Nubijec, kratko črn človek, ki je v službi pri grofu, kakor mislim, na njegovo znamenje, ter jih ustavil, izpostavljaje pri tem nevarnosti svoje lastno življenje. In Čudež je, da se mu je to posrečilo. V tem hipu je pritekel grof, naju vzel iz pol polomljenega voza, naju odnesel v svojo sobo ter obudil mojega sina k življenju. Pravkar sem se vrnila domov v njegovem lastnem Pri oktoberskih molitvah mu odgovarjajo otroci, rt8vetott pa je naučil svojo BLojzkoM, katera je naenkrat dobila veliko veselje do petja, in v dveh jo režeta naprej s spremljanjem otrok. On sam poje dober bas. Prihodnjič se nekaj o zasebnem življenju njegovem. Z Vogrskega. — Občinske volitve na Vo-gerskem so bile dne 23. t. m. dovršene. -Da;-v našej občini nedostaja razsodnih volilcev, je že znano. Pri vseh treh skupiuah je običajno stražil „fajnmoštertt in, seveda, tudi se mu je posrečilo, da so bili po večini n'egovi ljudje izvoljeni —. Nu, pa vendar so pkojj^ čale volitve na sploh boljše, kakor pri zadnji volilni dobi. Stari župan je bil poprej z župnikom, temu se dobrikal in mahal po zaznamovanih naprednjakih. A zadnji čas je udobil za tako lepo delo tudi plačilo. Prišel je namreč v nemilost pri g. župniku. Čeravno klerikalec, je sedaj zasuknil plašč in njegova »parola" je bila: „contra" ! In re& so zdaj snovali načrt proti klerikalni stranki. - - Taki so pri nas ^srikalcl Nu^ediijaki bi biti lehko zdaj zmagali, ko bi bilo mej njimi več zaupanja. Ali nastale so med njimi strančice. Pri zadnji sta-rafiitustveni seji so si napravili od klerikalcev odpadli starašine „tesaro": »tujcev ne", t. j. bomo volili le vogerske rojenjake. Tako ni bilo pri naprednjakih ni prave organizacije ni vodstva. Izmed 18 starašin jih je 15 novih. III. in II. razred je udobila popolnoma klerikalna stranka. V L razredu so se bili deloma pobotali in volili jeduoglasno. Andrej Gregorič, stari župan, ni Bil v nobeni skupini voljen. Novi starašini naj pokažejo že pri vo-litvi župana, da s častjo starašin je združena očetovska skrb za blagor občine ter naj volijo takega župana, ki bo delal samo za korist občine! Domače in razne nooice. Slovenski Jezik ni c Str. davkarijah. - Od kompetentne strani se nam zagotavlja, da je c. kr. davčni urad v Sežani ukrenil vse potrebno, da ne bodo slovenske stranke imele nikdar več povoda pritoževati se glede rabe slovenskega jezika. »Pevsko In giasbaon dnini, v Gorici" je imelo dne 22. oktobra 1905. svoj šesti občni /.bor. Udele2ua je bila jjICI«, ker je bilo mnogo pevcev zadržanih, redni člani pa so večinoma stariši gojencev in ne kažejo za občni zbor nikakega zanimanja. Izvoljeni so bili: predsednik dr. Henrik Turna*, odborniki: Fran Blažon, Viktor Črnko, Josip Ferfolja, Dragotin Gilvčert, Ar-tur Jakše, Adolf Komac, Josip Kraševec, Rudolf Levpušček, Josip Pečenko, dr. Kari Pod-gornik, Fran Posega, Maks Posega, Ferdo Seidl; namestniki: Peter Cotič, Albin Jeretič in Josip Kerševani. Iz poročila tajnika sledi: Da se je društvo v teku 5 let svojega obstoja povspelo, in v kolikor razmere dopu- ščajo, izpopolnilo, je vesel pojav, ki ga imamo zahvaliti našim podpiratoljem in požrtvovalnosti sodelujočih članov. Prostori, v kojih danes prvič zborujemo, nam pričajo, da društvo raste, da smo morali prejšnje prostore zapustiti, ker so nam bili premali; da pa nam tudi novi prostori kmalu ne bodo več zadoščali za zbore in za glas- 'bBna-^lo.^T^„.-».<-----,__^^.^. --fr.^ Ob zaključku društvenega leta štejemo 87 podpornih, 53 izvršujočih članov, 66 učencev za gosli in glasovir. Kakor druga leta nastavljeni ste bili tudMetos 2 učiteljski moči.. —* Društveni pe-vovodja g. Josip Michl vodil je zbore ter poučeval učence na gosli. — G. Emil Komel dodeljen je bil šoli v glasovirju. Šolo je nadzoroval g. profesor Ferd. Seidl. — Že preteklo leto sta oba gg. učitelja komaj zmagala poduk, in ker se je v tekočem letu število učencev- povečalor moralo si~je društvo priskrbeti še tretjo učiteljsko moč v osebi g. Pavle Treo, ki poučuje šolo v glasovirju, kar omenim le mimogrede, v naznanje, da pristopa društvu vedno več učencev, ter smemo upati, da v kratkem narase število učencev v toliko, da nam tudi 3 učne moči ne bodo zadostovale. —- Društveno delovanje se je cepilo v dva delokroga. Na zunanje zastopal je društvo osrednji odbor, se bavil s finančnim vprašanjem, nabiranjem šole itd. ter reševal te zadeve v 14 odborovih sejah. Prirejanje koncertov, Metov in sploh .pevski repertorij prepuščen je bil odboroma možkega in ženskega zbora, ki sta imela glede teh točk svoje seje in sta o vsakokratnem vspehu poročala osrednjemu odboru. — Prvi običajen jesenski koncert priredilo k društvo v Dreherjevi dvorani dne 4. dee. .^94. Iz lepega programa omeniti nam je zlasti Smetanovo skladbo za zbor in orkester; »Pisen češko", ki se je prvič izvajala v Gorici ter je nastopil številen mešan zbor s pevovodjo g. Michlom na čelu, ki je dirigiral zbor in vojaški orkester. — Prebitek tega koncerta s svoto H G K 54 v je pokazal tudi v gmotnem oziru povoljeu vspeh. — Spomladanski društveni koncert vršil se je dne 2. aprila 1905. v dvorani „Trgovskega doma". Peli so se slovenski, ruski in hrvatski zbori. Pevo-vodja g Michl zložil je za ta koncert skladbo „Prolog'1 za mešan zbor s spremljevanjem voj. orkestra po besedilu dr. H. Turne. — Omeniti mi je še izlet možkega in ženskega zbora v Vipavo, ki je pri tej priliki priredil koncert v Ajdovščini v obče zadovoljstvo inno-gobrojnega občinstva, ki je izrazilo željo, da bi zbor večkrat nastopil tudi na deželi in obmejnih trgih. Glasbena šola je končala s šolskim sklepom 29. šept. 19« '5. Učenci so ta dan pokazali, kaj so se med letom naučili. V dvorani „Trgovskega doma" je nastopilo 19 učencev in učenk, od kojih je sviralo 10 na klavir, 9 na gosli. Nastopali so posamezno in skupno, svirali na gosli s spremljevanjem glasovirja; igrali so glasovir tudi četveroročno. Ob večji množini prisotnih prijateljev glasbe, ki so po- | aameznikom razveseljeni ploskali, vršil se je ta koncert v polno zadoščenje navzočih. O mladih učencih in učenkah je t .-rekel pohvalo prisotni g. prof. Hubad, ki je nalašč došel iz Ljubljane na zaključek šolskega leta, da se prepriča o napredku naše glasbene šole. — Efekt tega koncerta je bil tak, da društvu ni treba biti žal za trud in materijejne .žjtve, ki, jih doprinaša glasbeni šoli, ter sme upati, da se sčasom glasb, šola spopolni v toliko, da se bode zamogla sama vzdrževati. Učence in učenke, ki so obiskavali šolo skozi celo leto, se je klasificiralo ter ta dan med nje razdelilo 56 spričeval. Pri odkritju spomenika pesnika Franca Prešerna dne 10. sept. 1905. v Ljubljani je bilo društvo zastopano po deputaciji. Ob tej priliki izreka se vsem darovalcem in vsakomu, ki je na katerikoli način podpiral društvo,^^ najsrčnejšo zahvalo zlasti pa „frg. obrtni zadrugi«, „Gor. ljud. posojilnici" in ^Narodnemu skladu", brez kojih izdatnih podpor bi se glasbena šola ne mogla vzdrževati. — Iz poročila blagajnika sledi, da je bilo dohodka: na članarini K 1045, na šolnini za gosli K 77«, na šolnini za glasovir K 532, dar »Gor. ljud. posojilnice" K 000, dar „Na-rodnega sklada" K 400, dar „Trg. obrt. zadruge K 1000, manjši darovi K 223*53, do-kodki 2 koncertov K 1153-80. Vsi dohodki skupaj so znašali K 7236-94. Stroški: na plačah učiteljem K 32d5, za nabavo inventarja K 1010, za stanarino in slugo K 972-52, stroški koncertov K L69*10. Vsi stroški so znašali skupaj K 723473. Stanje premoženja izkazano je bilo v znesku K 3656*92. Na občnem zboru se je tudi povdarjalo, da je društvo naraslo tako in je pevcev in pevkinj na razpolago v Gorici toliko, da nikakor ni več treba strogega določila v hišnen. redu, da ne sme noben izvršujoč član nastopati drugod in pod drugim pevovodjem. Dejanski se to pravilo že ni vršilo zadnja leta in ..ode letos glede na razmere potreba to še izrecno povdarjati pri občnem zboru ženskega in možkega zbora. Društvenina se je določila kakor dosedaj po 1 ali 2 K na. mesec. Pri točki „slučajnosti" se je anel razgovor glede eventuelne preihembe pravil in imena v »Glasbeno Matico v Gorici", even-tuelno tudi o ustanovitvi novega pevskega društva, ki bi bilo bolj pristopno vsakemu in bi imelo nalog, gojiti lažje narodno petje. Celo zadevo prepustilo se je novo izvoljenemu odboru. IZ UČiMjtklll krop nam pišejo: V odboru deželnega učiteljskega društva so v zadnji odborov! seji pretresovali sedanji položaj zakonskega načrta, kateri ni Še danes potrjen, da-si je pretekel že dvanajsti mesec po njegovem sprejetju... Ravno zdaj pošiljata tovariša Falconer in Domini okrožnico med furlanskim učiteljstvom, s katero nabirata milodare za nesrečno udov© po poki učitelj Scarda v Cam-polohgu, ki živi v največi bedi s tremi ne-odraslimi sirotami. Ta tovariš je sedaj služboval že deseto leto, ugrabila gaje bela smrt nesrečni družini in jo pustila 'polnem obupu brez najmanjše penzije, brez ;:yinanjših življenjskih sredstev. Isti slučaj se je dogodil s smrtjo tovariša Trampuša ha Banjšicah itd. Naštel bi lahko celo vrsto stradujočih učiteljskih udov in mnogobrojnih družin. Naše slabe plače priznavajo vsi, priznava jih vlada, vsi c. kr. deželni in okrajni šolski sveti, vsa slovenska in italijanska jav-aost, vsi listi naše dežele. Tudi gg. deželni poslanci so to priznavali z vznesenimi govori v zadnjem zasedanju, ko so skrpucali zakonski načrt, ki še danes ni sankcioniran. Deželni odbornik in sedaj župan stolnega mesta Gorica g. dr. Marani se je v svoji — gorečnosti za nas ubogo učiteljsko paro skliceval celo na vrata Njegovega Veličanstva, sedaj pa mirno gospoduje v Gorici, in baje niti z mezincem ne gane, da bi se konečno rešilo to pereče učiteljsko vprašanje. Tudi od visoke vlade ni hotelo biti nikakega glasu, da si je učiteljstvo z upajočimi srci zrlo v visokega do najvišega dostojanstvenika, kateri je bukovinsko učiteljstvo osrečil z najboljšim deželnim zakonom v monarhiji. No — priznamo še, da naš up ni šel po vodi v tem oziru. Učiteljstvo pa ne more več dalje trpeti radi jedrnega dejstva, da se deželni poslanci ne morejo žjediniti glede pokritja učiteljskemu stanu primernih plač. Deželno učiteljsko društvo je sklenilo prositi deželni zbor draginjskih podpor, dokler se konečno za stalno ne urede učiteljske plače. Te stroške se lahko pokrije iz preostankov na deželni užitnini. Prepričani smo, da ugodi deželni zbor tej prošnji, da popravi krivico, M se Že leta in leta godiuči-teljstvu. S tem činom napravi najbolj človekoljubno in najplemenitejše delo, povzdigne naše šolstvo in neha pritegovati poštenim delavcem trdo zasluženega plačila. Mirno, da nekako prostodušno gleda učiteljstvo bodočnosti v obraz, ker je izborao organfcovano ter pripravljeno za vsak slučaj na energične korake v samoobrambo stanovskih pravic. Pričakujemo torej, da pridejo jedenkrat iz deželne zbornice tudi dejanja in ne samo besede. Vederemo I Deputadja deželnega učiteljskega društva je šla tudi k c. k. namestništvu, da se prepriča še tam o našen onskem načrtu. Izza kulis smo culi še prav p*,-*; aratkem> da je ziuV ¦. že pokopan in da Čakajo učiteljstvo novi boji „da capo", sedaj čujemo, da se ne ve še za pokritje! Na vse to pa vendar le še upamo, da se konečno vendarle kaj ukrene v korist ljudskega učiteljstva, ki se baje že pričenja oboroževati s kranjskim orožjem! TatllM. — V Gosposki ulici št. 6. je ukradel zvečer po 6. uri v torek neki neznani tat iz sobe kuharice J. Pedrina in sobarice E. Stradolin v službi pri vit. Bosizio razne dragocene reči: uhane, uro, itd. v precejšnji vrednosti. Policija išče tatu. vozu, vašega vam pošlje jutri nazaj. Vaša konja se vam bodeta zdela po tem dogodku zelo slaba; čisto otopela sta, rekla bi, da si moreta oprostiti, da sta se dala krotiti človeku. Grof Vaui naroča, da jih pustite počivati dva dni na stelji ter jih krmite samo z ječmenom ; to jima vrne njuno prejšnjo moč, oziroma divjost, kakoršna je bila včerajšnja. nZ Bogom! Ne zahvaljujem se Vam, da ste mi posodili za izprehod svoje konje. In če prav premislim, je vendar le nehvaležnost, če se jezim nad Vami zaradi hudobnosti Vaših konj, ker «»e je to seznanilo z grofom Monte-Cristom. In čudoviti tujec se mi zdi — izvzemši milijone, katerim je gospodar — tako poseben in zanimiv problem, da ga hočem študirati pod vsakim pogojem, in če bi se morala prav peljati še enkrat z Vašimi konji v Boulogneski les. »Edvard je prebil nesrečo s čudovitim pogumom. Omedlel je, toda ne da bi prej le zakričal ali pozneje potočil le jedno solzo. Očitali mi bodete zopet mojo slepo materinsko ljubezen; toda resnično/v tem malem, nežnem telesu prebiva železna duša. „Naša dobra Valentina pozdravlja prav lepo Vašo ljubo penijo; in Vas objema iz celega srca Vaša Heloiza Villefort. 8P. S. Ukrenite vendar tako, da se snidem na kak način pri Vas z grofom Mcn.te-Cristom, kajti vsekakor ga moram še ^deti. Sicer pa sem prosila gospoda Villeforta, naj mu napravi °Wsk, katerega on gotovo vrne." Zvečer je bil auteuilski dogodek predmet pogovora vseh salonov; Albert ga je pripovedoval svoji materi, Chateau-Re-&a«d v Joekev-kltibu, Debray v ministrovem salonu, in celo fteauchamp je izkazal grofu prijaznost s tem, da mu je posvetil v svojem časopisu v oddelku ,Kazno< dvajset vrst ter napravil s tem plemenitega tujca junakom vseh dam aristokracije. Mnogo ljudij se je dalo javiti pri gogpej Villefort, da bi imeli pravico, ponoviti o priličnem času svoj obisk in bi slišali potem iz njenih lastnih ust Vse okolnosti tega romantičnega dogodka. Gospod Villefort je oblekel črn frak in bele rokavice in stopil v svojo karoso, ki je obstala pred hišo štev. 30 na Eli-zejskih poljih. X. Ideologija. Če bi grof Monte-Cristo ne bil popoln novinec v pariškem življenju, bi bil znal ceniti čast, katero mu je izkazal Villefort s svojim obiskom, v njeni celi vrednosti. Na dvoru je bil priljubljen, in naj je pripadal vladajoči kralj starejši ali mlajši panogi, naj je bil minister doktrinarec, liberalec ali konservativec; bilje naglasu izvrstnega uradnika, katerega dosežejo oni, ki niso doživeli nikdar kakega političnega poraza; od mnogih sovražen, od nekaterih toplo protežiran, toda od nikogar ljubljen, je bil Villefort uradnik pri sodnem dvoru in se je držal na svoji višini kakor kak Harlav ali Mole. Njegov salon, v katerem sta sprejemali goste njegova žena in njegova hčerka iz prvega zakona, je bil jeden onih strogih pariških salonov, kjer sta vladala kult tradicij in religija etikete. Hladna uljudnost, neomejeno čaščenje vladnih načel, globoko prezira nje teorij in teoretikov, neomahljivo sovraštvo proti vsem ideologom, to so bili elementi življenja Villefortovega, katere je kazal na znotraj in na zunaj. Gospod Villefort ni bil samo sodnijski uradnik, ampak skoro diplomat. Njegovo razmerje s starim dvorom, o katerem je govoril vedno z dostojnostjo in spoštovanjem, mu je zagotovilo čislanje novega; vedel je tako mnogo, da ntu niso samo prizanašali, ampak ga tudi sempatja vprašali za svet. Morda bi ne bilo tako, Če bi bili mogli shajati brez njega, toda on je imel v rokah nalik upornim vazalom fevdalne dobe nepremag- ljiv grad: to je bilo njegovo mesto kraljevega prokuratorja, katerega vse prednosti je znal izrabljati izvrstno in katero bi bil zapustil le, da bi postal poslanec ter bi zamenjal nevtralnost z opozicijo. V splošnem je gospod Villefort delal in vračal zelo malo obiskov. To dolžnost je opravljala zanj njegova žena, in mislili so, da je to posledica mnogih in važnih opravkov kraljevega prokuratorja, toda v resnici je bila to le posledica njegove prevzetnosti, kvinteBenca aristokracije, kratko uboganje načela: ,Spoštuj se sam in spoštovali te bodo tudi drugi/ načela, ki je v današnjih dneh mnogo koristnejše nego grško načelo: ^poznavaj samega sebe!' To načelo je nadomeščeno danes z mnogo koristnejšo in lažjo metodo, spoznavati druge. Svojim prijateljem je bil gospod Villefort močen: pokrovitelj, svojim sovražnikom nem, toda razkačen nasprotnik, nevtralnim poosebljeni kip postave. Oholo kretanje, ravnodušna fizijognomija, temen, moten ali nesramno v človeka se vpirajoč pogled, to je bil mož, katerega piedestal so zgradile štiri zvito izrabljene revolucije. Gospod Villefort je bil na glasu, da je najmanj radovedni, najmanj banalni človek cele Francije« Vsako leto je priredil ples, na katerem se je pokazal samr* četrt ure, to je petinštirideset minut manj kakor kralj na svojem. Nikdar ga ni bilo videti niti v gledališču, niti pri koncertih, niti na kakem javnem prostora; včasih, toda zelo redkokrat je igral partijo whista, in tedaj so si prizadevali, da so našli njemu primerne soigralce, kakega poslanika, knezoškofa, prezidenta ali kako vojvodsko udovo. To je bil mož, katerega voz je obstal zdaj pred vrati grofa Monte-Crista. Komornik javi gospoda Villeforta v trenotku, ko se je sklanjal grof nad veliko mizo in opazoval na zemljevidu pot iz Petrograda na Kitajsko Kraljev prokurator stopi v grofov salon z onim gravite-tičnim in odmerjenim korakom, s katerim je bil navajen nasto- Učiteljska depitacljt prt ninestnlšhu. - v četrtek se je predstavila deputacija goriškega ličiteljstva, v kateri so bili gg. Bajt, Križman' in- Pižzol, namestniku vTrstu ter mu predložila težnje učiteljstva glede na to, da znani zakon-, ski načrt za regulacijo učit. plač še sedaj ni dobil potrebnega potrjenja. Namestnik se je rfizgovarjal ljubeznivo z deputaojjo ter obljubil vsestransko pomoč. ,".¦¦... Komedija«dveh aktih aH Birbuč zopet deželni Odhoraik. --• Tam poleti se je „odpovedaIK Berbuč s Klančičem vred deželnemu odborništvu. »Gorica" ie povedala, da zato, ker ne moreta varovati koristi goriških Slovencev tako, kakor se jima je zdelo potrebno. Že takrat smo označili to za — komedijo, in rekli smo, naj se nikdo ne čudi, če bo Berbuč zopet kmalu deželni odbornik. Kako smo prav imeli, smo videli v sredo, ko se je odigral drugi akt komedije ker sta bila Berbuč in Klančič zopet izvoljena v deželni odbor. Lahi so vsi presrečni, če je Berbuč v deželnemu odboru in poleg še Klančič, zategadel pa so ju volili soglasno. Sedaj bo zopet vse po starem. Pred par meseci še sta priznavala, da nista znala varovati koristi goriSkih Slovencev, ali jih znata sedaj kar naenkrat? In takrat sta povedala, da je bilo postopanje deželnega odbora v raznih zadevah tako, da nista mogla varovati koristi Slovencev. Iz tega je jasno, da so počeli Lahi ž njima, kar so hoteli. Odslej bo Se slabše. V deželnem zbora bi bila morala povedati, kaj se je vse ukrepalo proti koristim goriških Slovencev, akcija bi bila morala nastati proti Lahom — ne pa molčati ter se udati na slepo. Tako ne postopajo zastopniki ljudstva; pa tudi nikjeri, razven pri nas, bi ne trpeli takega „zastopnika", marveč bi mu izrekli nezaupnice ter ga zapodili. To edino zaslužijo možje Berbučeve sorte — ne pa polniti jim žepe z deželnim denarjem za to, da hlapčujejo Lahom ter se Bič ne brigajo za slovenske koristi. Lahi se pač opravičeno smejejo v.pest. Tako slabo še nismo bili nikdar zastopani v deželni hiši, kakor sedaj 1 Škandal! (Molk iz prisHae delavnice v Ljubljani, ki se je MSI priJMil. ¦— Lansko leto je bil 49-letni Iv. Bergant iz Dvorja nad Kranjem obsojen v Gorici ne 6 mesecev v ječo radi žaljenja vere, katero je zagrešil kot delavec pri novi želez-^ niči. Ker pa je star grešnik, so ga oddali potem v prisilno delavnico v Ljubljano. Od tam se mu je posrečilo ubežati. Hodil je okoli po Italiji, se potikal tuintam, trpel lakoto, in ker si, končno le ni bil nič na boljšem z dobljeno prostostjo, je šel nazaj v Avstrijo ter se javil v Gorici sam na policiji. Rekel je, da tako ne more živeti, naj ga pošljejo nazaj v Ljubljano, da je vendar boljši tam nego tako potikanje po svetu. Njegovi želji se seveda ugodi. DOB CaliigariS, tisti laški katehet v Gradišču, ki je bil obtožen zločina proti naravi, -prvič obsojen in drugič oproščen, bo zopet nastavljen za kateheta. Uboge učenke! — Ko je bil pred leti neki učitelj obtožen vse manjših pregreškov pa oproščen, so ga odoustili iz duhovnika pa nastavijo zopet! Ni čuda, da uganjajo, kar hočejo! Ubogo ljudstvo, koliko mora trpeti vsled tega, ker. so Šolske oblasti v službi klerikalizma. ' Trgovsko in obrtna društvo je imelo v četrtek popoldne občni zbor v smislu novih pravil. Vabilo na ta zbor je v „Sočitf pomotoma izostalo. . Udeležilo se je zbora — 12 trgovcev in obrtnikov; trinajsti — nesrečno število! -r-je bil ta'iOzvani pravni zastopnik. To pač ni udeležba, ki bi opravičevala nastop v imenu trgovskega in obrtnega stanu v deželi. Želeti je, da bi bilo zanaprej bolje, kajti društvo je važno za stan in za ves narod, o čemur, smo pač že dovolj govorili. Letnina se je znižala. Udje v Gorici bodo plačevali odslej le po 6, zunanji po 3 K.na leto. Na ta način bi moralo društvo šteti vsaj 500 članov. — Danes pa je le 19 ustanovni-kov in 42 letnikov! Računi so se odobrili. — Razpravljala se je misel, da bi se izdajal „D r u š t v e n i oglasnik". V tem oziru vladajo iazlična mnenja. Ako bo potreba, bomo mi o tej „po-trebi" obširneje govorili in povedati bomo pač morali, komu in v kakošne namene naj bi služil „ Oglasnik". Volitev predsednika in odbora je bila najmučnejša točka dnevnega reda. Gosp. Jernej Kopač je odločno odklonil novo izvolitev in vse prigovarjanje ni nič izdalo. Nad jedno uro so trpela pogajanja, ali brez vspeha. — Ko pa je pravni zastopnik zapustil zbor, je bilo takoj vse rešeno — in izvoljeni so bili: predsednikom g. Josip Z orni k, trgovec, —. v odbor pa gg.: Drnfovka Rudolf, Kopač Jernej, Kocjančič Franc, Kovač Ignacij iz Ajdovščine, Kregau Albin in Zajec Ve-koslav. — Poverjenike bo imenoval novi odbor. Želeti je, da bi bil novi odbor kos svoji nalogi, ki je v prvi.vrsti ta: ' V svoji pisarni ima točen kataster trgovcev in obrtnikov v deželi. To delo je že skoraj izvršil naš »Kaži p o t", treba je le malega dopolnila in — evidence. Na podlagi tega katastra pa volitve v Trgovsko in obrtno zbornico (ki bodo kmalu) in volitve davčnih komisij. Ako odbor zmaga to nalogo, napravi velikansko zaslužno delo za ves narod. - V ta namen pa ne potrebuje zgagovcev izven svojega stanu. Smrtna kosa. — V Podbrdu jd umrla gospa Katarina M u n i h, stara 36 let. Prepsta-: lim naše sožalje! Prvi Vlak je odšel včeraj z južnega kolodvora do Št. Petra, od tam na novi kolodvor. Poskusilo se je moč železnih mostov. Slabo vreme, dež, sneg. — v sredo in četrtek je nastopila zima z vso krutostjo po naših gorah ter po Krasu in deloma, po Vipavski dolini. Sneg je padel do Sv. Valentina nad Solkanom, v Gorici ga ni bilo, pač pa je bilo že pošteno mrzlo. Deževalo je, no, sedaj je zopet lepo jasno in prijetno vreme. Na Krasu so bili veliki zameti. Vlaki z Dunaja so imeli zamudo tako, da namesto zjutraj so prihajali zvečer v Trst in Gorico. Najhujše je bilo v Trstu, kjer je kazal termometer 4-12° jCels. Od leta 1869. ni bilo na, ta.dan tako .nizke temperature. Promet na morju je bil pretrgan, brila je strašanska burja. Na Krasu je padlo snega do 2 m. Med Postojno in Rakekom bo skočili •baje s tira 4 vozovi tovornega vlaka. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironeoli-Gliubich. PonoSna služba v lekarnah. — v času od 29. t. m. do 5. nov. t. 1. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-GIiubich. SlUŽbO zasebnega uradnika v pisarni ali tudi hišnega oskrbnika itd. sprejme c. kr. dav-kar v pokoju. — Ponudbe na \ravništvo nSoče". Odpeljan je bil v četrtek zvečer pes bern-hardinec, 3 mesece star, "bel z rujavimi ušesi in rujavo liso na životu. Kedor bi izvedel kaj o njem, naj naznani to v ulici Bertolini št. 12. L nadstropje. ; Igralci eiter Anhun. F\ komadov muzikalii za citre in cenik zastonj <"">U0 U pri J. HEOKIRCHOTR, GBrkaa (Češko). kasti „Styri™iec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču, Zdravniško „Brightw-ičnemu vnetju obistji, priporočeno! kataru v požiralniku in jabolčniku, želodčnemu in črevesnemu kataru, • kislej scalnej „dlathesiM; sladkorni scalni driski, Izvrstni zaprtju, zdravilni VSpehi! jetrnim boleznim. Razgled po suetu. Štrajk železniških delavcev na Ruskem se izredno naglo razširja. Med Petrogradom in Moskvo je železniški promet popolnoma vstavljen. Na progi Moskva-Kazan čaka 2000 oseb, največ siromašnih, odhoda vlakov. Potniki dobivajo odškodnino za hrano. — Na nekem shodn Železniških uslužbencev v i'etrogradu, katerega se je,udeležilo 8000 oseb, je bilo sklenjeno, pričeti napovedani štrajk dne 2b. t. m. na vseh progah, ki se stekajo v Pe-trograd. Kongres delegatov železniških uslužbencev je odposlal k ministru za promet Hilkovu in VVitte-ju deputacijo, ki je izročila spomenico. V tej spomenici se zahteva zakonito uredbo vseh zahtev delavskih stanov, takojšnjo pro-glašenje političnih pravic in sklicanje konsti-tuente na temelju splošne in direktne pravice. Ne sme se siliti dežele do krvave, revolucije, in ^ovoliti novo prelivanje krvi. V Mandžurji in v Rusiji se je žrtvovalo dovolj krvi. \Vitte je deputacijo takoj vsprejel in izjavil, da ne more kakor minister vsprejeti spomenice in razgovor more biti le privatnega značaja,.vendar nima ničesar proti temu, da se ista objavi. Witte se je odločno izjavil proti uvede-nju konstituente, rekši, da je &e daleč do iz- vedenja ideje splošne volilne pravice,. za ka-terp se noben učenjak ua svetu brezpogojno ne izjavi. Posvetoval se bo4z ministrom za promet, kako naj se odstranijo nesporazum-ljenja, ki m provzročila železniški štrajk. Štrajk se preobrača v revolucijo. Na vseh železničnih progah je ustavljen promet. Moskva j . brez prometa. Vsi kolodvori v Petrogradu so zaprti.. Delavci delajo barikade. Med straj-kujočimi železničarji je pol milijona uradnikov. Promet z Rusijo je popolnoma ustavljen. Mnogo kolodvorov je opustošenih. V Petrograd sta prispela iz Finske dva voza bomb. V Moskvi stavka vse delavstvo, V Odesi so zažgali oklopnico „knjaz Potemkin". Varšava je baje v plamenih. Tolovajstvo v Knežaku pred ljubljanski) sodnijo. — V Ijubljani se-vrši razprava proti 18 klerikalcem iz Knežaka, ki so prouzročili napade na naprednega župana. O tem tolovajstvu smo svoj čas obširneje poročali; o razpravi sporočimo prihodnjič. Upor na francoski vojni ladijl. — Moštvo kri- žarke „Deputit Thouars" se je bila spuntaJa na potu iz Toulona v Saignon. Glavni uzrok puntu je bila baje slaba hrana. Štirje kolovodje so bili aretovani in uklenjeni, ali tovariši so jih osvobodili ter so potem na krovu zapeli in-ternacijonalo. Vseučlllščnl profesor obsojen radi zločina proti naravi. — Vseučiliščni profesor na Dunaju Beer je bil obsojen v ječo na 3 mesece, ker je zakrivil zločin proti naravi, katerega žrtev sta bila dva dečka iz uglednih' dunajskih družin. Ogrska kriza- — Ministerstvo je poslalo na vsa^županstva okrožnico, v kateri jim preti •/. najbstrejšim postopanjem, ako bi delala vladi ovire še naprej; zlasti zahteva vlada, da morajo županstva sprejemati in oddajati vse prostovoljno uplačane. davke ter ne odvračati onih, ki se oglašajo prostovoljno v vojaško službo. Z reformo vatikanskih financ se bavi resno papež. Vsled ločitve cerkve od države na Francoskem odpade vatikanskih dohodkov za 5 milijonov frankov na leto. Papež hoče znižati stroške za nuncijature, Odbor društva svobod, slov, akademikov „Sava" na Dunaju se je sledeče konstituiral: Prod sednik iur. Fran Roš; podpreds fil. Fenl. Marolt; tajnik hI. Rudolf Južnič; blagajnik fil. Iladovan Matjašič; knjižničar eksp. ak. Melhior Tomec; arhivar fil. Kv^mi Viivken: gospodar med. Janko Pravnik: namestnika iur. Otokar liaš in iur. Ignac Pehani; revizorji fil. Ivan Svetlin, fil. Milan Šerko in fil. Josip Cerk. V odsek za vseslov. legitimacijski list so voljeni sledeči: fil. Evgen Vavken, hI. Rado Paviič in iur. Otokar Daš. Proga Jesonice-Uobrava je popolnoma dodelana. V torek 24. t. m. je prvikrat težek stroj vozil čez novi savski most. Še letos bode vozil tovorni vlak Jesenice-Podbrdo. Tudi tovarniška proga Sava-Javornik je gotova. Isti dan popoldne je bil prvi sprevod z motorom na ^bencin. pata v tribunam, bil je še vedno isti mož, ki smo ga spoznali i Marseilleu kot namestnika. Narava, ki je v svojih načelih dosledna, ni izpremenila na njem tekom časa ničesar razun tega, kar izpremeni čas. Prej vitek in bled, je bil zdaj suh in rumen. Njegove prej globoke oči so bile zdaj votle, in očala z zlatim okvirom so bila take blizu očij, da so navidezno tako-rekoč tvorila del obraza. Razun bele ovratnice je bila vsa njegova obleka čina, in to žalostno barvo je prekinjal samo rdeč trak v gumbnici, ki je bil videti kakor proga krvi, naslikana s Čopičem. Basi se je znal Monte-Cristo obvladati tako iz.rstno, se vendar ne more premagati in opazuje sodmjskega uradnika, od-zrdravivši mu, z zelo vidno radovednostjo. Cospod Villefort, ki je bil po navadi nezaupljiv in je malo veroval na družabne čudeže, ni videl v plemeniten tujcu — tako so že imenovali Monte-Crista splošno — nič dngega nego srečolovca, ki si je izbral novo torišče, ali pregnanega zločinca kake druge, dežele, ne pa princa Svetega stola ali sultana iz ,Tisoč in ene noči/ „Gospod," pravi Villefort z onim kričečim glasom, s katerim imajo navado govoriti soduijski uradniki svoje javne govore in katerega ne morejo ali nočejo opustiti v pogovoru; »gospod, izvanredna usluga, katero ste izkazali moji ženi in mojemu sinu, mi nalaga dolžnost, da se vam zahvalim. Prihajam torej, da izvršim to svojo dolžnost in vas zagotovim svoje največje hvaležnosti." " Pri teh besedah uradnikove oči niso izgubile čisto nič svoje navadne arogance. Besede je izgovarjal s svojim ostro naglašujočim prokuratorskim glasom, z ono otrpnenostjo vratu in ram, ki je pripravila ljudi, ki so se mu hlinili, do tega, da so ga imenovali živeč kip postave. „Gospod," odvrne grof ledeno hladno, „zelo sem srečen, da sem rešil materi sina, kajti pravijo, da je čut materine ljubezni naj močnejši, kakor je najsvetejši izmed vseh; in ta sreča, katero čutim, vas oprošča dolžnosti gospod, katere izvršitev pa mi je brezdvomno v čast, ker vem, da gospod Villefort svoje naklo- njenosti, katero je, izkazal meni, ne razsipa, "katera pa kljub j temu, da je tako dragocena, ni vredna toliko kakor moje notranje zadovoljstvo " Villefort, ki ga preseneti ta nepričakovana izjava, se strese kakor vojak, H čuti na se namerjeni strel ktfub opravi, ki ga ima čuvati, in prezirljiv gibljej njegovih ustnic pokaže, da grofa Monte-Crista ne smatra za zelo finega kavalirja. Ozre se po predmetu, ki naj bi dal snov pretrganemu pogovoru. Njegove oči zagledajo zemljevid, pri katerem je imel opraviti grof ob njegovem vstopu. „Vi se pečate z zemljepisjem, gospod V" pravi. „To je izdaten študij, in zlasti še za vas, ki ste videli, kakor pravijo, toliko dežel, kolikor jih je v tem atlasu." „Da, gospod," odvrne grof, „botel sem študirati fizjologijo celega človeštva, kakor študirate vi fiziologijo posameznikov. Menil sem, da mi bode la7,i preiti iz celote k posameznim delom, kakor iz delov k celoti. Je namreč algebraična naloga, ki zahteva, da prehajamo od znanih količin k neznanim in ne od neznanih k znanim... Toda sedite vendar, gospod, prosim vas." In Monte-Cristo pokaže kraljevemu prokuratorju z roko naslonjač, katerega mora ta šele potegniti k sebi, dočim sede sam na svojega, na istega, na katerem je klečal, ko je vstopil krajev prokurator; grofje bil torej obrnen na, pol k svojemu gostu, opiraje se s hrbtom ob okno in s komolcem na zemljevid, o katerem sta govorila. Pogovor se je razvil, kakor pri Morcerfu in Danglarsu, osebama čisto primerno. „0, vi JSlozofirate," pravi Villefort po kratkem molku, tekom katerega je zbiral moči kakor atlet, ki naleti na močnega nasprotnika. »Toda na mojo Čast, gospod če bi '~z ne imel nič opraviti kakor vi, bi si izbral manj žalostno opravilo." „Res je, gospod," odvrne Monte-Cristo, »človek je ostudna gosenica za onega, ki ga študira pod solnčnim mikroskopom. Toda če se ne motim, ste pravkar rekli, da nimam nič opra- viti. Oglejva si to bližje. Ali menite, da imate vi kajti opraviti, gospod, oziroma, da se izrazim jasneje, ali menite, da je to, kar delate, vredno, da se imenuje V" Villefortovo začudenje se pri tem drugem osornem v-:. padu njegovega nenavadnega nasprotnika podvoji. Uradnik :¦-¦-dolgo časa ni doživel tako močnega ugovora, oziroma bilo je prvič, da se mu je zgodilo kaj takega. Kraljev prokurator se pripravi na odgovor. „Gospod," pravi, „vi ste tujec, in če se ne motim, ste rekli sami, da ste preživeli velik del svojega življenja v orientalskih deželah. Zato ne veste, kako modro in natančno deluje pri nas človeška pravica, ki je v onih barbarskih krajih tako hitra." „Naj bode, gospod, naj bode! To je pede claudo starih. Vse to vem, kajti pečal sem se baš z vprašanjem, kako se goji pravica v vseh deželah, primerjal sem kriminalno postopanje vseh narodov z naravno pravičnostjo; in priznati moram. gospod, da se mi zdi, da baš postave primitivnih narodov, to je pravica osvete, ugaja Rogu najbolj." „Če bi sprejeli to postavo, gospod," pravi kraljev prokurator, „bi postale naše knjige postav vsekakor zelo priproste. in naše sodnijske osebe bi ne imele opraviti muogo, kakor ste pravkar trdili." „Do tega morda pride," odvrne, Monte-Cristo; „znano vam je, da iščejo človeške iznajdbe v vsem priprostost, ker je priprostost vedno popolnost." „Toda za zdaj, gospod," ga prekine soduijski uradnik, ,,še obstoje naše knjige postav s,svojimi nasprotujočimi si poglavji, ki so odvzeta galskim običajem, rimskim postavam i« rankovskim navadam. Poznanja vse1, teh postav in njihovega izvora si pa ni mogoče pridobiti brez trudapolnega učenja, m dolgega dela je treba, da m pridobi človek to znanje, in dobrega spomina, da pridobljenega ne pozabi." (Dalje pride.) Članek za matere. Nikjer niso tako resnične besede »Vzgoja donaša blagoslov", kakor v otroški izbi. Kavno isti človek, kateri je vsvoji zrelosti popolnoma razvit, v svoji prvi mladosti neobhodno potrebuje varstvo in skrbno vzgojo. Le-ta je najtežja naloga matere. Za srečo se .pa sama mati ne bavi s to velepo- membno in odgovorno nalogo. Znanost — v prvi vrsti zdravilo in kemija -- potrebuje novo sredstvo, katero obvaruje iti zagotovi nežno, takorekoč na jedini nitki viseče življenje novorojenčka. Jedno tako sredstvo neprecenljive vrednosti, posebno za dojenčke je „Kufekejeva moka za otroke*. Ista je lahko prebavljiva, ker je popolnoma v. pra- šek zdrobljena in ustreza vsaki znanostni zahtevi. V „Kufekejevi moki" dobi otrok vse redilne snovi, katere potrebuje za »hranitev svojega življenja; z jedno besedo najboljše redimo sredstvo, ker vsehuje vse snovi materinega mleka in ga otroci radi zavživajo. Ono vsebuje mnogo rudninskih snovij za tvoritev kosti, mnogo beljakovin za tvoritev mišic, vsled česar zadobi otrok v najkrajšem času in na lahek način mnogo moč^j. . K ui e k e j e v a moka je priporočljiva tudi zdravim otrokom. V pravem pomenu besede je Kufekejeva moka s svojimi izvrstnimi snovmi izdatno najcenejše sredstvo, radi svojega jednostavuega pripravljenja, ker je lahko prebavljiva, trajna rfdilna in vrhutega tudi okusna. Bolj as t. Kdor trpi na božjasti, krSih in drugih ' nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva so zastonj in franko v priv. Sshwannen • Apoteke, Frankfbrt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. Ogrska cvetlična paprika Jz Segedlna 1. vrste, „ sladka, garantir. pristna, priznano izvrstno vrste. Lastni pridelek kg za K 5. Razpošilja po povzetju od 1 kg dalje franko. Nadaljne posebnosti: Sla« nlna, Ogrski salami itd se zaračunajo najceneje« Razpožiljalnlcs isikointnlh (ležalnih pridelkov Haupt A. Rttdoit Budimpešta (Ogrsko) VIT. Ovodagasse 22 Kdor ljubi k»k«o in čokolado, temu bodi priporočan! It/ana fioffa Kandol-Kakao k. ma najmanj tolšče v sebi, jo toruj najUž« pre- buren, ne provssroča nikoli jsanrtoati in je ob mjDOjj" Sem okusu t/rodno poceni Pristan snmo '/ imenom Ivan Koff in B levjo varstveno snamk< Zavojipo V«kgOO vinarja » » »/» .50 Dobiva se povsod. Ruski pisatelji i> nemščini. Grof Lev. Tolstoj. 1. Die Kosaken. 2. Smvastopol. •'3. iSwei Huaai-en. Erziihlungen elnes Markors. 4. Geld. 5. Der Tod. — Drei Todesarten. — Der Tod des Ivan Ilitsch. — Der Leiinvand-messer. 6. Albert. — Luzern. — Die Dekabristen. 7. Soldatengescbichten aus dem Kaukasus. S. Polikuschka, 9. Unsere Armen und ^lenden. 10. Die Kreutzer Sonate. 1.1. Herr und Knecht. i Gorica -**- Gorica Klimatično zriravišče. Hotel Slidbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanei nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsveCava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici, — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. m\ i 12. Die Auferstehung der Holle. ' ' 13. Ueber Gott und Christentum. (Gedanken i tiber Gott. — Leben und Lehre Jesu. — ; Wie soli man das Evangelium lesen und ; worin besteht sein Wesen?) 14. Die sexuelle Frage. 15. Jerniak und andere Geschiehten. , 16. Ivan der Diunmkopf. j 17. Die Sklaverei unserer Zeit. I 18. Grausame Geniisse. 1 19. Meine ersten Erinnerungen. , 20. Ohristentum und Vaterlandsliebe. 21, Leben und Tod. 22. Stadt- und Landleben. , 23. Was ist die Kunst? Maksim Gorki. i 1. Tsehelkasch. — Bolesv — Lied vom I Falken, i 2. Blaue Funken. — Grossvater Archipp u. i Ljonka. r 3. Koin und Artem. — Jemeljau Pilay. I 4. Eheraalige Leute. i 5. Das Opfer der Langweile. — Die Sonno j der Kerkerlinge — Der rote Waska. i (5. Freunde. — In der Steppe u. a. , 7. Mahvn. * 8. Sasubrina. •— Ansfahrt — Das Lied vom ] Sturmvogel — Kinmal im Herbst - Die I HokflOsser. I 9. Wnrenka 01esso\v. 10, Der Landstreieher. j 11. Ein Verbrechen. i | 12. Konowalo\v. i 13. Der rote Waska. J.4, Das Ehepaar Orlow, Anton Cehov. 1. S ii n d e und andere Geschichten. 2. E i n Gliicklicher uiut andere Gesch. 3. Eine gottgefallige Anstalt. 4. Eine Eunstliebende Fran und andere Ge-I sehiehtcn. I Vsevolod Garšin. 1. Die Biiren. (ilustrovano), 2. Ein kleines Gespriich und andere Novellen. N. M. Karamzin. 1. Pariš in der Revoiution. 2. Reisebriefe aus Dentschland. Grof V. A. Sologub. 1. Die Megetochter. I 2. Vomehine Welt. flouo izdanje. Izuirna cena 1 marko (K 1*20), — prodaja ¦NT* le po 90 »in. -^Ji Slouanska knjigarna I fl. GflBRŠČCK u Goirci. Za učence ljudskih šol. Grubbauerjeui šolski zuezki so na prodaj po to,, .miški ceni. Ker je zaloga še oeliha, hočemo se je iznebili na la način. to so danes najcenejši zuezki, dasi priznano najboljši. Knjigarna ft. (Zjabršcek- ¦ *> *> ^Mtoii) ii) okolico -^r «*r ¦ narisal E. Bombig izdala in založila 5lovanska knjigarna A. Gabršček v Gorici. Nategnjen na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 90x130 cm) s poštnino vred K9- " Isti zemljevid ukusno opremljen z oglasi narodnih tvrdk, tudi na platnu in s.palicama, s poštnino vred K 6*—;. Goriška Tiskarna" š" Slovanska knjigarna W fl. GflBRSCCK u Gorici m priporoča naslednje knjige in muzikalije: Album »Kranjsko v slikali in opisih", eleg. vezan Aleksandrov: Pesmi is romance, broš. -\ K 50 h, eleg. vez. 5 K. Aškerc A.: Zlatorog, planinska pravljica iz Trente, broš. 1 K 60 h, eleg. vez. 3 K. Cankar Ivan: Vinjetc, broš. 3 K 60 h, eleg. v platno vez. 4 K GO h. — Jakob Rada, drama, broš. 1 K 20 h. --¦ Za narodov blagor, komedija; broš. 2 K, eleg. v platno vez. 3 K. — Knjiga za lahkomiselne ljudi, broš. 2 K 50 h, eleg. v platno vez. 3 K •"•» h. — Kralj na Betajnovi, drama; 2 K. — Erotika, II. izdaja; broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. — Bila Marije Pomočnice, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 50 h. — Gospa Judit, broš. 2 K. eleg. vez. 3 K 20 h. Cehov Anton: Momenti, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K. Jelovšek Vhd.: Simfonije, broš. 2 K. Jelovšek Ernestina: Spomini na Prešerna, broš. 2 K, eleg. v platno vez. 3 K 40 h. Dr. Ilešič Fr.: Prešeren in Slovanstvo, 70 h. Kaj hočemo? Poslanica slov. mladini, broš. 50 h. Kersnik Janko: Zbrani spisi. I. sešitek. Cvklamen, broš. 2 K 50 h. II. sešitek. Agitator, broš. 2 K 50 h. III. sešitek. Na Žerinjah, bioš. 2 K 50 h. IV. sešitek. Lutrski ijndje, Testament, broš. 2. K 50 h. V. sešitek. Rošlin in Vrjanko, 2 K 50 h. VI. sešitek. Jaragospoda, Očetov greh, broš. 2 K 50 h. VII. in VIII. sešitek. Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo, broš. o K. Kersnik Janko: Zibani spisi. Vezana izdaja. V platno vez. po ti K, v fini pol franc. vezbi po 7 K. I. zvezek: Cvklamen in Agitator. II. zvezek. Ha Žerinjah, Lutrski ljudje in Testament III. zvezek: Rošlin in Vrjanko, jara gospoda in Očetov greh. IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo- Kette Dragotin: Poezije, eleg. vez. 4 K 40 h. (Razp-odano; nova izdaja se pripravlja.) Kocbek Fran: Pregovori, prilike in reki, 60 h. Dr. Krek Gojmir: Anton Aškerc, Studie, broš. 1 K 60 h. Kveder Zofka: Iz naših krajev, broš. a K 50 h, eleg. vez. 4 K. Murnik Rado: Havihanci, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 3 K 50 h. Murnik Rado: Bucek v straha, broš. 70 h. Prešernove poezije. Uredil A. Aškerc, broš. 1K 40 h. Elzevir izdaja 3 K. Dr. šorli Ivo: Človek in pol, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 3 K 50 h. Trdina Franc: Bahovi huzarji in Iliri, broš. 3 K, eleg. vtu. 4 K 50 h. — Bajke in povesti L, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Vasičeva M.: Dobra kuharica, v platno vezana fi K, 6 K, po pošti 6 K 5*> h. Vseučiliški zbornik, broš. 4 K. Zupančič Oton: Caša opojnosti, l>.o5. 2 K, eleg. vez. 3 K. Zupančič Oton: Cez plan, broš. 2 K, eleg. v usnje vez. 3 K. Za mladino: Pisaniee. Pe-imi za mladino. Zložil Oton Zupančič Kartonirane 80 b. Medvedji lov. Cnkova gostija. Povesti. Spisal Josip Brinar. Kartonirano 80 h. Ka rakovo nogo. Povest. Spisal Ivo Trošt. Kartonirano 80 h. Roža kolodvorska. Povest. Spisal Krištof Schmidt, S 6 koloriranimi podobami, eleg. vez. 2 K. Nove pravljice iz tisoč In ena. noč. S koloriranimi slikami Eleg. vez. 2 K. Zoologijski atlant, Sestavil H. Loutemann. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel b 25!» koloriranimi slikami in 57 strani besedila. Trdo vez. 6 K. Dobri otroci. Kolorirane slike s pesmicami. Za nainežnejšo mladino. Cena 24 h. Nafie domeče živali. Kolorirane slike iz domačega živalstva brez besedila. Broš. 40 h. Drobit v podobah. Cena navadni izdaji 40 h. Drobiž v podobah. Leporello-izdaia (slike so napete na močni lepenki s platnenimi hrbti, in sicer na eni strani .Drobiž", na drugi pa .Naše domače živali"). Cena i K 50 h. Noetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Cena 1 K «.0 h. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in karton, izdaji t K 60 h. Muzikalije: Podoknica iz Teharskih plemičev za klavir. Hoff- meister K., I K. Pesmi za visoki glas s spremljeVanjem klavirja. HoffmeiPter K., 1 K 50 h. Trije jahači, melodram za klavir. Hoffineister K., Zvezdica, polka mazurka za klavir. Volarič H., op. 9. 90 h. Slovenske narofine pesmi. Pirnat Stanko, partitura 3 K 40 h. — Posar •»zni glasovi po 40 h. Tri Aškerčeve balade, zložil Risto Savin. 2 K 40 h. Zimska idila. Balada za srednji glas. Risto 3avin. 1 K. Pod oknom. Samospev za bariton, dr. Gojmir Krek. 1 K 60 h. Pozdrav Gorenjski, valček za klavir. Parma Vikt 2 K. Bela UubUana, valčak za klavir. Parma Viktor. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. I. zvezek, Gerbič Fran, 3 K. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. II. zvezek, Gerbič Fran, 3 K. Količek. Enodejanska pantomima za klavir. Ipavec. 5 K. Tri pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja. Lajovic Anton, 2 K 50 h. tegHonarJl. Uglasbil V. Parma. I. Zapoj mi, ptičica, glasno. Pesem za sopran s klavirjem. 1 K 20 h. II. V petin oglasimo. Možki zbor s klavirjem 1 K po h. III. Kuplet za moški <:l;.d s klavirjem 1 K. IV. Romanca. Za tenor z moškim zborom in klavirjem. I K 80 h. V. Ptička. Z* r^pran s klavirjem I K 20 h. VI. Skoz vas. Koračnica. Za petje s klavirjem 1 K 20 h. RokovaJači. Uglasbil V. Parma. I. uvertura za klavir 2 K 50 h. II. Kuplet za moški glas 9 klavirjem 1 K. III. Zora vstaja. Za sopran 1 K. IV. Cvetočih deklic prša bela. Sopran z mešanim zborom in klavirjem 2 K. Mladi vojaki. Koračnica za klavir. Uglasbil V Parma 1 K 20 h. Ista za citre l K. Zdravijce. Za samospeve s klavirjem. Uglasbil V Parma 3 K. Triglavske rote. Valček po slovanskih napevih za klavir. Uglasbil V. Parma 2 K 50 h. Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napevih za klavir. Zložil V. Parma 3 K. Za citre: Venec slovenskih pesnU za citre. Mešiček Jos. II. natis, J K 40 h. Slovenski citrar Si 1. Mešiček Jos. Narodna koračnica, 80 h. Slovenski citrar St 2. Koželjski Fr. S., Na vasi fantaz., 90 h. Pouk v igranju na citraft. Koželjski Fr. S. I. zvezek 3 K, II. zvezek 3 K, III. zvezek 2 K 60 h. Zemljevid J. Medved * l Qoriai8.Derdi38 opozarja na m* .* *aasto zalop rtief za mil .* Mo flefte hMlice. Velikanska izbira O čevljev in klobukov najboljših izdelkov. za jesensko in zimsko i» " sezono: Št .1 zimska suknja od 30 K naprej » 2 » obleka » 25 » » » 3 » kožuh » 90 » » » 4 » promenad na obleh od 60 K naprej » 5 * Pelerina od 15 » »6 »• Ulsler > 25 . » lodnosti klobuki . . . > 3 » » fini črni in v barvah . > 6 » » čevlji iz češke tovarne MtinchengraU- . . > 12 » » 03 00 CQ Q3 D3 03 ČE GQ CQ 03 03 L& 03 CQ iffltfiifci^^iii-i^^i^^^ifTti^^Tii^^f^^ni^ V GORICI f cl duho, bolečine in krče itd. ^ Dobiva se samo v Mestnjl lokarnl v Zagrebu. ¦ \J Radi tega naj se točno naroča: aJ ITleslna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 5 poleg cerkve sv. marka. ^ Pošilja se po povzetju ali naprej poslanim zneskom. Gena je sledeča ds, in sicer dostavljeno franko na vsako pošto: 1 ducat (12 stekl.) 4 K, 3 ]. j[ ducate (36 stekl.) 11 K, 5 ducatov (60 stekl.) 17 K. - iT J? Razpošilja se najmanj jeden ducat (12 steklenic). t> W Imam toliko zahvalnih pisem in priznalnic, da mi ni mogoče tukaj W W vseh navesti; zato navedem le nekatera imena onih, kateri so vporabljali , Rije ^ezbe kojišt —> protokolov, map ter izvršuje vsa v knjigovežko stroko spadajoča dela. Izdelek uhisfn \r\ po zmernih c^nah. Mehanična delavnica , :.. == z električno gonilno silo Fran Lipizer v Gorici Semeniška ulica št. 14. Popravlja bicikle, moto-cikle, vodne in plinove vpeljave, električne zvonce. Izvršuj e električne vpeljave itd. po zmernih cenah. Popravlja kmetijske stroje. Izvršuje tudi strugarska dela v železu. Prva konsumna zaloga olja Henrik Curiel TekiliSSe Jos. Verdi 42. GORICA TekiliSSe Jos. Varili 42. SpBcialiteta gjjkinega olja Srednje vrste a 32 kr. liter fine „ „ 36 „ „ &\ u Istre , 40 „ „ „ Corfu ,, 48 „ „ 00 n Bari „50 „ „ Gorica sssgS^fš priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin h ! lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva »prazdroj" iz slovaV češke »Meščanske pivovarne" in domačega žganja I. vi »te v siefcteiilcali, Katerega pristnost se jamči. Zaloga ledu, kateri se oddaja le i.a debelo od 50 kg naprej. Vino dostavlja na dom in razpošilja jio železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi tizorce. Gene zmerne. Postrežba poštena in točna. Anton Potatzky v Corici. Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliča nlrnberikega I« drabnega blag« ter tkanin, preje In altlj. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojašB in čevljarje. StetinJIee. — Kožni venci. — Masne knjlilcc. f išna obuvala za vse letna Usi 1 Posebnost: ^ Semena za zelenjave, travi in detelji. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi, i 36—8 Šunka s kožo, kilo po 105 gld., brez kosti 1* gld., plečeta brez kosti po 95 kr., slanina ltt suho meso po 90 kr., prešičevi in goveji jeziki po 1*20 gld., glavica brez kosti po 50 kr-Onlnmn dunajske po 85 kr., a la krakovske. ddldlliC fine p0 no gld., iz šunke z